PoStnina plačana v gotovini. KRALJEVINA |gg| JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48’—, polletno diu 96'—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 91. kos V LJUBLJANI dne 15. novembra 1939. Letnik .X, VSEBINA: 586. Dopolnitev pravilnika o knjiženju, upravljanju in trošenju dohodkov iz sklada za izdelavo vstopnic, ostalih taksnih obrazcev in za nočno taksno revizijo. 587. Dopolnitev odstavka 5. člena 10. pravil o tari. 588. Dopolnitev odločbe glede sestava deviznega odbora. 589. Vzorni pravilnik o poslovanju občinskih hranilnic. 5SI0. Poročilo volivnega odbora za dravsko banovino o izidu volitve senatorjev. 591. Razne objave iz Službenih novin«. Uredbe osrednje vlade. 586. Na podstavi točk 14. in 18. pripombe k tar. post. 99,a taksne tarife v zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca 1932. in vseh poznejših sprememb in dopolnitev predpisujem tole dopolni tev* pravilnika o knjiženju, upravljanju in trošenju dohodkov iz sklada za izdelavo vstopnic, ostalih ' taksnih obrazcev in za nočno taksno revizijo št. 56.002/111-1932.** V členu 16. tega pravilnika se dodaje nova točka, ki se glasi: »6. za nabavo pisalnih in računskih strojev in pisarniških potrebščin.« Ta dopolnitev stopi v veljavo, ko se izreče glavna kontrola z njo soglasno in se natisne v »Službenih no-vinahc. V Beogradu dne 18. oktobra 1939.; št. 68.910/111. Minister za finance dr. Šutej s. r. 5S7. Dopolnitev odstavka 5. Člena 10. pravil o tari.*** Na podstavi t. 7. člena 7. in člena 23. v predlogu *akona o občni carinski tarifi odločam po zaslišanju carinskega sveta takole: * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 3. novembra 1939., št. 252/LXXX V11/693. ** »Službeni lisi« št. 566/67 iz 1. 1932. **,* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne »O. oktobra 1939., št. 248/LXXXVI/G80. Na koncu odstavka 5. člena 10. pravil o tari se poslavlja namesto pike vejica in se dodaje tole besedilo: kakor Uidi vreče z vložkom iz papirja, ki je prilepljen na notranjo stran vreče.« V Beogradu dne 25. oktobra 1939.; št. 34.398/1V, Minister za finance dr. J. Šutej s. r. 588. Dopolnitev odločbe ministra za finance št. 37.800/VIII z dne 21. junija 1939.* Minister za finance je izdal pod št. 59.280/VI1I z dne 13. oktobra 1939. sledečo odločbo: 1. V sestav deviznega odbora kakor tudi uvoznega odbora in izvoznega odbora spadajo poleg Članov, navedenih v t. L, II. in III. odločbe št. 37.800/VIII z dn«* 21. junija 1939., še po en predstavnik banske oblasti banovine Ilrvatske. Te predstavnike kakor tudi po enega namestnika za vsakega izmed njih imenuje ban banovin« Ilrvatske. 2. V sestav deviznega odbora spada poleg člannvs določenih v t. 1. odločbe št. 37.800/VIII z dne 21. junija, tudi pomočnik ministra za finance.« Iz bančnega in valutnega oddelka ministrstva za finance dne 13. oktobra 1939.; št. 59.280/VI11. m • — * Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 17. oktobra 1939., št. 237. — Odločbo glej »Službeni list« št. 319/54 iz 1. 1939. 589. Na podstavi § 18., odst. 2., uredbe o občinskih hranilnicah in v soglasju z ministrom za finance predpisujem vzorni pravilnik o poslovanju občinskih hranilnic.* Ta vzorni pravilnik stopi v veljavo z razglasitvijo v »Službenih novinah«. MINISTRSTVO ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO. y Beogradu dne 26. oktobra 19.89., V. št. 43.479. Minister za trgovino in industrijo Dr. Andres s. r. Soglašam! Minister za finance Dr. Šutej s. r. Pravila l > ................................................ hranilnice v ....................................... I. D E L. Splošne določbe. Naziv in sedež. Člen 1. Naziv hranilnice je: »................................... hranilnica« in njen sedež je v................................ V naslednjih členih se uporablja skrajšani naziv »hranilnica«. Pravni značaj in naloga. Člen 2. Hranilnica je po uredbi o občinskih hranilnicah z dne 24. novembra 1938. samostalen, javen, pupilno varen denarni zavod. Opravlja posle po določbah te uredbe iri po pravilih, svoj čisti dobiček pa sme uporabljati po dotiranju svojih skladov samo v občekoristne in dobrodelne namene. Hranilnica prične poslovali po vpisu v trgovinski register. Njeno trajanje je neomejeno. Naloga hranilnice je, da razvija in ohranja smisel za varčevanje v najširših plasteh prebivalstva, da daje priložnost za varno nalaganje predvsem malih prihrankov in da omogoča čim cenejša in ugodnejša posojila tistim, katerim je posojilo potrebno. Pri upravljanju svoje in zaupane ji imovine in vo-ditvi računov in poslovnih knjig je hranilnica dolžna ravnati z opreznostjo rednega trgovca. Ustanovitev, jamstvo in začetna glavnica. Člen 3. Hranilnico je ustanovila občina ........................- s pravnomočnim sklepom mestnega sveta (občinskega odbora) z dne ..................................... Hkrati je * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. oktobra 1939., št. 248/LXXXVI'682. — Uredbo o občinskih hranilnicah gl. »Službeni list« št. 597 98 (popr. št. 624 101) iz 1. 1938. in (spremembe) št. 512/82 (popr. št. 564/88) lz 1. 1939. mestni svet (občinski odbor) sprejel pravnomočen sklep, da jamči ustanoviteljica neomejeno in nepreklicno z vso svojo imovino, vsemi svojimi dohodki in svojo davčno močjo za vse pravnoveljavne obveznosti hranilnice, najsi izvirajo te obveznosti iz katerega koli pravnega naslova. Za ustanovitvene in začetne režijske stroške je založila ustanoviteljica brezobrestno ................. dinarjev. Ta predujem vrne hranilnica ustanoviteljici ha njeno zahtevo, ko nastopijo okoliščine, navedene v členu 60. pravil. Minister za finance (ban) je s svojo odločbo št - z dne........................odobril sklep mestnega sveta (občinskega odbora). Podpisovanje hranilnice. Člen 4. Hranilnico podpisovati so upravičeni: 1. dva člana upravnega odbora; 2. en član upravnega odbora skupno z osebo, kateri je dana prokura ali pooblastilo; 3. dve osebi, katerima je dana prokura ali pooblastilo, vendar mora biti ena izmed teh oseb ravnatelj. Podpisujejo se tako, da postavita dve izmed navedenih oseb pod napisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno firmo svoj podpis, prokurist ali pooblaščenec pa tudi še pristavek o prokuri ali pooblastitvi. Za veljavnost prejemnega potrdila je potreben podpis tistih uradnikov, ki jih je za to pooblastil upravni odbor. II. DEL. Poslovna sredstva. člen 5. Poslovna sredstva hranilnice so: 1. začetna glavnica, katero je ustanoviteljica dala hranilnici za ustanovitvene stroške in za začetne režijske stroške, dokler se ne vrne ustanoviteljici; 2. rezervni skladi hranilnice (izvzemši pokojninski sklad za nameščence); 3. vloge na hranilne knjižice, blagajniški zapisi in vloge na tekoče račune, ki so zaupani hranilnici v obre-stovanje; in 4. reeskompt menic in lombard vredhostnih papirjev le v primeru, navedenem v členu 22. pravil. III. DEL. Poslovanje hranilnice. Hranilne vloge in njihovo obrostovanjc. Člen 6. Pri hranilnici se sme naložiti vsak znesek počenši z ............. dinar....... Hranilnica sme brez navedbe razloga odkloniti prevzem hranilnih vlog. Člen 7. Pri hranilnici se smejo nalagati tako gotovine samoupravnih teles (srezov, zemljiških zajednic, imovinskih občin, pokojninskih ustanov itd.), korporacij, cerkev, samostanov, javnih skladov kakor tudi gotovine tistih oseb, ki so pod skrbstvom (varuštvom), in sodni pologi. Hranilnica je dolžna naložiti vsaj 50% zneska, prejetega po tem členu, v državne vrednostne papirje, pred- vsem pa v blagajniške zapise kraljevine Jugoslavije, kolikor niso te gotovine naložene kratkoročno. Clen 8. Kdor želi naložiti denar na hranilno knjižico (hranilni list), mora navesti ime ali oznako (besedo, črko, številko), na katero naj se spiše in izda hranilna knjižica, in znesek, ki ga vlaga. Hranilnica izda hranilno knjižico z navedenim imenom ali oznako (beseda, črka, številka) in vpiše vanjo vloženi znesek. Na prvi strani hranilne knjižice je treba vpisati številko strani, na kateri je hranilna vloga vpisana v knjigi varčevalcev (ali številko lista kartoteke) in številko hranilne knjižice, pritisniti pečat hranilnice in postaviti podpis poslovalcev, ki sta upravičena podpisovati hranilnico. 'Na naslednjih straneh se zapisuje dan vplačila ali izplačila; vpiše pa se lahko tudi številka blagajniškega dnevnika. Da so podatki pravilni, potrdita s svojim podpisom dve osebi, ki sta upravičeni podpisovati hranilne knjižice. Vsaki hranilni knjižici se mora priložiti izpisek iz pravil, ki je posebno važen za varčevalca. Nadaljnja vplačila, izplačila in obresti se vpisujejo v hranilno knjižico na isti način. Clen 9. Upravni odbor hranilnice določa po razmerah na denarnem trgu obrestno mero za hranilne vloge in tudi način obrestovanja vlog. Vsako znižanje obrestne mere za hranilne vloge mora hranilnica objaviti vsaj 14 dni prej nego stopi znižanje obrestne mere v veljavo; hkrati mora izjaviti, da imajo vlagatelji, ki ne soglašajo s tem znižanjem, pravico, dvigniti svoje vloge v določenem roku. Ta rok preteče, preden stopi v veljavo sklep o znižanju obrestne mere. Za obrestovanje hranilnih vlog velja sledeče: 1. Obresti za hranilne vloge se računajo od prvega delavnika po vplačilu do zadnjega delavnika pred izplačilom. Mesec se računa po 30 dni, leto pa po 360 dni. Hranilnica ni dolžna računati obresti na hranilne vloge, ki niso oslale vložene v hranilnici vsaj pol meseca. 2. Obresti se računajo samo od celih dinarjev, tako da se znesek v parah ne upošteva pri izračunavanju. 3. Obresti se pripisujejo vloženi glavnici vsako leto ali vsakega pol leta ne glede na to, ali se predloži hranilna knjižica. Hranilna vloga se obrestuje tudi tedaj, ko presedejo obresti vloženo glavnico. Vknjiževnnje vlog in prilog. Clen 10. Vsaka hranilna vloga se vknjiži na posebni strani knjige varčevalcev (listu kartoteke), kjer se pripisujejo obresti in vknjižujejo vsa izplačila iz hranilne vloge. Ce izplača hranilnica celo hranilno glavnico z obrestni: vred, mora pridržati hranilno knjižico in jo hraniti eno leto. Odpoved in izplačilo hranilne vloge. člen 11. Upravni odbor hranilnice določa višino zneska, ki ga more vlagatelj dvigniti o vsakem času brez odpovedi, višino zneska, ki ga je treba odpovedati, in odpovedne roke za to. To se mora objavljati na način, ki je določen v pravilih. Obrestovanje odpovedane hranilne vloge preneha z dnem, ko preteče odpovedni rok. Člen 12. Hranilnica sme odpovedati posamezne hranilne vloge popolnoma ali deloma v istih rokih, ki veljajo tudi za vlagatelje; vendar pa je potrebna za vsako hranilno vlogo vsaj tridnevna odpoved. V tem primeru je hranilnica dolžna sporočiti varčevalcu odpoved hranilne vloge s priporočenim pismom ali jo objaviti na način, kakršnega predpisujejo pravila. Varčevalec nima pravice ugovora, če mu hranilnica na navedeni način odpove hranilno vlogo. Kolikor se na ta način odpovedana hranilna vloga ne dvigne, se neha obrestovati tistega dne, ko preteče odpovedni rok. Po tem roku velja za denar, ki je zaupan v brezobrestno hrambo. Člen 13. Hranilne knjižice (hranilni listi) imajo značaj vrednostnih papirjev, ki se glasijo na prinosnika, tudi če se glasijo na ime. Zato velja za lastnika ali za njegovega upravičenega pooblaščenca, kdor predloži tako knjižico. Hranilnica mora izplačati zahtevani znesek razen v primerih: a) začasne zaznambe; b) amortizacijskega postopka; c) sodne prepovedi; č) vezave (vinkulacije) vloge na način, ki je dovoljen po pravilih. Zgubljene hranilne knjižice in amortizacija. Člen 14. Varčevalec, kateremu je prešla hranilna knjižica, mora to takoj prijaviti hranilnici in navesti številko hranilne knjižice, znesek vloge, naziv ali znake in druge podatke, ki so potrebni za to, da se ugotovi hranilna vloga. Hranilnica zaznami po časovnem redu prijave o nestanku hranilne knjižice v posebni knjigi in ne sme izvršiti nobeno izplačilo v njeno breme, razen če prijavitelj prekliče prijavo ali če prinosnik poda veljaven dokaz, da je knjižica njegova last. Ta zaznamba velja 30 dni. Oškodovanec je dolžen zahtevati pri pristojnem sodišču, da se uvedi amortizacijski postopek. Če tega ne stori in ne predloži o tem dokazov, izgubi zaznamba po izteku navedenega roka nadaljnjo veljavnost. Predpisi tega člena se ne nanašajo na hranilne knjižice, v katerih je odrejeno izplačilo vloge določenim osebam, in tudi ne na hranilne knjižice z malimi zneski, če upravni odbor sklene, da se izplačajo ob zadostnem jamstvu, tako da hranilnica zaradi tega izplačila ne bo oškodovana. Člen 15. Hranilnica sme izplačati hranilno vlogo ali izdati novo hranilno knjižico le tistemu, ki ji predloži pravnomočno sodno odločbo o amortizaciji hranilne knjižice (hranilnega lista). Varčevalec, ki ne more navesti točno geslo, je dolžen hranilno knjižico (hranilni list) amortizirati. Sodna prepoved. Clen 16. S sodno prepovedjo se ustavi pravica lastnika hranilne knjižice, da dvigne glavnico in obresti. Da bi mogla hranilnica izvršiti izplačilo iz take hranilne knjižice, je treba, da se ji poleg hranilne knjižice predloži tudi še preklic sodne prepovedi. Ce se je izrekla prepoved na podstavi zapuščinske razprave, se izplača hranilna vloga samo, če se hranilnici predložita hranilna knjižica in pravnomočna sodna odločba. Hranilnica je dolžna zabeležiti sodno prepoved v knjigi varčevalcev (kartoteki) in v hranilni knjižici, ko se ji predloži. Vezava (vinkulacija) vloge. Clen 17. Vezati se more hranilna knjižica le, če se predloži. Na hranilno knjižico se mora pritisniti štampiljka »Vezano« ali »Zapora«. Hranilne vloge se smejo vezati tudi na podpis. Taka vezava se vrši tako, da predloži varčevalec, ki to zahteva, hranilno knjižico in se podpiše v knjigo varčevalcev (list kartoteke) ali v zapisnik, ki je sestavni del knjige varčevalcev (kartoteke). Hranilna vloga, ki je vezana na ta način, se sme izplačati samo osebno varčevalcu ali osebi, ki ima od njega pravnoveljavno pooblastilo. Hranilna vloga se lahko veže tudi na geslo, ki ga je treba vpisati v knjigo varčevalcev (list kartoteke). Geslo potrdi varčevalec s svojim podpisom. Varčevalec lahko prekliče vezavo pismeno ali ustno samb, če predloži hranilno knjižico. Ob smrti lastnika vezane hranilne knjižice se izplača hranilna vloga le osebi, ki dokaže, da je podedovala hranilno vlogo. Takšen dokaz ni potreben, če je hranilna knjižica vezana na geslo, ki je znano prinosniku knjižice. Clen 18. Varčevalec lahko veže svojo hranilno vlogo tudi tako, da se sme izplačati po nekem natančno določenem roku ali kadar nastopi okoliščina, za katero se že vnaprej ve, da mora nekoč nastopiti. Hranilnica mora to zaznamiti v hranilni knjižici in v knjigi varčevalcev (listu kartoteke), tako vezano hranilno vlogo pa izplačati šele po preteku roka ali kadar nastopi okoliščina, na katero je bila hranilna vloga vezana. Varčevalec sme tudi na ta način vezati samo vloženo glavnico, obresti pa pustiti nevezane. Sodno vezane vloge. Clen 19. Hranilne vloge oseb, ki so pod skrbstvom (varu-štvom), se vežejo po odločbi pristojnega sodišča. Hranilnica ne sme izvršiti nobeno izplačilo teh vlog niti obresti brez predhodne odobritve pristojnega sodišča. Hranilnica je dolžna zaznamiti vezavo po sodnem nalogu v knjigi varčevalcev (listu kartoteke) in v hranilni knjižici, če se ji predloži. V breme tako vezane hranilne knjižice se smejo izvrševati izplačila le osebi, ki poleg hranilne knjižice predloži tudi sodno izplačilno dovolilo. Vplačila v korist vezane hranilne knjižice se lahko vršijo brez sodne dovolitve. Zastaranje hranilne vloge in obresti. Clen 20. Hranilna vloga kakor tudi obresti hranilnih vlog zastarajo v 30 letih. Rok zastarevanja se začne od dne poslednjega vpisa vplačila ali izplačila v hranilni knjižici. Pri izračunu tega roka se morajo upoštevati splošni predpisi zakonov in naredb o ustavitvi in prekinitvi rokov za zastarevanje zasebnopravnih terjatev. Zastarane hranilne vloge se stekajo v rezervni sklad za pokritje morebitnih zgub hranilnice. Vloge na tekoči račun. Clen 21. Hranilnica sme poleg vlog na hranilne knjižice sprejemati vloge tudi na tekoči račun. S temi vlogami more vlagatelj razpolagati tudi po čekih. Začetna vloga na tekoči račun mora znašati vsaj .............. dinarjev. Znesek vloge na enem tekočem računu ne sme biti večji od 1.......... dinarjev. Vloge na tekoči račun se vodijo ločeno od hranilnih vlog in se morajo posebej izkazovati v računu bilance. Hranilnica sme odkloniti sprejem vlog na tekoči račun kakor tudi jih odpovedali po členu 12. brez navedbe razloga. Priskrba sredstev. Clen 22. Ce hranilnica nima dovolj gotovine, da bi zadostila zahtevam varčevalcev, si sme priskrbeti gotovino pri kakem drugem denarnem zavodu, predvsem pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije, in sicer: 1. z reeskomptom menic iz svojega portfelja (člen 34., odst. 3.) in 2. z lombardom lastnih vrednostnih papirjev (čl. 29., odst. 3.). Hranilnica se ne sme baviti z navedenimi posli v namenu, da bi razširila svoje poslovanje. Hranilnica sme svoje terjatve cedirati (odstopati). Poraba denarnih sredstev. Clen 23. Hranilnica sme nalagati zaupane ji vloge samo v. posle, ki so dovolj varni in likvidni. Ti posli so tile: 1. posojila na nepremičnine (amortizacijska, hipotekarna, menično-realna in na tekoči račun na realni podlagi). V dolgoročna posojila na nepremičnine sme hranilnica vložiti največ do 20% vlog na hranilne knjižice; 2. nakup državnih vrednostnih papirjev in drugih papirjev, pri katerih jamči država za določeno dividendo ali za obresti; 3. nakup samoupravnih vrednostnih papirjev, domačih hipotekarnih zastavnic, delnic Narodne banke kraljevine Jugoslavije in deležev osrednjega denarnega zavoda hranilnic, če se ta ustanovi, največ do 20% vlog na hranilne knjižice; 4. posojila na vrednostne papirje, navedene pod 2. in 3. tega člena; 5. posojila na ročno zastavo blaga in dragocenosti največ do 20% vlog na hranilne knjižice; 6. dolgoročna posojila samoupravnim telesom največ do 10%, kratkoročna pa največ do 15% vlog na hra-nilne knjižice) 7. eskompt in reeskompt varantov in domačih menic; 8. začasna plodonosna naložba prosto razpoložljive gotovine pri denarnih zavodih največ do 15% vlog na • hranilne knjižice; 9. naložba v blagajniške zapise kraljevine Jugoslavije ih na žirovni račun pri Narodni banki, na čekovni račun Poštne hranilnice ali na tekoči račun pri Državni hipotekarni banki ali pa pridržanje prosto razpoložljive gotovine v blagajni najmanj 10% vlog na hranilne knjižice; 10. nakup nepremičnin za lastne potrebe in na javni dražbi radi izterjave lastne terjatve; 11. upravljanje samoupravnih podjetij s posebno dovolitvijo ministra za trgovino in industrijo. Ce se prošnja za posamezno vrsto posojila odkloni, hranilnica ni dolžna navesti za to razloge. Posojila na nepremičnine. Clen 24. Hranilnica sme dajati hipotekarna posojila na nepremičnine na ozemlju banovine in sosednih srezov, če je posojilo s hipoteko popolnoma zavarovano, in s pravico obojestranske polletne popolne ali delne odpovedi, če bi vrednost hipoteke padla, dolžnik pa ne bi rpogel dati hranilnici zahtevano dopolnitev hipoteke. Način rednega postopnega odplačevanja (anuitet) mora biti vnaprej določen. Posojilo je popolnoma varno, če dosega vrednost hipoteke ob dovolitvi posojila najmanj dvojni znesek posojila in morebitnih v knjiženih bremen. Ce daje hranilnica hipotekarno posojilo na stavbi-šča, gozdove ali vinograde, mora biti cenilna vrednost teh nepremičnin všaj trikrat večja kot zahtevano posojilo, vštevši tudi bremena, ki so že pred tem vknjižena. Na rudnike in kamnolome, gledališka poslopja, cerkve in nepremičnine, ki se po zakonskih predpisih ne morejo prodajati na prisilni javni dražbi, hranilnica ne sme dajati posojila. Na nepremičnine, ki služijo industrijskim ali obrtnim namenom, se smejo dajati posojila le tedaj, če dajejo ta zemljišča ali zgradbe popolno varnost zase ne glede na svojo prikladnost za industrijske ali obrtne namene. Zgradbe, na katere se daje posojilo, morajo biti obenem s stranskimi poslopji trajno zavarovane pri kaki zavarovalnici za primer požara, po potrebi pa tudi za Primer eksplozije in drugih elementarnih škod. Hranilnica lahko posreduje pri zavarovanju. Dolžnik je dolžen predložiti hranilnici pravnoveljav-no izjavo zavarovalnice, da bo sprejemala vplačila zavarovalnih premij tudi od hranilnice in da izplača morebitno odškodnino hranilnici, lastniku nepremičnin pa z odobritvijo hranilnice. Vse listine, ki se nanašajo na zavarovanje, se morajo izročiti hranilnici. V ta posel sme hranilnica vložili dolgoročno največ do 20% vlog na hranilne knjižice. Clen 25. Hranilnica določa po svojih cenilcih vrednost nepremičnine, ki se ponuja v zastavo, toda le ob stroških tihega, ki zahteva posojilo. Znesek cenilnih stroškov se mora položiti vnaprej pri hranilnici. Clen 26. Znesek posojila, višino obrestne mere, način izplačila in odplačila, vzroke za odpoved posojila in vse pogoje o morebitnih drugih pristojbinah določi hranilnica sporazumno s prosilcem posojila. Clen 27. Hranilnica izplača dovoljeno posojilo, ko se izpolnijo vsi pogoji, katere hranilnica določi. Hranilnica odkloni izplačilo dovoljenega posojila: 1. če prosilec posojila medtem umre; 2. če pride imovina prosilca posojila v stečaj; 3. če se po dovolitvi posojila vrednost hipoteke toliko zmanjša, da po mnenju hranilnice dovoljeno posojilo ne bi bilo varno po teh pravilih; 4. če prosilec posojila ne vzdigne zneska v 60 dneh od dne obvestitve po hranilnici, da mu je posojilo dovoljeno. Posojila po tekočih računih. Clen 28. Hranilnica sme dovoljevati posojila tudi po tekočih računih, in sicer: 1. posojila, zavarovana z vknjižbo na nepremičnine (člen 24.); 2. posojila proti položiti vrednostnih papirjev, kakršne sme kupovati po t. 2. in 3. § 14. uredbe, do 75% tečajne vrednosti, in na zastavo hranilnih knjižic lastne izdaje ter pupilno varnih zavodov; 3. posojila proti položbi menic in varantov, ki imajo najmanj dva podpisa fizičnih ali pravnih oseb ali tvrdk; 4. podojila na podstavi cesije dospelih terjatev proti javnopravnim telesom; 5. posojila na zastavo blaga in dragocenosti. Ce je dovolila hranilnica kredit po tekočem računu na podstavi zastavitve vrednostnih papirjev, je dolžna vedno preskušati, ali je pokritje (zastava) zadostno. Ce je dovolila hranilnica kredit po tekočem računu na podstavi deponiranih menic, se morajo izpolniti sledeči pogoji: a) plačilni kraj mora biti sedež hranilnice ali kraj, ki ga ona zato določi; b) če služijo za kritje kavcijske ali bianko menice, mora hranilnica vedno preskušati, ali dajejo podpisi na menicah še zadostno varnost; c) če se med trajanjem posojila pokaže, da kak podpis ni dovolj varen, mora hranilnica zahtevati nov varni podpis ali mora takoj kredit odpovedati. Posojila proti položbi varantov in na zastavo blaga in dragocenosti se smejo dajati samo do polovice vrednosti blaga alj dragocenosti, na /Jate predmete brez dragih kamnov pa do 75% vrednosti čistega zlata, ki je v dragocenosti. Dolžnik sme razpolagati do višine dovoljenega kredita tudi po čekih. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev. Clen 29. Hranilnica sme kupovati in prodajati državne vrednostne papirje, vrednostne papirje, pri katerih jamči država za določno dividendo ali za obresti, samoupravne vrednostne papirje, domače hipotekarne zastavnice, delnice Narodne banke kraljevine Jugoslavije in deleže osrednjega denarnega zavoda hranilnic, če se ustanovi. Hranilnica sme vložiti v navedene vrednostne papirje največ do 20% vlog na hranilne knjižice. Hranilnica sme lombardirati svoje vrednostne papirje samo, če nima dovolj gotovine, da bi zadostila zahtevam vlagateljev (čJen 22., odst. 1., t. 2.). Posojila na vrednostne papirje Clen 30. Hranilnica sme dajati posojila le na take vrednostne papirje, kakršne sme sama kupovati. Taka posojila se smejo dajati najdalj na 6 mesecev, največ pa do 75% tečajne vrednosti, ki jo imajo papirji na dan zastavitve, nikdar pa ne nad imensko vrednost. Ce dolžnik ne vrne posojila ob dospetku, ima hranilnica pravico, da brez sodnega posredovanja, vendar pa na borzi, proda zastavljene vrednostne papirje in iz prejetega zneska poplača svojo terjatev. To pravico ima hranilnica tudi, če pride dolžnik v stečaj. V vsaki pogodbi o takem posojilu je treba navesti poleg teh pogojev tudi to, da dospe terjatev takoj v plačilo, če padejo zastavljeni vrednostni papirji na tri četrtine tiste tečajne vrednosti, katero so imeli na dan, ko se je izplačalo posojilo. Hranilnica ima pravico, da realizira svojo terjatev, če dolžnik v 24 urah na zahtevo ne poveča vrednosti zastave ali ne zmanjša dolga v sorazmerju s tem, kolikor je zastava zgubila svoje prejšnje vrednosti. Dolžnik lahko izplača posojila in dvigne zastavljene papirje tudi pred dospetkom posojila, toda hranilnica ni dolžna vrniti obresti. Posojila na hranilne knjižice. Clen 31. Hranilnica sme dovoljevati posojila tudi na zastavitev hranilnih knjižic, katere je izdala ona sama ali kaka druga hranilnica. Kok posojila ne sme presegati 6 mesecev. Hranilnica sme dovoliti posojilo na hranilne knjižice le, če za izplačilo vloge ni druge ovire kot odpovedni rok. Če dovoli hranilnica posojilo na hranilne knjižice kake druge hranilnice, si mora od nje predhodno priskrbeti obvezno potrdilo, da je to knjižico izdala in da je zabeležila v svojih knjigah, da je knjižica zastavljena, nadalje po katerih pogojili in v katerih zneskih je moči razpolagati z vlogo. Zastavljalnica (zastavni oddelek) in dražbovalniea. Clen 32. Ce na sedežu mestne hranilnice ni mestne zastavljalnice, ustanovi hranilnica zastavljalnico (zastavni oddelek), ko doseže rezervni sklad zastavljalnice ................ % vlog na hranilne knjižice. Zastavljalnica sme dajati proti plačilu obresti posojila na zastave vseh premičnih stvari, dragocenosti kakor tudi vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi. Hranilnica mora ustanoviti dražbovalnico, ko doseže splošni rezervni sklad % vlog na hranilne knjižice. Upravni odbor je dolžen predložiti pravočasno ministrstvu za trgovino in industrijo v odobritev pravilnik o ustroju in poslovanju zastavljalnice kakor tudi pravilnik o ustroju in poslovanju dražbovalnice. Posojila samoupravnim telesom. Clen 33. Hranilnica sme dovoljevati posojila samoupravnim telesom na podstavi njihove pravnoveljavne odločbe in odobritve višjega oblastva, kolikor je ta potrebna. Vsota dolgoročnih posojil, ki jih sme hranilnica dovoliti samoupravnim telesom, ne sme presegati 10%, kratkoročnih pa ne 15% vseh vlog na hranilne knjižice; posojila, ki se dovoljujejo, pa morajo imeti iste pogoje kot za druge dolžnike. Eskompt menic, varantov, kuponov in izžrebanih srečk. Clen 34. Hranilnica sme eskomptirati in reeskomptirati menice, ki so plačljive v kraljevini Jugoslaviji najkasneje v šestih mesecih in ki so pravilno opremljene s podpisi vsaj dveh fizičnih ali pravnih oseb ali tvrdk. To vrsto posojila sme hranilnica dajati le osebam z ozemlja banovine in sosednih okrajev. Enako sme hranilnica eskomptirati in reeskomptirati varante in eskomptirati kupone vrednostnih papirjev, katere sme sama kupovati, kakor tudi izžrebane državne srečke in srečke državnega Rdečega križa, kolikor njihov izplačilni rok ne presega šestih mesecev. Hranilnica sme reeskomptirati svoje menice le, če nima dovolj gotovine, da bi zadostila zahtevam vlagateljev (člen 22., odst. 1., t. 1.). Nalaganje gotovine pri denarnih zavodih. Clen 35. Hranilnica sme svojo razpoložljivo gotovino začasno plodonosno nalagati pii drugih hranilnicah, pri državnih denarnih zavodih kakor tudi pri drugih denarnih zavodih v državi. Pri zavodih, navedenih v prvem odstavku, sme hranilnica nalagati največ do 15% vlog na hranilne knjižice. Nalaganje v zapise in pridrževanje gotovine. Clen 3(j. Hranilnica je dolžna držati najmanj 10% zaupanih ji hranilnih vlog stalno na žirovnem računu pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije, pri Državni hipotekarni banki, pri Poštni hranilnici ali v blagajniških zapisih kraljevine Jugoslavije ali v gotovini, da more o vsakem času zadostiti zahtevam varčevalcev. Nakup nepremičnin. Clen 37. Hranilnica sme kupovati nepremičnine, ki se predajajo na javni dražbi v izvršbi ali v stečaju, samd, če je to neogibno potrebno, da si tako zavaruje svoje terjatve, vknjižene na teh nepremičninah. Hranilnica je dolžna prodati te nepremičnine brž ko je za to prilika, vendar po možnosti brez škode za hranilnico. Hranilnica smp kupovati nepremičnine, ki so neogibno potrebne za njeno poslovanje. Ostali posli. Clen 38. Razen navedenih poslov se smo hranilnica baviti tudi s sledečimi posli; 1. da opravlja blagajniško službo ustanoviteljice in njenih naprav; 2. da opravlja poterjevanja vsake vrste, zlasti poter-jevanje menic, kuponov, izžrebanih vrednostnih papirjev itd.; 3. da prodaja za račun svojih komitentov dragocenosti in razne premičnine in da kupuje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute brez kakršne koli lastne špekulacije in samo pri polnem kritju, t. j. le v primeru, če se denar, potreben za nakup, položi vnaprej ali če uživa naročitelj kredit v zadostni višini ali če se pri prodaji papirji in vrednote vnaprej položijo; 4. da daje za odškodnino v najem predale (sete) za hrambo vrednot; 5. da prevzema v hrambo in upravo vrednostne papirje in druge vrednote; 6. da posoja ob zadostnem kritju lastne vrednostne papirje za varščine; 7. da izdaja garantna pisma na podstavi realnega pokritja, in sicer največ do višine petkratnega zneska lastnih sredstev; 8. da opravlja tudi ostale nevtralne posle. Ustanavljanje poslovalnic. Člen 39. Hranilnica sme po sklepu upravnega odbora ustanavljati poslovalnice na ozemlju občine ustanoviteljice in sosednih občin. Propaganda. Člen 40. Hranilnica sme izdajati in razširjati primeren propagandni material, da bi povzdignila smisel za varčevanje, zlasti pa sme: 1. izdajati hranilnike (blagajnice) za domače varčevanje; 2. ustanavljati šolske in tovarniške hranilnice; 3. izdajati varčevalne znamke; 4. dajati nagrade za varčevanje; 5. obdarovati ob vnaprej določenih dogodkih ali v posebnih okoliščinah otroke in šolsko mladino s hranilnimi knjižicami z majhno začetno vlogo ali z drugimi sredstvi za povzdigo smisla za varčevanje. Poslovna tajnost. Člen 41. člani upravnega in nadzornega odbora, nameščenci hranilnice kakor tudi hranilnica sama so dolžni naj-strože varovati poslovno tajnost. IV. DEL. Upravni, izvršilni in nadzorni odbor.. Upravni odbor. Člen 42. Hranilnico vodi upravni odbor, ki sestoji iz ...______... do članov. Člane upravnega odbora postavlja ustanoviteljica, in to '/a članov izmed članov mestnega sveta (ali občinskega odbora), */s pa izven mestnega sveta ali občinskega odbora, in to */» članov predvsem izmed občanov, zvedenih v kreditnih vprašanjih, in J/a izmed vlagateljev s Sfiznama, ki ji ga predloži upravni odbor hranilnice in v katerem mora biti dvakratno število kandidatov. Tudi glavni ravnatelj hranilnice je član upravnega odbora, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Predsednika in podpredsednika upravnega odbora izvolijo člani upravnega odbora izmed sebe. Funkcija članov upravnega odbora traja tri leta. Vsako leto izstopi po ena tretjina članov; na njihova mesta pa se postavijo novi člani iz istih skupin. Žreb odloča, kateri člani upravnega odbora izstopijo prvo, oziroma drugo leto, kolikor niso izstopili prostovoljno. Potem izstopijo tisti, ki so bili postavljeni pred 3 leti. Stari člani upravnega odbora se smejo iznova volili. Če razpusti minister za trgovino in industrijo upravni odbor hranilnice, je ustanoviteljica dolžna postaviti takoj nov upravni odbor; če pa je na občini poverjenik (ali začasna uprava), postavi minister za trgovino in industrijo začasni upravni odbcr, čigar funkcija traja, dokler ne postavi ustanoviteljica novega upravnega odbora. Člani, ki izstopajo, oziroma člani odbora, ki ga je razpustil minister za trgovino in industrijo, izvršujejo svojo funkcijo, dokler se ne izvrši nova postavitev. Če pade iz kakršnega koli vzroka število članov upravnega odbora pod število, ki je potrebno za pravno-veljavno sklepanje, je ustanoviteljica dolžna takoj po-poluili upravni odbor. Če je pri občini poverjenik (ali začasna uprava), izvrši popolnitev minister za trgovino in industrijo iz skupine, iz katere je izpadel član. Funkcija teh članov traja toliko, kolikor bi trajala funkcija elana, ki je izpadel. Člani upravnega odbora morajo ob nastopu dolžnosti položiti kot varščino po § 23. uredbe o občinskih hranilnicah hranilno knjižico hranilnice v znesku dinarjev. Člen 43. Za člane upravnega odbora se morejo postaviti osebe: 1. ki so polnoletne in imajo članstvo občine ustanoviteljice; 2. ki uživajo vse državljanske pravice in niso bile obsojene za dejanja, ki imajo za posledico zgubo častnih pravic, za koristoljubje, ki niso bile v stečaju ali ki niso v prisilni poravnavi izven stečaja; 3. ki niso dolžniki hranilnice in tudi ne v obvezi proti njej kot poroki za druge osebe; hipotekarni dolg ne izključuje možnosti izvolitve; 4. ki niso nameščenci občine in njenih naprav ali člani ravnateljstva, upravnega ali nadzornega odbora ali uradniki kakega denarnega zavoda; člani upravnega ali nadzornega odbora Narodne banke kraljevine Jugoslavije smejo biti člani upravnega ali nadzornega odbora hranilnice: 5. ki niso s hranilničnimi nameščenci v sorodstvu po krvi do vštete tretje, po svaštvu do vštete druge stopnje. Člen 44. Upravni odbor voli izmed sebe z navadno večino glasov predsednika in podpredsednika. Volitvam mora prisostvovati več kot polovica vseh članov upravnega odbora. Če se pri volitvah ne doseže večina glasov, se opravi ožja volitev med osebami, ki so dobile največje število glasov. Izvoljen je, kdor dobi največje število glasov. Ob enakem številu glasov pri ožji volitvi odloči žreb. Clen 45. Upravni odbor je upravni organ hranilnice, ki jo zastopa nasproti tretjini osebam. Področje upravnega odbora je: 1. da voli izmed sebe predsednika in podpredsednika upravnega odbora; 2. da voli izmed sebe člane pododborov, če so potrebni; 3. da ugotavlja, ali je pri posameznem članu nastopil primer, da mu je prenehalo članstvo po uredbi o občinskih hranilnicah; 4. da določa višino nagrade članom upravnega in nadzornega odbora po § 28. uredbe o občinskih hranilnicah; 5. da imenuje, začasno odstranja, odpušča in upokojuje osebje hranilnice, ureja njegove pravice in dolž- nosti in izvršuje nad njim disciplinsko oblast po veljavnem pravilniku; 6. da podaja ustanoviteljici hranilnice predloge o spremembi pravil; 7. da izdaja in spreminja pravilnike (poslovnike) o ustroju in poslovanju hranilnice kakor tudi o dolžnostih in pravicah nameščencev in njihovi pokojninski preskrbi; 8. da dpvoljuje posojila, sklepa vse posle, kupuje in prodaja nepremičnine; 9. da odloča o višini obrestne mere; 10. da nepričakovano pregleduje blagajno in ostale oddelke hranilnice; 11. da določa dotacije, dovoljene po pravilih, darila, podpore itd.; 12. da sestavlja račun bilance in račun zgube in dobička in ga predlaga nadzornemu odboru obenem s svojim poročilom v daljnji postopek; 13. da odloča o sklepih ustanoviteljice, ki se tičejo hranilnice; 14. da odloča o sklepih pododborov, katerih izvršitev je ustavil predsednik pododbora; 15. da sklepa o likvidaciji hranilnice po členu 65. pravil. Clen 46. Upravni odbor opravlja svoje posle na sejah, ki so vsaj enkrat vsake tri mesece, če obstoji izvršilni odbor, če ga pa ni, redoma enkrat na mesec. Seje sklicuje predsednik upravnega odbora. Na zahtevo pododbora ali tretjine članov upravnega odbora ali državnega komisarja, če je postavljen, se mora sklicati izredna seja. Vsakemu vabilu je treba priložiti tudi dnevni red seje. Prvi seji upravnega odbora predseduje najstarejši član upravnega odbora, dokler se ne izvoli predsednik upravnega odbora. Da more upravni odbor pravnoveljavno sklepati, je potrebno, da so bili vsi člani upravnega odbora pravočasno pismeno povabljeni in da je navzočih več kot polovica članov. O predmetih dnevnega reda poroča glavni ravnatelj hranilnice, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Sklepi se sprejemajo z navadno večino glasov. Pri enakem številu glasov velja, da je predlog odklonjen. Člani upravnega odbora se morajo oddaljiti od seje, kadar se rešujejo vprašanja, ki se nanašajo na njihove zasebne koristi ali na koristi njihovih sorodnikov po krvi do vštete tretje, po svaštvu do vštete druge stopnje. Sejni zapisnik vodi določeni višji uradnik hranilnice, če ne odredi predsednik drugače. Zapisnik morajo, podpisati vsi navzoči člani upravnega odbora, zapisnikar in komisar, če je postavljen. Zapisnik je treba po možnosti overiti takoj po seji. Ce navzočrii član upravnega odbora zapisnik noče podpisati, je dolžen navesti za to. razloge v knjigi zapisnikov. Izvršilni odbor. Clen 47. Upravni odbor voli izmed sebe po potrebi izvršilni odbor, ki sestoji iz ............. članov upravnega odbora. Člani izvršilnega odbora morajo biti predsednik upravnega odbora, podpredsednik in glavni ravnatelj, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Funkcija članov izvršilnega odbora traja tako dolgo, kolikor traja funkcija njihovega članstva v upravnem odboru. Volitve članov izvršilnega odbora so takoj po postavitvi upravnega odbora. Volitve vodi predsednik upravnega odbora. Predsednik upravnega odbora je obenem tudi predsednik izvršilnega odbora, v njegovi odsotnosti pa podr predsednik. Clen 48. V področje izvršilnega odbora spadajo vsi tisti posli, katere prenese upravni odbor na izvršilni odbor in ki ne spadajo v tekoče dnevne posle, katere opravljajo po poslovniku hranilnični uradniki pod ravnateljevim nadzorstvom. Clen 49. Izvršilni odbor ima seje redoma po potrebi poslovanja. Predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik, sklicuje člane na sejo, kadar ima to za potrebno ali če to zahtevata vsaj dva člana izvršilnega odbora ali pa državni komisar, če je postavljen. Da je sklep izvršilnega odbora pravnoveljaven, je potrebno, da sta na seji poleg predsednika ali njegovega namestnika navzoča vsaj še dva člana izvršilnega odbora. Sklepi izvršilnega odbora se sprejemajo z absolutno večino navzočih glasov. Pri enaki razdelitvi glasov se odstopi predlog upravnemu odboru v rešitev. Člani izvršilnega odbora se morajo oddaljiti od seje, kadar se rešuje vprašanje, ki se nanaša na njihove zasebne koristi ali na koristi njihovih sorodnikov po krvi do vštete tretje, po svaštvu lo vštete druge stopnje ali na njihovo sodelovanje pri upravi hranilnice. Predsednik ima pravico ustaviti izvršitev sklepa izvršilnega odbora, ki po njegovem mnenju nasprotuje uredbi, pravilom, poslovniku ali koristim hranilnice. Tak sklep se mora predložiti upravnemu odboru hranilnice v dokončno rešitev na prvi seji upravnega odbora. Za sprejemanje sklepov, voditev in podpisovanje zapisnika veljajo določbe člena 46. pravil. Clen 50. Mandat člana upravnega in izvršilnega odbora preJ neha: 1. s smrtjo; 2. če se odpove. Da se je član odpovedal, velja tudi tedaj, če brez opravičenega razloga ne pride na tri zaporedne seje upravnega odbora, če član izvršilnega odbora neopravičeno ne pride na tri zaporedne seje izvršilnega odbora, preneha biti član izvršilnega odbora; vendar pa tak član ne zgubi mandata v upravnem odboru; 8 *e nastopi okoliščina, navedena v členu 43., ki izklj 3 izvolitev v upravni odbor ali v izvršilni odbor hran .i.uce. Upravni odbor mora na prvi seji ugotoviti presta-nek članstva po t. 1. do 3. tega člena in odrediti, česar ,je po razmerah treba. Ce tega ne stori upravni odbor, mora to storiti minister za trgovino in industrijo po svojem komisarju, če je ta postavljen. Nadzorni odbor. Člen 51. Nadzorstvo nad posli hranilnice vrši nadzorni odbor, ki sestoji najmanj iz............. in največ iz .......... članov, ki jih postavlja ustanoviteljica na tri leta. V nadzorni odbor se smejo postavljati samo osebe: 1. ki so po možnosti izvedene v knjigovodstvu; 2. ki niso s člani upravnega odbora in hranilnični-mi nameščenci v sorodstvu po krvi do vštete tretje, po svaštvu pa do vštete druge stopnje ali ki nimajo položaja, ki bi jih spravljal v odvisnost od kakega člana upravnega odbora; 3. ki spolnjujejo pogoje, določene v t. 1. do 4. člena 43. pravil. Člen 52. Nadzorni odbor voli izmed sebe predsednika in podpredsednika na isti način, kakor voli upravni odbor. Za člane nadzornega odbora kakor tudi za seje nadzornega odbora veljajo nalično določbe, ki veljajo za upravni odbor. Člen 53. Nadzornemu odboru je dolžnost nadzorovati vse posle hranilnice, pregledovati knjige, priloge, izdatke in blagajno, preskušati letne sklepne račune in jih s svojim pismenim poročilom dostavljati ustanoviteljici, ministru za trgovino in industrijo, Zvezi hranilnic in pristojni podzvezi. Člen 54. Člani upravnega in nadzornega odbora so odgovorni za škodo, ki bi nastala, ker se niso ravnali po uredbi o občinskih hranilnicah in po pravilih, in to v smislu veljavnih trgovinskih zakonov, oziroma zakona o akcijskih družbah na ozemlju bivše Srbije in Črne gore. Zavezani so varovati poslovno tajnost. Člen 55. Članstvo v upravnem in nadzornem odboru je častna funkcija. Člani upravnega, izvršilnega in nadzornega odbora nimajo pravice do nikakršne nagrade ali plače, marveč le do nagrade za seje in do povračila potnih stroškov po § 28. uredbe o občinskih hranilnicah. Člen 56. Ko preneha mandat mestnega ali občinskega odbornika tistemu članu upravnega ali nadzornega odbora, ki je postavljen kot mestni svetnik ali občinski odbornik, je ustanoviteljica dolžna postaviti v treh mesecih novega člana na mesto odstopivšega. Javne objave. Člen 57. Javne objave se razglašajo v Vestniku Zveze hranilnic kraljevine Jugoslavije (>Vesniku Saveza štedionica Kraljevine Jugoslavije«) in se nabijajo na vidnem mestu v hranilničnih prostorih. Letni sklepni računi se morajo objaviti po § 33., odst. 3., uredbe o občinskih hranilnicah najkasneje v 15 dneh, ko je odobril sklepne račune mestni svet ali občinski odbor. Letni sklepni računi. Člen 58. Vsako leto dne 31. decembra se sestavita račun bilance in račun zgube in dobička, potem ko se sklenejo letni računi. Upravni odbor je dolžen sestaviti najkasneje do konca meseca aprila račun bilance in račun zgube in dobička in poslati te račune obenem s poročilom o svojem letnem poslovanju za preteklo poslovno leto nad-zornemu odboru. Nadzorni odbor je dolžen preskusiti v enem mesecu račun bilance, račun zgube in dobička in poročilo upravnega odbora in jih dostaviti obenem s svojim pismenim poročilom ustanoviteljici v odobritev po § 33. uredbe, zaradi nadzorstva pa ministrstvu za trgovino in industrijo, Zvezi hranilnic in pristojni podzvezi. Mestni svet oziroma občinski odbor je dolžen izdati na svoji prvi seji sklep o sklepnih računih, poročilu upravnega in nadzornega odbora in o podelitvi razreš-nice. Člen 59. Pri sestavljanju letnih sklepnih računov in ocenjevanju vrednosti se postopa po določbah § 33. uredbe o občinskih hranilnicah. Račun bilance in račun zgube in dobička se morata sestavljati po naslednjem obrazcu: RAČUN BILANCE dne 31. decembra 19... AKTIVA________________________________________________________ I. Gotovina: v blagajni pri Narodni banki.................................................................. pri Poštni hranilnici in Državni hipotekarni banki......................................................... blagajniški zapisi kraljevine Jugoslavije............................................................................................................... II. Razpoložljiva sredstva pri denarnih zavodih: a) na pokaz (a vista) b) plačljiva v treh mesecih c) plačljiva po treh mesecih........................................... III. Valute in devize:................................................................... IV. Vrednostni papirji: a) državni in od države zajamčeni ................ b) samoupravni in domače hipotekarne zastavnice ................. c) ostali................................................................................... č) kuponi in izžrebane vrednote .......................................................... V. Menice: a) zavarovane z vknjižbo b) s poroki ........... ..............— VI. Varanti - VII. Posojila občini ustanoviteljici ................ - VIII. Posojila na ročno zastavo - IX. Tekoči računi: a) zavarovani z vknjižbo ...... b) na podstavi vrednostnih papirjev in cesij — c) na podstavi menic in varantov ................ č) ostali ...... X. Hipotekarna posojila: a) amortizacijska b) ostala............................................................................ XI. Nepremičnine: a) za lastne namene........................................................ b) kupljene na javni dražbi........................................ XII. Inventur XIII. Prehodna aktiva XIV. Ostala aktiva XV. Vrednote pokojninskega sklada hranilničnih nameščencev XVI. Zguba XVII. Dolžniki za izdane garancije ...... XVIII. Tuje vrednote v hrambi ............. _______________________________________________PASIVA I. Lastna sredstva: 1. Začetna glavnica.............................................................. 2. Splošni rezervni sklad .......... 3. Rezervni sklad zastavljalnice .................. 4. Rezervni sklad za pokritje zgub pri vrednostnih papirjih.............................................. 5. Ostali skladi »------ II. Tuja sredstva: Vloge na hranilne knjižice................................................ Hranilne vloge na tekoči račun .................... ......... .Vloge po § 9. uredbe o občinskih hranilnicah.............................................................................................. III. Tekoči računi: a) javnih denarnih zavodov ... b) zasebnih denarnih zavodov „ c) občine ustanoviteljice.................................. - č) ostalih................................................................................................ Reeskompt.................................................... -.................................................. Lombardna posojila ... Hipotekarna posojila na lastne nepremičnine M....... IV. Prehodna pasiva: ne izplačani, a dospeli dolgovi - V. Ostala pasiva..................................... VI. Pokojninski sklad hranilničnih nameščencev ..... VII. Čisti dobiček........................................................................ VIII. Izdane garancije: (varščine, garancije, ostalo) ....... IX. Lastniki vrednot v hrambi .............................................. RAČUN ZOUBE IN DOBIČKA dne 31. decembra H)...... IZDATKI_______________________________________ Obresti: vlog na hranilne knjižice in na tekoče račune........................................................................ po tekočih računih ....... ostale ........ Provizije: Upravni stroški: nagrada upravnemu in nadzornemu odboru........................................................................ osebni izdatki stvarni izdatki ....... ostalo ....... Od pisi: pri nepremičninah ....... pri inventarju ....... pri terjatvah ....... Darki in takse Dobiček _____________________________________________________PREJEMKI Obresti: po menicah .................. po tekočih računih ................................ po vrednostnih papirjih ................................ od posojil na ročno zastavo in varante................................... od hipotekarnih amortizacijskih posojil.............................................................. od občine .................... ostale .................... Provizije in pre' ■mki: od deviz ................................ od nepremičnin ................................ razni prejemki razne provizije ................................. Zguba ......... Rezervni in ostali skladi. Clen 60. Rezervni skladi (izvzemši pokojninski sklad) so lastna imovina hranilnice. Rezervni sklad služi za pokritje morebitnih zgub, nastalih za poslovanja hranilnice, in se zlaga iz poslovnega čistega dobička in morebitnih zastaranih vlog. V rezervni sklad za pokritje morebitnih zgub se vlagajo yt čistega dobička, dokler se ne doseže 5 #/o celokupne vsote vlog na hranilne knjižice, ji pa v pokojninski sklad in v sklad zastavljalnice. Ta znesek se mora odkazovati pokojninskemu skladu, dokler ne doseže popolnega pokritja za zadostitev svojim obveznostim, skladu zastavljalnice pa, dokler ne doseže .................. celokupne vsote vlog na hranilne knjižice. Ko doseže rezervni sklad za pokritje morebitnih zgub 5 »/o celokupne vsote vlog na hranilne knjižice, mora hranilnica vlagati najmanj 90?/* čistega dobička v. ta sklad, v pokojninski sklad in v sklad zastavljalnice; največ 10 % čistega dobička pa se sme uporabiti za obče-koristne in dobrodelne namene. Ko doseže rezervni sklad za pokritje morebitnih zgub 15% celokupne vsote vlog na hranilne knjižice, sme ustanoviteljica zahtevati, naj se ji iz poslovnega čistega dobička prihodnjih let vrne začetna glavnica, ki jo je dala hranilnici na razpolago. Po popolnem izplačilu ustanoviteljice in potem ko je dosegel rezervni sklad za pokritje morebitnih zgub 15 % celokupne vsote vlog na hranilne knjižice, se vlaga vsaj 40 % čistega dobička v rezervni sklad za pokritje morebitnih zgub, dokler ne doseže višine 20% celokupne vsote vlog na hranilne knjižice, 30% pa v ostale sklade; 30% pa se sme uporabiti za občekoristne in dobrodelne namene. Ko naraste rezervni sklad za pokritje morebitnih zgub nad 20 % vseh vlog na hranilne knjižice, mora hranilnica vlagati najmanj 35% poslovnega čistega dobička v ta sklad, dokler ne doseže višine 50% celokupne vsote vlog na hranilne knjižice, 25 % pa v ostale sklade; 40 % pa sme uporabiti v občekoristne in dobrodelne namene. Ko naraste rezervni sklad za pokritje morebitnih zgub nad 50% celokupne vsote vlog na hranilne knjižice, mora hranilnica vlagati najmanj 25% poslovnega čistega dobička v ta sklad, 25 % pa v ostale sklade; 50 % pa sme uporabiti za občekoristne in dobrodelne namene. Upravni odbor hranilnice določa porazdelitev in uporabo zneska za občekoristne in dobrodelne namene. Clen Gl. Posebni rezervni skladi, izvzemši pokojninški sklad za hranilnične nameščence, služijo za pokritje morebitnih zgub v posebnih panogah hranilničnega poslovanja. Po sklepu upravnega odbora hranilnice se smejo ustanoviti poleg teh še posebni rezervni skladi za pokritje zgub pri hipotekarnih posojilih, pri eskomptu menic itd. Višino dotacije teh skladov določa upravni odbor hranilnice po svoji uvidevnosti. Clen 62. Hranilnica je dolžna imeti poseben sklad za pokritje morebitnih zgub pri vrednostnih papirjih. Ta sklad se zlaga iz tečajne razlike vrednostnih papirjev, ki se pokaže na dan sestavitve bilance, ki pa ni realizirana, temveč le knjigovodstveno izkazana, oziroma iz tistega dela dobička, ki preostane po odbitku morebitnih tečajnih zgub pri drugih vrednostnih papirjih. Razen tega se sme ta sklad dotirati tudi iz čistega poslovnega dobička, dokler ne doseže višine najmanj 10% kupne vrednosti vseh vrednostnih papirjev hranilnice. Ta sklad se vodi ločeno od ostalih skladov. Clen 63. Pokojninski sklad služi za izplačevanje pokojnin hra-miniškim nameščencem in njihovim sorodnikom po pravilniku o pokojninskem skladu nameščencev, ki ga sestavi in spreminja upravni odbor hranilnice, odobruje Pa pristojno oblastvo. Pokojninski sklad se zlaga predvsem iz mesečnih prispevkov, katerih višina se mora določiti vnaprej na podstavi strokovne cenitve. V pravilniku o pokojninskem skladu nameščencev se določi, koliko teh prispevkov morajo vplačevati nameščenci, koliko pa hranilnica. Poleg teh prispevkov se dotira pokojninski sklad iz poslovnega dobička po členu 60. pravil. Višino premijske rezerve je treba vsakih pet let strokovno preskusiti. Imovina tega sklada se upravlja in hrani ločeno od ostale imovine hranilnice, njegovi dohodki pa se uporabljajo za povečanje tega sklada. Ce hranilnica likvidira, se sme pokojninski sklad uporabiti za iste namene kot rezervni sklad za pokritje morebitnih zgub, toda šele tedaj, ko se popolnoma poravnajo vse obveznosti, ki se morajo poravnati iz pokojninskega sklada. Ce so nameščenci hranilnice preskrbljeni na drug način, hranilnica pa poleg navedene preskrbe noče imeti tudi svoj pokojninski sklad, se morajo dotacije, ki so določene za pokojninski sklad, vlagati v korist rezervnega sklada za pokritje morebitnih zgub. V. D E L. Nadzorstvo. Clen 64. Hranilnica mora biti članica Zveze hranilnic po § 34. uredbe o občinskih hranilnicah. Hranilnica se nadzoruje po določbah uredbe o občinskih hranilnicah. V I. D E L. Prestanek hranilnice. Clen 65. Hranilnica preneha: 1. če zgubi hranilnica nevrnjeno začetno glavnico in rezerve, ustanoviteljica pa ne dd nove začetne glavnice v treh mesecih od dne poslednje bilance, v kateri je bila izkazana zguba; 2. če ustanoviteljica po poprejšnji pritrditvi upravnega odbora sklene, da hranilnica prenehaj, in glasujeta za ta sklep % članov mestnega sveta ali občinske uprave, ali če tako sklenejo % članov upravnega odbora hranilnice. Tak sklep mora odobriti minister za trgovino in industrijo; 3. če minister za trgovino in industrijo ugotovi, da je hranilnično poslovanje v nasprotju z bistvenimi določbami uredbe o občinskih hranilnicah in pravili hranilnice in zato odloči, naj hranilnica preneha. Likvidacija, za katero veljajo določbe trgovinskega zakona, na ozemlju bivše Srbije in Crne gore pa zakona o akcijskih družbah, se mora izvršiti po vnaprej določenem načrtu. Cista imovina, ki bi preostala po popolni poravnavi vseh hranilničnih obveznosti, pripade ustanoviteljici in se mora uporabiti za občekoristne in dobrodelne namene. Likvidatorje imenuje ustanoviteljica izmed vlagateljev. ■ I M m Razne občeveljavne odredbe. 590. Poročilo volivnega odbora za dravsko banovino o izidu volitev senatorjev, ki so se vršile dne 12. novembra 1939. I. Vseli volivnih upravičencev za volitve senatorjev je bilo v dravski banovini po stalnem volivnem imeniku 441, beri: štiri sto štirideset eden. II. Pri volitvah je glasovalo skupno 407, beri: štiri sto sedem volivcev. III. Postavljena je bila za dravsko banovino ena kandidatna lista in sicer: Kandidatna lista Smodeja Franca, ki je dobila 407, beri: štiri sto sedem glasov. IV. Za senatorje za dravsko banovino so proglašeni: 1. Smodej Franc, bivši senator, Ljubljana-Beograd; 2. Dr. Schaubach Franc, okrožni inšpektor v pokoju in odvetnik v Mariboru; 3. Brodar Janez, posestnik v Hrastju pri Kranju; 4. Mihelčič Alojzij, podpredsednik narodne skupščine, Celje. Volivni odbor za dravsko banovino v Ljubljani dne 12. novembra 1939. Predsednik: Škarja Ivan s. r., član državnega svela. 591. Razne objave iz »Službenih novin“. Številka 170 z dne 29. julija 1939. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 10. maja 1939., 111. št. 29.590, je bil postavljen na prošnjo Tratnjek Martin, učitelj VII. položajne skupine na ljudski šoli v Lendavi, za okrajnega šolskega nadzornika iste položajne skupine za šolski okraj Lendava s sedežem v Lendavi. Številka 171 z dne 31. julija 1939. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 11. julija 1939. je bil premeščen na prošnjo k pošti, brzojavu in telefonu Ljubljana 2 Pilat Jurij, inšpektor V. položajne skupine pošte, brzojava in telefona Maribor 1. Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odločbo z dne 13. julija 1939., Kns št. 1443/39, razširjanje in prodajanje brošure : R e s n i c a o ljubljanskem občinskem gospodarstvu« od drja. Ranta Alojzija, natisnjene V Zagrebu. Številka 172 z dne 1. avgusta 1939. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 3. junija 1939. so napredovali v VII. položajno skupino dosedanji učitelji VIII. položajne skupine z 2. oziroma 1. periodnim poviškom: Janko Alfred na ljudski šoli v Gornjih Sušicah, srez novomeški; Mihelčič Ana na ljudski šoli v Šmarjeti, srez novomeški; Ž o 1 -ge r Karel na ljudski šoli pri Sv. Anionu, srez dravograjski; Čemel j Henrik na ljudski šoli v Novi cerkvi, srez ptujski; Terpin Ana na ljudski šoli v Poljanah, srez škofjeloški; Dolšak Marija na ljudski šoli v Rogatcu; Koruza Dušica na ljudski šoli v Rušah; Lapajne Marija na ljudski šoli v Št. Petru, srez novomeški; Zidar O t i 1 i j a na ljudski šoli v Mežici; Hribernik Karolina na ljudski šoli v Dobovi; Kolnik Justina na ljudski šoli v Slivnici, srez celjski; Venturini Jožica na ljudski šoli v Senovem in Tome Marija na ljudski šoli v Kresnicah. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 14. junija 1939. sta bila postavljena na prošnjo: L o d r a n t Ožbalt, učitelj VII. položajne skupine s 1. periodnim poviškom ljudske šole v Prevaljah, za okrajnega šolskega nadzornika VI. položajne skupine za šolski okraj dravograjski s sedežem v Dravogradu in Volavšek Anton, učitelj VI. položajne skupine s 3. periodnim poviškom ljudske šole na Teharjah, za okrajnega šolskega nadzornika V. položajne skupine, za 1. šolski okraj Brežice s sedežem v Brežicah. številka 173 z dne 2. avgusta 1939. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 27. junija 1939. so bili postavljeni: ing. Kladnik Viktor, svetnik IV. položajne skupine 2. stopnje gradbenega oddelka železniškega ravnateljstva v Ljubljani, za svetnika iste položajne skupine in stopnje pri (1. sekciji za vzdrževanje proge Jesenice; ing. Franc Emil, svetnik V. položajne skupine 9. sekcije za vzdrževanje proge Ljubljana-Siška, za svetnika iste položajne skupine gradbenega oddelka železniškega ravnateljstva v Ljubljani; i n g. G o 1 o b Janez, poverjenik VI. položajne skupine (1. sekcije za vzdrževanje proge Jesenice, za poverjenika iste položajne skupine 9. sekcije za vzdrževanje proge Ljubljana-šiška; Novak Martin, višji kontrolor VI. položajne skupine 9. sekcije za vzdrževanje progo Ljubljana-šiška, za višjega kontrolorja iste položajne skupine gradbenega oddelka železniškega ravnateljstva v Ljubljani, vsi po službeni potrebi; Der-melj Jožef, višji kontrolor VI. položajne skupine 2. sekcije za vzdrževanje proge Ljubljana, za višjega kontrolorja iste položajne skupine gradbenega oddelka železniškega ravnateljstva v Ljubljani na prošnjo in Kušar Janez, kontrolor VII. položajne skupine postaje Ljubljana, za kontrolorja iste položajne skupino postaje Videm-Krško, po službeni potrebi. — Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mikalek y Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 91. kosu X. letnika z dne 15. novembra 1939. Razglasi kraljevske banske uprave .VIII. No. 7001/1. 3344 Razglas. Kranjske deželne elektrarne v Ljubljani so zaprosile za uvedbo razlastiine-ga postopka, da se jim odobri ustanovitev, služnostne pravice radi gradnje yi vzdrževanja prostovoda na pare. št. 228 in 229 k. o. Golobinjek, vi. št. 1112, last Mikliča Ivana, posestnika in mlinarja v Vrhpeči št. 14 pri Mirni peči. Na to prošnjo se na podstavi § 58. ob. z. in § 69., toč. 4., Fin. zak. za 1939./40. ob uporabi določil III. oddelka zakona z dne 18. februarja 1878., drž. zak. št. 3, o d reja razpoložitev razlastilnega predloga v času od 14. do vključno 28. novembra t. 1. pri sreskem načelstvu v Novem mestu s pristavkom, da sme prizadeti v tem roku razpoloženi spis pregledati. Obenem se na podstavi označenih določil razpisujeta komisijski ogled in obravnava po tem zahtevku na ponedeljek 11. decembra 1939. s sestankom komisije ob 10.04 uri na kolodvoru v Mirni peči. Interesenti se obveščajo, da morejo morebitne ugovore zoper gorenji zahtevek vložiti pri kr. banski upravi do vključno 6. decembra t. 1., najpozneje pa pri obravnavi sami. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, kolikor ne bi bilo javnih zadržkov. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 10. novembra 1939. ❖ K V-No. 92/195—1939. 3271-3-2 Razglas o licitaciji. Dne 4. decembra 1939. bo pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, Blei-vveisova c. št. 5, I. pismena ponudbena licitacija za dobavo litoželeznih cevi in armatur za JI. del I. etape vodovoda za Ribnico. Proračun znaša 461.703-75 dinarjev. Kavcijo v znesku din 47.000'— je položiti pri davčni upravi za mesto Ljubljana na dan licitacije, najkasneje do 10. ure. Licitacijski pomočki so na vpogled pri tehničnem oddelku oziroma se dobe tamkaj proti plačilu din 60'—. Ponudbe se morajo predložiti na dan licitacije najkasneje do 11. ure. Z vročitvijo ponudbe je obenem predložili tudi potrdilo davčne uprave o plačanih davkih za tekoče četrtletje, odobrilo ministrstva za gradbe za udelež-,bo pri licitacijah, potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti in potrdilo obče upravne oblasti o dovoljenju za izvrševanje obrti. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na uradni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 6. novembra 1939. -j. V. No. 330/204. 3316-3 -2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo in montažo diagnostične rentgenske aparature v kirurgičiiem oddelku obče državne bolnice v Ljubljani 1. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 30. novembra 1939. ob 11. uri v upravni pisarni obče drž. bolnice v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 230.000'—. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 7. novembra 1939. -j. VI. št. 26.627/1. 3327 Sprememba v imeniku zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino. Dr. Pungerčič Franjo, zdravnik v Ljubljani, je bil vpisan v imenik zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 7. oktobra 1939. Razglasi sodišč in sodnih oblastev S 62/39. 3342 Razglasitev preklica. S sklepom okrožnega sodišča v Celju z dne 12. septembra 1939., posl. štev. I R 103/39—1 je bil Križnik Janez, posestnik, prej stanujoč v Zapužah št. 34, sedaj v umobolnici za duševne bolezni v Ljubljani, Poljanski nasip 52, zaradi duševne bolezni popolnoma preklican. Za skrbnika je bil postavljen Zalokar Jože, pos. v Paridolu 13. Okrajno sodišče v Kozjem dne 22. oktobra 1939. II P 1971/39. 3355 Oklic. Tožeča stranka dr. Ilraševec Juro, odvetnik v Celju, je vložila proti toženi stranki: zapuščini po rajnem Banu Alojzu, pos. y Cerovcu, pošta Št. Jurij ob j. ž., zaradi din 1125'— s prip. k opr. 'št. II P 1971/39 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 16. decembra 1939. ob devetih dop. pred tem sodiščem v izbi št. 6. Ker bivališče tožene stranke ni znano, se ji postavlja brat umrlega Ban Josip, trgovec v Vojniku, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške. Okrajno sodišče v Celju, odd. II., dne 9. novembra 1939. P 308/39—2. 3326 Oklic, Tožeča stranka Berneker Anton, krojaški mojster v Mežici, ki ga zastopa dr. Stefanovič Emil, odv. v Prevaljah, je vložila proti toženi stranki Stropniku Gregi, mizarju, sedaj neznanega bivališča v Nemčiji, radi 758 din s prip. k opr. št. P 308/39 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 15. 12. 1939. o poli devetih dopoldne pred tem sodiščem v sobi štev. 3, razpravna dvorana. Ker bivališče tožene stranke ni znano, se ji postavlja za skrbnika Potočnik Jurij, stavbeni mojster v Mežici, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Prevaljah, odd. I., dne 10. novembra 1939. H1 I 1311/39-16. 3164 Dražbeni oklic. Dne 19. d e c e m b r a 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Primož vi. št. 19. Cenilna vrednost: din 82.590'30. Vrednost priteklin: din 1810'—. Najmanjši ponudek: din 55.060'20. Varščina: din 8.260'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Celju, odd. VI., dne 21. oktobra 1939. * I 1263/39—26. 3348 Dražbeni oklic. Dne 19. decembra 1939. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Pongrae vi. št. 113. Cenilna vrednost: din 57.479'10. Vrednost pritekline: din 535'—. Najmanjši ponudek: din 38.319'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, jtj priglasiti sodišču uaiuozneie pri draž- benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Celju, odd. VI., dne 7. novembra 1939. 1 224/39-6. 3248 Dražbeni oklic. Dne 18. decembra 1939. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Selšček vi. št. 531 (parcela št. 860, njiva). Cenilna vrednost: din 2.050'—. Najmanjši ponudek: din 1.366'66. Varščina: din 205'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Cerknici, odd. I., dne 27. oktobra 1939. * I 471/39-13. 3333 Dražbeni oklic. Dne 19. decembra 1939., ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Homec vi. št. 297. Cenilna vrednost: din 35.000'—. Najmanjši ponudek: din 18.000'—. Varščina: din 3.500'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kamniku dne 4. novembra 1939. . 4. 1 700/39-6. 3324 Dražbeni oklic. Dne 13. decembra 1939., ob 10.45 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 247 in 687 k. o. Veliki Trn. Cenilna vrednost: din 45.74975. Vrednost priteklin: din 3.760'—, ki je že zgoraj všieta. Najmanjši ponudek: din 28.243'82. Varščina: din 4.574'97. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Krškem, odd. II., dne 24. oktobra 1939. I 848/39—9. 3150 Dražbeni oklic. Dne 21. decembra 1939. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zagorje vi. št. 444. Cenilna vrednost: din 67.720'—. Najmanjši ponudek: din 33.860'—. Varščina: din 6.772'—. Priteklin ni. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Litiji, odd. II., dne 21. oktobra 1939. Va I 1774/39-9. 3228 Dražbeni oklic. Dne 21. decembra 1939. ob devet i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Dobrova vi. št. 1001. Cenilna vrednost: din 113.305'—. Najmanjši ponudek: din 75.537'—. Varščina: din 11.330'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Va., dne 26. oktobra 1939. IV 1 4012/38. ’ 3247 Dražbeni oklic. Dne 18. decembra 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Dobrenje vi. št. 17, 199, 201 in 203. , Cenilna vrednost: din 207.699'40. Najmanjši ponudek: din 207.699'40. Varščina znaša din 20.975'— ter jo je položiti v gotovini. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru dne 30. oktobra 1939. IV I 398/39. 3246 Dražbeni oklic. Dne 18. decembra 1939. ob e n a j-stih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Grajski Marof vi. št. 179. Cenilna vrednost: din 273.497'—. Najmanjši ponudek: din 136.748'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru dne 30. oktobra 1939. * IX I 3083/37. 3163 Dražbeni oklic. Dne 20. decembra 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Razvanje vi. št. 85. Ceniina vrednost: din 165.707'—. Vrednost priteklin: din 1.190'—, ki je že upoštevana pri cenilni vrednosti. Najmanjši ponudek: din HO.471'32. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v .Mariboru dne 16. oktobra 1939. IX I 81/39-14. 3162 Dražbeni oklic. Dne 20. d e c e m b r a 1939. ob e n a j-s t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Pobrežje vi. št. 1168. Cenilna vrednost: din 20.595'—. Najmanjši ponudek: din 13.730'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru dne 18. oktobra 1939. IV 1 2050/39. 3263 Dražbeni oklic. Dne 21. decembra 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 25 dražba nepremičnin zeiiilji-ška knjiga Košaki Vi vi. št. 35. Ceniina vrednost: din 10.775’60. Najmanjši ponudek: din 5.387'80. Varščina: din’ 1.077'50. Pravice, ki bi no pripuščale dražbo, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom drrfžbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišču* v Mariboru dne 30. oktobra 1939. IV I 2088/39. ' 3267 Dražbeni oklic. Dne 21. decembra 1939. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 25 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Razvanje vi. št. 509. Cenilna vrednost: din 13.800'—. Najmanjši pqnudek: din 9.200'—. Varščina znaša din 1.380'— in jo je položiti v gotovini pred začetkom dražbe. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki'je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru dne 30. oktobra 1939. -{* IV 1 2157/39. 3266 Dražbeni oklic. Dne 21. decembra 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 25 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Podova vi. št. 528. Cenilna vrednost: din 4.719'60. Najmanjši ponudek: din 3.146'50. Varščino din 472'— je položiti v gotovini pred začetkom dražbe. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru dne 30. oktobra 1939. IV I 2651/39. 3264 Dražbeni oklic. Dne 21. decembra 1939. o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 25 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Spod. Radvanje I. del vi. št. a) 312, b) 445, c) 467. Cenilna vrednost: ad a) din 26.292'—, b) din 10.133'40 in c) din 4.249'56. Najmanjši ponudek: ad a) din 17.528, b) din 6.755'60 in c) din 2.833'04. Varščina: ad a) din 2.629'20, b) dinarjev 1.013'34 in c) din 424'95. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru dne 30. oktobra 1939. IV I 2909/39. 3265 Dražbeni oklic. Dne 21. d e c e m b r a 1939. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 25 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Skoke vi. št. 364. Cenilna vrednost: din 11.078'90. Najmanjši ponudek: din 7.386'—. Varščina: din 1.108’— v gotovini. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru dne 30. oktobra 1939. 1 151/39—14. 3349 Dražbeni oklic. Dne 16. decembra 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin zemljiška knjiga Velika Nedelja a) vi. št. 155 in b) vi. št. 263. Cenilna vrednost: ad a) din 19.039‘80, ad b) din 2.302'—. Najmanjši jmnudek: ad a) 12.693'25 dinarjev, ad b) din 1.53475. Vrednost priteklin: ad a) din 3.482'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ormožu, odd. II., dne 27. oktobra 1939. I 1161/38—20. 3339 Dražbeni oklic. Dne 19. d e c e m b r a 1939., ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 9. dražba nepremičnin zemljiška knjiga Pršetinci a) % vi. štev. 179 in b) vi. štev. 170. Cenilna vrednost: ad a) din 2.106'40, ad b) din 12.800'75. Najmanjši ponudek: ad a) din 1.405'—, ad b) din 8.534'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ormožu, odd. II., dne 30. oktobra 1939. I 880/39. 3325 Dražbeni oklic. Dne 16. decembra 1939., ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 1 k. o. Bistra. Cenilna vrednost: din 42.814'65. Najnižji ponudek: din 28.543'10. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče, v Prevaljah dne 20. oktobra 1939. * I 1134/39-23. 3337 Dražbeni oklic. Dne 18. decembra 1939. o b osmih bo pri podpisanem sodišču, soba št. 7, javna dražba sledečih nepremič. nin zemljiška knjiga: I. skupina 5/i« k. o. Dežno vi. št 27, 6/i« k. o. Dežno vi. št. 68, s/i8 k. o. Dolena vi. št. 25, k. o. Dolena vi. št. 205; II. skupina: Bhe k. o. Dolena vi. št. 227; III. skupina: 5/i6 k. o. Gorca vi. št. 38; IV. skupina: 5/i« k. o. Ptuj vi. št. 82; V. skupina: 5/i« k. o. Ptuj vi. št. 83; VI. skupina: I. do V. skupine skupaj. Cenilna vrednost: za I. skupino dinarjev 123.60575, za II. skupino din 5.997'60, za III. skupino din 24.620'60, za IV. skupino din 207.071'65, za V. skupino dinarjev 59.740'—, za I. do V. skupine skupaj din 421.035'60. Vrednost priteklin: za I. skup. dinarjev 8.933'25, za III. skup. din 1.260'—, za IV. skup. din 13.891'25, za V. skupino din 1.496'—. Najmanjši ponudek: za I. skup. dinarjev 82.402'—, za II. skup. din 4.000'—, za III. skup., din 16.414'—, za IV. skup. din 103.536'—, za V. skup. din 29.870'—, za I. do V. skup. skupaj din 236.222'—. Varščina: za I. skup. din 12.360'50, za II. skup. din 600'—, za III. skup. din 2.462'—, za IV. skup. din 20.708'—, za V. skup. din 5.974'—, za skupine I, do V. skupaj din 42.104'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe., je priglasiti sodišču najpozneje pri draž* benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 8. novembra 1939. -j; I 843/39-11. 3313 Dražbeni oklic. Dne 20. decembra 1939. ob devetih se bodo pri podpisanem sodišču prodale na javni dražbi nepremičnine ideelna polovica zemljiška knjiga davč. občine Janški vrh I. skup. vi. št. 30, II. skup. vi. št. 63. Cenilna vrednost: I. skup. din 4.831, II. skup. din 1.465'—. Vrednost priteklin: k I. skup. dinarjev 1.400'—. Najmanjši ponudek za I. skup. dinarjev 3.225'—, za II. skup. din 880'—. Varščina za I. skup. din 485'—, za II. skup. din 150'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku Dred začetkom dražba sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 7. novembra 1939. $ I 281/39-13. 3350 Dražbeni oklic. Dne 19. decembra 1939. ob 9.15 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Sv. Križ vi. št. 23. Cenilna vrednost: din 22.003'—. Najmanjši ponudek: din 14.669'—. Varščina: din 2.200'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Rogatcu dne 20. oktobra 1939. I 448/39. 3114 Dražbeni oklic. Dne 19. decembra 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Rogoznica vi. št. 43. Cenilna vrednost: din 63.580'55. Vrednost priteklin: din 7.400'—. Najmanjši ponudek: din 47.320'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II., dne 25. septembra 1939. I 463/39. 3193 Dražbeni oklic. Dne 19. decembra 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ščavnica vi. št. 25 in Rožen-grunt vi. št. 111 in 55. Cenilna vrednost: din 41.670'—. Vrednost priteklin: din 3.310'—. Najmanjši ponudek: din 27.780'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II., dne 23. oktobra 1939. I 89/39-18. 3212 Dražbeni oklic. Dne 20. decembra 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Preloge vi. št. 71. Cenilna vrednost: din 45.579'80. Najmanjši ponudek: din 30.387'—. Varščina: din 4.618'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, odd. II., dne 22. oktobra 1939. •j. I 325/39-8. 3299 Dražbeni oklic. Dne 20. decembra 1939. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Lemberg-trg vi. št. 163, 19 in 71 in zemljiška knjiga k. o. Pijovci vi. Št. 406. Cenilna vrednost: din 165.322’30. Vrednost priteklin: din 2.670'—. Najmanjši ponudek: din 111.994'86. Varščina: din 16.799'23. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, odd. II., dne 30. oktobra 1939. I 108/39-20. 3336 Dražbeni oklic. Dne 18. decembra 1939. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 po parcelah oziroma skupinah dražba nepremičnin vi. št. 242 k. o. Zdenska vas. Cenilna vrednost: din 99.901'54. Vrednost priteklin: din 1.908'—. Najmanjši ponudek: din 66.601'—. Varščina: din 9.990'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Velikih Laščah dne 29. oktobra 1939. •j. I 130/39-7. 3249 Dražbeni oklic. Dne 18. decembra 1939. ob deset ih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Žužemberk vi. št. 626. Cenilna vrednost: din 7.044'—. Najmanjši ponudek: din 4.696'—. Vadij: din 705'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Žužemberku dne 31. oktobra 1939. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih firmah : 1183. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 30. oktobra 1939. Besedilo: Ivan Jax & sin. Izbrišeta se javna družbenika .Jax Ivan in ing. Jax Karl, vpišeta pa se javna družbenika Schweitzer Rudolf, trgovec v Ljubljani, Medvedova cesta 1. a in Kaiser Karl, trgovec v Tomačevem št. 4. Izbrišeta se prokurista Schvveitzer Rudolf in Tschokert Emerik. Zastopstvo in podpis firme ostaneta neizpremenjena. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. oktobra 1939. Rg A VI 69/14 * 1184. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 30. oktobra 1939. Besedilo: Obrtna bunka v Ljubljani. Izbriše se član upravnega sveta Ravnikar Franc, vpiše pa se član upravnega sveta Rojinu .Josip, trgovec in posestnik v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. oktobra 1939. Rg B I 149/18 $ 1185. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 30. oktobra 1939. Besedilo: Splošno jugoslovansko bančno društvo d. d., podružnica v Ljubljani. Izbrišejo se člani upravnega sveta Freund Oto, Goldsehmidt Edmond in dr. Marič Milan. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. oktobra 1939. Rg B III 66/16 Izbrisale so se nastopne firme: 1186. Sedež: Ljubljana. Dan izbrisa: 30. oktobra 1939. Besedilo: Biolilm, družba z o. z. v likvidaciji. Zaradi končane likvidacije. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. oktobra 1939. Rg C IV 225/5 1187. Sedež: Maribor. Dan izbrisa: 3. novembra 1939. Besedilo: Posch Ivo, trgovina z mešanim blagom. Zaradi opustitve obrta. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 2. novembra 1939. A I 191/12 * 1188. Sedež: Maribor, Vetrinjska ul. 18. Dan izbrisa: 26. oktobra 1939. Besedilo: Avgust Žlahtič. Obratni predmet: Razpečavanje anie-rikanskih mineralnih produktov in trgovska komisijska razprodaja kemikalij ler izdelovanje kozmetičnih in parfu-merijskih predmetov. Zaradi opostitve obrta. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 26. oktobra 1939. Rg A lil 66/10 * 1189. Sedež: Račje pri Mariboru. Dan izbrisa: 3. novembra 1939. Besedilo: Tormotehnični zavodi d. d. v likvidaciji Račje pri Mariboru. Zaradi prestanka obrata in končanega konkurza. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 2. novembra 1939. Rg B II 17/15 ❖ 1190. Uradni izbrisi: Sedež: Celje. Dan izbrisa' 17. oktobra 1939. Besedilo: Tašker Franc. Obratni predmet: Izdelovanje na zalogo in prodaja vseh kleparskih predmetov. Zaradi smrti. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 17. oktobra 1939. A III 106/8. Vnisi v zadružni register. Vpisale so se nastopne zadruge: 1191. Sedež: Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 22/11. Dan vpisa: 31. oktobra 1939. Besedilo: Delavska stavbna zadruga v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 30. avgusta 1939. za nedoločen čas. Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih elanov s tem, da jim priskrbuje cenena in zdrava stanovanja in da v ta namen zida ali nakupuje hiše, katere potem danom prodaja oziroma prepušča v najem ali jim oddaja v njih posamezne prostore v najem. Posreduje članom nakup stavbenih parcel in cenen kredit za stanovanjske hiše, ki jih sami grade. Poslovni delež znaša din 100' in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih. . . . Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom. Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani. Upravni odbor sestoji iz petih zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa upravni odbor. Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni uslužbenec zadruge. Člani upravnega odbora so: Kozamernik Viktor, knjigovodja v Ljubljani, Rožna dolina VI11/44, Prezelj France, referent Delavske zbornice v Ljubljani, Čopova 1/I1I, Zdravlje Ignacij, uradnik, Ljubljana, Bolgarska 19, Zupan Slavko, uradnik, Ljubljana, Holzapflova 19, Arčon Julij, uradnik, Ljubljana, Kosova ulica 8. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. lil., dne 28. oktobra 1939. Fi 52/39—3 — Zadr II 07/1 * 1192. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 31. oktobra 1939. Besedilo: Stavbna zadruga v Ljubljani »Prosvetni dom Dravlje-Šiška«, zadruga z omejenim jamstvom. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 15. septembra 1939. za nedoločen čas. Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da jim priskrbuje cenena in zdrava stanovanja in da v ta namen zida ali nakupuje hiše, katere potem članom prodaja oziroma prepušča v najem ali jim oddaja v njih posamezne prostore v najem. Poslovni delež znaša din 100'— in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih. Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim lOkrat-nim zneskom. Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani. Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa upravni odbor. Za zadrugo se podpisuje na ta način, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge. Člani upravnega odbora so: Jerine Jože, posestnik, Ljubljana-Dravlje 17, Koman Leopold, rač. inšpektor v Ljubljani, Vodnikova cesta 188, Šimnovec Jože, zav. zastopnik, Ljubljana-Dravlje 149, Oven Anton, mestni trošarinski paz- nik, Ljubljana-Dravlje 76, Bartol Mirko, ekspozit, Ljubljana-Dravlje 199, Štrukelj Miha, posestnik, Ljubljana-Zapuže 4. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. IIL, dne 28. oktobra 1939. Fi 51/39—3 — Zadr II 66/1 ❖ 1193. Sedež: Stara Nova vas pri Ljutomeru. Dan vpisa: 19. oktobra 1939. Besedilo: Električna zadruga v Stari Novi vasi pri Ljutomeru, zadruga z omejenim jamstvom. Namen zadruge: 1. zgraditi, upravljati in vzdrževali transformatorsko postajo in krajevna omrežja k vasem Iljaševci, Bučečovci, Bunčani, Stara Nova vas in Vučja vas; 2. dobavljati svojim članom električni tok za razsvetljavo in pogon; 3. posredovati pri nabavi električnih instalacij za svoje člane. Zadruga je osnovana za nedoločen čas. Jamstvo: Vsak zadružnik jamči za obveznosti zadruge, nastale tudi pred vstopom zadružnika, omejeno in nerazdelno z vpisanimi deleži in 3 kratnim zneskom vpisanih deležev. Poslovni delež znaša din 800'—, plača se takoj pri vstopu zadružnika ali pa v obrokih, ki jih določi upravni odbor, vendar najkasneje v dveh letih. Pravico zastopanja zadruge ima upravni odbor, ki ga sestavlja 8 članov; ti člani so: 1. Štuhec Alojz, posestnik, Stara Nova vas, predsednik, 2. Peršak Ivan, posestnik, Iljaševci, podpredsednik, 3. Slavič Joško, posestnik, Bunčani, 4. Karba Ciril, posestnik, Stara Nova vas, 5. Slavič Janko, posestnik, Vučja vas, 6. Domanjko Alojz, posestnik, Buče-čovoi, 7. Osterc Anton, posestnik, Bunčani, 8. Kocbek Jožef, šol. upravitelj, Vučja vas, tajnik. Zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici ali po potrebi še na drug način. Vabila mora objaviti v listu Narodni gospodar« v Ljubljani. Podpis zadruge: Za podpisovanje firme in za izjavo volje zadruge sta potrebna najmanj dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati tudi uslužbenec zadruge, ki ga po predhodni načelni odločbi skupščine za to pooblasti upravni odbor. Takega uslužbenca mora upravni odbor prijaviti sodišču radi vpisa v zadružni register in mora prijavi priložiti overjeni podpis uslužbenca. Firma se podpisuje tako, da se pod napisano ali natisnjeno ali s pečatilom odtisnjeno firmo podpišejo v prejšnjem odstavku omenjene osebe. Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 19. oktobra 1939. Zadr II 29/2 Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 1194. Sedež: Gcderovci. Dan vpisa: 28. septembra 1939. Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Gederovcih, registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. Zadruga temelji odslej na novih pravilih, prilagodenih zakonu o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937., sprejetih na redni skupščini dne 16. julija 1939. Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Gederovcih, zadruga z neomejenim jamstvom. Namen: Zadruga ima namen, zbolj-ševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih. Za dosego tega namena opravlja zadruga tčle posle: 1. daje svojim zadružnikom posojila; 2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun; 3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili; 4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo; 5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih. Ustanovljena je na nedoločen čas. Poslovni delež znaša din 10'— in se plača takoj ob pristopu ali v obrokih najkasneje v enem letu. Jamstvo: Vsak zadružnik jamči za obveznosti zadruge neomejeno in nerazdelno z vsem svojim premoženjem. Zadrugo zastopa upravni odbor iz 5 zadružnikov. Člani upravnega odbora so: 1. Gibičar Štefan, posestnik v Gederovcih št. 2, 2. Sočič Koloman, posestnik na Krajni št. 1, 3. Štivan Koloman, trgovec v Gederovcih št. 12, 4. Bokan Karol, posestnik na Krajni št. 22, 5. Kumin Ludvik, posestnik v Sodi-šincih št. 33. Izbrišeta se dosedanja člana upravnega odbora: Ciglar Ivan, posestnik v Mur. Petrovcih in šoštarec Jožef, posestnik v Sodišincih št. 53. Vpiše pa se Stajnko Viktor, upr. šole v Gederovcih, kot pooblaščenec za sopodpisovanje. Razglase objavlja zadruga na razglasni deski v svoji poslovalnici, po potrebi tudi na kak drug način. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani. Podpis: Zadruga se podpisuje tako, da se pod natisnjeno, s pečatilom odtisnjeno ali napisano firmo podpišeta dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati pooblaščenec. Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 28. septembra 1939. Zadr II 28/19 1195. Sedež: Guštanj. Dan vpisa: 3. novembra 1939. Besedilo: Ljudska posojilnica za mežiško dolino, registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Guštanju. Na skupščini dne 30. oktobra 1938. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937. Besedilo zadruge odslej: Ljudska posojilnica za mežiško dolino v Guštanju, zadruga z neomejenim jamstvom. Predmet poslovanja: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato: 1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun; 2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita; 3. daje svojim zadružnikom kredite; 4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja. Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas. Jamstvo zadružnikov je neomejeno in nerazdelno. Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, javne razglase, zlasti vabila na skupščine, pa tudi z razglasom pred cerkvijo. Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi ena tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa upravni odbor; nasproti sodiščem, ostalim oblastvom in drugim osebam zastopa zadrugo predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor. Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščen nameščenec zadruge. Izbrišejo se člani načelstva Kolar Anton, Krautberger > Franc, Mrkva Franc in Jamšek Robert, vpiše pa se na novo izvoljeni član upravnega odbora Apohal Franc, tovarniški delavec v Guštanju. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 2. novembra 1939. Zadr IV 55/15 — Zadr I 100/15 * 1196. Sedež: Nazarje. Dan vpisa: 17. oktobra 1939. Besedilo: Delavsko konzumno društvo v Nazorjih, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Zlabornik Anton, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Cešnovar Jože, krojač v Rečici ob Savinji. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 17. oktobra 1939. Zadr IV 44/18. Razglasi raznih uradov in oblastev Narodna banka 3346 kraljevine Jugoslavije Stanje 8. novembra 1939. Aktiva. dinarjev Podloga ... 1.987,085.945*60 (+ 54.27L29) Devize, ki niso v podlogi 605,617.831-57 (—10,357.151-10) Kovani denar 374,832.383-—(+ 13,579.577-26) Posojila . . .2.504,717.844-33 (—67,809.212-62) Vrednostni papirji . . . 403,546.729-20(— 416.900--) Prejšnji pred jemi državi . . .1.629,851.194*31 Začasni pred|enu‘ gl. drž. blagajni 600,000.000-— Min. fin. po uredbah od 24. Vili. in 16. IX. 1939. 663,550.000-— (+ 58,050.000-—) Vrednosti rezervo fonda 240,816.177*31 V rednosti ostalih fondov .......... 38,678.406-26 Nepremičnine 208,071.695-92 (+ 1,970.211-26) Razna aktiva2.672,301.947-83 <— 20,510.294"66) 11.928.970.155-32 Pasiva. dinarjev Kapital . . . 180,000.000-— Rezervni fond .... 245,037.211-93 Ostali fondi 39,391.350-44 Bankovci v obtoku . . 9.172,436.600-—(— 71,906.700-—) Obveze na pokaz . . . 1.622,417.158-86(+ 76,171.011-91) Obveze z rokom .... 265,000.000-— Razna pasiva 404.6H7.83409(— 29,704-810-49) 11.928.970.155-32 Obtok in obveze . . . .10.794,583.758-86 Skupna podloga- stvarna vrednost. .. 3.179,337.512"96 Celotno k ritje . . . . 29'45 °/o Kritje v zlatu .... 29’29 °/„ Obrestna mera: po eskomptu.................. • • • • 5?» po zastavah: na zlato in varante .•■»••• 5°/o na vrednostne papirje 6% •fe Stev. 11.911/2. 3340 Oglas lovskih dražb. V ponedeljek dne 4. decembra t. 1. s® bodo pri sreskem načelstvu v Novem mestu, soba št. 17, od 8. ure naprej oddala na dražbi občinska lovišča v naslednjem redu za dobo 12 let, t. j. ®l* 1. aprila 1940. do 31. marca 1952.: 1. občinsko lovišče Bela cerkev v izmeri 1076.83 ha, izklicna cena din 200'-—j 2. občinsko lovišče Brusnice v- izmeri 2587.70 ha, izklicna cena din 300'—; 3. občinsko lovišče črmošnjice I. d. o-Poljane, Stara žaga, Podstenice-del Cr- mošnjic v izmeri 2482.96 ha, izklicna cena din 200'—; 4. občinsko lovišče Črmošnjice II. d. o. Blatnik, Štale, del d. o. Črmošnjice v izmeri 2944.10 ha, izklicna cena din 300'-; 5. občinsko lovišče Mirna peč I. d. o. Golobinjek in Globodol v izmeri 2074.64 ha, izklicna cena din 250'—; 6. občinsko lovišče Mirna peč II. d, o. Mirna peč, Zagorica, Hmeljčice v izmeri 2953.52 ha, izklicna cena din 200'—; 7. občinsko lovišče Novo mesto v izmeri 501.80 ha, izklicna cena din 30'—; 8. občinsko lovišče Orehovica v izmeri 1919.44 ha, izklicna cena din 200'—; 9. občinsko lovišče Prečna v izmeri 3171.83 ha, izklicna cena din 500'—. V ponedeljek dne 11. decembra t. 1. se dražba nadaljuje z istimi pogoji za sledeča občinska lovišča: 10. občinsko lovišče šmarjeta v izmeri 2312.03 ha, izklicna cena din 250'—; 11. občinsko lovišče Šmihel-Stopiče I. d. o. Jurka vas, Vel. Podljuben v izmeri 3074.21 ha, izklicna cena din 200'—; 12. občinsko lovišče Šmihel-Stopiče II. d. o. Šmihel, Gotna vas, Stranska vas, Črmošnjice v izmeri 2154.19 ha, izklicna ceha din 200'—; 13. občinsko lovišče Šmihel - Stopiče III. d. o. Ragovo, Sinolenja vas, Potov vrh, Zajčji vrh in del d. o. Hrušica v izmeri 2628.88 ha, izklicna cena din 150'—; 14. občinsko lovišče Šmihel - Stopiče IV. d. o. Lakovnice, Vinja vas v izmeri 2547.81 ha, izklicna cena din 150'—; 15. občinsko lovišče Šmihel-Stopiče V. d. o. Težka voda, Cerovo in del d. o. Hrušica v izmeri 2047.16 ha, izklicna cepa din 100'—; 1(5. občinsko lovišče št. Peter v izmeri 2381.78 ha, izklicna cena din 300'—; 17. občinsko lovišče Vel. Loka v izmeri 3.898.81 ha, izklicna cena 250 din; 18. občinsko lovišče Žužemberk v izmeri 4.238.16 ha, izklicna cena 200 din. Zakupni pogoji so interesentom na vpogle4 pri sreskem načelstvu v sobi št. 17 med uradnimi urami. Dražitelj se mora izkazati z veljavno lovsko karto, mora ustrezati določilom § 28. zakona o lovu In mora pred dražbo položiti va-dij v višini izklicne cene dotičnega lovišča. Ako bi katera gorenjih dražb ne uspela, bo v ponedeljek 18. decembra t. 1, ob 8. uri v istem lokalu ponovna dražba, eventualno tudi pod izklicno ceno. Sresko načelstvo v Novem mestu dne 6. novembra 1939. * Št. 324/1938. Preds. 3352 Razpis. Mestna občina celjska razpisuje mesto nadzornika živil, ki sc odda ob sledečih pogojih: t. Prosilci morajo dokazati, da so ab-solvirali tečaj za zdravstvene pomočnike pri Centralnem higienskem zavodu v Beogradu oz. v Šoli narodnega zdravja v Zagrebu. Poleg tega morajo imeti izpolnjene splošne pogoje po zakonu o uradn.jkih; 2. služba je pogodbena; 3. plača po dogovoru; 4. obojestranski odpovedni rok 1 mesec. Svojeročno pisane, z din 10'— kolko. vane prošnje, opremljene z rojstnim in krstnim listom, domovnico, spričevalom o opravljenem tečaju za zdravstvene pomočnike, zadnjim šolskim spričevalom, zdravstvenim spričevalom, nravstvenim spričevalom in dokazilom o opravljeni vojaški službi, je vlagati najkasneje do 10. decembra 1939. pri predsedništvu mestnega poglavarstva v Celju. Mestno poglavarstvo Celje dne 10. novembra 1939. Predsednik: Dr. Voršič Al. s. r. * Št. 288/1939. Preds. 3353 Razpis. Mestna občina celjska razpisuje 4 mesta policijskih stražnikov in 2 mesti policijskih agentov pri prcdstojništvu mestne policije v Celju z naslednjimi pogoji: Prosilci morajo biti neoženjeni, ne nad 30 let stari in morajo izpolnjevati ostale pogoje po zakonu o državnih izvršilnih uslužbencih. Prednost imajo prosilci z daljšo prakso v policijski službi. Službe so pogodbene. Obojestranski odpovedni rok znaša 1 mesec. Svojeročno pisane prošnje, kolkovane z din 10'— in opremljene z rojstnim in krstnim listom, domovnico, zdravniškim spričevalom, nravstvenim spričevalom, dokazilom o opravljeni vojaški službi, zadnjim šolskim spričevalom in spričevali o dosedanjem službovanju, je vlagati najkasneje do 10. decembra 1939. pri predsedništvu mestnega poglavarstva v Celju. Mestno poglavarstvo Celje dne 9. novembra 1939. Predsednik: Dr. Voršič Al. s. r. H* Štev. 4713/-39. 3341 Razpis. Občina Limbuš, srez Maribor-desni breg, razpisuje pogodbeno mesto občinskega gozdnega čuvaja. Šolska izobrazba: 4 razredi ljudske šole. Prednost imajo kandidati, ki so že bili v taki službi ter da so trezni. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 15 dni po objavi tega razpisa v Službenem listu« pri podpisani občini. Občina Limbuš dne 10. novembra 1939. * St. 250/2—2. 3244—3—3 Razpis. Uprava policije v Ljubljani razpisuje dobavo 84 zimskih plaščev, 9 dežnih plaščev, 9 malih spletov za stražnike in 1 malega spleta za nadstražnikn. Javna ustna licitacija se bo vršila dne 5. decembra 1939. ob 11. uri v pisarni poveljnika drž. polic, straže uprave policije v Ljubljani. Pogoji za to dobavo se dobijo pri podpisani upravi — poveljniku drž. polic, straže. Uprava policije v Ljubljani — polic, straža dne 4. novembra 1939. Št. 250/3—2. 3243—3—3 Razpis. Uprava policije v Ljubljani razpisuje dobavo 77 zimskih zelenih plaščev za policijske stražnike. Javna ustna licitacija se bo vršila dne 6. decembra 1939. ob 11. uri v pisarni poveljnika drž. polic, straže uprave policije v Ljubljani. Pogoji za to dobavo se dobijo pri podpisani upravi — poveljniku drž. polic, straže. Uprava policije v Ljubljani — polic, straža dne 4. novembra 1939. H* Št. 386/1. 3289—2—2 Razpis. Na osnovi člena 4. pravilnika za poslovanje okrajnih cestnih odborov se razpisuje pri okrajnem cestnem odboru Kamnik pogodbeno mesto strojnika. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa pravilnik o opravljanju izpita za posluževalce parnih motorjev in kotlovskih naprav (Sl. 1. št. 410/64 od 9. avgusta 1933.). Svojeročno pisane in z banovinskim kolkom za din 10*— kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, nravstveno spričevalo, zdravniško spričevalo, dokazilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja ter dokazilo o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkasneje do 10. decembra 1939. pri okrajnem cestnem odboru Kamnik. Okrajni cestni odbor Kamnik dne 3. novembra 1939. * 3345 Raznis. Uprava banovinskega zdravilišča Dobrna pri Celju razpisuje z odobritvijo kraljevske banske uprave št. VI. No. 19.654/4 z dne 18. oktobra 1939. in na podlagi zakona o državnem računovodstvu, finančnega zakona in ostalih zakonskih predpisov v zakupno oddajo: Glavno restavracijo v Zdraviliškem domu. Prostori za to restavracijo z delnim inventarjem se bodo oddali v najem na-podlagi posebne pogodbe, ki se bo sklenila z najemnikom. Vsa nadrobna pojasnila se dobe v pisarni uprave zdravi, lišča. Pravilno kolkovane ponudbe je predložiti najpozneje do 15. decembra 1939, pri upravi zdravilišča Dobrna in je v njih navesti: a) višino ponudene najemnine; b) vse osebne podatke (državljanstvo, domovinstvo itd.); c) dokazila o strokovni sposobnosti; č) dokazila o zadostni obratni glavnici; d) dokazilo zdraviliške blagajne o plačanem vadiju v višini 10°/o ponude-ne letne najemnine. Zdraviliška uprava ni vezana pri oddaji na najvišjega ponudnika in prav tako si pridržuje pravico obrtne prostore sploh ne oddati ali pa zakupodajo vnovič razpisati. V Dobrni pri Celju dne 11. novembra 1939. Uprava banovinskega zdravilišča Dobrna pri Celju. * St. 417/39. 3347 Licitacija zastavljenih predmetov bo dne 6. in 12. decembra 1939. ob 15. uri popoldne na Poljanski cesti št. 15. Mestna zastavljalnica v Ljubljani dne 13. novembra 1939. Razne objave 3343 »Jugrad« prva jugosl. gradbeno-liranilua zadruga z o. j. v Ljubljani, Beethovnova ulica 15. Vabilo na IX. redno glavno letno skupščino zadruge »Jugrad«, prve jugosl. gradbeno-hranilne zadruge z o. z. v Ljubljani, ki se bo vršila dne 3. decembra 1939. ob 8. uri zjutraj v restavraciji pri »Šestick, Tyrševa cesta v Ljubljani. Dnevni red: 1. Otvoritev skupščine. 2. Izvolitev zapisnikarja in overova-telja skupščinskega zapisnika. 3. Čitanje zapisnika zadnje skupščine. 4. Poročilo upravnega odbora za poslovno leto 1938. 5. Poročilo nadzornega odbora ter sklepanje o razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru. 6. Odobritev letnega računa (bilance 1938.). 7. Poročilo o tožbi in o poravnavi. 8. Volitev treh poslovodečih članov upravnega odbora in sicer: predsednika, podpredsednika, tajnika kakor tudi dveh namestnikov upravnega odbora. 9. Volitev treh poslovodečih članov nadzornega odbora, kakor tudi dveh namestnikov nadzornega odbora. 10. Reševanje predlogov in pritožb. Ako ne bo navzočih zadostno število članov, se bo vršila glavna skupščina eno uro pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom brez ozira na število prisotnih članov (§ 18., točka 9., pravil). Eventualni predlogi in pritožbe se morajo vposlati zadrugi najkasneje do 18. novembra 1939. Upravni odbor. 3351 Vabilo na izredni občni zbor »Korotana«, lesne industrijske delniške družbe na Prevaljah, ki bo v četrtek 14. decembra 1939. ob 17. uri v Farni vasi št. 8 pri Prevaljah. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika upravnega sveta. 2. Sklepanje o likvidaciji družbe in o izvolitvi likvidatorjev ter o načinu izvedbe likvidacije. 3. Slučajnosti. Na občnem zboru imajo pravico glasovati delničarji, ki so položili svoje delnice najmanj 14 dni pred občnim zborom pri predsedniku upravnega sveta g. Lahovniku Francu, posestniku v Farni vasi št. 8. Občni zbor je sklepčen, če je zastopan najmanj deseti del delniške glavnice. Za sklepanje o likvidaciji družbe pa je zbor sklepčen, ako je zastopana najmanj ena tretjina vseh izdanih delnic. Upravni svet. * 3302—3—2 Poziv upnikom. Kmetijska gospodarska zadruga v Goričah, reg. zadr. z oni. zavezo v likvidaciji, se je po sklepu občnega zbora z dne 26. V. 1938. razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji pozivajo upnike, da v roku 6 mesecev priglase svoje terjatve. Likvidatorji. * 3273-3-3 Poziv upnikom. Tvrdka Mariborska kemična tovarna, družba z o. z., Maribor, se je razdražila in prešla v likvidacijo. Morebitni upniki naj javijo svoje zahteve v zakonitem roku pri podpisani firmi. Mariborska kemična tovarna, družba z o. z. v likvidaciji, Maribor. 3239-3-3 Poziv upnikom. Lesna zadruga r. z. z o. z. v Lučah je po sklepu občnega zbora z dne 30. julija 1939. prešla v likvidacijo in poziva upnike, da prijavijo svoje terjatve. Likvidatorja: Žibovt Jakob s. r., Voler Ivan s. r. * 3219-3-3 Poziv upnikom. Podpisana zadruga se je razdražila in prešla v likvidacijo. Zato pozivlje up- nike, da prijavijo svoje morebitne terjatve proti njej likvidatorju Franu Tomažinu v Ljubljani, Livada 21, do 1. januarja 1940. Perutninarska reg. zadr. v Ljubljani v likvidaciji. * 3357 Objava. Ukradena mi je bila šoferska izkaznica št. 2633/37 R. 111, izdana dne 17. aprila 1937. od sreskega načelstva v Murski Soboti in jo proglašam za neveljavno. Berden Viktor s. r., Cankova št. 6. * 3328 Objava. Izgubil sem šolsko spričevalo za I. semester 2. razreda drž. gimnazije v Celju iz leta 1891./92. na ime: Berger Karel. — Proglašam ga za neveljavno. Berger Karel s. r. * 3358 Objava. Izgubil sem prometno knjižico za tovorni avtomobil in jo proglašam za neveljavno. Bučar Anton s. r., Ljubljana. ❖ 3356 Objava. Zgubila sem prometno knjižico za kolo evid. št. tablice št. 40.950. Proglašam jo za neveljavno. Komar Marika s. r., Sv. Jurij ob Taboru. ❖ 3359 Objava. Ukradeni so mi bili prometna knjižica, šoferska legitimacija za avtomobil in vozni list za avto-izvoščke. Proglašam jih za neveljavne. Som Ferdinand s. r., Ljubljana. * 3332 Objava. Izgubil sem uradniško legitimacijo za znižano vožnjo po železnici, izdano v Beogradu 1937., glasečo na ime Zupanc Viljem, politično-upravni pripravnik, ter še dve drugi legitimaciji, glaseči se na isto ime, izdani leta 1936. v Beogradu v ministrstvu za notranje zadeve, kabinet oziroma v Gornjem gradu pri sreskem načelstvu. Vse tri legitimacije proglašam za neveljavne. Zupanc Viljem s. r., pol. upravni pristav, Krško, sresko načelstvo. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska iu zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen gjedstavnik: .0, Mikalek X Ljubljani.