Leto 1872.	247
Diiavii zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXIV. — Izdan in razposlan dne 25. junija 1872.
81
Postava od 6. junija 1872,
o plačah profesorjev na babiških učilnicah, zalaganih ob državnih troskih.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§• I-
Profesorjem na babiških učilnicah, katere vzdržuje država (oziroma učna zaloga), po-8*av]ja se po devet sto (900) goldinarjev plače, ustanovljene po trdni uredbi.
§• 2.
Doplačila, katera ti profesorji k svojim prejemkom zdaj na posameznih takih učilnicah dobivajo iz deželnega ali krajevnega imetka, naj se vštevajo v teh zgoraj omenjenih 900 goldinarjev.
§. 3.
Ta zakon ne predrugača stalnih nagrad, do katerih imajo po zdanjih določilih pravico profesorji na nekaterih babiških učilnicah, niti ne prejemkov, katere na dotičnih porodničarjih zavodih za tega delj, ker so v bolnici za prve zdravnike (primarje) ali ker so hišni travniki, ti profesorji dobivajo iz tistih zalog, katerim je te zavode vzdržavati.
§• 4.
Ta zakon dohode moč 1. januarja 1872. leta.
§. 5.
Ukovnemu ministru se naroča, ta zakon zvršiti.
V Schönbrunn-u, dne 6. junija 1872.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s.	Stremayr s. r.
(®lov#niich.)	£2
8T.
Ukaz pravosodnjega ministerstva od 12. junija 1872,
s katerim se določa, da je zakon od 1. aprila 1872, govorčč o zvrševanji kaznij na prostosti v samotnem zaporu, izpolnjevati v moški kaznilnici v Gradci.
Na podlogi §.f* 16 v zakonu od 1. aprila 1872, Drž. zak. št. 43, govorečem o zvrševanji kaznij na prostosti v samotnem zaporu in o postavljanji kazensko-zvršnih komisij, zazdelo se je pravosodnjemu ministerstvu ukazati, naj se tega zakona določila po sedaj izpolnjujejo v moški kaznilnici v Gradci.
Glaser s. r.
83.
Razglas finančnega ministerstva od 13. junija 1872,
da se kraljevsko-saska Sehonberška mala colnija II. razreda nazaj predeva iz Voitersreitha v Schönberg.
Saška mala colnija 11. razreda v Schönbergu, ki je do zdaj bila združena s c. kr. malo colmjo v Voitersreithu, predeva se 1. julija 1872 nazaj na svoje poprejšnje stojališče v Schönberg, ter prenareja sc v colno recepturo s prihranjenimi odpravljevâlnimi oblastmi za občilo z Avstrijo, katere je imela Sehonberška mala colnija v Voitersreithu.
Pretiš s. r.
84.
Postava od 16. junija 1872,
o uradnem stanji stražarskega osebja, postavljenega v obrambo posameznim oddelkom zem-Ijedelstva.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
§• 1.
Ako se na podlogi deželnih zakonov posebno stražarsko osebje postavi v obrambo posameznim oddelkom zemljedelstva, kakor so : poljedelstvo, gozdarstvo, rudarstvo, lovstvo, ribarstvo ali drugačne pravice na vodah, naj, kar se tiče uradnega stanja semkaj spadajočih stražnikov (paznikov, čuvajev i. t. d.), ako jih je politično okrajno oblastvo potrdilo v njih uradu in vzelo v prisego, brez kacega razločka, ali so v javnih ali v zasebnih (privatnih) službah, naslednja določila toliko veljajo, kolikor o tem nij »tesnilnih naredeh v tistih ukazih, kateri stražnikom v red devajo področje.
§•2
Stražnike je, kadar delajo svojo službo opravljaj e, in imajo poleg tega na sebi svojo propisano služno obleko ali služno znamenje, treba smatrati za javne straže, ter oni uživajo v zakonih utrjene pravice, katere pristoje naččlstvenim osebam in civilnim stražam.
Zakonita določila o svedočenji državnih, v prisego vzetih služabnikov o tem, kar so v kazenskih stvareh zapazili v svoji službi, raztezajo se tudi na te vrste svedočenje stražnikov.
§. 3.
Stražnik sme človeka prijeti samo v to namero, da ga potem izroči tacemu oblastvu, katero je nadstojno, z njim dalje postopati, in to edino tedaj:
1 če tist, katerega je zasačil v kaznilnem dejanji na takih stvareh, ki so izročene njegovemu nadzoru,
a) stražniku nij znan, ali če nema stanovi'tega prebivališča v občini ali v občinah, v katerih je okrožje njegovega nadzora, ali
h) če se ustavlja njegovemu služnemu opominu, če ga psuje ali roko nanj vrže, ali
o) če je naredil precčj veliko kvaro ali delal s posebno hudobnostjo.
2. Ce neznanca na tuji zemlji ali blizu takih stvarij, katere so izročene stražnikovemu nadzoru, najde tako, da je sumnja očitna, kakor bi na teh stvareh kazmlno dejanje bil storil storiti poskušal.
§- 4.
Ako človek, kateri se po §. 3 sme deti pod stražo, iz nje pobegne, upravičen je 8tražnik, tega človeka loviti tudi dalje čez svoje nadzorno okrožje ter ga prijeti zunaj tega
okrožja.
§. 5.
Ljudem, zasačenim v samem dejanji, smejo se odvzemati vse stvari, kar jih izvira iz ksznilnega dejanja, in kar je namenjenih v zvršilo lega dejanja.
§ 6-
Tudi razen tedaj, kadar se kdo zasači v samem dejanji, ima stražnik pravico, takim J*idem, o katerih je sumnja očitna, da so kazmlno dejanje storili na stvareh njegovega nadira, ali da k tacemu dejanju delajo priprave, odvzemati tiste stvari, kar jih po vsej podobnosti izvira iz storjenega tacega kaznilnega dejanja, ali kar jih je namenjenih vanje, ako se ne bi opravičilo, zakaj so te stvari s saboj prinesene.
§. 7.
Ljudi, katere stražnik dene pod stražo, in tudi odvzete stvari naj takoj izroči oblastvu, nadstojnemu, sprejemati jih, kolikor o tem posebni zakoni kako drugače ne velevajo.
Kar se tiče ljudij, pod stražo devênih, ne sme se nikoli prekoračiti 48 ur roka, v §. 4 zakona od 27. oktobra 1862 (Drž. zak. št. 87) odločenega v izročevanje oblastvu, nad-stojnemu, z njimi dalje postopati.
§• 8.
Ta zakon ne predrugača že zdaj veljavnih ukazov o stražarskem osebji, postavljenem v obrambo posameznim oddelkom zemljedelstva.
§. 9.
Ministrom notranjih stvanj, pravosodja in poljedelstva se naroča, ta zakon z vršiti.
V Schönbrunn-u, dne 16. junija 1872.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r. Lasser s. r. <*laser s. ». Chliimecky s. r.
85.
Razglas ministerstva za bogočastje in uk in ministerstva za poljedelstvo od 16. junija 1872,
da se najvišje upravljanje posestev Bukovinske grško-vzhodne vérstvene zaloge izloča iz področja ministerstva za bogočastje in uk ter odkazuje ministerstvu za poljedelstvo.
Z najvišjim sklepom od 12. maja 1872 odobrena izločitev najvišjega upravljanja posestev Bukovinske grško- vzhodne vérstvene zaloge iz področja ministerstva za bogočastje in uk ter tega upravljanja odkazatev ministerstvu za poljedelstvo dobiva moč 1. julija 1872. Od te dobe začenši je torej vsa poročila, vloge in dopise, kar se jih tiče gospodarstvenega upravljanja omenjenih posestev, odpravljati k ministerstu za poljedelstvo.
Stremayr s. r. Chliimecky s. r.
86.
Postava od 26. junija 1872,
o opravljanji verskega pouka po javnih ljudskih in srednjih učilnicah ter tudi po učiteljskih izobraževalnicah in o troskih tega pouka.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§- I-	I
Cerkvenim in verskim družbam po §. 2 v zakonu od 25. maja 1868 (Drž. zak. št. 48) n po §. 5 v zakonu od 14. maja 1869 (Drž. zak. št. 62) v obvezljivost naloženo oprav-
Ijanje verstvenega pouka po javnih ljudskih učilnicah ima v sebi tudi obvezljivost, ta pouk brez plače opravljati.
§. 2.
Verskim (konfesionalnim) višjim oblastvom se dovoljuje, da učence iz več razdelkov združijo v včrstveni pouk, ali da tudi, pritrditve poiskavši pri učilničnih oblastvih, kako drugače, a vendar tako, da s tem ne motijo učilničnega redu, ukrenejo naredbe, s katerimi se p olajša izpolnjevanje te obvezljivosti.
§• 3.
Izimkoma se more za opravljanje verstvenega pouka v kakšni taki občni ljudski učilnici, bi ima nad tri razrede, ali v kaki meščanski učilnici dati nagrada, ali, a to samo v kaki meščanski učilnici, postaviti poseben učitelj verstva, ako in dokler po nasvetu okrajnega učilničnega oblastva dotično deželno učilnično oblastvo zaradi posebnih razmer temu pripo-zna potrebo. Če verstveni pouk	po	§. 5 v zakonu od 14.	maja 1869 (Drž.	zak. št. 62)
opravlja posveten učitelj, dovoliti	mu	je primerno nagrado.
Kar se tiče dobavljanja novcev troškom, kolikor jih po tem paragrafu pride za verstveni pouk, delati je tako, da se izpolnjuje člen 10 v zakonu od 25. maja 1868 (Drž. zak. št. 49.)
§• 4-
Pravilno včrstveno poučevanje v učiteljskih izobraževalnicah in v srednjih učilnicah je treba ugotoviti vsakej veri (konfesiji), ki ima konci 20 učencev po vseh razredih vkupe, v katerih je verstveni nauk zapovedan nauk.
§ 5.
Troški, kar jih je po §. 4	od	verstvenega poučevanja,	kolikor jih ne	plačujejo niti
vérstvene ali bogočastne zaloge,	niti	v posameznih učilnicah	v	njih opravljanje	nij posebnih
zalog ali obvezljivostij posameznih oseh ali združeb, spadajo mej razhodke dotičnih učilnic.
§. 6.
Kar se tiče pravice, zastavljati včrstvenih učiteljev taka mesta, katera so združena s plačo ali z nagrado, in kako je pri tem delati, o tem veljajo isti propisi, kateri imajo Moč o posvetnih služnih mestih dotičnih učilnic; a postaviti je samo tacega prosmka, katerega je dotično versko višje oblastvo izreklo za sposobnega k verstvenemu poučevanju (§. 6 v zakonu od 25. maja 1868, Drž. zak. št. 48).
§. 7.
Kdor na kaki učilnici poučuje verstvo, ta je v zvrševanji svoje učiteljske delavnosti pod ustrahovalnimi (disciplinarnimi) propisi učilniških zakonov.
§• 8.
Ta zakon moč dohode tist dan, katerega se razglasi.
2vršiti ga je naročeno ministru za bogočastje in uk.
Na Dunaji, dne 20. junija 1872.
Franc Jožef s. r.
" Auersperg s. r.	Stremayr	«.	r.
s