60. številka.
V Trstu, v soboto 28. julija 1888.
\
Tečaj XIII?.^s
„E D I N O S T"
izhaja dvakrat na teden, vsako sredo in soboto ob 1. uri popoludne.
„Edinost" stane:
za v*e loto gl. «.—; izven Avst. 9.— gl. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ za četrt leta „ 1,50; „ n 2.25 „ Posamično številke bo dobivajo v pro-dajalnirah tobaka v Tritu po A nov.,
v Gorici in v Ajdovščini po H nov. Na naročbo brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira.
EDINOST
V«i dopisi se pošiljajo uredniitvu v ulici Torrente »t. 12. Vsako pismo mora biti frankovano, kor nefrankovnna n« *pro-jeniujo. Rokopisi »o no vračajo.
Oglasi in oznanila sc rafuno po 7 nov. vrstica v petitu; za naslove 7 debelimi črkami no plačuje prostor, kolikor bi ga
obfieglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. »o račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacijo in inserato pro* jema upravništvo v ulici Torrontc 12. Odprto reklamacije so prosto poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V eJinoati jt rnoS«,
Naši nasprotniki.
L
Očitajo nam naši sodeželani Italijani, da podpihujemo in hujskamo ubogo naše ljudstvo proti njim. Kdor se vestno poteza za svoj narod, za svoje pravice, za narodno načelo sploh, oni jim jo sanjač, hujskač, kričač ali kaj še; a pritli-kovce svoje kujejo v zvezde, jih poveličujejo in obožujejo, pretvarjajoč jih v nadnaravne, popolno genije. Dk, celo hudo-delnike smatrajo narodnim mučenikom ter jih v žalostinkah opevajo in „sveto" praznujejo spomin njih „umora".
Ako se slovenski narodnjak potegne za svoj narod, ako od njih tirja zakonitem potem, kar mu ustavni zakoni sami zago-tovljajo — ako govori v jeziku, ki mu ga jo mati učila in tirja, da se tudi temu jeziku odmeri ono mesto v šolah in uradih, smatrajo to »liberalni* Lahoni za rusofili-zem ter pozivajo nad nas vladno strogost. Vso jim pride prav, da nas le zaničujejo in svoj žolč nad nami izlivajo.
Res, neplemenite nravi je Lahon. Sam je poln kugo a pripisuje jo nam, kakor
1'etični človek, ki, čeprav je uže na zadnjem ;linu svojega življenja — vendar noče pripoznati, da jo smrtno bolan ter da so mu dnevi šteti. V očeh ima tram a no vidi ga, opazi pa tenko slamico v očesu svojega bližnjega. Slepi so, a menijo, da jim jo oster vid.
V enake misli zabredemo, ko često-krat pomislimo na našo Lahone. Najboljšo poznavaš moža po njegovih činih in tudi Lahona poznamo najboljše po njegovih.
Koliko sinemo našim lahonskim sode-želanom zaupati, kako jih ceniti in spoštovati, koliko pravico se nam jo od njih nadejati — tega nam na tem mestu skoraj niti omenjati ni treba. Znano je: — Lahon je zvita buča. Dokler ima od tobe potrebe, prilizuje se ti, hvalisa to in celo plačuje ti za vino in jed, a mine potrobo, ko je sani gospodar, — tedaj gorjč tebi !
Lahonska, takozvana liberalna stranka v Trstu, je uže razvpita in povsod znana. Lahonsko družtvo „Progresso" spleta povsod spletke, da o volitvah prodro njegovi kandidati ter njih pristaši dalje prevladajo v mestnnj hiši in v službah od zadnjo odvisnih. Drznost in sloga udov tega političnega družtva jo znana: v svojej sredi
PODLISTEK. Jastreb contra Grlica.
Čoški spisal Svatopluk Čocli; provol M. Vrnlluž.
(Dalje.)
Duševno očiščen in povznošon krenil jo na daljšo pot. Danes se jo njen kup-čevalski biljeg nekako v ozadje umaknil ; podobila se jo preje prosti, prijazni šetnji po mestu, spojena s prijateljskimi pohodi.
Naposled jo zablodil gospod Jastreb i v oddaljeno malostno četvrt, kjer si je bil gospod Grlica izbral svoje bivališče. Gospod Jastreb bil mu je za to volbo skoro hvaležen. Saj ga je seznanila z dolom mesta, o kojem je doslej le zelo po vrhu vedel. V današnjem svojem razpoloženju bil je pristopen vtiskom staro-žitnosti in slikovitosti, ki so se tu od vseh stranij na njega zgrinjali. Ako je konečno dospel v tesno, temno ulico mej staro hišo in čudnim trostropnim poslopjem, v katerem je stanoval gospod Grlica, vendar ga jo nekoliko osupnilo.
Izbora take ulice nikakor ni mogel opravičiti. Vrteč glavo, pogledoval je na črno bizarne nestvore, ki so tam gori izgledali, kako bi se bili pri njegovem prihodu zvodano ven zdrenjali, toliko da so niso prekucnili, na črne obloko in stebre, a sedaj so, nagneni daleč na ulico, z dol-
ima najhujših rudočkarjev in sovražnikov avstrijske vlade ter Slovanov sploh.
Koliko so ubozemu mestu obljubili uže liberalni svetniki! Koliko zatrjevanj in obljub storili so okolioanski kandidati pro-gressovo stranke! A kaj so izpolnili? Mesto od svojih lahonskih svetnikov ne dobiva druzega, nego rastoče doklade, po-mtioževanje siužeb v mestnej hiši in naj-gršo nehvaležnost s tem, da ta gospoda skrbi zgolj za svoje „bonjamino", za svoje kreature, prišedšo iz blažene Italije ali sploh iz vnanjih Jaških" pokrajin. Mestna hiša postala je zavetišče lahonskim posto-paškim golobradcem, ki v njej svoje burke vganjajo, tirajo proti-avstrijsko politiko in se debele na račun ubozega davkoplačevalca. —
Česa si more pričakovati od enačili mestnih uradnikov in onacih gospodovalccv potrpežljivi okoličan, — o temu ni treba niti govoriti, kajti krivico, ki se gode tržaškim slovenskim okoličanom od strani lahonskih gospodovalcev so v nebo vpijočo.
Goldinar, ki ga nezavedni okoličan dobi o priliki volitve za svojo glasovnico, je Judežev goldinar, ki mu prinaša neizmerne škode; pri vsem tem jo pa po okolici šo precej gosto nasejnnih enacih mož, Ki no gledajo na nastopke, niti na prihodnost, ki ne vedtf šo ceniti lastnega jezika in svojih pravic, ampak teptajo svojo volilno pravico s tem, da prodajo vest in dušo svojo za bori goldinarček; taki možje delajo nečast sebi in svojemu narodu, koji ao je užo dlje časa prebudil iz duševnega svojega spanja ter po družili pokrajinah lepo napreduje.
8 tem, da se okoličan da podkupiti svojemu sovražniku Lahonu, stori ogromne škode samomu sebi, svojej doci in nečast svojim sorojakom. Da jo to istina, kažo nam bližnja preteklost in uprav to vzeli smo si v predmet svojih člankov, v katerih hočemo sorojakom Bvojim kratko načrtati nrav Lahona, neplemenitost njegovo, in škodo, ki jo nam provzročuje z svojim zvitim postopanjem.
Tri leta bodo kmalu minola, odkar smo so zbrali okoličani in mestjani, da izpolnimo svojo državljansko pravico ter si izberemo zastopnika, ki bode v sredi mostnega zbora razkrival našo rane, opisoval naše težnje. Da smo se tedaj v marsičem opekli, da smo grešili proti samemu sobi, proti državi in narodu s tem, da smo vo-
lili nam nasprotno kandidate, ki so se nam predstavljali kot krotka jagnjeta, o temu p^s poučila minolost; marsikaj se nam jo obljubilo, o čemer ni sedaj ni duha ni sluha.
Spreglejmo vsaj o prihodnjih volitvah svoje kritično stanje; poglejmo škodo in krivico, ki nam jo provzročuje dan na dan nasprotna stranka, krepko postavimo se na noge in povdarjajoč moralno neodvisnost svojo, postavimo so sovražniku po robu!
Še je čas, da nekoliko zgubljenega nazaj pridobimo; nismo še v neomejonej lahonskej oblasti; še ininmo moči, da se vsaj deloma osvobodimo tujega jarma. Sovražnik uže deluje; uže jo začelo njegovo središče, liberaluško družtvo „Progresso" skupljati svoje člane, ter jim naložilo višji letni donesek, da spravi več denarja skupaj j tor ob času krepkejše začne svojo farizejsko delo. Ni dvombe, da se v sovražnem taborju uže pomenkujejo, kako jim bodo delovati iu katero svojih kreatur bodo stavili o prihodnjih volitvah na dnovni red.
Sovražnik dela in rije kakor krt po mehkej zemlji, v tem ko mi še spimo ter so niti ne ztnislimo na to, kar nas čeka v bližnjoj prihodnosti. v Začnimo tedaj tudi mi in zbudimo se T Česa bi so imeli lotiti pred vsem — o tetn bodomo govorili v prihodnjem članku. —
Govor državnega poslanca dr. Gregorca.
v državnom zboru v 2.18 soji <lno 23. ninjn 1888.
Visoka zbornica! Prizadeval so bodem, da ustrežem žel jam Njega ekscelonco ministerskega predsednika in le ob kratkem omenim nekatere poinankljivosti na Štajerskom, o katerih mislim, da bi jo lahko odpravila pravosodna uprava o primernem času.
Začenjam z beležništvom. Ni treba biti jurist, da spoznava važnost beležništva. Treba dobrega juridionega izučenja in vztrajno delavne sile, da se zadostuje zahtevam beležništva. Poleg tega pa je neobhodno treba v mešovitih deželah popolnega znanja obeh jezikuv. Vsaj se na to ozirajo tudi državni osnovni zakoni, tako zagotovlja člen XIX. državnih osnovnih zakonov ravnopravnost, zatorej tudi rabo
gimi razkoračenimi nogami njegovomu pojavu sledili in, gnani po vrojeni zlomisel-nosti, stezali so razdrapana obličja in se zlorado režali. Prispodabljajoč te prikazni s prijaznimi svetnicami z zlatimi venci, ki so bili njegovo jutranjo pobožnost prov-zročili, prišel je do osvedočenja, da je umetnost begom časa prevalno napredovala.
Njegova dobra volja bila jo še bolj skaljena, ko gospoda Grlice ni v prvem nadstropju našel in njegova spokojenost je padala pri vsaki stopnici do strašne višine, kjer je konečno ime svojega klijenta na vratih prečital.
A njegova spokojenost je zopet ustajala, ko ga je gospod Orlica uvel v ponosni aalonek. Usedel se jo brez okolišev na prožni divan in vrativši svojemu gostitelju staro monjico, razgledoval se je molče po sobi.
Navzlic vsemu spoštovanju napram gostu, gospodu Grlici to mujenje nikakor ni bilo prijetno.
Skušal ga je zabavati s prorokova-njeui o veternosti bodočih dnij, s pregledom poslednjih samomorov in a podobnimi zanimljivimi rečmi, a gospod Jastreb je zamišljeno z glavo kimal in vso pozornost neživim predmetom okolu skazoval. Dobro stisneni ustni pritisnil je na glavico Španjolke in je tako uprto gledal na skrinje in okolno mizico, kakor bi jo s tem pogledom i otipal in prodiral v njih tajno votlino.
Gospod Orlica je baš hotel kreniti na politično dirjališčo, ko je njegov gost jiaglo ustal in pristopivši k bogato vloženi in izrezljani skrinji, potolkel je nekako blagovoljno po pokrovu in rekel: „Izborno delo ! Ali so vam no zdi, da ji ta vlažen zid škoduje ? Boljo bi bilo, ako bi se na bolj suho mesto prestavila".
Po tem nasvetu, ki so jo zelo nujno glasil, snel jo gospod Jastreb z pkrinji-nega pokrova pestro figurico, a ogledavši jo pozorno od vseh stranij, d61 jo je na prejšne mesto s prezirnim: „Iim, nič !tt, kar jo tako lakoniški in kratko izgovoril, kakor bi bilo i besodij škoda na tako btezvrodno igračko.
Zatem obrnil so je k starožitnim, nekoliko užo pohabljenim uram in spregovoril, naj mu ne bode žal denarja, ako so popravijo, osvedočil se je, da veliko zrcalo popolnoma prav kažo in preporočil, da so pozlačeni, krasni njegov okvir vsak dan z mokro cunjo obrišo.
Skratka, gospod Jastreb pojavljal je zelo laskavo sočutje s pohištvom Grlič-kovega salona.
Naposled uprle so se njegovo oči poželjivo na duri, deleče salonek od sosedne sobe. Prevdarjal je nekaj časa, s kakim vzrokom bi jo odprl. Slučajno je zablodil njegov pogled na okno in povod jo bil pri roki. Pristopil je k oknu in zagledal se jo na gomazen kamenitih nestvorov na strani poslopja.	(Dalje prih.)
vseh v deželi navadnih jezikov no lo v šoli, temveč tudi v uradu.
Tudi beleiniški red iz 1871. leta ima natančna določila zastran jezikovne kvali-tacijo beležnikov. Zavezani so pa tudi še s prisego, ravnati se po dotičnih zakonih. Na spodnjem Štajerskem v tako imenovanem okoliši Celjskega okrožnega sodišča živi po poslednjem uradnem števil jen j i 41.378 Nemcev poleg 379.872 Slovencev.
Iz tega sledi neoporokljiva potreba, da mora v tem sodnjem okoliši vsak notar popolnem znati nemški in slovenski. Žal, da temu še vedno ni tako. Hvaležno priznavam, da je sedanjo vodstvo pravosodnega ministerstva užo marsikaj zboljšalo, a mnogo pomankljivosti so še ostale. Tako je v Mariborskem okrajnem glavarstvu 9150 Nemcev in 75.312 Slovencev, iu vendar tam uraduje z nekdanjih časov beležnik, ki slovenščine nikdar ni znal in jo fudi no bode. Vse slovensko mu je zoperno. Ce trpi kaj slovenskega, so to k večjemu slovensko stranke v pisarni njegovi.
Okraj Gorcnjeradgonski je čisto slovenski, pa tamošnji beležnik ni vešč tega jezika. (Čujte! na desnici.)
X okrajnem glavarstvu Slovetijigra-dec živi G151 Nemcev poleg 34.797 Slovencev in kakor jo bilo v nekoj čaHiiiškej notici, kateroj so pa ni ugovarjajo, brani so tamošnji beležnik (Čujto! Čujto! na desnici) slovenskim strankam slovenski ura-dovati, če tudi prosijo.
Slovenski okraj Kozje ali Dracheu-burg — pobalhorneno — mora imeti be-ležnika, ki so jo marsikaj učil, samo jezika svojega uradnega okraja ne.
V okrajnem glavarstvu Ptujskem jo 4287 Nemcev in 75.600 Slovencev in ven-der jo tam bilo sledečo mogoče: Prišel je slovenski kmet k jednomu izmej tamošnjih treh beležnikov iu zahteval, da bi so zapuščinska obravnava vršila slovenski in o tem spisal slovenski zapisnik. Beležnik mu jo odgovoril: Nikdar še nisem sestavljal razdelitvenega zapisnika v slovenščini in ga nikdar no bodem.
Sedanjo vodstvo pravosodnega ministerstva se, kakor užo omenjeno, resno prizadeva, nam na Spodnjem Štajerskem imenovati popolnoma slovenščine veščo be-ležnike. Nekje so je užo to zgodilo, a baš tem beložnikom nekateri okrajni sodci na neverjeten in občutljiv način nagajajo.
Gorotanejda.
Epofl v B Rpnvih, iz 1. apovu, zložil Fr. Mestoselec Goriški.
(Konec.)
12.	„Zablisni v dan morije, ki tirja vražjo kri Osvete meč in Droha, ki sejo spor,
zatri:
Lažnjivo žrtvenike poderi naša moč, Ko žrce v smrtnoj ravni pokrije groze
noč.*
13.	nO bratih že pobitih — šo čujem njihov
stok —-
Razlega so v nebesa sirot ganljivi jok, In kjer seljanov mirnih premožnost
s' cer cveti, Čez polja zdaj viharno grozivni boj
vrši."
14.	„Deželo kdo pustoši? Kdo vzrok je
vseh solza? O kri zavpij nedolžna, krivičnik Droh
je ta:
lz senčnih gnjskih hramov, s pretvezo
zlih bogov, Hudobni pop nam širi nesloge klete
rov."
15.	„Kristjani, v čete; pozor! Ne udajajmo
so snu !
Na boj se dvigaj čvrsto moč mojega
rodu!
Dokaz zato vzel bodem iz „Zeitschrift fiir das Notariat in Oesterreich*. Tam je povedano, kako dotični sodei razdeljujejo zapuščinske obravnave notarjem. Dovolite mi sledeče prečitati (čita):
Okrajni »odec na Ptujem je mej tamošnje tri beležnike v letu 1886 tako-le razdelil zapuščinske obravnave: Gospod beležnik Schoinvetter jih je dobil «2, be-ležnik Radošek 63, Fillaferro nad 127; v letu 1884 Schiinwetter 50, Radošek 64, Fillaferro 130; v letu 1883 Schoinvetter 67, Radošek 70, Fillaferro 137.
Tako se je zgodilo, da je v tr»»h letih dobil Fillaferro devet zapuščinskih obravnav več, nego oba tovariša njegova vkupe !
Se slabše se pa godi edinemu belež-niku v Ormoži. Dobil je 1885. leta le 11 zapuščinskih obravnav in leta 1884. pa le dve. To je vender samovolja. Tu bi bilo treba kake pomoči. Ali naj vae zapuščinske obravnave rešijo okrajni sodci sami, ali naj je pa jednakomerno razdele be-ležnikom.
Sedaj bodem pa spregovoril o nekaterih družili pomankljivostih. Pred vsem o neredu, v kakeršnein je zemljiška knjiga pri okrajnem sodišči v Ormoži. Kakor sem zvedel, da posamične uloge nemajo niti bremenskih listov, da ni nobenih suple-montnih zvezkov, in da se, ker ni bremenskih listov, kar pol pole prilima. Pri mnogih ulogah se dolgovi iz stare knjige v novo niti prenesli neso, in tu se je pripetilo neko posebno razbremenje posestev (veselost), kajti dosti je bila opazka z svinčnikom, pa se je naredilo posestvo brez dolgov; govori se, da so se na ta način celo hranilnični dolgovi v znesku od 900 do 6000 gold. izpravili iz nove knjige. —
Jako pomankljiva bila so nekda poizvedovanja o občinskem imetji, vsaj okr. zastop je moral v več slučajih — mislim, da t osmih, reklamovati tako imetje. Predsednik okrožnega sodišča v Celji je bil sicer o tem neredu nekaj zvedel in bil poslal svetniškega tajnika, da stvar preišče. Preiskava pa ni dosti koristila, ker so tako pomankljivoati še ostale, kakor semjena-vel, Pripeti se, da se kakemu kmetu v zemljiški knjigi vzame nekaj parcel, drugemu pa kar celo posestvo. Strokovnjaki trdijo, da bi bilo treba tu napraviti nove zemljiške knjige.
Sedaj bodem pa spregovoril o nerodnostih pri okrajnem sodišči Ptujskem. Ondu sta nastavljena dva avskultanta, ki nesta vešča slovenščini niti v besedi niti v pismu. To je pa uže vender preveč, kajti v okraji je 75.000 Slovencev. (Čujte ! na desnici.)
Ker ne znata slovenski, morata s slovenskimi strankami pisati le nemške zapisnike. Večkrat se prigodi na Spodnjem Štajerskem, da vprašajo stranko, v katerem jeziku hočejo pisati zapisnik; vprašanje se pa tako stavi, da stranke dobro ve, kaj želi sodnijski uradnik, namreč nemški zapisnik, ter prepusti, da stvar samo odloči sodeč po svoji volji, stori zatorej, kar hoče, in sestavi nemški zapisnik, in s tem so doseže namen, kateri žele sovražniki uradovanja slovenskega, da se število slovensko sestavljenih zapisnikov po-
Sovrag lomasti drzno, orožje sveti v kraj, Razdjave bliske rama posnema vaša
naj !*
16.	„A kje ste srčni vodje? — Privina,
miren žar, Ko boja bog počiva, a v vojni smrten
kvar,
Ki t vojih sto potokov jeleni z gor pijo, in hrtje tvojih gradov zverini smrt
neso?*
17.	„Mračeča megla v boji! Zloverski
vstal je rop. Sto holmov pusti svojih, obleci koj oklop! Sovrnge klete žeti, oj nade trdni dom! V vrtincih temne bitke al' kmalu zrl
te bom?u
18.	„Mar v gozde tihe Vitle okrilil nogo si, Ker silno tvoje kopje še prisvetilo ni ? Ki vnema s' cer srce ti jeklenih ščitov
zvok,
AT smrt skakavim srnam pošilja zdaj
tvoj lok P"
10. »Pribiti v jednem skoku, junakov sjajni
cvet!
Čuj, krik in divja buka 'z oatrogov
hruje spet! Namoči meč s prevzetnih kočarjev teh
krvj<5,
Ki v veže posvečene Bramotno spet
neso1"
manjša in tako konštatuje, da ni treba slov. uradovanja. kajti slovenske stranke same ne zahtevajo zapisnikov slovenskih. Okrajni sodeč na Ptuji jo, kakor se kaže, velik sovražnik slovenskega uradovanja. Zato imam poseben dokaz.
Na Ptuji je slovenski denarni zavod, posojilnica.
Ta seveda uraduje slovenski, vse njene sodnje uloge so slovenske, ravno tako so vse prošnje za dražbe slovenske in vselej prosi se izrečno, da se edikt „v Graškem uradnem listu objavi v slovenščini". Poročevalec v to privoli, sestavi tudi dotični edikt v slovenščini, toda okrajni sodeč tega trpiti ne more in ukaže ekspeditnemu uradniku, da prevede slovenski edikt v nemščino in prevod pošlje v Gradec. (Čujte ! na desnici).
Posojilnica se je zaradi tega pritožila pri pravosodnem ministeratvu, pa dosedaj so ni dobila nobene rešitve.
Nadejam se, da se bodo ta stvar kmalu in ugodno rešila, ker pošiljajo Celjsko okrožno in okrajno ( sodišče, okrajni sodišči v Mariboru in Srnarji pri Jelšah itd. slovenske edikte Graškemu uradnemu listu. (Čujte ! na desnici).
(Konec prihodnjič.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Vedno rastoča beda v Kropi, katero prebivalci se bave in žive samo z izdela-vanjem žebljev, obrnila je na se pozornost deželnih oblastev. Da bi se to neugodno materjalno stanje Kropenčanov zboljšalo, sklical je deželni odbor kranjski enketo v Kropi, ki se je posvetovala, s kakimi sredstvi bi so dala povzdigniti obrt v Kropi na tako stopinjo, da bi mogli Kropenčani o njej živeti. Enkete so se udeležili nekateri deželni odborniki, fuži-narji, zastopniki kovačev, zastopnik trgovinske zbornice v Ljubljani, vladni svetnik, obrtni nadzornik in župan iz Krope. Iz posvetovanja enkete posnemamo, da žeb-Ijarska obrt propada vsled konkurence, katero delajo Kropenčanom, ki izdelavajo žeblje še z rokami, tovarne, katere proizvajajo se stroji hitrejše in boljše blago. Kropenski obrti škodi pa tudi carinska vojska proti Rumuniji, kamor se zaradi previsoke carine ne izvaža nič več kropenskih žeb-ljov. Kropenčanom škodujejo tudi židje, katerim je prišla ta trgovina v roke, od katerih pa ni dobiti ni svojega denarja, tem manj pa dobička. Škodijo si naposled Kropenčani sami, kajti vsak kovač ima navado ustanoviti kupčijo na svojo roko in delati nečuveno konkurenco svojim tovarišem. Sklenilo se je vsem tem naštetim zlem odpomoči s tem, da se vstanovi odbor, ki si bode prizadeval, osnovati v Kropi zadrugo, ki v bodoče zedini vso trgovino ter bode prodajala po enakej ceni proizvode vseh kropenskih kovačev. Naprosi se vojno ministerstvo, da kupuje v Kropi; žeblje kunake za vojske z enako prošnjo se obne na „LIoydatt v Trstu in na druga velika družtva. Naprosi se konzulate, da opozarjajo vnanji svet na to kropensko obrt, ter jej na tak način pri-
20.	„In Branibor, ti smoli, kristjanom ščit
in zid,
Ki vrag pred tabo cepa ujedi laČnej
v prid,
Dej v trume, da v kolibe nikdar 8e
ne vrno,
Ko listje z vej stepeno da v tla ti
zibnejo !*
21.	„Pa Zvitorog ti hrumni, ki v toku zlo
vojskć
Kar žanješ gosta jata ko makovo glavć, Na vpornike ošabne razgrnim svojo moč Ko toča zonorodna, ko vihre besna noč!"
22.	„In kar vas ni na stanu, ostalih slavni
broj,
Iz tabrov mahovitih junaci z nami v boj, Zagnavšim se v krdelo ko zvanim na
gosti
Naj skoro v bojnej grozi vam duh zaplameni!.....*
23.	Zdaj Pargaš trombo sname, ovije ledja
v pas,
Pa z griča tam zatrobi, strašan zažene
glas:
Raznese zvok se v gozde, mogočno v
nje buče,
Tje v splašene planjave, na cvetnih
brd vrhe.
pomorejo. Sklene se tudi delati na to, da se vlado pregovori, naj osnuje v Kropi strokovno šolo za lesno obrt, da se na ta način začno Siriti in gojiti poleg žeb-ljarske tudi druge obrti v Kropi. Naposled naj se naprosijo Fuiinarji, da ustanove v tamošnjem okraji nekoliko tovaren, v katerih najdejo kovači stalno delo. Vsi ti sklepi enkete so lepi in hvalevredni. Želeti bi bilo, da ne ostanejo samo goli sklepi, ampak da je v to izvoljeni možje izvedo v dejanje.
Kakor poročajo iz Linca, sestane se še te jeseni tia Dunajt drugo zborovanje avstrijskih katolikov. Gradivo za ta zbor je uže skoro popolnoma pripravljeno. Naj-zanimljivejši del bodo socijalne razprave. Govorilo se bodo o socijalnem razvoji v Avstriji izza 1877 L, nadalje o sredstvih, kako obvarovati kmeta, obrtnika in de-lalca, o delalskih stanovanjih v velikih mestih itd. Sploh program je jako lep in velevažna vprašanja se bodo pretresala na zborovanji. Želeti bi bilo, da se vsa ta vprašanja rešijo v prilog kmetom, obrtnikom in delalcem v krščanskem zmislu, ter da ta zbor pripomore rešiti krščansko delalno in produktivno večino prebivalstva iz krempljev pasivnega židovstva, ki nič ne dela, nič ne stvarja, marveč samo siše mozeg in kri delajočemu in tvegajočemu človeštvu iz telesa.
Ceski listi poročajo, da se bržkone naučni minister GauČ umakne, na njegovo mesto pa stopi grof Schiinborn, sedanji namestnik na Moravskem. Želeti bi bilo res, da se zloglasni g. Gauč umakne ter poskuša drugod svojo reformatorično moč. Kot naučni minister uvel je mnogo novosti v šolsko upravo, povišal neizmerno učnino, zaprl nekoliko slovenskih in čeških šol, namestil ali pustil mnogo in premnogo zagrizenih Germanov po naših srednjih šolah, pridobil si je s tem naklonjenost Židov, bogatašev in „liberalnih4* Nemcev, vžalil je pa slovenski in češki narod ; zato bi mu mi prav od srca želeli: „srečno pot in nikdar se ne vrni". Grof Schonborn bil bi pravičnejši, ako smemo sklepati iz njegovega dosedanjega delovanja kot namestnik Moravski. „Liberalne* Nemce je ta vest silno raskočila, zato si svojo voljo hlade so zlobnimi kritikami o pravosodnega ministra Pražaka delovanji, katerega stavijo v neko zvezo z vso to afero.
Vnanje dežele.
Shod ruskega in nemškega cesarja ni da dunajskim novinarjem in oficijozom miru. Srdi je, in svojega srda ne morejo ne brzdati ni prikrivati, da je sel mladi nemški vladar najprej v Petro-grad. In ta srd mi prav dobro umemo in milujemo te uboge politike in novinarje dunajske, katere je uže prestolini govor Viljema II. tako Bilno razdražil; kako bi se torej sedaj ne srdili, da gre mladi vladar tako naglo v Peterburg, nikdo pa še ne ve izvestno, pride li na Dunaj ali ne ? S prva so torej ti gospodje pripovedali svojemu vernemu občinstvu, da je car prav hladno sprejel svojega gosta, da zato Viljem ne ostane več nego tri dni na Ruskem, Ilerbert Bismarck so pa po njih besedah povrne naravnost v Friedrichs-ruhe, da svojemu očetu poroča o nevspe-hih na Ruskem. Vse to se ni zgodilo; Viljem II. oBtal je ne samo pet dni, kakor je bil s prva odločil, temveč šest dni na Ruskem, kjer sta ga car in narod pre-srčno sprejela. Bismark so tudi ni vrnil naravnost k svojemu očetu, ampak spremlja vladarja svojega v Štokolm in v Kodanj. Dunajski listi so Be vdali tem žalostnim faktom in so Bedaj zelo pesimistični glede bodočnosti. Prav nič več ne zaupajo nemški politiki in so boje, da vže najbližja bodočnost dokaže, da je nemško-rusko prijateljstvo avstrijski iztočni politiki na kvar. Tako sodijo tudi srbski opozicijonalni listi o tem sestanku obeh vladarjev. Ruske novine pa izražajo nado, da pomeni ta sestanek utrdbo miru, ki je ohranjen Evropi na več let. O prepirih nemških listov z ruskimi sodi „Graždanin*, da so to samo Bismarkovi manevri, s katerimi bi rad potolažil avstrijske oficijoze. Samo „Koln, Ztg." pravi v nekem dopisu iz Berolina, da odnošaji mej Nemčijo in oficijalno Rusijo niso bili nikdar prijaznejši in ljubeznivejsi nego sedaj. Treba pa strogo ločiti, po mnenji tega lista, oficijelno Rusijo od pansla^istov, zato so ne sme nikdo čuditi, če je mej temi in Nemčijo baš sedaj najhujša polemika.
SlavnoHti v spomin 900 letnico po-krščenja Rusov so uže pričele in sicer z službo božjo, katero je Blužil srbski metropolit. Iz Srbije udeležilo bo je kakih 50 odličnih oseb te slavnosti, mej njimi bivši ministerski predsednik Gruic, o katerem so peštanski in dunajski židovski
'listi raznesli lažnjivo vest, da Milanovo postopanje proti kraljici odobrava.
Srbski kralj Milan je v svoji pravdi proti kraljici „pogorel", kajti sinod jo njegovo prošnjo o razvezi zakona zavrgel, izjavivši se, da nima prava o tem soditi. Po cerkvenih postavah je zakon neločljiv. Milan bi rad zakril ta svoj nevspeh s tem, da troši v svet lažnjivo vest, da je zadovoljen, da je le sina dobil in da kraljica ostane v inozemstvu; ločenja on baje da ne zahteva. S tem bi rad morda samega sebe utolažil. Morda ni daleč čas, ko se bo moral tolažiti ta „veliki* kralj še o hujših neuspesih, kajti agitacija in nezadovoljstvo proti njemu raste od dne do dne. Ni dolgo tega, odkar so se osnovale cele čete, ki so nosile zastave z napisom : „Doli Milan ; živio kralj Aleksander I." Kdo ve, morda res ni več daleč čas, ko se Milan prebudi kar naenkrat brez krone. In to bi še ne bilo najhujše, kar ga utegne doleteti.
Tudi Koburgove akcije na Bolgarskem stoje prav slabo. Razpor mej knezom in Stambulovom je tako oster, da je ministerska kriza neizogibna. Vrhu tega raste po vsej deželi agitacija proti knezu. V RušČuku je zasledila policija zaroto proti njemu. Hajduki na Bolgarskem so uže tako mogočni, da je vlada njim nasproti brez moči. V Belovi so bili ujeli nekoliko ljudi, katere sedaj spustijo samo proti odškodnini, obstoječi iz pušk in streljiva. Avstrijska vlada odsvetovala je bolgarski vstreči zahtevam hajdukov, ker bi so potem položaj shujšal. Grška vlada je pa pooblastila svojega zastopnika, da se s hajduki dogovori ter od njih odkupi grške podanike.
Grški kralj je odpotoval v Peterburg, kjer uže dlje časa biva njegova soproga. Za časa kraljeve odsotnosti ga bode zastopal Trikupi.
Boulanger je skoro popolnoma ozdravel, no sreča ga je popolnoma popustila. Propadel je kot kandidat in celo njegovi zvesti prijatelji so ga zapustili. Nek bivši njegov pristaš spravil je te dni čudne stvari o Boulan-gerovem političnem delovanji na dan. Iz vsega se vidi, da so ga monarhisti po sili vmešali v politiko ter ga popolnoma pridobili na svojo stran. Bržkone izcimi se iz tega še provala zaradi državne pogibelji, v katero je Francijo spravil Bou-langisem.
Don Karlos na Španjskem je objavil te dni svojo proklamacijo, v katerej pravi, da samo on in njega stranka more dati Španiji pravico in prostost; za to so se KarliBti borili od davna, za to se hoče baviti še dan danes, protestuje fpa proti zvezi s prevratniki.
DOPISI.
Z dolnjega Krasa 27. julija. (Izvirn dopis). Draga Edinost! Le redko je čitati v tvojih predalih iz naših krajev kaj veselega, zanimljevega iu kratkočasnega; sliši pa se in čita raznih stvaiij, katere nam izvestno niso na čaBt. Mogoče, da so nekaterim čitateljem Vašega lista naše razmere kolikor toliko znano iz drugih listov, večina pa o njih malo ali nič ne v6. Ni moj namen iste natančno seznaniti z Kraševci, kajti ako bi hotel to storiti, moral bi vam jednega za drugim predstaviti ter navesti ob enem njegov životopis ; fizijonomije ne bilo bi vara treba, kajti sami bi videli, da ta ima dolgi ušesi, debel nos, velika usta, debela lica ter močna pleča ; drugi majhni ušesi, špikast nos, medli lici ter ščetinaste lasi in brke itd. Toliko naj bo o zunanjosti. Poglejmo mu notranjost. To pa je uže težje, kajti duša in nje lastnosti so abstraktnosti, katere je težje uganoti; vendar pa poskus ni greh ! tako vsaj mi je nekdo rekel. Da jo imel prav, tega ne trdim, kajti po-skušnje so različne; ima dobrih in tudi slabih.
Ivraševca psihologično spoznati jo težaven posel; lahko pa se reče, da ni vročekrven. Ker pa nobeno pravilo ni brez izjeme, bodo tudi tukaj mogoče kakšna izjema. Kraševec je bolj hladnokrven. Nekateri so sicer nekoliko muhasti, drugi pa so tako flegmatični, da ko bi jim sedla muha o sv. Ivanu na nos, jo še le o sv. Mihelu odpodo t. j. kadar je v kleti župa bv. Mihela.
Da pa iz takih Hegmatov postanejo tudi koleriki ali vročekrvniki, razume se samo ob sebi, posebno pa ako jo vdarilo nekoliko gradov cvetu iz Mihelove župo v glavo. Tak ti je tedaj naš Kraševec.
Ni mu dosta mari za so3cda ; da je le njegov želodec zadovoljen, pa jo vse dobro, drugo ga briga malo ali nič.
Kako bode maral za soseda, ko še za svojo družino malo skrbi. Doma ima pet, šest in še več otrok, oče pa pozno v noč po krčmah popiva; ni li to žalostno? Še manj mu je mari za občni blagor, narod-nost mu je pa zadnja briga. Le poglej, koliko družtev je, ki bi kaj delovala. Na dolenjem Krasu jih lahko sešteješ na prste ene roke in še ti ostanejo, da lahko zajmeš iz tobačnice starega njuhača, ki ti ponuja prijetno dišeče radike.
Res malo družtev je pa, kakoršna so v K . ... „Slov. bralno družtvo" spi in se ne gane ; le v bralni sobi gloda na papirnati njivi, kakor jazbec sirk. Kaj pa družtvo L . . . ? Tudi nji so utihnile 1 struno in ni je slišati.
„Edino društvo je Pod vodstvom „slavčka", Ki razveseljuje vse: Dnevnika in ponočnjaka."
Ko bi družtva ptičev ne bilo, bi Kra-ševca srce popolnoma odivjalo. Koliko koncertov imamo ? Mislim da niti v Trstu jih ni toliko; ako greš v vrt, na njivo ali v gozd, Dovsod slišiš krasne prijetne glase. Naj le Šonc po svojem basu guli in naj napenja pljuča se svojim cikorjaškim petjem
Col fažoleto bjanko . . . nikdar ne prekosi vrlega slavčka. Konji in kobilice, urhi in žabe, vse skače; pa tudi marsikateremu Tržačanu se koncerti vrlega ptičjega družtva dopadajo, kajti tu pa tam vidim jednega ali druzega v poletnem času, da se steguje v senci pod košato lipo in hrastom kjer imajo ptiči svoje odro. Y obziru narodnega pospeševanja smo še na zelo nizkej stopinji. Le dve družtvi in še ti životariti ter se boriti za obstoj. Kaj meniš dragi čitatelj česa pogrešamo ? Saj vem, da porečeš: „Več navdušenja, živenja in boljših voditeljev in stvar bi Sla naprej !"
(Konec prih..)
Iz Lokve dne 19. julija 1888. (O narodnem petju). (Izv. dop.) V obče je znano, da se v našej soseski narod in narodna zavest širi in napreduje, ter večkrat se je užo dokazalo, da se more storiti in napraviti v Lokvi marsikaj v zadevi narodno omike in narodnega napredka. Treba je pa, da se take btvari spoštuje in čisla nad vse, treba je tudi, da dobimo dejanske podpore. Ne smemo gledati samo na sedanje Čase, treba je delati za prihodnost. Glejte, kako Italijani podpirajo svoje sokrvnike, kako jim napravljajo pot do boljše bodočnosti; ako ne premore eden, poda mu drugi roko — tako da naposled lepo napredujejo. Ali v našej Lokvi je vse drugače : tukaj je peščica ljudstva,
—	pa kaj sem rokel, peščica — v našej duhovniji živi nad 1400 duš, med temi je tudi nekaj odličnjakov in inteligentnih Ijudij, ostali pa so vbogi kmetje. Prvi morali bi zatorej kazati in odpirati nevednemu kmetu in neizobraženemu ljudstvu pot do lepega narodnega razvoja in omike
—	ne pa nazivati je surovežo in barbarje, kakor ima navado neka odlična oseba „ne-bodi jo treba". Ali pustimo tožbe ; idimo k drugej točki, ker bi nas popred lastovke zapustile, preden bi o tej sodrgi končal. Ker imam baš pero z črnilom namočeno naj napraskam šo nekoliko potrobnih ▼rstic.
Dne 14. julija t. 1. začele so pri nas šolske počitnice z sv. mašo ob 8. uri pred poldne, h kojej so šli vsi dečki in deklice pod nadzorstvom Častnega učiteljstva. Pa glej, kaj si je moral sleherni misliti, ko prestopi cerkveni prag, in ko zasliši na dan šolskih počitnic peti šestorico cerkvenih pevcev, kajti sploh povsod na ta dan v cerkvi poj6 zbrani šolski učenci in učenke ter bo s zahvalno posnijo zahvalijo Bogu za vse, kar so so v minolem letu naučili, in to pod vodstvom svojega učitelja. To jo bila pri nas uže oddavna stara navada. Pa mislil bi si marsikdo, da tu-kajšna šolska mladež ne zna peti, ali tudi, da je učitolj len, ali pa da ni sposoben za podučevanje v petji. Varal bi se ! Da je naš sedanji g. nadučitelj A. P. sposoben za podučevanje v cerkvenem in narodnem petju, dokaz temu je pevski zbor lokav-skih fantov z štirimi šolskimi dečki, ki lepo napreduje v milem narodnem petju v čast iu slavo svojej domovini in na korist slovenskomu narodu, in ker so v mi-nolih časih v cerkvi krasno vbrano in veličastno težke in lepe kompozicije prepevali. Kaj pa o narodnem petju? Dragi čitatelj ! večkrat ti je prilika slišati vrle lokavske mladeniče pod zeleno lipo v hladnem tihem večeru. Kako mogočno ti donč vbrani glasovi domačih kmetskih in priprostih pevcev. Tudi si Čital uže o mešanem zboru, obstoječom iz domačih mla-deničev in kmetskih deklic, ki jo vendar užo trikrat javno nastopil, ter tako vbrano pel,
da so se morale vsled splošnega odobravanja pesni ponavljati. Prav tako je bilo tudi o zadnjej veselici v bližnjej prijaznej Bazovici. Ker pa se pri nas v Lokvi inteligenca ne briga za narodno stvar, temuč ji rajše nasprotuje, opirajo se pevci sami na svojo zavednost. Pevci vedo sami, koliko truda stane, dokler se taka sveta narodna stvar vtrdi in ako ne bi Bami za njo delali ter se modsebno spodbujali k veselju do milega petja, bila bi so uže zdavna stvar razkopala, kar se hvala Bogu do danes ni še zgodilo. Zakaj ? zato, ker imajo vedno pred očmi lepe besede: da petje blaži srce, razveseljuje žalostnega, in kar je glavna stvar — z njim napreduje naš narod.
Zatoraj ! pevci „Taboraši", s pesnijo budimo mili svoj narod, s pesnijo idimo v boj za narodne naše pravice ! „Kjer razlega se petje, sreča obsega ves
kraj,
Od radosti klije nam cvetje Sreča prevstvari se v raj !tt
Našo starešinstvo pa je odredilo, da sedaj od februvarja meseca t. I. v našej cerkvi poje samo šestorica pevcev, (to je štirje domači in dva v Lokvi stanujoča). Ta naredba se strinja prav z besedami sv. evangelija, ki pravi: „Tedaj gospod se je razsrdil in je rekel svojemu hlapcu: Idi po cestah in ulicah mesta, pa pripelji uboge, slabe, kruljeve in gobove; da bode napolnjena moja hiša ;u tedaj zmaga bode naša. Sedaj pa jaz in vsi Lokavči (izimši inteligencije), kakor tudi vnoti Slovani iz bližnjih vasij trdimo in spoznamo, da to petje nima najmanjšega upliva do narodnega obstoja in napredka.
Tedaj pevci „Taboraši* v Lokvi! Le pogumno naprej in vedno imejte pred očmi geslo pesnika Cegnarja, ki se glasi: „Ptica brez perut je mrtva stvar, kaj meni svet brez petja mar !"
Konečno želim, da bi v prihodnjem hladnem jesenskem času napravili domačo zabavo pod milim nebom, in o tej priliki vabim tudi mešani pevski zbor Bazovski, da bi v veseli družbi skupno pri polni kupici sladke kapljico povzdignoli svoje glasove ter vbrano zapeli ono prelepo Volaričevo:
Mogočno pesem naj doni!
Doni iz grl naj vseh; Iz srca v srce naj hiti,
Po dragih domovino tleh. Oj, čujte, hčere, sini me,
Žari se dan, žari se dan, In pride čas da dvigne se
Iz teme vsak Slovan! . . . itd.
Iz Gorjanskega 24. julija 1888. (Izv. dopis). Kakor je marsikje videti, na pr. med Dolenjo Tribušo in Sv. Vidom itd., nahaja so v mreži pofitno-pisemskih nabiralnic še marsikatera nedostatnost, da-si izkazuje c. kr. administracija v resnici eminentno pozornost in točnost, da vstroza občinstvu v strogo službenih obzirih. Toda tudi izvestno res je, da je marsikdaj občinstvo samo krivo nedostatnosti, ako jih ne naznani, n. pr. ako katera nabiralnica (mošnja) ni na pravem mestu, ali da je celo ni tam, kder je je silno treba, kakor je ba& to v Gorjanskem pri Komnu. G o r j a n s k o je uže vsled svoje lege, prebivalstva in trgovine sama ob sebi toli važna vas, da bi bilo vsekakor umestno, da se si. c. kr. poštna administracija na njo obzira. Ložeo več nego pol ure od Komna, na prijaznem kraji, tu i onkraj poštne ceste, je Gor-jansko pravo sredotočje, odkoder se kakor žarki potezujo poti v bližnje vasi: Ivanji-grad, Klanec, Nadrožica, Brje, Tublje, Kravljišče in Škofije, katere povprečno oddajejo na leto preko 3000 pisem z gorjansko vasjo vred. Vrhu vsega ima Gorjansko več uradov, namreč: županski, vikarski in finančni. Ker so ostale vasi raztresene in precej oddaljene od Komna, ni čudo, da preteče marsikdaj pet in še več dnij, dokler prispč postna poši-Ijatev iz razmerno bližnjih krajev, kar jo gotovo velika nedostatnost in glasno priča o potrebi, da se v Gorjanskem, kakor v sredotočji onih vasij ustanovi poštna mošnja. To je c. kr. p. administracija tudi uvidela ter naročila g. F r a n u P a n g o s-u, trgovcu na kraju, ki je najprimernejši za pošto, naj si omisli potrebno, da dobi pred svojo prodajalnico poštno mošnjo. Mož je v istini glede značaja in zmožnosti za to prav sposoben, ker pridno čita časopise in knjige. Tudi se odlikuje v tem, da zna svojo misli prav dobro spraviti na papir. Boljšega hI. 'poštno oblastvo pri nas ne dobi; toda ker mu je namenjen ključ, in nadziranje pošte, pred vsem pa, ker mu je naložena odgovornost in se s temi nalogami strinja trud, in dejal bi, nekak
postni delokrog, sledi iz vsega, da je mož tudi primerne nagrade vreden. Pričakovati je, da prevdari si. c. kr. poštno ravnateljstvo tudi to točko in kmalu ustanovi toli zaželjeno poštno nabiralnico pred Pangosovo prodajalnico, da vstreže željam vsega prebivalstva in odstrani nedostatke, kateri so očevidni.
Zdaj pa nekaj druzega. „Eppur si muove !u To velja za Gorjansko v narodnem obziru, ker nadejati se je, da se pri nas osnovi toli potrebno bralno družtvo. Skoro povsod začelo se je s petjem. Tudi tukaj. G. učitelj našel je več oseb, katere se žele učiti petju, ter jih pridno podučuje. S tem se vceplja in vzbuja narodni čut. Spravilo bi se v Gorjanskem krepko bralno družtvo na noge, da so le odločna beseda izreče, kajti prebivalcev jo mnogo v pravom smislu narodnih. Vrhu tega ima veliki in izdatno obiskovan sejem, gostilne, krčme in prodajalnico. Na noge toraj, vrli Gorjanci, stopite tudi vi v narodno kolo ; bistrite si svoj um in blažite si srce, pokažite svetu tudi vi, da Bte zavedni Slovenci in zvesti sinovi matere Slave. Ustanovite potrebno Vam bralno družtvo!
Domače vesti.
0 smrti in pogrebu deželnega glavarja kranjskega, grofa Thurna, piše „SI. N".: Dasi se jo smrt užo dolgo pričakovala, vzbudila je v vseh narodnih krogih globoko in odkritosrčno sožalonje. Jako veliko vencev odposlalo se je užo v Radovljico in osobna udeležba bila je jako mnogoštevilna. Z deželnih poslopij v Ljubljani, iznad rotovža, Čitalnice in kmetijske družbe poslopja vise črne zastave. Kazina Ljubljanska pa je tudi o tem žalostnem povodu pokazala, da v njenih prostorih vlada skrajna strast. Dasi je grof Thurn bil deželni glavar in kot tak na vse strani pravičen in ljubezniv, dasi jo bil član ka-zinski, ga silni mogotci vender neso vrednega spoznali, da bi mu skazali zadnjo čast s tem, da bi razobesili črno zastavo.
V Radovljico k pogrebu odpeljali so se: Deželni predsednik baron \Vinkler, deželni odborniki: Detela, Dežman, Mur-nik, dr. Vošnjak; Ljubljanski župan Gras-Beli; dr. Poklukar; načelniki deželnih uradov z uradniki, deputacija „Slavca" z zastavo, veteranski kor, „Sokol" z zastavo, Čitalniški pevci, več deželni poslancev, mnogo duhovščine in uradnikov, vsega vkupu do 400 osob.
Deželnemu odboru kranjskemu poslal je o priliki deželnega glavarja smrti brzojavno sožaljenje grof Taaffo in deželni odbor goriški.
Imenovanja. Provizornim živinozdrav-nikom sta imenovana: Franjo Arnerritsch za pazinski in Evgen Zuttioni za tolminski okraj.
Baronu Khunu izreče po enoglasnem sklepu občinskega sveta v Gradcu posebna deputacija svojo zahvalo in pripoznanje, ker je za časa svojega zapovedovanja vedno nastojal, da vzdrži slogo med vojaškimi in civilnimi oblasti. — Govori se, da se Kliun baje da presoli na Dunaj.
Konfiskacija. Številko 168 „Slov. Naroda" zaplenilo je državno pradništvo zaradi uvodnega članka, v katerem se je razpravljala F. Z. M. barona Khuna raz-položivost. Proti tej zapleni uloži uredništvo ugovor.
Mestna delegacija izrekla je v zadnjej svojej seji posebno zahvalo inžonirju dr. Cambiagiju glede njegovega izrednega delovanja ob izkopavanju rimskih ostankov v Barkovljah.
Razpisane so tri štipendije za kmetijsko šolo v Gorici za tržaške okoličane. Prošnje imajo se poslati na c. kr. mini-sterstvo poljedelstva na Dunaju. Prositi morejo le otroci naših okoličanov, ki so dokončali ljudsko šolo z dobrim vspehom.
Naš narodni poslanec potegoval so je pri ministerstvu živo za te štipendijo in vendar vidi sedaj sad svojega truda. Upamo, da bodo naši mladi okoličani vporabili to priliko ter se marljivo poprijeli kmetijstva, katero jo pri nas skoraj užo propalo.
Za mestne Šole dovolilo se je vsled predloga šolskega odseku nastopne troške: 1120 gl. za vrejenje šolo v Barkovljah in za nakup 24 klopij ; pokriti so ima ta iznos : iz obresti glavnice ustanove Marenzi 2000 gl. in 120 gl. na račun izrednih stroškov k točki „za poduk v letu 1888."; dalje 27 gl. za zidarska dela v telovadnici ljudske šole v novem mestu ;v za poprav-ljenjo šolskega poslopja v Skednju 350 gl., in konečno za vpeljanje nabrežinske vode v barkovljansko šolo 50 gl.
Izvrševalni odbor za vinsko razstavo V Trstu imel je užo zadnjo svojo sejo.
Na dnevnem redu bil je račun o razstavi, ki dokazuje, da je bilo dohodkov 8111 gl. 44V» kr., troškov pa 6702 gl. 14 kr. Prebitek iznaša 1409 gl. 30% kr., h kateremu pa se mora prišteti še dobiček iz loterijo v iznosu 757 gl. Skupnega prebitka jo zatorej 2166 gl. 30y» kr. Denar odposlal se je poljedelskemu družtvu, katero jo priredilo razstavo. Za električno razsvetljavo, glasbo, okrašenje itd. potrosilo so je 908 gl. 74 kr., katere pa so skoraj pokrili zasebni darovi v iznosu 895 gld. Splošni vspeh jo tedaj vsestransko dober in nadejamo se, da bode prvi razstavi sledilo še mnogo drugih.
Kralj grški odpotoval je v sredo 25. t. m. zvečer iz Trsta z kurirnim vlakom na Dunaj in od tam v Peterbug. Na tržaškem kolodvoru ga je sprejel dvorni svetnik vitez Rinaldini v spremstvu več uradnikov. Prišlo jo tudi načelništvo tukajšnje grško občine na kolodvor, da so pokloni svojemu kralju.
Narodnim učiteljem ! Ljudevit K u b a, izdajatelj izbomega dela „Slovaustvo v svych spuvech" potuje sedaj po Slovenskem in, kakor čujemo, jo baš sedaj v Ljubljani. Namerava obiskati tudi Primorje in Istro, da se osebno osvedoči o narodnem živenji ter nabere narodne pesni, katero namerava obelodaniti v nastavku svojega dela. V našem interesu je, da se krasno narodne pesni, med katerimi jo brezštevilno tacih, ki niso prišle nikdar še med ostali svet, spravijo v javnost. Prepričani smo, da bodo bas naši gg. učitelji radostno sprejeli hvaležno nalogo, nabirati takih pesnij in napevov, kajti učitelji so gojitelji ne samo šolske mladine, temveč tudi narodno zavesti, katera pa so izvestno širi najbolj z petjem. Zvedel bodo tudi po g. Kube delu ostali slovanski svet, da živi prava slovanska pesen tudi v našem ljudstvu in približala je bo severnim našim bratom. — Nabirajte zatorej, voditelji mladine, take pesnij in pošljite je v olajšanje zbirke pisatelju v Podebrad, ali pa g. Ivanu Kuretu, nadučitelju v Šma-riji pri Kopru. — Vaš trud rodil bo sadu našim potomcem!
Potrjenje. Cesar je potrdil volitev dr. Josipa Maurovicha za župana goriškega.
Odbita prošnja. Prebivalci občino Piščanci prosili so, da ji imenujo magistrat desetnika in da se občina uvrsti v zdravstveni okraj Opčinski, toda mestni magistrat jo prošnjo odbil.
Vabilo na veselico pod milim nebom, katero napravi pevsko družtvo „Hajdrih" na Prošeku dne 5. avgusta t. 1. na dvorišču g. Nabergoja. Spored: 1. Hajdrih: „Slava Slovencem", pojo zbor. 2. Stritar: „Stara Bolgarka", doklamuje gospica Nad-liškova. 3. Mayer: „Tičica gozdna", poje čveterospev. 4. Telovadba, izvršujejo člani „Tržaškega Sokola". 5. Kocijančič : „Njega nij", pojo zbor s6 bariton-samospevom. 6. Hajdrih: „V sladkih sanjah", poje čveterospev. 7. Forster: „Venec narodnih pesnij", pojo zbor. 8. „Stempihar mlajši", gluma v ednem dejanji. Po besedi svobodna zabava v gostilni g. Godine „Pri belemu konjiči". Pri besedi in zabavi svira godba iz Slop. Začetek ob 5. uri zvečer.
—	Ustopnina 20 nov. — sedež 10 nov6.
—	Čisti dohodek namenjen je za napravo družtvene zastave. — K obilnej vdeležbi vabi	ODBOR.
Potres. Iz Reke javljajo, da se jo občutil potres v sredo 25. t. m. ob 4. uri po poludne. Slišalo se je tudi ropot liki grom.
0 isterskej železnici. Trgovinsko mi-nisterstvo podaljšalo je grofu Petru \Val-dersteinu za šest mesecev obrok za tehnično proučevanje potrebnih del za zgradbo lokalno železnice mej Trstom in večjimi mesti v Istri,
Vožnja v Brazilijo. V sredo 25. t. m. odprl je avstr.-ogr. Lloyd novo progo Trst-Rio de Janeiro. Odplul jo parnik „Timavo" z 9 popotniki delalskega stanu, ki iščejo sreče v novej domovini, v južnej Ameriki. Obložen je bil parnik z moko, ker je v Braziliji primanjkuje.
Parižki list „L'Autriche Slave et Roumaine" je prenehal izhajati. Namesto njega se izdaje drugi avstrijskim Slovanom prijazni list pod naslovom „Revue Bleue".
Obsodbo proti ubijalcu Simitzu potrdilo je vrhovno sodišče ter zavrglo utok, katerega je vložil obsojenega branitelj.
Nesreča. 81etni Josip Konic, siti že-lezničnega čuvarja na Prošeku, obtičal jo z nogo na železuični progi, baš ko so so provažali vagoni. Voz ni se moglo ustaviti in kolesa so strla dečku desno nogo. Odpeljali so ga takoj v tržaško bolnico, kjer so mu nogo odrezali, da mu spasijo življenje.
Nezgoda. GTletni težak Oderik Pe-tronio iz Pirana zaletel se je, noseč velik sod na plečah v odprto okno v ulici Mer-cato veccliio ter se tako hudo pobil na glavi, da se je brez zavesti zgrudi na tla. Odnesli so ga v bližnjo lekarno in od tod na dom.
Policijsko. Težak Jakop Ilergamasco je praznoval svoj god pri dobri kapljici vina in zatem jo v novem pristanišču pod milim nebom mirno zaspal. Ugodno priliko je vporahil nek spreten tat. ter mu izvatlil iz žepa novčarko z gl. 7.30) v gotovem denarju. Tatu so se isti večer zasačili ter ga spravili v varnost. — Služabnico Marijo Lapovšek spravili so pod ključ, ker je na javnej ulici neusmiljeno pretepala 71etno dete. — Težaka Marija G. in Josip K. ukradla sta gospej Lujzi C. kovčeg z obleko, vreden 30 gld. Zasačili so ja na licu mesta ter ja spravili v zapor. — Težaka Ljudevita liasa-nella so vjeli, ko je odnesel dninarju Matiju Vovku suknjo, llaje da si je mislil, da Vovk o neznosnoj vročini suknje ne potrebuje ali zaradi preveliko skrbi za svoje bližnje spravili so i njega na hlad.
Listnica uredništva.
Gosp. dopisniku v L k. i. Ne moremo objaviti, ker je preveč osebno. — Kaznim gg. dopisnikom : Prosimo potrpljenju ; odgovoril bode na vsa vprašanja glavni naš urednik, t.iknj ko se vrne.
Poslano.
V interesu gg. prijateljev sporta, ekonomov in posestnikov opozorujemo posebno na oglas ,Kwizde restitucijonalni fluid*, Kwizde Korneuburški prašek za živinorejo v denašnjem listu.
Javna zalivala.
Preč. gosp. Jurij Jan, kanonik v Dolini, pristopil je, kakor nam javlja načel-ništvo družbe, kot pokrovitelj k naši podružnici in vplačal 100 gld.
Se srčnim veseljem sprejmemo visoko cenjenega rodoljuba kot druzega pokrovitelja v našo sredo in se mu iskreno za-livalujemo na blagodušnem daru. Živio! Po d g rad, dne 23. julija 1888. Za podgradsko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda: Predsednik:	Zapisnikar:
Rogač.	Dolžan.
Tržno poročilo.
(Cene se ruzunm kakor se prouiiju aa debelo blago zu gotov denar).
Cena od for. do for.
Kava Mocca.......100 K. 127.— 129.—
Kio biser jako lina . „ 91.— 96.— ■lav« „ * . „ 96.— 98.-
Sautos fina..... „ 8o.— 87.—
„ srednja ... „ 81.— 82.— Guuteniala ..... „ 93.— 9j.—
Portorieco..... „ 108.— ilO.—
San Jago de Cuba . „ 124.— 12».— Cevlon plant. fina. . „ 112.— 116.— Java Malang. zelena . „ 87. — 89,— Campinas ..... „ —.— —
Ilio oprana ....	„	92.—	91.—
„ lina............„	K>,—	87.-
„ srednja ....	„	81.—	83.—
Cassia-lignea v zabojih . .	„	27.—	28.—
Macisov cvet............„ 390__410.—
Ingher Bengal............n	18.—	19.—
Paper Singapore..........B	97.—	98.—
Penang............„	78.—	74.—
Batavia............n	87.—	88.—
Piment Jumaika..........B	29.50	3 J.—
Petrolej ruski v sodih . .	100 K.	0.€0	6.75
„ v zabojih .	„	8.25	—.—
Olje bombažno amerik. . .	„	37.—	fii.—
Lecce jedilno j. f.gar. .	„	40.—	41.—
dalmat. s certifikat. .	B	43.—	44.—
namizno M.S.A.j.f. gar,	„	56.—	58.—
Aix Vierge ....	„	06 —	68. -
, tino..........„	60 —	62.—
Bozići puljeski ..........„	5.50	5.75
dalmat. s cert. . .	„	—.—	—. —
Smokve puljefike v sodih .	„	-.—	—.—
„ v vencih .	„
Limoni Mesina......zaboj	6.50	7 50
Pomeranče sicilijanske . .	„	7.50	8. —
Kanilji Bari I.a.....100 K.	70.—	71.—
dttlm I.a, s cert.	„	—.—	—.—
Pignolli..................„	12.—	74.—
Eiž italij. najfineji • • • ■	„	19.75	20.25
„ srednji ....	„	17.50	18.50
Rangoon extra ....	„	13,-	13.25
« Ja............ll.iS	11-50
H.a ....	„	1050	10.75
Sultanine dobre vrsti . .	„	31.—	33..—
Suho grozdje (opaia) ...	„	26.—	<ž7.—
Cibebo..................„	—.—
Sladkor centrifug, v vre.'ali
s certifik. . . .	100 K.	35.75	—.—
Slaniki Yarmouth I.a . . .	sod	—.—	— .—
Folenovke srodno velikosti	„	36.—	37.—
velike..........n	33.—	34.—
PažolCoks..............„	-■.—	—
Mandoloni..........„	-.—	-.—
Bvetlorudeči ....	„	—.—	—.—
to nnorudeči ....	„	—.—	—.—
bohinjski............„	—.— —,—
kariurček ..........„	——.—
beli, veliki..........„	—.— —.—
zeleni, dolgi ....	„	—.— —.—
okrogli ...	„	—. -	—.—
nu kani, štajerski . .	„	—.— —.—
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
Dunajska borsa
dne 27. julij ».
Enotni drž. doli; v bankovcih — — gld. HO 95 „	v srebru — — — „ 82.10
Zlata renta— — — —	— — — —	„ 112.15
5% avstrijska renta —	— — — —	„ 96.40
Delnice narodne banke	— — — —	„ 872,—
Kreditne delnice — —	— — — —	„ 3U7 90
London 10 lir »terlin--—--« 124 90
Francoski napoleondori	— — — —	„ 9 86
C. kr. cekini--—----„ 5.89
Nemike marke — — —	— __ —	fi0.95
Naznanilo.
Vodstvo tiskarne Dolenc naznanja p. n. občinstvu, da se 24. avgusta tiskarna preseli v ulico Čari ntia št 28.
C. kr. avstrijske državne železnice.
Štev. 2163.
Razpis natečaja.
S 1. oktobrom t. 1. oddala se bodu kolodvorska restavracija na posta ji v H e r-p e 1 j a h - K o z i n i c. kr. istarskih državnih železnic v najem onemu, ki bode največ ponudil.
Dotični najemniški pogoji so na ogled pri podpisanem ravnateljstvu i na postaji v Horpeljah-Kozini.
Ponudniki naj svoje postavno koleko-vane ponudbo z jamčevino (vadium) 100 gold. v denarju ali v temu znesku primernih vrednostnih papirjih najpozneje do 1. septembra t. 1. do 12. ure opoludne dopošljejo podpisanemu ravnateljstvu.
Y P ulji, dne 20. julija 1888. C. kr. žel. prometno ravnateljstvo.
Oznanilo.
Javlja se, da ao jo 28. julija 1888.
odprlo
penzijo in restavracijo Skocco.
Leži v zgodovinsko znamenitem kraju Fiinfenberg, pet minut oddaljen od vasi Horšt ter je popolnoma na samem. Dvajset novo opravljenih sob, izvrstna kuhinja dobro oskrbljena klet. Prijetna lega z krasnim razgledom, svež, čist in balzamiČen zrak, lepa setališca v ^relepej bregovitoj okolici, brzojavna zvoza s železnično postajo v Borštu,
S poštovanjem R. Giittner.
Zgubljene in oslabljene
moči in u^mva.™
Gotov pripomoček! Vsakdo kh popolnoma ozira vi z gentalnim ogljenčevim slapom
brez niislednih notranjih tiar dov na gotov način in za vemo, čestokrat celo v dobi 2 dni, <re!o navidezno neozdravljiva nezmožnost v vsakej človeškej dobi, kukor tudi poluoij« h prijetnim, neSutenim zunanjim zilraverijem. — Svedočbe slavnih profeN »rjevin zdravniški strokovnjaški spisi, na tisoče zahval od popolnoma ozdravelih osob, svetujo vsem bolnim rabo ogljen-čevegu slapa, ki g irantira got »v in trajen tisp^h.
Podpolna priprava z dotičnim poukom in zdravniškimi spričevali for 5.MO Pri pošiljatvi se dobro pazi, da se ne spozna kaj zavoj zadržuje in od kod prihaja. Zavod zu ordinacije za tujrie ijolezni;
Dr. Karol Altmanc
Dunaj VII. Marlahilferstrusse 70 Dunaj.
Marijaceljske
želodečne kapljice,
izvrstno clolnjočo zdravilo pri vseli boleznih na želodcu Tfoprecenljivo dobroto je posebno vpliv njihov pri notečnosti, «tabo-sti želodca, ako 7. grla smrdi, nnponjnnju, kislom pehanju, keliki, želodoe-
nem kataru, gorefiiže (rzavci) pri preobilnoj produkciji slin, rumenici blu-vnnju in gnjusu, glavobolu, ako boli iz želodca) kr6 v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v žolodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih iu tudi proti zlati žili ali himorojdam. Cena Hteklonici jo z nakazom vred samo 35 nov. Glavni zalog ima lokar-nifiar „k angelju varhu".	53—53
Dr. Brndy Kreniftior, Morava "V Trstu jih pa dobite pri lukarnifarju Bia-Boletto ali' orso nero in Soravallu blizo starega sv. Antona
Takoj delujoča.	Uspeh zaj imčea.
IV eiz ocfii3lj ivo !
Vsak dobi svoto naztij, pri katerem bi moj sigurno delujoči
ROEIORANTIUM
(sredstvo za bradorast)
breuzpešen ostal. Tako tudi sigurno deluje proti pleSivosti, izpadanju laseh, maholjicam in osfd.-nji Vs eh večkratnim trenjem zajamčen. Originalne stekleni™ po pil. i.nO. Steklenice za poskus glđ. i _ prodaje
J. Grolich v Brnu,
v TESTU pa sumo A. Praxmarer in P Prpn-dinl - v LJUBLJANI Edv. Mohr - v GOBICI
lekarničarja Cristofoletti ili Pontoni, A. Her-manek. drogur - na REKI .1 Gmeiner, lekar - v CELJU PHift - v MARIBORU J Martinz — v GRADCU K. Uoth, Murplatz 1.
Tam se tudi dobi Eau de H6bo, iztočno sredstvo lepote, katero izdrži svežost in belost kože.
»T IVI NLEPARIJA ! "M
Pomoč
se ponuja pri vseh boleznih, zlasti onih, ki izvirajo i/, sprideno krvi, nadalje pri padici, živčnih boleznih, ušesnih bolečinah, plućnih in želodčnih boleznih, naduhi, slabostih, protinu, trganji in pri vseli ženskih boleznih. Trakulja odpravi se v dveh urah z glavu vred, zu kar se jamči Metoda, ki je hitra in sipurna, pospešuje se z odličnim sreds vom. Obširna poročila pošljejo naj se z naslovom ,
„Hygiea-Officin" Breslau M.
Najboljša in najcenejša aiiglcžka
ura v remontoirnej obliki z nihalom!
Unicum sedajnosti! •Samo 4 gld. namesto 15 gl. 10 letna garancija da se kazalo sveti in 2 letna garancija, da ide ura točno.
Ta ura, ki odlikovana z 9 zlatimi, srebrnimi in mednimi kolajnami ja v okvirju iz Ouivreqol-zlats kovin-* po gore stoječem načrtu ter ima patentovano ploščato stekleno ktzalo, katero ima čudovito lastnost, da se v tem-nej no2i samo ob sebi
«■ sveti kakor mesečni žarki.
Ra/.un tega ima budilnl zvonček, ki se more staviti na kateri koli Jas, 2 bron-i-iruna tezala in, ker je c.ena, vključljivo odprave v lesenih zabojih, stavljena samo na štiri goldinarje, more si vsak io kupiti tako izvrstno, trpežno uro, ki je prava dika vsakemu stanovanju. Požilja se proti gotovem denarju ali proti poštnem povzetju.
Exportliaus „znr Raiscrin Maria Theresia", Wien.
III. Bezirk, Krieglergasse II. Parterre Thiir 5.
Odlikovan v Londonu, Parizu, Dunaju, Mona< kovu in Hamburgu. Častni diplom gospod, razstave v Černovlcu 1886., — diplom I. vrste
pri razstavi psov na Dunaju 1885-1886., _
posebno pripoznanje VI. oddelka c. kr. gosdo* darske družbe na Dunaju (za rejo konj) 1879. in 1885., — pripoznanje uiejnarodnega kluba «Jokey» v Baden-Badenu, avstrijskega Jokey-kluba na Dunaju In Jokey-kluba v Budimpešti.
Kwizda-ja
c. k. teklj. priv.
restitucionalni fluid
(voda za pranje konj).
Fran Iv. Kwizfla-ia v Kornlp,
c. kr. ftvstr. in kr. rumunski dvorski dobavitelj za živinozdravniške preparate — in okrajni lekarničar.
Dolgoletna skušnja uči, da jo to jako dobro sredstvo za ekrepčanje konj po velikem trudu, kakor tudi jako pomaga pri vanjskih boleznih, kostobolu, reumatizmu, iz-pahnjenju trdih mišicah in kitah itd. 1 steklenica f, 1.40.
Pristen sh dohi : v Trstu v lekarnah v k : C. Za-netti, P. Prendlni, G. B. Forabos-chi, Ed. pl. Leitenburg, Josip pl. Leitenburg, A. Praxmarer, M. Ra-vasini, I. Serravallo. — Na v« l k>> In eksport pri C. Zanetti, P. Prendlni, zatim v droperiv«b : H. Hirscha. I. Heimlicher, I. Kirch-ner, F. Mell, brati Zernltz, nadalje na malo i veliko v lekarnah in droRtsrijah v Poetojnl, Sežani, na Reki, Poli, Rovinju, Dubrovniku,
Spljetu in Zadru.	\X IKJ
Glavno skladišče :
G. P^ioooli-j u,
lekarju »pri Angelu« v IJuliljani.
Moj sin je trpel skozi dve leti vsled yastralgije, slabega prebavanja in želodčnega krti«, da ga j«* ta bolezen vaega shujšala in nkoro unič'la. Pri njem poskušal s m vsa sredstva, ki nam jih naša veda zndu'e in tudi nis>m pozabil najrazličnejših rudninskih vodi Toda zboljšek bil j rt le za mal>i trenutkov. Slednjič si domislim, poslužiti se Vuše zelo pohvaljene esence za želodec, in vgp^h je bil tako nagel in sijajen, da je moj sin porabivši samo 6 steklenic popolnoma ozdravil.
Pri takem vspehil morem V.-tšo esenco le nnjgurk-je priporočati vsem trpečim vsled slabe prebave, zlatu žile itd., ter Vus tudi pooblastim, da to N.ričevalo moje hvaležnosti kot v resnici zasluženo pohvalo tudi razglasite.
V T r s t u, 1887.
!>■*. I^Min I.evl.
Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Žvab.
Ruzun tega se dob6 tudi v vsih mestih in trgih, ter se objavljajo skladišča po inseratln.
POZOR ! Kadar se kupuje ta preparat, naj zahteva slavno p. n. občinstvo vedno „Kwizda-ja restitucionalni fluid" i naj se pazi, da je steklenica zapečatena z rudečim papirjem i z mojim podpisom in gori natisnjeno znamko.	(C) 10—9
Jaz, lina Csillag
se Hvojimi lftftctm. dol« gimi orjafikimi Lorolev-vlasi, katere sum dobila po 14 mesečno j uporabi Hvojegu Baiuoiznajdone-Ka mazila, jo odino sredstvo 11 roti izpadanji vlas. zu pospeševanje rasti, za ojačenje kože, pospoSujo pri možkih polno, jako bradorast in užo po krat-kej uporabi podeli vla-sem in bradi naravno svitlost in polnost ter jo obvaruje prod zgodnjim osivenjem do najvišje starosti. Cena lon-t'eku I gld. do 2 gold.
Pošilja so vsak dan za gotov denar ali s poštnim povzetjem po vsem »vetu 120—8
Csillag & Comp.
Riiriapcst, — Ktinigsgassc Nr. 52.,
kamorse iuonijo nošiljnli v«u uaročhe.
Tiskarna Dolenc v Trstu.
vem*
III m