YU ISSN 0040-1978
IZ VSEBINE;
Dober zgled pomeni več kot dober govor (stran 2)
Še o šolskib okoliših (stran 3)
Znan obraz - manj znana Lea (stran 4)
Strogo zaupno (stran 7)
leto xl, št. 23_Ptuj, 18. junija 1987	cena 150 dinarjev
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
Slovo do
jeseni
Za tiste, ki so letos končali os-
novno šolanje, so se šolska vrata
zaprla že v ponedeljek, 15. juni-
ja, ko je okrog 900 osmošolcev
prejelo zaključna spričevala in
odšlo na zaslužene počitnice.
Dobili so jih z željo, da bi jim bi-
lo vse tisto, kar so si mladi prido-
bili v osnovni šoli, koristen na-
potek za življenje, ki ga šele se-
daj tudi praktično začenjajo.
»Poslej vam nihče več ne bo
pogledal skozi prste; bodite pri-
pravljeni na to, da se je z osno-
vno šolo končalo tudi marsikaj
brezskrbnega, predvsem pa vse
tisto lepo in otroško, česar vam
nihče več ne bo mogel vrni-
ti ...,« so bile besede, ki smo jih
pogosto slišali na petkovih vale-
tah, ko so se osmošolci poslavlja-
li od svojih učiteljev, razredni-
kov in ravnateljev. Rosno je bilo
marsikatero oko, na eni in drugi
strani. In prav je tako. Osmih let,
ki jih preživiš skupaj, ni moč kar
tako pozabiti, tudi sošolcev in
prijateljev ne; pa vseh tistih do-
brih, a vendar pravičnih učite-
ljev, ki so dali otrokom prve na-
potke za vsakdanjo rabo, jih vo-
dili in usmerjali iz leta v leto.
Nagrajevali pridnost in znanje,
pa tudi oproščali vragolije in
otroško razigranost. Marsikatere
poti se bodo že med počitnicami
spet prekrižale, nekatere pa raz-
šle za vedno. Kdo ve, kam bo ko-
ga zaneslo življenje.
V torek pa je uradni zaključek
pouka tudi za vseh ostalih sedem
tisoč osnovnošolcev ptujske ob-
čine, zato enim in drugim želi-
mo, da bi bili v življenju srečni
in zadovoljni, letošnje počitnice
pa lepe in varne.
mš
Polne krplie dišečega sena
Konec minulega tedna je bilo vreme še posebno
ugodno za tiste kmetovalce, ki so sušili seno. Z več-
jih travnikov so ga spravljali s prikolicami in vprež-
nimi vozovi, prav redki pa so takšni prizori kot tale
na posnetku iz Destrnika, kjer si je gospodar naložil
na ramena polne krplje dišečega sena.
Foto: M. Ozmec
Odprt prizidek
pri OŠ
Ivana
Spolenaka
Takšna je podoba prizidka pri OŠ Ivana Spolenaka.
Prizidek malce nenavadne
oblike, za katerega smo temeljni
kamen položili 15. avgusta 1986.
leta, je bil povod za sobotno slo-
vesnost v krajevni skupnosti Iva-
na Spolenaka in predvsem vesel
dogodek za kolektiv šole, za se-
danje in prihodnje generacije
učencev. To pa je obenem zadnji
šolski objekt ki smo ga gradili s
sredstvi občinskega samopri-
spevka, čeprav so svoj delež pri-
ložili še krajani te primestne kra-
jevne skupnosti in vse šole iz
sredstev združene amortizacije.
Z novogradnjo so pri OŠ Iva-
na Spolenaka pridobili lepo in
sodobno telovadnico, štiri učilni-
ce in jedilnico, obnovili pa so še
nekaj drugih prostorov — kuhi-
njo in tehnično delavnico, ki se
je iz prejšnje kleti preselila v ne-
kdanji mini telovadnici oziroma
prostor, ki je le nekoliko večji od
običajnega razreda.
Sobota slovesnost je potekala
ob prisotnosti številnih krajanov,
predstavnikov občinskega druž-
benopolitičnega življenja in os-
novnih šol ptujske občine. O po-
teku gradnje in njenem financi-
ranju je na kratko spregovorila
ravnateljica Sonja Purgaj, Savo
Kozjak pa je opozoril na razvoj
šolstva in nekatere druge značil-
nosti, ki spremljajo to pomemb-
no družbeno dejavnost v občini.
S prisrčnim kulturnim progra-
mom pa so se ob koncu, v novi
telovadnici, predstavili še učenci
šole.
Otvoritveno vrvico je prerezala
Angelca Segulin, delavka z naj-
daljšo delovno dobo v tej šoli. Fo-
to: Langerbolc
V	vrtec SO sprejeli
'	articenK^inii .
350 otrok
Dokončni podatki o sprejemu otrok v vrtec še niso znani, znano
pa je, da je komisija sprejela v vrtec 350 otrok. Ker vsi starši še niso
sporočili, ali bodo dali otroka v vrtec ali ne, je treba na dokončno šte-
vilo sedanjega sprejema še počakati. Če se namreč starši odločijo, da
bo otrok v privatnem varstvu, bodo v vrtcu namesto tega otroka spre-
jeli drugega. Poleg tega običajno septembra sprejmejo še kakšnega
otroka, saj so v večini primerov skupine nadštevilne — zaradi stiske
staršev je vrtec marsikdaj prisiljen kršiti določene normative in stan-
darde.
Letos ni bilo tako velikega povpraševanja po jasličnih oddelkih,
kar je predvsem posledica podaljšanega porodnega dopusta. Kljub
temu je ostalo nekaj prošenj za jasli nerešenih.
Z novim šolskim letom bodo morali v vrtcu odpreti nekaj novjh
oddelkov, čeprav še ne vedo, kako bodo reševali prostorsko stisko. Že
sedaj je znano, da bo potreben oddelek več v Dornavi, medtem ko ga
bodo morali v Majšperku ukiniti, ker je prijavljenih premalo otrok.
V	mali šoli — gre za skrajšano pripravo otrok na osnovno šolo —
bo tudi v novem šolskem letu 42 oddelkov; obiskovali jih bodo tisti
predšolski otroci, ki ne bodo v rednih oddelkih vrtca.
V	poletnem času, času dopustov, bo delo v vrtcu organizirano ta-
ko kot vsako leto. Število otrok bo v vrteških oddelkih za 50 odsto-
tkov manjše kot med šolskim letom, tudi vzgojiteljic in varuhinj bo
manj, saj bodo tudi delavci Vzgojnovarstvene organizacije Ptuj na let-
nem oddihu. V polni zasedbi bo delal le vrtec ob Potrčevi 9, saj so
tam jaslični oddelki, kjer je tudi v poletnih mesecih od 70 do 80 od-
stotkov otrok.
Glede sprejema otrok v vrtec je treba dodati še podatek, da je
trenutno 140 nerešenih prošenj. Ta podatek ne pomeni, da bi morali
zgraditi še kakšen vrtec, čeprav je ostalo največ nerešenih prošenj za
sprejem v ptujskih enotah vzgojnovarstvene organizacije.
N. Dobljekar
^ UVODNIK-
Usodnost
prvega koraka
Pot v svet znanosti in tehnike je dolga in vijugasta, pomemben
pa je vendarle prvi korak v pravo smer. Če ga ni oh pravem času,
ga nikoli ni. Pravi čas pa je prav gotovo mladost, kajti radovednost
mladih je brezmejna. Zal pa niso neomejene tudi možnosti za vstop
v ta zanimivi in skrivnostni svet.
In kdo naj naredi prvi korak? Mlad človek sam, njegovi starši
s spodbujanjem, učitelji, naključni prijatelji, kijih zanima znanost?
Mlad človek želi biti samostojen, pa vendar potrebuje pomoč. Če
kdo, potem bi mu morali šola in učitelji ponuditi roko in mu poma-
gati, da zasluti možnosti. Kajti v šoli preživijo mladi tretjino dneva.
Res je, da se tam zgolj učijo, torej ponavljajo in utrjujejo ustaljene
načine razmišljanja, postopkov in prakse. Pot v znanost je sestavlje-
na tudi iz tega. Pa vendar je še mnogo več.
Učitelji in znanstveniki so že pred več kot dvajsetimi leti gla-
sno govorili o zaostajanju Slovenije za sodobnimi tokovi v znanosti,
in ker so dobro vedeli, da je uvajanje mladih vanje pomembno za
prihodnost, so vzpodbudili nastanek gibanja Znanost mladini. Že
beseda gibanje kaže, da so znanstveno delovanje med mladimi za-
stavili široko, eden glavnih ciljev, ki ga poudarjajo še danes, pa je
izvirnost raziskovalnih nalog in povezanost s potrebami okolja
srednješolcev in srednješolk. Ravno zaradi tega cilja imajo v tem
gibanju možnost tudi tisti, ki nisb ravno v univerzitetnih mestih,
kjer je najlažje najti nasvete in pomoč znanstvenih delavcev. Res je
sicer, da so na vsakoletnem tekmovanju tudi učenci z nalogami, pri
katerih jim pomagajo univerzitetni znanstveniki, pa vendar žanjejo
uspeh tudi naloge, ki so praktično uporabne, imajo pa solidno teo-
retično podlago.
In takšna je tudi naloga s področja biologije, s katero so letos
zmagali učenki, učenec in njihov mentor iz Srednje kmetijske šole v
Ptuju. Takšni pa sta tudi nalogi o odlagališčih škodljivih snovi v or-
moški občini ter o življenju in delu Luigija Kasimirja, katerih avto-
rici sta dobili najvišji mesti v republiki.
Učenci in učenke srednješolskega centra ter njihovi mentorji in
zunanji sodelavci so letos izdelali kar dvaindvajset nalog s področja
naravoslovja, etnologije, geografije, arheologije, sociologije in
umetnostne zgodovine. V pogovoru so pretekli teden predstavili naj-
uspešnejše naloge in razen o uspehih povedali tudi marsikaj trpke-
ga, kar gibanju z dvajsetletno tradicijo nikakor ni v čast. Podcenje-
vanje, površno obravnavanje in ocenjevanje, omejevanje dosledne
predstavitve nalog, so samo nekatere napake, kijih srednješolci in
mentorji očitajo letošnjemu srečanju gibanja Znanost mladini. Če-
prav ta velja le za nekatera področja, predvsem družboslovje in jezi-
koslovje, pa vendar meče črno luč na celoto in jemlje mladim precej
zagnanosti za raziskovanje.
Tudi v prihodnje bodo ptujski srednješolci in srednješolke svoj
prosti čas izkoristili za raziskovanje, mentorji in zunanji sodelavci
jim bodo pomagali, svoj delež pa bo primaknila tudi ptujska razi-
skovalna skupnost; svoje izsledke bodo še naprej prikazovali na
najsodobnejše načine (kijih letos, žal, niso mogli vsi prikazati zara-
di omejitev organizatorja), saj so triletne izkušnje gibanja v ptuj-
skem srednješolskem centru dokazale, da mladi prvi korak v svet
znanosti naredijo s poletom, da želijo več vedeti in da lahko svojt
znanje tudi pokažejo.
Kaj se bo z njim dogajalo naprej, ga bodo lahko razvili in se
dokazovali v praktičnih odločitvah, pa je seveda že^ruga zgodba.
Prvi korak so storili!
Darja Lukman
Damjan Petek - državni prvak
v Trebinju je bilo v soboto in
nedeljo državno prvenstvo v ju-
du za pionirje in mlajše mladin-
ce. Na tem tekmovanju sta lahko
nastopila v vsaki kategoriji le po
dva najboljša tekmovalca iz vsa-
ke republike.
SR Slovenijo sta zastopala tu-
di dva judoista iz Gorišnice, če-
prav so pogoje izpolnjevali štirje
tekmovalci. Dva se zaradi finan-
čnih težav prvenstva nista mogla
udeležiti. Damjan Petek je doka-
zal, da ni le najboljši v Sloveniji,
saj je postal tudi državni prvak v
kategoriji do 46 kg. S tem je lepo
končal svojo uspešno tekmoval-
no sezono.
Sodeloval je na osmih tekmo-
vanjih, dve sta bili tudi medna-
rodni. Na vsakem tekmovanju si
je priboril medaljo, od tega šest
zlatih.
Rajko Muršič si je na držav-
nem prvenstvu priboril šesto do
sedmo mesto.
Damjan Petek (foto »Cilka«)
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
18. junij 1987 — TEDNIK
Biserove težave
Temeljna organizacija Gostinstvo Haloški biser posluje z mot-
njami že od leta 1982. Programi ukrepov, ki so jih v prejšnjih letih
sprejemali za odpravo le-teh, niso dali želenih rezultatov. Lani so
imeli 99 milijonov dinarjev izgube.
Sestavili so sanacijski program, v katerem nakazujejo rešitve.
Predstavili so ga tudi odboru za razvoj turizma pri medobčinski go-
spodarski zbornici za Podravje. Poslovanje naj bi izboljšali z zmanjša-
njem števila zaposlenih, organizacijskimi spremembami, specializaci-
jo ponudbe, vlaganji v tehnološko opremo in posodobitvijo, s spre-
membo obratovalnih časov, agresivnejšim nastopom in drugim. Pred
sestavo sanacijskega programa so analizirali poslovanje vseh 22 obra-
tov in ugotovili, da jih negativno posluje že šestnajst. Največjo izgubo
je »pridelal« hotel.
Sanacijski program so pregledali tudi v strokovnih službah sploš-
nega združenja za gostinstvo in turizem ter v republiškem komiteju za
turizem. Predlagajo, da v oceni vzrokov podrobneje proučijo stroške
režije, ki jih temeljna organizacija plačuje delovni in sestavljeni orga-
nizaciji, kadrovsko strukturo ter nujnost prenosa določenih finančnih
in komercialnih nalog na delovno organizacijo.
Heda Lešnik iz strokovnih služb medobčinske gospodarske zbor-
nice vidi sanacijo Haloškega bisera v povečanju turističnih postelj,
pridobivanju gostov od drugod in ukinjanju malih obratov. Podobno
razmišljajo tudi v odboru in dodajajo, da sanacije ne bo brez notra-
njih sprememb kljub vlaganjem denarja. Glede novega hotela pa me-
nijo, da ga je potrebno zgraditi v toplicah, kjer se bodo ustavili tako
poslovni kot zdraviliški gostje.
Podravje je v prvih treh mesecih letos obiskalo 50.388 gostov, tu-
ristični promet se je povečal za sedem, število nočitev pa za tri odstot-
ke. Največji turistični promet ie dosegla ptujska občina, čeprav vsi tri-
je njeni gostinski tozdi poslujejo negativno. Ptuj je boljši tudi po no-
čitvah in zasedenosti postelj, saj se hotel ponaša s 96-odstotno zase-
denostjo v prvih treh mesecih oziroma 120-odstotno v aprilu in maju.
Kljub vsemu s tem ne moremo biti zadovoljni, saj gre v ptujskem pri-
meru za t.i. »nekakovostne« goste.
Odbor za turizem pri MGZ se je na sestanku v Ptuju seznanil tu-
di s sklepi pete seje sveta skupnosti podravskih občin, ki je 29. maja v
Podlehniku razpravljal o razvoju turizma v Podravju.
MG
Trgovina se predstavi
Skupščinski zbori bodo na eni prihodnjih sej razpravljali o raz-
vojnih usmeritvah ptujske trgovine do leta 1990. Gre za izredno po-
membno dejavnost, ki je v strukturi družbenega proizvoda občine
udeležena z okrog 17 odstotki in zaposluje 12 odstotkov vseh zaposle-
nih. Trgovinsko dejavnost v občini opravlja sedem organizacij zdru-
ženega dela, glede na preskrbno funkcijo in velikost so med pomemb-
nejšimi MIP, Emona-Merkur in Les.
Kot je na seji občinskega komiteja za družbenoekonomski razvoj
in planiranje povedala Marjana Olstrak iz MlP-a, ta je nosilec osno-
vne oskrbe v občini, si bodo v tem srednjeročnem oddobju najbolj
prizadevali za nove skladiščne prostore, specializacijo, kakovost po-
nudbe in prodaje. Prizadevali pa si bodo tudi za postopno preselitev
na novo lokacijo v industrijski coni, s tem bodo zagotovili kakovost-
nejše delo celotne organizacije, ki sedaj posluje na več mestih.
Člani komiteja so podprli razvojne usmeritve ptujske trgovine.
Podrobneje so razpravljali le o Mipovih usmeritvah, kar je tudi ra-
zumljivo, saj je osnovni nosilec preskrbe in organizacija z malopro-
dajno mrežo v manj razvitih območjih. Prodajalne na teh območjih ji
prinašajo izgubo, zato so soglašali s prizadevanji, da se jih na nek na-
čin podpre. Najbolje bi bilo s pomočjo interesne skupnosti za proiz-
vodnjo hrane.
Zanimivo je, da so med zgubaši tudi nekatere mestne prodajalne,
pri katerih so poskušali pozitivno poslovanje doseči tudi s spremem-
bo delovnega časa in drugim. Mip bo do konca tega srednjeročnega
obdobja odprl več prodajaln v novih naseljih, načrtuje pa tudi odpr-
tje delikatesnih in diskontnih prodajaln. Kakovost je ena od osnovnih
usmeritev, dosegli jo bodo z rednim in dodatnim izobraževanjem. Ko-
mite je vsem trgovinskim organizacijam naložil nalogo, da v skupščin-
skih razpravah predstavijo tudi svoje potrebe po kadrih. Letos naj bi
v Srednješolskem centru izobraževali trgovce v dveh oddelkih.
Brez bistvenih pripomb je komite sprejel informacijo o pripravi
sanacijskih programov in programov ukrepov za odpravo motenj v
poslovanju po zaključnih računih za leto 1986, spremembe in dopol-
nitev odloka o urejanju kmečkega turizma in samoupravnega spora-
zuma o delovnem času v občini. Razpravljal pa je tudi o možnostih za
modernizacijo in preusmeritev industrije v Podravju in Ptuju ter o
uresničevanju družbenega plana v prvih dveh letih tega srednjeročne-
ga obdobja.
MG
»Vsak dinar v
tehnološko opremo...«
Predstavniki Primata so prejšnji teden ormoški izvršni svet sezna-
nili s svojimi razvojnimi usmeritvami. Pred tem so bili v Lendavi in
Ušču ter v mariborskih občinah. Primat zaposluje blizu 1900 delav-
cev, od tega dve tretjini v Mariboru. Lani je dosegel 20 milijard dinar-
jev celotnega prihodka, v tujino pa je izvozil za 3,8 milijona dolarjev
izdelkov.
Težave jih spremljajo več let. S sanacijo razmer naj bi bistveno
izboljšali svoj položaj. Ugotavljajo, da je njihova prednost v razveja-
nem proizvodnem programu, izdelkih, ki so še vedno v vrhu kakovo-
sti in primerni za izvoz na zahtevna tuja tržišča, v dolgoletni tradiciji
ter sorazmerno visokem proizvodnem in kadrovskem potencialu.
Primatov razvoj naj bi tudi v bodoče temeljil na pralni tehnologi-
ji, programu logistike in orgatehnike. Primat je še vedno edini proiz-
vajalec industrijskih strojev za tehnološko obdelavo perila. Pomanj-
kljivost tega programa pa je, da za zdaj zmorejo izdelati stroje za pral-
nice z zmogljivostjo do tri tisoč kilogramov suhega perila v izmeni.
Načrtujejo, da bodo izdelali stroje in opreme z večjo zmogljivostjo z
bistveno večjo stopnjo mehanizacije, avtomatizacije, transporta in
ravnanja. Program je izvozno usmerjen.
Program logistike zajema proizvodnjo sredstev za skladiščenje in
noranji transport, orgatehnike pa proizvodnjo pisarniške, arhivske in
knjižničarske opreme ter opreme za banke. Na ta program je vezana
tudi proizvodnja v Ormožu.
Mirko Tomašič, direktor ormoškega dela Primata, je izvršni svet
seznanil s tehnološkimi spremembami in uveljavljanjem temeljne or-
ganizacije na zahodnem tržišču. Bodoči razvoj je vezan na višjo kako-
vost bančne in varovalne opreme, saj je Primat kljub hudi konkurenci
v Jugoslaviji še vedno v vrhu. Največ razpravljalcev je zanimal bodoči
razvoj ormoškega Primata in možnosti, da se postavi nova tovarna ter
koliko naj bi se s predvidenimi vlaganji v osnovna in obratna sredstva
do leta 1988 izboljšali učinki temeljne organizacije Bančna oprema.
Podprli so Primatove razvojne usmeritve; pridružil se je tudi iz-
vršni svet, čeprav so imeli določene pomisleke, podobne tistim, ki jih
je 9. junija imelo predsedstvo ormoškega komiteja ZKS. Predstavniki
Primata iz Maribora so povedali, da bodo lahko konkretne razvojne
programe predložili šele, ko bodo razpolagali z vsemi spremljajočimi
dokumenti. Omenjene dolgoročne usmeritve pa so dobra osnova za
bodoči razvoj.
MG
»Dober zgled pomeni več kot dober govor!«
Rodil se je leta 1933 v haloškem Leskovcu. Učenost je pričel
nabirati že v domačem kraju, nadaljeval je v Ptuju in kasneje v
Mariboru, kjer je najprej maturiral na srednji kmetijski šoli, pozne-
je na učiteljišču. Po eno leto je učiteljeval na Vurherku in v Gorišni-
ci. Sla po znanju ga je gnala naprej: na fakulteti za naravoslovje in
tehnologijo je diplomiral iz matematike. Po štiriletnem učiteljeva-
nju na ptujski gimnaziji se je zaposlil v TGA Borisa Kidriča v Kidri-
čevem, kjer je ostal tri leta.
Skoraj dvajset let pa je že na VEKŠU poučuje optimiranje
poslovanja. Medtem pa je osvojil novi stopnički v znanju: magistri-
ral in doktoriral je. Njegovo znanje s pridom uporabljajo organiza-
cije združenega dela Sloveniji in Jugoslaviji, v Ptuju pa Emona
Kmetijski kombinat, Agis, Perutnina in TGA.
Spogleduje se tudi z mednarodnimi dosežki pri optimiranju
poslovanja. Udeležil se je več mednarodnih posvetovanj v ZRN in
Švici. Letos ga pričakujejo v Avstriji in na Nizozemskem. Na posve-
tovanjih je aktiven udeleženec — sodeluje s strokovnimi prispevki.
Majhna podjetja so vedno bolj
učinkovita
KJE SO PO VAŠEM MNE-
NJU VZROKI ZA SEDANJE
RAZMERE V NAŠEM GOSPO-
DARSTVU?
Za neugodne gospodarske
razmere pri nas je več vzrokov.
Mislim, da imajo niočan neugo-
den vpliv zlasti poplava različnih
administrativnih, upravnih in
drugih predpisov — ti so pogo-
sto celo kontradiktorni, s spre-
membami pa vnašajo negotovost
nerealni tečaji tujih valut in
nerealna obrestna mera.
Tako kot pri tehtanju ne upo-
rabljamo uteži iz snovi, ki zaradi
izhlapevanja zgubiva težo, tako
tudi ni primerno ugotavljati
vrednosti osnovnih sredstev, hra-
nilnih vlog in dolgov s pomočjo
enote, ki se vsak mesec zmanjša
za celih šest odstotkov. Pri seda-
nji stopnji inflacije namreč dinar
zgubi okrog šest odstotkov vred-
nosti mesečno. Edina pravilna
mera vrednosti je vloženo delo,
ne pa številka na bankovcu.
VEČJI DEL KRIVDE ZA TA-
KE RAZMERE NAJ BI NOSI-
LE ZGREŠENE INVESTICIJE.
ALI SO V RESNICI ZGREŠE-
NE?
— Povsod se kdaj primeri, da
se vloženi denar ne vrne v celoti.
Pri nas so taki primeri bili pogo-
stejši, ker smo gradili s krediti,
za katere smo vedeli, da jih ne
bo treba v celoti vrniti. Ker pri
obračunavanju nismo upoštevali
inflacije, je b+lo potrebno samo
počakati nekaj let, da je inflacija
kredite razvrednotila, nato pa je
bilo lahko vrniti ostanek realne
vrednosti kredita. Zato je bilo
skoraj v vsakem primeru ugodno
najeti čimveč kreditov. Mislim,
da bi problem zgrešenih investi-
cij rešili že s tem, da bi pri vrača-
nju kreditov pravilno upoštevali
inflacijo. Investitorji bi tedaj bili
mnogo bolj previdni pri njiho-
vem najemanju.
V zadnjih letih so tudi v naj-
bolj razvitih državah majhna
podjetja vedno bolj učinkovita.
Posebno učinkovito je drobno
gospodarstvo, ker omogoča na-
grajevanje po rezultatih dela. Tu-
di države v razvoju, ne glede na
to, ali so socialistične, kot na pri-
mer Kitajska, ali kapitalistične,
svoj razvoj močno opirajo na
drobno gospodarstvo.
Celo v Sovjetski zvezi so ga za-
čeli upoštevati. Za nas je drobno
gospodarstvo pomembno tudi
zato, ker je v mnogih primerih
mogoče spodbuditi investitorje
zasebnih sredstev in s tem pove-
čati akumulacijo, ki je naša naj-
šibkejša točka. Davčna politika
bi morala biti naravnana tako,
da bi čimbolj spodbujala tovr-
stno vlaganje. Tudi na tem po-
dročju naredimo škodo, če pre-
zremo inflacijo. Zasebni obrtnik
ima formalno priznane daVčne
olajšave, če dokaže, da je vlagal
v razširjeno reprodukcijo. Teh
olajšav pa ne more v celoti izko-
ristiti. Vzemimo, da v tekočem
letu vloži za 80 povprečnih mese-
čnih plač v razširjeno reproduk-
cijo in dobi v naslednjih štirih le-
tih davčno olajšavo vsako leto za
četrtino tega zneska. V prvem le-
tu to pomeni 20 povprečnih me-
sečnih plač. V drugem letu to pri
100-odstotni inflaciji pomeni sa-
mo še 10 povprečnih mesečnih
plač, v tretjem 5 in v četrtem 2,5.
Skupna davčna olajšava torej
znaša 37,5 povprečnih mesečnih
plač, kljub temu da jih je investi-
ral 80.
Jasno pa je, da je v vsakem
primeru potrebno zagotoviti, da
so sredstva zares vložena. Ne
smemo morebitne nemoči pri
kontroli vloženih sredstev preva-
Ijati na vse investitorje s poslab-
šanjem splošnih pogojev za inve-
stiranje.
Prednost investiranja zasebnih
sredstev je tudi v tem, da je tve-
ganje manjše.
S primerno ceno deviz bi bil izvoz
dohodkovno zanimiv
ZAKAJ SE NE URESNIČU-
JE PROGRAM GOSPODAR-
SKE STABILIZACIJE?
—	Stabilizacije ni mogoče do-
seči s sklicevanjem na zavest.
Dober zgled pomeni več kot dober
govor.
NAŠI IZVOZNIKI TARNA-
JO NAD DEVIZNIM ZAKO-
NOM. ZAKAJ?
—	Ker je zlata malo, je drago.
Zato je praktično uporabno sa-
mo tedaj, kadar njegova potro-
šnja zagotavlja velik izkupiček.
Kljub temu da ga je malo, je mo-
goče pokriti vse najnujnejše po-
trebe. Podobno je z devizami. Če
bi jih primerno podražili, bi po-
krivali samo najnujnejše potre-
be. Za tako ravnanje pa ne potre-
bujemo deviznega zakona in dru-
gih administrativnih preprek pri
poslovanju s tujino. Pomislimo
samo na škodo, ki nastane zaradi
tega, ker zaradi počasnega admi-
nistriranja tudi najnujnejše do-
bave zamujajo. Tudi stimulacije
za izvoz bi bile odveč, če bi devi-
ze imele primerno ceno, saj bi bil
izvoz dohodkovno zanimiv. Te-
daj bi se podjetja, ki izvažajo,
gospodarsko ojačala in bi bila
perspektiva za izvoz vedno bolj-
ša.
Zavedati se moramo, da z ad-
ministrativnimi posegi ni mogo-
če pridobiti deviz. S temi posegi
tudi ne moremo doseči racional-
ne potrošnje, ker administrativni
organ ne more poznati pogojev v
vseh poslovnih sistemih. Zanesti
se mora na podatke, ki jih dobi
posredno ali celo neposredno od
porabnikov deviz. Na osnovi ta-
kih podatkov mora dodeljevati
devize. Tudi če je idealno nepri-
stranski, še ni rečeno, da bo devi-
ze razdelil po dejanskih potre-
bah. Zato delitev vedno povzro-
ča hudo kri. Tudi z uravnilovko
pri delitvi je najbrž ni mogoče
preprečiti. To je mogoče doseči
samo z upoštevanjem vseh os-
novnih ekonomskih zakonitosti.
Mislim, da se nihče ne more jezi-
ti na naravni zakon ponudbe in
povpraševanja. Uporabnik deviz
bi se ob upoštevanju tega zakona
sam odločal, ali so mu devize to-
liko vredne, da jih bo kupil, ali
ne. Drage devize bo kupil le v
najnujnejših primerih.
Zakaj potem administrativni
posegi? Komu koristijo? Neko-
mu že, sicer jih ne bi bilo. Jasno
pa je, da je deviz manj, če izvoz
zaradi nizke cene deviz ni do-
hodkovno interesanten. Ni mo-
goče pričakovati, da se bodo de-
lovni kolektivi odrekali dohod-
ku, da bi družbi priskrbeli devi-
ze. Tudi če bi se za to odločili, ne
bi bilo trajne koristi, ker bi taka
podjetja kmalu pričela životariti
in ne bi bila več sposobna zado-
voljevati zahtevnega tujega tržiš-
ča. Splošnih ekonomskih zakoni-
tosti na tem področju ne upošte-
vamo, čeravno so zelo preproste
in jih v primeru zlata lahko razu-
memo. Ignoriranje teh zakonito-
sti ima neugodne posledice. V
primeru farmacevtske industrije
se kaže začarani krog. Ker nismo
pravočasno uvozili surovin, mo-
ramo sedaj uporabiti več deviz
za uvoz zdravil. Da ne moremo
biti brez zdravil, je namreč vsem
jasno, posledice pomanjkanja
surovin pred nekaj meseci pa ni-
so bile jasne vsem.
Ekonomist mora znati računati
KOLIKO STA SI V REŠEVA-
NJU GOSPODARSKIH TE-
ŽAV ENOTNI POLITIKA IN
EKONOMIJA?
— Že nekoč je veljalo, da mo-
ra ekonomist znati dobro raču-
nati. To velja tem bolj, čim bolj
zapleteni so poslovni in narod-
nogospodarski procesi. Nekateri
pa na žalost mislijo, da sedaj ta
trditev ne drži več in da je mogo-
če z administrativnimi ukrepi na-
domestiti ekonomske zakonito-
sti.
S preučevanjem inflacijskih gi-
banj je mogoče na primer uvide-
ti, da se je proti inflaciji mogoče
boriti samo s pozitivno realno
obrestno mero. Visoka nominal-
na obrestna mera za kredite pa
povzroča negativne stranske
učinke, med drugim navidezne
zgube v tistih novih obratih, ki
so zgrajeni s krediti. Poslovanje
je lahko dobro, vendar obračun
tega ne pokaže. Tudi če tak obrat
v enem letu vrne petino vloženih
sredstev, kar je mnogo, z njimi ni
mogoče plačati obresti, s kateri-
mi bi kompenzirali inflacijo. Na-
pačno je misliti, da so obresti
previsoke. Dolg namreč pri
100-odstotni inflaciji zgubi letno
pol realne vrednosti, zato podje-
tje zaradi visokih obresti ni na
zgubi, saj se zaradi inflacije pri
naših obrestnih merah reši večie-
ga dolga, kot je vrednost vseh
obresti.
Navidezna zguba nastane za-
to, ker ne upoštevamo, da se je
dolg zmanjšal. Druga napaka, ki
jo naredimo, je la, da je podjetje
neenakomerno obremenjeno s
plačevanjem obresti. Zaradi tega
utegne biti v prvih letih po naje-
tju kredita nelikvidno. Ekonomi-
sti so že večkrat opozorili na to,
daje potrebno kredite revalorizi-
rati v skladu z inflacijo. Pri
100-odstotni inflaciji bi ob kon-
cu vsakega leta morali podvojiti
ostanek dolga. Obresti pa ne bi
smele biti visoke. S tako obrav-
navanimi obrestmi se je mogoče
boriti proti inflaciji. Pri hranil-
nih vlogah pa revalorizacija ni
potrebna. Tam visoke obresti, ki
v celoti kompenzirajo inflacijo,
nimajo negativnega stranskega
učinka. Seveda pa moramo infla-
cijo v celoti kompenzirati, sicer
praktično onemogočimo varče-
vanje. Letna obrestna mera bi
morala biti pri 100-odstotni inf-
laciji nekaj višja od 100 odsto-
tkov, priznati pa bi jo morali vsa-
kemu varčevalcu. Le tedaj bi
obresti delovale kot zdravilo pro-
ti inflaciji.
Posodobitev proizvodnje alumi-
nija je bila nujna
NAJVEČJA INVESTICIJA
PTUJSKEGA GOSPODAR-
STVA JE MODERNIZACIJA
PROIZVODNJE PRIMARNE-
GA ALUMINIJA. KAKŠNA JE
VAŠA OCENA TE INVESTICI-
JE?
— Posodobitev proizvodnje
aluminija je bila nujno potrebna.
Stari način proizvodnje je preveč
ogrožal okolje. Spomnimo se sa-
mo, kako smo pred leti nepriza-
deto opazovali propadanje iglav-
cev v okolici tovarne. Ni mi sicer
znano, ali obstaja kakšna razi-
skava o tem, kako je onesnaženo
okolje vplivalo na zdravje ljudi,
zlasti delavcev, ki so najbolj iz-
postavljeni škodljivim vplivom.
Prav tako ne vem, ali je raziska-
no, kako vpliva odlagališče s ke-
mikalijami zastrupljene jalovine
na talno vodo v okolici odlaga-
lišča in na zdravstveno stanje lju-
di, ki tako vodo uporabljajo. Na-
črti za premestitev odlagališča so
bili že pred nekaj leti preloženi.
Vprašanje pa je, ali je premesti-
tev potrebna ali ne. Odgovor na
tako vprašanje seveda ni poceni,
še večja škoda pa utegne nastati,
če odgovora ne poznamo in mo-
rebitno nevarnost podcenjujemo.
Zagotovo so bile pred pričet-
kom investicije opravljene teme-
ljite raziskave glede oskrbe z
energijo in surovinami. Kljub te-
mu se lahko zgodi, da se energet-
ski pogoji spremenijo, zlasti, če
bi nesporno ugotavljali, da so
termoelektrarne glavni krivec za
propadanje gozdov.
Mislim, da bomo gozdove mo-
rali za vsako ceno zaščititi pred
propadanjem in se bomo v ome-
njenem primeru'morali odločiti
za varčevanje električne energije.
Seveda ni mogoče pričakovati,
da bomo varčevali z njo zaradi
visoke zavesti, zato moramo pod
tem pogojem razumeti podraži-
tev. Tukaj ni mišljena nominalna
podražitev, ki je posledica infla-
cije, ampak realna podražitev, ki
se kaže tako, da je z pno povpre-
čno plačo mogoče kupiti manj
energije. To domnevo podpira
tudi delovanje »kvaziekologov«,
ki zavirajo gradnjo hidroelek-
trarn in s tem še bolj obremenju-
jejo okolje. Ni namreč mogoče
primerjati ekološke škode, ki
povzroča odmiranje gozdov, s
škodo, ki nastane zaradi poslab-
šanja, izgleda pokrajine, če zgra-
dimo j.ez ali kanal. Odmiranje
gozdov ima namreč nadalinie ne-
gativne ekološke posledice. Po-
leg tega pa še ne vemo, kako
vpliva okolje, v katerem gozdovi
več ne uspevajo, na naše zdravje.
Še manj pa vemo o nevarnostih,
ki nam pretijo od jedrskih elek-
trarn.
Kot sem že omenil, ima nepra-
vilno obračunavanje za posledi-
co, da vse kreditirane investicije
kažejo v prvem letu slabe rezul-
tate poslovanja. Zato obstaja ne-
varnost, da bo zaradi teh razlo-
gov tudi TGA prva leta po kon-
čani investiciji v zgubi, tako kot
je bila na primer sladkorna to-
varna v Ormožu.
Pripravila: MG
Dr. Ivan Mesko
foto: Martin Ozmec
TEDNIK -
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
Uspešna vaja civilne zaščite bratskih občin
v bratski občini Pregrada je
t,ila 13. junija 10. medrepubliška
vaja enot in štabov civilne zašči-
te pod geslom »Bratstvo-enot-
nost-solidarnost-Pregrada '87«.
Sodelovalo je preko 600 pripad-
nikov civilne zaščite občin: Ca-
jcovec, Ivanec, Klanjec, Kopriv-
nica, Krapina, Lendava, Ljuto-
nier, Ludbreg, Maribor, Murska
Sobota, Novi Marof, Ormož,
Pregrada, Ptuj, Slovenska Bistri-
ca in Varaždin. V vaji so sodelo-
vala tudi letala in helikopterji ju-
goslovanskega vojnega letalstva
in enote teritorialne obrambe.
Vajo so izvajali na območju kra-
jevnih skupnosti Desinič, Hum
ob Sotli in Pregrada. Vajo so vo-
dili štabi civilne zaščite krajevnih
skupnosti. Svojo nalogo so zelo
vestno opravili. Ptujska enota ci-
vilne zaščite je gasila požar in za-
strupljevala zemljišča v Desini-
ču. Vajo si je ogledalo več tisoč
ljudi in predstavniki JLA ter re-
publiških sekretariatov za ljud-
sko obrambo SR Hrvatske in
Slovenije.
Zbor vseh izvajalcev vaje je bil
v Pregradi, kjer sta o pomenu
medrepubliškega sodelovanja
enot in štabov za civilno zaščito
govorila Dragutin ŠPILJAK,
predsednik občinske skupščine,
in Vjekoslav VUK, sekretar ob-
činskega sveta ZSH Pregrada.
Josip CREP iz Cakovca, sekretar
odbora za koordinacijo sodelo-
vanja enot in štabov za civilno
zaščito bratskih občin SR Hrvat-
ske in Slovenije, pa je govoril o
pomenu desetletnega sodelova-
nja. Poveljnik občinskega štaba
za civilno zaščito občine Pregra-
da Petar KOPRIVNJAK seje za-
hvalil za uspešno izvedbo nalog
ter skupaj s piedsednikom občin-
ske skupščine podelil zaslužena
priznanja vsem sodelujočim ob-
činam.
Analiza vaje bo kmalu izdela-
na, vendar lahko z velikim zado-
voljstvom zapišemo, da je bila
uspešno izvedena, kajti občina
Pregrada je priprave zelo temelji-
to in uspešno opravila. Uspeh
vaje je tudi, da ni prišlo do nobe-
nih poškodb, kar potrjuje visoko
strokovno usposobljenost in za-
vestno disciplino slehernega pri-
padnika civilne zaščite.
Z vaje smo se vrnili z novimi
spoznanji, kajti bila je v pravem
pomenu besede šola civilne za-
ščite v praksi. Hkrati pa se je v
nas ponovno potrdilo prepriča-
nje, da v primeru hude naravne
ali druge nesreče ne bomo ostali
sami, kajti solidarnost bo v polni
meri pokazala našo povezanost
in pripravljenost, da z vsemi
močmi in sredstvi pomagamo
prebivalcem prizadete občine.
Ob 20. juniju — dnevu civilne
zaščite Jugoslavije, izrekamo
vsem pripadnikom civilne zaščite
iskrene čestitke, občini Pregrada
pa čestitke k zelo uspešno izve-
deni vaji.
FB
Foto: Lojze Cajnko
Po kateri poti naprej
Prejšnji teden se je tudi med komunisti v ptujski občini začela razprava o
tezah »Aktualne idejnopolitične razmere v družbi in ZKS«. Te teze so tudi os-
nova za »idejni plenum« CK ZKS, ki bo v kratkem. Prav zato predsedstvo CK
ZKS želi, da se o vsebini, to je o najbolj žgočih problemih današnje krize in pri
isVanju poti iz nje, izreče vse članstvo ZKS.
Da bi to nalogo izpeljali, sta bila prejšnjo sredo in četrtek posveta s sekre-
tarji 00 ZKS (v prvi skupini iz KS in družbenih dejavnosti, v drugi pa iz gospo-
darstva), o tezah so spregovorili na seji aktiva komunistov delavcev iz nepo-
sredne proizvodnje in na več drugih sestankih delovnih teles. Predsedstvo O K
ZKS Ptuj pa je na seji 17. junija ocenilo vse pripombe, pobude, predloge in raz-
mišljanja iz razprave, da bi jih lahko do roka, t. j. do 20. junija, posredovalo na
CK ZKS.
V	razpravi je bilo povedano veliko kritičnih besed, tudi bolečih očitkov na
račun vodstva ZKJ, ki stvari samo ugotavlja, praksa pa gre svojo pot — žal ved-
no na slabše. »Nad 30 let sem član ZK in me je sram, ko se pogovarjam s pre-
prostimi delavci, ki me sprašujejo, kam to pelje, pa jim ne vem odgovoriti,« je
rekel eden od razpravljalcev. »Osebno sem razočaran nad vsem: samoupravlja-
nja v OZD praktično ni več, povsem je odrinjeno na rob, delavec v proizvodnji
za normalno delo in rezultate dela prejema le preživnino, socialne razlike pa se
večajo,« je le nekaj trpkih besed, ki jih je bilo slišati v razpravi.
Žal taka razprava le opozarja, da je v naši družbi nekaj zelo narobe, k spre-
minjanju in izboljšanju stanja pa bistveno ne prispeva. K spreminjanju razmer
bo prispevala le odločna podpora najnaprednejšim usmeritvam, dosledno izva-
janje teh usmeritev na vseh nivojih, odgovornost in prizadevno delo.
V	tezah je zapisano, da se tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji ponujajo štirje
idejno različni izhodi iz krize:
—	etatistični, ki naj bi bolj s praktičnimi potezami zagotovil socialni mir in
red, zgrajen na delitvi revščine na enake dele, ter centralistično in heararhično
vedenje,
—	tehnokratsko-liberalistični, ki bi zagotavljal oblast eliti, ker so delavci za
integralno družbeno samoupravljanje nesposobni,
—	odkrito meščanski, to je protikomunistični in protisocialistični, ki ponu-
ja privlačno demagogijo, kar pa bi bilo v praksi neuresničljivo,
—	dosledno samoupravni izhod, ki ponuja novo kakovost življenja, dela,
upravljanja, vrednotenja, ki je možna le z odpiranjem v svet, z uveljavljanjem
blagovno-tržne proizvodnje v pogojih družbene lastnine in z opiranjem na la-
stne moči.
Za to pot so se na kongresih opredelili tudi vsi jugoslovanski komunisti,
žal pa je bilo doslej preveč omahovanj, malodušja ob spoznanju, da je to zelo
težak, počasen, toda organsko rastoč razvojni preobrat. Za to pot so se izrekli
tudi komunisti v ptujski občini; uresničevali jo bomo s konkretnim delom,
vzgledom in vplivom na zavest ljudi.
FF
Mladi potrebujejo servis
Pred dobrimi tremi leti so
ptujski mladinci in mladinke že-
leli imeti v Ptuju podružnico štu-
dentskega servisa in si v poletnih
mesecih služiti prepotreben de-
nar. S Študentskim servisom v
Mariboru so se sporazumeli, da
bodo zagotovili prostor za delo
servisa v klubu mladih, stroške
poslovanja in morebitno izgubo
pa bo plačal Študentski servis. In
tako je delo dve poletji potekalo
v redu.
Letos pa so nas mladi opozori-
li, da nekaj ni v redu. Servis bi
moral pričeti delo 1. junija, toda
pričel je šele 15., in še takrat ne v
Klubu mladih kot običajno, tem-
več v stanovanjskem bloku na
Kvedrovi 1. Servis sedaj sicer de-
la, zanimivo pa je, zakaj je prišlo
do sprememb.
Ko sem iskala odgovor, sem se
najprej obrnila na Donko Niko-
lovsko, ki je vodila delo poslo-
valnice dve leti. Povedala je, da
je tik pred 1. junijem od sekretar-
ke občinske konference mladih
Jožice Repič izvedela, da v Klu-
bu mladih letos ne bo mogoče
imeti prostorov za servis, ker v
njem ni več upravnika in je zaprt
zaradi obnove. Donka je zato
poiskala prostor v Kvedrovi 1 in
tamkajšnji hišni svet ga je z vese-
ljem odstopil. _
Tam je bilo seveda
potrebno urediti telefonski pri-
ključek, tako da seje pričetek de-
la zavlekel. Ker nam je Jožica
Repič zatrdila, da ona ni prepre-
čila dela servisa v Klubu Mladih
in da bi bilo potrebno prostore
samo počistiti, da bi lahko servis
v njih deloval, smo se čudili, ka-
1^0 je prišlo do nesporazuma.
Odgovor smo poiskali pri Marja-
nu Kranjcu, ki vodi Študentski
servis v Mariboru. Povedal nam
je, da je zelo žalostno, da tisti, ki
bi jih morali mladi najbolj zani-
mati in ki se poklicno ukvarjajo
z mladinsko organizacijo, tako
brezbrižno zavračajo sodelova-
Kdor želi delati prek servisa
ali ponuditi delo, naj to sporo-
či na Kvedrovo / ali po telefo-
nu: 773-110 od 7. do 13. ure.
nje s Študentskim servisom, še
posebej v časih, ko so mladi pri-
siljeni sami služiti denar za poči-
tnice. Iz pogovorov s sekretarko
Jožico Repič je dobil občutek, da
je servis v klubu nezaželen, prav
tako pa tudi, da njej ni do tega,
da bi prostore za servis uredila.
Izgovarjala se je na sklepe mla-
dinske konference, na osnovi ka-
terih je ugotovila, da servis v klu-
bu ne more biti. Ni pa ničesar
storila, da bi jih servisu zagotovi-
la. Navsezadnje bi servis lahko
začasno deloval tudi v prostorih
občinske konference mladih. Za-
skrbljujoče pa je tudi to, da pred-
sedstvo občinske konference ni o
servisu nikoli razpravljalo in čla-
ni predsedstva sploh ne vedo, da
je ta tudi njihova skrb.
Ne želimo presojati, kdo je
kriv za nesporazum. Žalostno je.
da je sploh nastal. Še posebej za-
to, ker je servis v Mariboru pri-
pravljen tudi finančno podpreti
ureditev prostora v Klubu mla-
dih, in je pri tem naletel na gluha
ušesa. Tisti, ki bi pomembne za-
deve mladih morali urediti, pa se
izgovarjajo na razne formalnosti.
ne čutijo potrebe, da bi tako
majhne ovire, kot je ta, reševali
pravočasno in v interesu mladih.
Gotovo pa je več napačnih kora-
kov naredila profesionalna de-
lavka na občinski konferenci, ki
se ji ni zdelo vredno pogovoriti
se in pojasniti težav s Klubom
mladih vodstvu servisa v Mari-
boru. Meseci so tekli, nespora-
zum pa se je razvil v nepotrebno
selitev servisa iz mladinskih pro-
storov.	jj I
Dvorišče ormoškega gradu med nastopom moškega pevskega zbora
DPD Svoboda, Ormož, (foto M. Ozmec;
Srečanje pevskih zborov
Zveza kulturnih organizacij
občine Ormož je minulo nedeljo,
14. junija, na dvorišču ormoške-
ga gradu uspešno organizirala
tradicionalno srečanje pevskih
zborov severovzhodne Slovenije.
Tokrat se ga je udeležilo 9 žen-
skih, moških in mešanih zborov.
V imenu domačinov je pevcem
zaželel dobrodošlico in dober
glas Mirko Novak, sekretar ob-
činskega komiteja ZKS Ormož,
zatem pa so se na odru zvrstili
ženski in moški pevski zbor
DPD Svoboda, Ormož, mešani
zbor iz Črešnjevca, mešani zbor
kulturno-umetniškega društva
Ivana Kaučeviča iz Ljutomera,
mešani zbor iz Miklavža pri Or-
možu ter moški komorni zbor iz
Ptuja pod vodstvom Franca La-
čna.
V tekmovalnem delu sta na-
stopila še zbora iz Murske Sobo-
te ter KUD Jože Hermanko iz
Maribora. Po reviji je bil delovni
posvet dirigentov zborov s člano-
ma strokovne komisije profesor-
jem Jožetom Gregorcemin Iva-
nom Vrbančičem.
-OM
Še o šolskih
okoliših
v prejšnji številki TEDNIKA sem hotel na kratko pojasniti, kako
je s predvideno spremembo šolskih okolišev in kaj to spremembo na-
rekuje. Ker je bila seja sveta za vzgojo, izobraževanje, celodnevno šo-
lo in usmerjanje vpisa, ki deluje pri predsedstvu OK SZDL, šele v to-
rek popoldan, je bilo moč dobiti podatke le iz pripravljenega gradiva
občinskega komiteja za družbene dejavnosti, izobraževalne skupnosti
in zavoda za šolstvo — organizacijske enote Maribor. Sprememba po
seji je v tem, da ostaja šola Sela podružnica Vidma, sicer pa je bilo
kar nekaj pripomb učiteljev na omenjeno pisanje.
O šolskih okoliših, tej vroči in tolikokrat odlagani temi, so torej v
torek razpravljali v osrednji točki seje sveta za vzgojo, izobraževanje,
celodnevno šolo in usmerjanje vpisa. Poleg članov sveta so se je ude-
ležili še najodgovornejši funkcionarji za to področje družbene dejav-
nosti ter predstavniki KK SZDL iz Trnovske vasi, Leskovca, Spuhlje
in Dolene.
Predsednica komiteja za družbene dejavnosti občine Ptuj Dragi-
ca Voda je uvodoma pojasnila, kaj vsebuje dokument o analizi šol-
skih okolišev in predlog racionalizacije mreže okolišev, nekatere spre-
membe in vsebino pogovorov, ki so jih doslej že imeli v prizadetih
krajevnih skupnostih.
Pri tem je posebej poudarila, da so predvidene spremembe nuj-
nost, če hočemo zagotoviti skladnejši razvoj v občini. V to pa nas sili-
jo tako pedagoški kot ekonomski razlogi.
Iz leta v leto ugotavljamo, da se število otrok zmanjšuje — v zad-
njih letih jih je kar okrog 2000 manj — in da smo s preseljevanjem
družin, predvsem mlajših, tako rekoč izpraznili nekatera področja v
Halozah in Slovenskih goricah, v mestu pa povzročili prezasedenost
osnovnih šol, čeprav v povprečju lahko rečemo, da imamo v občini
šolskega prostora dovolj. Sicer pa pride v povprečju na oddelek od 24
do 25 otrok, normativ je 32. Zaradi tega nastajajo bistvene razlike v
pogojih dela na posameznih šolah, želeli pa bi, oziroma prosvetni de-
lavci sami zahtevajo, da bi bile razlike čim manjše, in to ne samo v
osebnih dohodkih zaposlenih. Ni namreč vseeno, ali imaš v razredu
32 otrok ali samo 16. Teh skrajnosti pa je v zadnjem času veliko, vse
več. Tudi tiste občine, ki sredstva dajejo v obliki solidarnosti — v
ptujski občini jih bomo dobili okrog 700 milijonov — vse bolj glasno
zahtevajo racionalizacijo šolske mreže v občinah, ki ta sredstva dobi-
vajo, to je gospodarno obnašanje tudi na tem toliko da ne nedotaklji-
vem področju.
Ob tem pa je Dragica Voda posebej poudarila, da ne bomo NO-
BENE šole UKINILI, le pogoje bomo morali čimbolj izenačiti. Pri
tem je bila tudi konkretna, ko je omenila, da gre v Leskovcu za uved-
bo podružnične šole (sedaj je samostojna osemletka s 138 šolarji, v
oddelku je od 15 do 19 otrok) ter za vrsto sprememb v šolskih okoli-
ših. Iz Trnovske vasi naj bi poslej hodili učenci višjih razredov v de-
strniško osnovno šolo, iz Vitomarc pa v Juršince, in ne več v Ptuj. Vse
to narekujejo poostrene ekonomske razmere, mimo katerih tudi v os-
novnem šolstvu ne bomo mogli brez posledic.
Razprava je bila taka, kot smo lahko pričakovali. Potrdila pa je
že znano resnico, daje največ nasprotnikov kakršnih koli sprememb v
šolskih okoliših in položaju šol prav med učitelji. Ti postavljajo svojo
socialno varnost pred vse druge argumente, zaradi njih pa podobno
reagirajo tudi v krajevni samoupravi, družbenopolitičnih organizaci-
jah in na zborih občanov.
KDO bo pristal na to, da se bo moral poslej voziti, če stanuje
tam, kjer je šola danes, ali pa, če bi zanj »doma« že zmanjkalo dela, v
kakšno drugo šolo, čeprav nekateri učitelji to že počenjajo, da o de-
lavcih v drugih poklicih ne govorimo. Omenjajo očitke, češ da bodo
šolo prodali in podobno.
Resnici na ljubo je potrebno zapisati, da ravnatelji velikokrat na
svojih sestankih govorijo eno, kadar so med krajani pa drugo, različni
pa so tudi njihovi starševski pogledi na spremembe, saj imajo tudi sa-
mi šolarje.
Pravijo, da dobra beseda dobro mesto najde, in veliko manj bi
bilo nesporazumov, če bi stvari strpno in realno razložili tisti, ki bi jih
morali in jih najbolje poznajo. Saj z ljudmi res ni težko manipulirati,
zalasti še, če je beseda o tako občutljivem področju, kot je šola. Takoj
imamo v mislih in na jeziku očitek, da hoče šolo nekdo ukiniti, da za
nekaj učiteljev ne bo dela in podobno.
Ce se postaviš na stališče tistega, ki je prizadet, se moraš z neka-
terimi stvarmi strinjati, čeprav več kot polovica nasprotnih argumen-
tov ni resničnih.
Učitelji tako in tako vejo, da dela ne moreš izgubiti kar tako, de-
lovni ljudje in občani pa žal premalo, koliko nas tako, včasih bi lahko
rekli tudi razsipniška šolanje stane — letos okrog 5 milijard 800 mili-
jonov dinarjev.
Ob stališču, da šol ne bomo ukinjali, vsaj kake štiri do šest bi jih
po ekonomski logigiki morali, se bo vsemu navkljub potrebno dogo-
vorita kako naprej.
Šolanje nas ogromno stane, tako družbo kot posameznika — de-
lavca in starše, in le ta dva činitelja bosta morala biti odločujoča, tudi
tam, kjer bo razum povsem odpovedal.
Predstavnica iz Trnovske vasi je opozorila, da je žalostno, ker
njihov otrok še danes ne ve, kam bo moral v jeseni v šolo, Leskovčani
so bili odločno proti namenu, da izgubijo samostojno osemletko, trdi-
jo, da ne vidijo nobenih ekonomskih učinkov niti boljše kakovosti de-
la in da imajo že slabe izkušnje, saj jim nekdo vedno nekaj jemlje. V
Spuhlji bodo sklicali zbor občanov in tam povedali, kaj mislijo o tem,
da bi njihovi otroci hodili v Markovce.
Žal je vsakdo videl le slabosti, početje brez koristi. Naj navede-
mo samo še dva podatka. Če bomo razbremenili šole v mestu, ne bo
potrebno razmišljati o gradnji še ene osemletke, za katero tako ali ta-
ko nimamo denarja. Je to prihranek ali ni? Pa šf eno pedagoško res-
nico je potrebno zapisati: ali je pouk na predmetni stopnji lahko kva-
liteten, če uči učitelj dva, tri ali celo več predmetov — tam, kjer je le
po en oddelek.	mš
»MLATIMO PRAZNO SLAMO«
Na seji aktiva komunistov delavcev nepo-
srednih proizvajalcev pri OK ZKS Ptuj so 10.
junija kritično spregovorili tudi o razpravi o
spremembah zakona o združenem delu v
OZD. Razpravo vodijo organizacije Zveze
sindikatov. Delavci komunisti so kritično in
tudi samokritično ocenili, da se v razpravo
premalo vključujejo organizacije ZK, samou-
pravni organi in strokovne službe. To velja za
več OZD v ptujski občini, velja pa tudi za šir-
še družbenopolitične skupnosti. Spremembe
in dopolnitve zakona o združenem delu so iz-
jemno pomembne za vso našo družbo, zato je
toliko manj razumljivo, da je javna razprava
prepuščena predvsem Zvezi sindikatov. Po-
grešajo zlasti aktivnejše sodelovanje raznih
visokostrokovnih institucij. Tako delavci v
javni razpravi predlagajo predvsem tisto, kar
je v interesu njihove dejavnosti, pa je to po-
nekod le podjetniški interes. Takih predlogov
prav gotovo ne bo moč upoštevati. Zato so
komunisti izražali bojazen, da bo ostalo pri
spremembah in dopolnitvah, ki so zapisane v
osnutku in v bistvu ne prinašajo nič novega,
temveč le kopico novih pravnih določb.
Drugi del kritične razprave pa se je nana-
šal na vprašanje, zakaj sploh gremo pred
spremembami in dopolnitvami ustave v tako
široke spremembe zakona o združenem delu,
saj vsebujejo okoli 250 določb in več deset
novih členov. Vse to opozarja na še večje pre-
tiravanje z normativizmom v naši družbi. Po
spremembah in dopolnitvah ustave bo prav
gotovo spet treba dopolnjevati in usklajevati
zakon o združenem delu. Zato praktično po-
meni sedanja razprava o osnutku »mlatenje
prazne slame« — je dejala ena od razpra-
vljalk na seji aktiva.
Ce bi bila samo javna razprava, to ne bi bi-
lo tako hudo, toda ko bodo spremembe in
dopolnitve zakona o združenem delu spreje-
te, in to prav gotovo v smislu, kot so predla-
gane v osnutku, bo to sprožilo celo verigo
normativne aktivnosti. Potrebno bo spreme-
niti in dopolniti nekatere republiške zakone,
zlasti o delovnih razmerjih, o osebnem delu s
sredstvi v lasti občanov itd. Zatem bo treba v
vseh OZD spremeniti samoupravne splošne
akte, treba bo uskladiti samoupravne spora-
zume o združitvi v različne OZD, statute.
pravilnike, samoupravne doložbe o razpore-
janju dohodka in delitvi sredstev za osebne
dohodke in še vrsto drugih. Večino bodo de-
lavci morali sprejemati z osebnim izjavlja-
njem.
»Ali si lahko predstavljate, koliko časa, pa-
pirja in živcev bo treba, praktičnih rezultatov
pa ne bo, saj že sedaj mnogih določil zakona
o združenem delu ne izvajamo?« je razmiš-
ljal eden od navzočih in menil, da bi se naj v
okviru SFRJ poenotili le o pomembnejših
določilih, ki bodo večja spodbuda za tržno
gospodarjenje, da odstranimo nekatere ovire,
ko delavci ne morejo odločati o tem, kako
bodo razporejali ustvarjen dohodek, da
zmanjšamo državno administriranje na tem
področju ipd.
Povedanih je bilo še več kritičnih pripomb,
ki so si bile enotne v tem, da ZK ne bi smela
dovoljevati, da spet zgubljamo čas z raznimi
razpravami in papirji, stvarne probleme go-
spodarjenja in standarda delavcev pa poza-
bljamo. O tem naj komunisti — delegati v
skupščinah bolj razmislijo, ko bodo odločali.
FF
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
18. junij 1987 - TEDNIK
V vrtu
Kamorkoli po vrtu se ozremo v tem času, povsod je polno opra-
vil. Vse je zeleno in lepo odganja, cveti, medtem pa se potihoma
razrašča in bohoti plevel. Ker pa v negovan vrt plevel ne sodi, posve-
timo nekaj napotkov tem opravilom.
Bolj kot vrt pa najsi bo to okrasni ali zelenjavni, sadni ali trata
negujemo, obdelujemo in prehranjujemo z organskimi in rudnin-
skimi gnojili, toliko boljše bodo naravne možnosti za rast in razvoj
najrazličnejših plevelov. Druge pomoči ni, kot da se s pleveli spopa-
demo in jim sproti onemogočamo rast in razvoj. Že velikokrat smo v
vrtovih odsvetovali vsakršno uporabo herbicidov, to je kemičnih sred-
stev za zatiranje plevelov. Herbicid, pa najsi bo še tako selektiven,
lahko na vrtu, kjer gojimo različne, sorazmerno občutljive rastline,
povzroči nepopravljivo škodo. V vrt sodi le obdelava tal. Z obdelavo
plitvim okopavanjem učinkovito uničimo plevel oziroma preki-
nemo njegovo nadaljnjo rast, s prekinitvijo kapilar preprečujemo iz-
hlapevanje vlage iz tal, tla obogatimo s kisikom, ki ga korenine tako
nujno potrebujejo, in, ne nazadnje, z okopavanjem, rahljanjem in
obračanjem zemlje vnašamo organsko in rudninsko hrano bližje kore-
ninam.
Ce je le mogoče, se izognimo okopavanju tik pred dežjem, saj se
morajo komaj vzkliti pleveli dobro presušiti, sicer bi s takojšnjo oro-
sitvijo še bujneje rasli. Ce so pleveli že nekoliko dorastli, jih pri oko-
pavanju odstranjujemo in kompostiramo. Pleveli, ki se razmnožujejo
z živicami oziroma tvori njihov koreninski sistem splet nitastih kore-
nin — živic, kot sta pri dvokaličnicah slak ali pri travah pirnica, mo-
ramo pri okopavanju brezpogojno izkopati z vsem koreninskim siste-
mom in izpostaviti soncu, da se izsušijo in tako propadejo. Trdovratni
so takšni pleveli v vrtu zato, ker se rastline razmnožujejo vegetativno
iz delov korenin, ki smo jih naredili s kopanjem z motiko ali drugimi
podobnimi rezili.
Naj ne bo ta napotek o potrebnem zatiranju plevela na vrtu od-
več, saj ob zapleveljenem vrtu le negodujemo, negovanega pa se ved-
no veselimo!
V sadnem vrtu bomo opazili večje odpadanje plodov, zato poiz-
kusimo odgovoriti na vprašanje, kdaj in zakaj plodovi odpadajo.
Ne glede na zdravstveno stanje drevesa gre za povsem fiziološki
pojav. Drevo ni sposobno obdržati in do konca oblikovati vseh oplo-
jenih cvetov, zato začno že kmalu po cvetenju plodiči odpadati v več-
jih ali manjših presledkih. Na splošno poznamo tri obdobja masovne-
ga odpadanja plodov: po cvetenju, junija in pred obiranjem.
Običajno plodovi najizraziteje odpadejo junija, zato mu tudi pra-
vimo junijsko trebljenje, ko jih odpade okrog 30%. Glavni vzroki ju-
nijskega odpadanja so nezadostna prehranjenost drevesa, suša in po-
manjkanje nekaterih hormonov. Posamezne vzroke spoznamo po
obliki odpadlih plodov. Ti so običajno svetlejše do rumenkaste barve
in drobnejši od tistih, ki so ostali na drevesu, kar je znak podhranje-
nosti z dušikom. Gnojenje z dušičnimi gnojili bi bilo sedaj prepozno,
toda pomnimo, da bomo v prihodnjem letu kljub zimskemu gnojenju
dva do tri tedne pred junijskim odpadanjem sadno drevje dognojili z
dušičnimi gnojili. Vzrok močnejšega odpadanja plodov je lahko tudi
suša. Kadar primanjkuje vode, jo listi odvzamejo plodovom. Junijsko
odpadanje je odvisno tudi od števila semen v plodu. Plodovi z večjim
številom pečk so bolje prehranjeni, teh pa bo več, če smo ustrezno
gnojili s fosfornimi gnojili.
Pa še to opozorilo sadjarjem: JABOLČNI ZAVIJAČ, ki povzro-
ča črvivost plodov, se pojavi kot metuljček, ki leta predvsem v večer-
nih in nočnih urah ter odlaga jajčeca na plodove jablan. V nekaj dneh
se iz jajčec izležejo ličinke, ki se zavrtajo v plodove. Tega škodljivca
najlažje zatiramo, če ugotovimo čas, ko metuljčki najpogosteje letajo.
Zvemo ga lahko iz napovedi, objavljenih v dnevnem časopisju. Proti
škodljivcu uporabljamo lebaycid ali basudin ali gusathion. Ce smo se
v žačetku leta odločili le za minimalni program škorpljenja sadnih
rastlin proti boleznim in škodljivcem, potem je sedaj nujno potrebno
škropiti, da pridelek ne bo črviv, s tem pa neobstojen in neužiten.
Miran Glušič, ing. agr.
S KONCERTA
MLADIH
Viteška dvorana ptujskega gra-
du je bila pretesna, da bi lahko
sprejela vse obiskovalce koncer-
ta mešanega pevskega zbora SŠC
in orkestra glasbene šole, oboje
pod vodstvom profesorice Darje
Koterjeve.
Prvi del koncerta je izvajal me-
šani zbor SŠC (11 pesmi) a ca-
pella. Izbor pesmi je bil zelo pe-
ster: od renesanse, romantike,
črnskih duhovnih do naših so-
dobnih umetnih in narodnih pe-
smi. Mislim, da je takšna izbira
pesmi prav za mladinski zbor
najprimernejša, saj se na ta način
mladi pevci, ki se v zboru hitro
menjajo, seznanijo z najrazli-
čnejšimi stili, vsebinami in zna-
čaji skladb.
Zvočnost zbora in kultura pe-
tja, pod katero razumemo into-
nacijo in ritem, dikcijo in foneti-
čno izgovarjavo, zlitost zbora in
njegovo tonsko artikulacijo, bar-
vitost posameznih glasovnih sku-
pin in njihovo spektrumsko po-
vezavo, moren dih za lepo izpe-
ljavo posameznih glasbenih misli
— vse te osnovne pevske disci-
pline so bile dobro oblikovane in
so se med seboj dopolnjevale.
Odlika zbora je med drugim na-
ravno oblikovanje glasov, brez
naprezanja in pritiskanja na grlo
pri zvočno izpostavljenih mestih,
kar bi bilo za mlade glasove po-
sebno škodljivo. Zdi se mi prav
neprimerno, če bi ob tem uspeš-
nem glasbenem večeru omenjal
manjše pomanjkljivosti, ki so se
sicer tu in tam pojavile, niso pa
bistveno vplivale na celotno iz-
vedbo. Mladi obrazi izžarevajo
ljubezen do lepe pesmi, na njih
se vidi, da radi pojo, da jih pe-
sem notranje bogati in osrečuje.
Le oni, ki je v mladosti sam imel
srečo peti v uspešnem srednješol-
skem zboru, pozna ta velika do-
živetja; in prav našim mladim
pevcem z njihovo dirigentko gre
zahvala, da imamo tudi starejši
Ptujčani možnost za ponovno
srečanje s svojo mladostjo . ..
Orkester glasbene šole K. Pa-
horja je pod taktirko profesorice
D. Koterjeve zaigral najprej Ha-
ydnovo Otroško simfonijo in
Partito I. Spieha. Koncertni moj-
ster je bila violinska pedagoginja
profesorica Meta Tropova, ki
ima nedvomno največje zasluge
za obstoj orkestra, saj so vsi so-
delujoči violinisti, le-teh je v vsa-
kem orkestru največ, njeni učen-
ci. Zbor in orkester sta skupaj iz-
vedla Haendlov Largo iz opere
Kserkses, Mozartov Ave verum
corpus, Esterhazyjev Pange lin-
gua in Bachovo Gavoto.
Ni mi treba posebej opisati
doživetja mladih izvajalcev, pev-
cev in orkestrašev ob takšnem
skupnem muziciranju. Taka glas-
bena doživetja ostanejo v mla-
dem srcu vse življenje. Posebej
naj pohvalim dirigiranje orkestru
in zboru z orkestrom profesorice
Koterjeve, saj je za mladega diri-
genta zelo važno, da se čimprej
seznani z obema značilnostima,
vokalom in instrumentalom. Za-
četki so bili še nekoliko togi, diri-
gentka je pazila, da se ne bi zmo-
tila, da pravočasno pokaže vsto-
pe in — vse je šlo po sreči! To je
prava pot k še nadaljnjim uspe-
hom.
Lepo in koristno se je izkazalo
kulturno sodelovanje dveh šol-
skih ustanov, kar zaradi večne
časovne stiske prav gotovo ni
enostavno, saj so za to potrebna
najrazličnejša časovna usklajeva-
nja, za kar gre prav gotovo zaslu-
ga ravnateljema obeh ustanov —
profesorici Meti Puklavec in pro-
fesorju Tonetu Horvatu (ki je tu-
di sam pomagal v orkestru).
JOŽE GREGORC
Zbor in orkester na uspelem koncertu.	(Posnetek: Langerholc)
Človek, za človeka gre
Gre za človeka, ki se vedno
bolj izgublja v sivi vsakdanjosti.
Gre za ljubezen, za tisto ljube-
zen, v kateri človek živi s sočlo-
vekom, za ljubezen, v kateri bo
moč preživeti skupaj z naravo.
Zgroženi nad nepremišljenimi in
hlastajočimi posegi v nedra zem-
lje z atomskimi poskusi, kemika-
lijami in plini zavestno uničuje-
mo rastline, živali in človeštvo.
Toda ostaja upanje, da bomo
opustili to brezglavo ravnanje,
saj bomo le tako ljudje odrešeni
skrbi, kako preživeti in zaživeti
složno, v tovarištvu in ljubezni.
To so le utrinki iz del, posla-
nih na letošnji literarni natečaj
PD Ivana Cankarja pri Tomažu
in ZKO občine Ormož. Šestnajst
avtorjev je poslalo svoja dela in
predstavljena so bila na literar-
nem večeru ob spremljavi ubra-
nega petja Kogovskega okteta.
Vsa prispela literarna dela so
zbrana v lični brošuri, ki so ji da-
li naslov KORAKI in je uvodno
besedo zanjo napisal pisatelj Ja-
nez Švajncer st.
»Med poslanimi prispevki
prevladujejo pesmi. Razlog za to
odločitev je pripisati naravi av-
torjev in moči njihovega izraža-
nja. Verzi jim omogočajo, da la-
žje zajemajo priložnostne utrin-
ke in vtise ob posameznem do-
godku, ki ga doživijo neposred-
no ali jih samo preblisne, in za-
čutijo potrebo, da to takoj prene-
sejo na papir kot nekaj, kar ni
odložljivo. Naglica ni zmeraj do-
bra in lahko nastalo pesem po-
nudi okrnjeno, premalo dodela-
no in izbrušeno, da ne doseže ni-
voja umetnine. Pa to ni zakoviče-
no in usodno, važnejše je, da ne
usahne izvir, ki ga moramo poi-
menovati: čut za lepo in pleme-
nito. Enako velja za avtorje-pro-
zaiste. Obojim je potrebno izreči
priznanje za povezanost z mater-
nim jezikom in s tem rodom, iz
katerega izhajajo in mu pripada-
jo. Nič manj ne odtehta njihov
trud, ki ga namenjajo knjižni slo-
venščini.«
Doživeli smo večer, prežet s
človeško toplino in željo, da bi
sonce še dolgo sijalo enako toplo
za vse, revne in bogate. In ker to
prosvetno društvo ni edino, ki
skrbi za tradicijo likovnega in li-
terarnega ustvarjanja ter ubrane-
ga domačega petja, ker je takš-
nih prosvetnih društev, krajevnih
skupnosti in ustanov še mnogo,
se nam ni treba bati jutrišnjega
dne. Hkrati pa je to tudi največji
možni prispevek, ki ga lahko
prosvetno društvo prispeva k
praznovanju krajevnega prazni-
ka Tomaž pri Ormožu.
M. Menoni
Znan obraz — manj znana Lea
Lee Muanda najbrž ni potreb-
no posebej predstavljati, saj jo
večina Ptujčanov in Ptujčank po-
zna. S tem mislim, dajo na videz
pozna. Bolje pa jo pozna le ne-
kaj njenih najbližjih. Obiskala
sem.jo kar doma in pokramljali
sva predvsem o njenem hobiju
— manekenstvu.
Tako kot jo poznamo prebival-
ci Ptuja — na videz in iz. naklju-
čnih srečanj, tako jo je spoznala
tudi njena sedanja menežerka iz
Maribora. Seveda jo je takoj
povprašala, ali je pripravljena
sodelovati z njo kot manekenka.
Lea je prvo ponudbo zavrnila. V
nasprotju z nekaterimi dekleti, ki
morda sanjarijo, kako lepo je biti
manekenka, to Lee ni preveč mi-
kalo, in šele po nekajkratnih obi-
skih menežerke in pogovorov z
mamo seje odločila za maneken-
stvo.
Več kot leto že sodeluje v ma-
riborski skupini manekenov in
manekenk. Z vseljem pove, da se
zelo dobro razumejo, sodelujejo
in med njimi ni zavisti in tekmo-
vanja, kakršno je v drugih po-
dobnih skupinah. Njraje ima
modne revije na prostem, kamor
pridejo ljudje od vsepovsod in
kjer prikazujejo modele, ki si jih
lahko privoščijo ljudje s povpre-
čnimi zaslužki. Ne mara pa vr-
hunskih modnih revij v dvora-
nah, ki so bleščeče in polne osu-
pljivih modelov, ker ve, da si le
malokatera ženska lahko kaj ta-
kega privošči. Sicer pa meni, da
se da z domiselnostjo in nekaj
truda prav tako zanimivo oblači-
ti, le pri nas je premalo takšnih
izložb in priložnosti, da bi žen-
ske lahko to uvidele.
Zanimalo meje, kako Lea oce-
njuje obnašanje okolice, odkar je
postala manekenka. Pravi, da je
opazila, da tisti, ki je ne poznajo,
mislijo, kako je domišljava in
vzvišena, do nje se drugače ob-
našajo tudi učitelji, v najožjem
krogu znancev in prijateljev pa
ni opazila sprememb.
Zaradi manekepstva je opusti-
la nekaj drugih hobijev. Dolga
leta je igrala klavir, nekaj časa je
tekmovala v plesih, leto dni pa je
trenirala atletiko. H klavirju še
sedaj kdaj pa kdaj sede. Največ
časa pa ji vzame šola. Pravi, da ji
je malce žal, ker ni šla na peda-
goško v Maribor, in komaj čaka,
da konča šolanje v ptujski druž-
boslovni šoli. Odločila se je, da
bo šolanje nadaljevala na peda-
goški fakulteti.
Med pogovorom se je prijetno
nasmihala, govorila je z mehkim
glasom in nekajkrat pogledala
mamo, ki nama je v pogovoru
pomagala. Skupaj sta poudarjali,
da manekenstvo Lei nikoli ne bo
več kot hobi. Tako kot je slučaj-
no postala manekenka, tako se
bo nekega dn'fe odločila, da ma-
nekenka ne bo več. To verjame-
mo, še posebej ker dobi človek v
pogovoru z njo vtis, da je odlo-
čna in zelo dobro ve, kaj hoče.
d. 1.
Lea Muanda	....
(posnetek: ,M..Oimec)
TEDNIK - 18- junij 1987
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5
ZAKLADI, PRIČEVANJA
PTUJA IN ORMOŽA
Od prazgodovine do zgodnjega
srednjega veka
— Brane Lamut —
Po Teodemirjevi smrti je pre-
vzel poveljstvo nad Vzhodnimi
Goti Teoderik, ki je na prigovar-
janje cesarja Zenona napadel
Italijo in premagal Odoakarja
(489); ta se je zatekel v Raverlo
in se po triletnem obleganju pre-
dal. Teoderik je postal po nalogu
vzhodnorimskega cesarja upravi-
telj Italije in sosednjih dežel. Tu-
di Poetovio je bila takrat na
ozemlju njegove države. Mir je
trajal vse do kraljeve smrti leta
526.
Takrat pa je zahodni cesar Ju-
stinijan začel boj za združitev ne-
kdanjega rimskega cesarstva. Bo-
ji so trajali vse do leta 555 in so
se končali z uničenjem Vzhodnih
Gotov. Položaj so izkoristili
Franki, ki so zasedli vrsto pro-
vinc, med njimi tudi Norik, mor-
da celo Panonijo, tako da je bila
v tem času Poetovio za krajši čas
tudi pod Franki.
Bizantinci so s spretno politi-
ko mesto Norik, panonske trd-
njave in mnoge druge kraje leta
546 odstopili Langobardom, ki
so prestopili na zahodni breg
Donave, na našem področju pa
zasedli tudi ozemlje Celeje in
Poetovione.
Longobardi pa so se zaradi
pritiska Obrov že leta 568 umak-
nili pod vodstvom Alboina v Ita-
'■jo-	(se nadaljuje)
Kamnit kvader z reliefno upodo-
bitvijo starokrščanskih simbolov:
trto, golobom in križem. Najden
je bil na Ptuju v nekdanji Havel-
kovi hiši, pripisujejo pa ga staro-
krščanski cerkvi na prostoru da-
našnje proštijske, PMP, RL.
»Besede iz Italije«
Pred 150 leti je v Neaplju v revščini umrl pomemben lirik itali-
janske romantike Giacomo Leopardi, sodobnik Franceta Prešerna.
Leopardi se je rodil leta 1798 v stari plemiški družini, ki jo je že povo-
zil čas. Pohabljen, bil je grbast, in šibkega zdravja si ga je še poslabšal
z neprestanim študijem in napornim ustvarjanjem, ustvarjal je počasi
in natančno, kar je sam priznal z besedami: »Da napišem čeprav krat-
ko pesem, potrebujem več tednov napornega dela«. Umrl je mlad,
star komaj 39 let. Objavil je le eno pesniško zbirko z naslovom Pesmi
(Canti), in še ta pesniška zbirka ni obsežna.
Njegov ustvarjalni opus obsega pretežno liriko, predvsem ode, ki
so po motiviki deloma domoljubne, v glavnem pa ljubezenske in ref-
lektivne. Njegove misli so pesimistično naravnane, ker izhaja iz oseb-
ne izkušnje in skuša odgovoriti na svoje življenjske dileme. Njegovo
filozofsko razmišljanje je grajeno na osnovi osebnih čustev in dožive-
tij. Izpove se v pesmi z naslovom Sam sebi, ki jo zaradi izpovedne
moči navajam v celoti: Spočij se, utrujeno srce!
Prevara, ki sem mislil, da je večna,
je zdaj minila. Vse je že minilo,
in ne le sladki up prevar,
še hrepenenje v naju je ugasnilo.
Dovolj si utripalo. In ni
stvari, ki zaslužila hi tvoj vzdih,
li/ripov tvojih vredna ni ta zemlja.
Življenje — dolgčas in bridkost,
nikdar kaj drugega, in svet je blato.
Pomiri se. Posieanjikrat
obupu se predaj. Le smrt nam nudi
usoda. O, preziraj sebe, svet,
naravo, silo, ki dh tla
pritiska nas, in z njo. srce, preziraj
to strašno ničevost vsega!	^j^^ec)
Ljudska in študijska knjižnica Ptuj je ob 150-letnici njegove smrti
pripravila razstavo z naslovom Besede iz Italije. Predstavljeni so vsi
prevodi njegovega dela, ki jih hrani knjižnica, pripravili pa smo tudi
izbor prevedenih del drugih pomembnih italijanskih avtorjev. Poleg
Leopardija predstavljamo še dela Danteja in Petrarce, ki zavzemata
osrednje mesto v italijanski poeziji. Razstavljena so dela nobelovih
nagrajencev za literaturo: L. Pirandella, S. Quasimoda, E. Montale,
G. Carduccija in Gracia Deleda. Predstavljamo še romane Alberta
Moravie, ki ima poleg Danteja in Petrarce največ prevedenih del v
slovenski jezik, in posamezna dela U. Eca, G. Boccaccia, F. Tomizze,
L Siloneja, O. Fallaci in druga.
Posebno zaokroženo celoto razstave pa zavzema mladinsko lepo-
slovje, kjer je v ospredju Ostržek, ki spada med klasična dela sveto-
vne književnosti za mladino.
Razstavo si lahko ogledate vsak dan med 8. in 19. uro ter ob so-
botah med 8. in 12. uro.	j^^g Piano
Vokalni kvintet Štajerci.
Foto: S. Pušenjak
Koncert na vurberškem gradu
PESEM NA GRADU je naslov prireditve, s ka-
tero so zaokrožili petletno delovanje člani moške-
ga vokalnega kvinteta ŠTAJERCI — KUD Franca
Preložnika, Dvorjane. Za prizorišče jubilejnega
koncerta so izbrali grajsko dvorišče gradu Vur-
berk, občinstvu pa so zapeli v soboto, 13. junija,
ob 20. uri.
V vokalnem kvintetu Štajerci prepevajo Ivan
Kramberger in Tone Juršič — prvi in drugi tenor,
Alojz Toplak — prvi bas ter Rado Pečar in Stane
Feric — drugi bas; vadijo pa enkrat tedensko pod
strokovnim vodstvom Marine Jurančič.
Volje do petja v teh letih ni zmanjkalo in temu
primerno so tudi pridobili pri kvaliteti. Skrbijo pa
še za svoj — domači program in na dve svojih pe-
smi so še posebej ponosni. To sta Na vurberški
grad, ki stajo napisali domačinki Marija Budigam
- besedilo in Marina Jurančič - glasbo. Druga
je Novo leto, za katero je besedilo napisal član
kvinteta Lojze Toplak, glasbeno pa jo je opremil
Ivan Marout iz Letuša v Savinjski dolini. Sicer pa
so se v petih letih naučili okrog 40 slovenskih ljud-
skih pesmi, kolednic in takih, ki opevajo različna
obdobja človekovega življenja. Radi pa zapojo tu-
di dalmatinske, pri katerih jim tuintam pomagajo
še tamburaši.
Svoje pevsko znanje pa so preverjali tudi na ra-
zličnih prireditvah, nastopih in srečanjih. Bili so
gostje oddaje Kar znaš, to veljaš, zmagovalci na
prireditvi Pokaži, kaj znaš pri Lovrencu, snemali
za radio Ptuj in Maribor in za ljubljansko televizi-
jo, da o nastopih doma in v bližnjih krajih ne go-
vorimo.
S koncertom ob svoji petletnici so se želeli od-
dolžiti vsem, ki jih radi poslušajo in ki so jih ves
čas spodbujali pri delu.	mš
Sedemdeset let od majniške deklaracije
in njen odmev na ptujskem območju
(3. nadaljevanje)
V ptujskem okraju seje v začetku leta 1917
že občutilo pomanjkanje krompirja in zele-
njave, rekviriranje krme pa je vplivalo na na-
zadovanje prireje živine; kupna moč prebi-
valstva je zelo upadla. Nastali položaj je na-
rekoval županu Ornigu, da je za preskrbo
prebivalstva in vojske v ptujskem okraju ter-
jal od štajerskega cesarsko-kraljevega na-
mestništva najmanj 10 vagonov krompirja in
vagon fižola, saj so ljudje postali »vse bolj
nemirni«."
Posledice kriznega stanja v okraju so prisi-
lile okrajni zastop (odbor) ptujski, da se je
obrnil tudi na ministrstvo za prehrano na
Dunaju. Uvodoma so lokalni oblastniki izra-
zili svojo naklonjenost »štajerski avstrijski
državi« in hkrati poudarili, daje v zadnjih le-
tih ptujski okraj »gospodarsko popolnoma
izsesan«. Položaj je bil posebno zaskrbljujoč
v Halozah, v delu ormoškega in rogaškega
sodnega okraja, kjer je prebivalstvu grozila
lakota. Nastali položaj so bremenili v okraju
še begunci (mišljeni so s Primorske), a delo-
vne sile ni bilo, saj je odšlo iz okraja na fron-
to ok. 15000 mož. »Prenapeto« rekviriranje
je zato nujno ustaviti, konkretno je potrebno
do okt. 1917 odpisati 200 vagonov krme in
slame, 20 vagonov fižola, 50 vagonov koruze
in prav toliko krompirja, razveljaviti tudi dva
brezmesna dneva v tednu."
O tem je »Slovenski gospodar« 24. jan.
1918 v 4. št. poročal nekoliko drugače. Do
pritožbe ptujskega okrajnega zastopa naj bi
res prišlo, toda mestni očetje so bili mnenja,
da je ljudstvo sicer »izmozgano« od rekvizi-
cije, pod vplivom slovenskih glasil pa »noče
oskrbovali« z živili spodnještajerskih mest.
Glede na nemškutarsko naravnanost urad-
nega F*tuja bi temu sporočilu mogli verjeti.
Tem bolj, ker nam je na voljo tudi uradno
poročilo mestne uprave, ki je v bistvu povze-
tek sprejetih stališč mestnega sveta z dne 11.
marca 1916." Dopis štajerskemu deželnemu
namestništvu se namreč podrobneje dotika
gospodarskih težav v ptujskem okraju ter
obenem potrjuje, da so bila narodnostna nas-
protja prisotna že dalj časa. Navedimo nekaj
podrobnejših ugotovitev.
Mestni oblastniki menijo, da sta slovenski
»radikalni« stranki oz. njuni prvaki, med ka-
terimi se omenjata v Ptuju dr. Miroslav Ploj
in dr. Fran Jurtela, sprožili že v predvojnem
času nasprotja med »nemškim mestom Ptu-
jem« in »delom« slovenskega življa v okraju.
Vojna je vnesla dodatni nemir in med Slo-
venci se je »sprostilo nepričakovano patrioti-
čno navdušenje«. Vojni čas je prinesel več
nevšečnosti; porast cen, uvedba kart za moko
in kruh, zaplemba žita in zalog je burila du-
hove na tukajšnjem območju. Za neugodne
razmere naj bi bili krivi prav slovenski prva-
ki, ki s hujskanjem zavajajo »nevedno ljud-
stvo«, kar je lahko le v škodo skupnosti, »po-
sebej domovinski enotnosti«. Odraz te nape-
tosti, ki izhaja iz »starega sovraštva do nem-
škega mesta Ptuja«, pravijo občinski možje,
so mnoga anonimna pisma, ki da prihajajo
na županov naslov; zaradi grozeče lakote in
pomanjkanja so polna svaril na maščevanje.
Ptujski mestni svet pa želi ob tem vendarle
poudariti Ornigove zasluge za mesto in da se
ga v sedanji situaciji neupravičeno napada,
češ da si ni osebno ne on ne mesto kot tako
prisvojilo »od ljudstva niti zrna žita«. Zato bi
morali odgovorni državni forumi poskrbeti,
da se »obvaruje nujno potrebna enotnost av-
strijskega ljudstva«. V tem pogledu si je časo-
pis »Štajerc« prizadeval pojasnjevati ljud-
stvu razmere, ki nastajajo zaradi vojne, a vse
kaže, da je to bilo še premalo.
Spoznanje o nerazpoloženju prebivalstva
je seveda prisiljevalo mestno upravo k iska-
nju rešitve. Z dodatnimi ukrepi je skušala za-
gotoviti oskrbo z osnovnimi življenjskimi po-
trebščinami, predvsem s kruhom. Avstrijska
vlada pa na probleme v ptujskem okraju ni
reagirala. Konec leta 1916 so se npr. na ob-
močju okraja že zatekli številni begunci, tu je
bila vojska, več ujetnikov in dezerterjev, tako
da bi morali poleg stalnega prebivalstva s ta-
ko skromno oskrbo preskrbeti nad 100 000
ljudi. Župan Ornig je spet pisal osrednjemu
uradu na Dunaju. Ne da bi želel »kritizirati«
vladni ukrep o oddaji 200 vagonov krompirja
in enako toliko sena iz ptujskega okraja, je
moral iz strahu pred neredi prositi, naj se zla-
sti rekvizicija živine, krme in krompirja usta-
vi, ker se med »potrpežljivim prebivalstvom
čuti razburjenje«."
Vojno stanje je nasploh porušilo ekonom-
sko ravnovesje v državi, a nerešeno nacional-
no vprašanje je razjedalo monarhijo. Grozili
so socialni nemiri, še posebej se je bilo bati
vplivov oktobrske socialistične revolucije.
Potrebna je bila previdnost. Kako drugače bi
lahko razumeli vladne ukrepe ob I. maju.
Že leta 1915 so oblasti omejile praznova-
nje le na zborovanja socialdemokratskih dru-
štev, pa še ta je morala oblast nadzorovati, da
ne bi prišlo do protidržavnih oz. protivojnih
izjav, ker bi se te napak razumele. — Podžu-
pan Johan Steudte je mogel obvestiti štajer-
skega cesarsko-kraljevega namestnika, da v
Ptuju ni bilo »nikakršnega« praznovanja de-
lavskega praznika."
Seveda pa se je ob izgubah, gospodarskih
stiskah krepilo med ljudmi protivojno razpo-
loženje. Le-to naj bi prišlo do izraza ob prvo-
majskih proslavah leta 1917, ki naj bodo ma-
nifestacije miru. Tako je sklepal zbor sociali-
stov v Ziirichu v aprilu mesecu. Avstrijska
vlada za taka prizadevanja še ni imela poslu-
ha, še več, bala se je kakršnekoli mirovne
propagande med vojaštvom. Zato je štajerski
deželni namestnik opozoril podrejene obla-
stne organe, da je potrebno preprečiti more-
bitne take manifestacije.
Po ohranjenih virih je mogoče sklepati, da
se v Ptuju ni moglo zgoditi kaj nenavadnega.
Le social-dernokrati naj bi zborovali na vrtu
Broscheve gostilne, a 80 zaposlenih delavcev
v železniških delavnicah, s privolitvijo direk-
cije 1. maja 1917 ni delalo."
Naj sklenem ta del izvajanj za naslednjim.
Habsburško monarhijo je ob koncu prve sve-
tovne vojne že resno ogrozila ekonomska kri-
za, a podrejeni narodi so terjali svoje pravice.
Jasen odraz teh hotenj je prav majniška izja-
va Jugoslovanskega kluba iz leta 1917.
V nadaljevanju bomo spremljali odmeve
deklaracijskega gibanja na tukajšnjem ob-
močju.
(se nadaljuje)
Opombe:
" Kakor pod op. 11, štev. dok. 3936/Mob. z
dne 28. 2. 1917.
" Štajerc 1917/XV!II. (2. 9.), štev. 35.
" Kakor pod op. 11, štev. dok. 1/6007 - 916
z dne 17. 3. 1916.
" Kakor pod op. II, štev. 1/7942 z dne 12.
11. 1916.
" Kakor pod op. 11, štev. dok. 2137/1 z dne
22. 4. 1915 in štev. 1/1953 z dne 4. 5. 1915.
Tretje posvetovanje
o krajevnih zbornikih
Posvet je bil 4. junija na gradu
Snežnik na Notranjskem. Orga-
nizirali so ga Zveza zgodovin-
skih društev za Slovenijo, sekcija
za krajevno zgodovino, in ured-
ništvo Kronike, časopisa za slo-
vensko krajevno zgodovino, pod
pokroviteljstvom Kulturne skup-
nosti občine Cerknica,uredniške-
ga odbora Notranjskih listov in
Skupščine občine Cerknica.
V obnovljenem gradu, ki je bil
do nedavnega protokolarni ob-
jekt, se nas je zbralo okoli 30
predstavnikov raznih uredniških
odborov krajevnih zbornikov
(npr. domžalskega, grosupeljske-
ga, ribniškega, slovenjebistriške-
ga, notranjskega, celjskega, gori-
škega, ormoškega, ptujske-
ga . . .), institucij (Oddelka za
zgodovino na Filozofski fakulte-
ti, Zgodovinskega inštituta M.
Naslovna stran KRONIKE.
Kosa, Zgodovinskega arhiva
Ljubljana, Pokrajinskega arhiva
Maribor,. . .) in nekaj posamez-
nikov, ki se tako ali drugače
ukvarjajo z zgodovino, predvsem
krajevno, in z izdajanjem lokal-
nih zbornikov.
Pred pričetkom zborovanja
smo si pod vodstvom kustodinje
Vesne, ki živi z gradom in za
grad, ogledali razstavo Marije
Orthaber, ene vodilnih jugoslo-
vanskih umetnic, ki ustvarja v
glini. Staro grajsko klet so pre-
uredili v čudovito galerijo, v ka-
teri so male plastike subtilnih li-
nij čudovito dihale in oplajale
prostor.
Po pozdravu predsednika SO
Cerknica nas je predsednica kul-
turne skupnosti Cerknica sezna-
nila z načrti nadaljnje prenove
gradu, o njegovem oživljanju in
vključevanju v turistično ponud-
bo. Lepa okolica, veličasten
grad, dobra gostilna, galerijski
prostori na gradu, poročna dvo-
rana, razstava nagačenih živali,
lovski revirji in še kaj — vse to
bo gotovo pripomoglo, da bo
grad ostal in da bo pritekel tudi
kak dinar od turizma. Predsed-
nik SO je poudaril, da se prav z
gradom Snežnik Notranjci po-
skušajo odpreti, ker so po naravi
bolj vase zaprti.
Univerzitetni prof. dr. Vasilij
Melik je v nadaljevanju podal iz-
črpen pregled krajevnega zgodo-
vinopisja pri nas za dobrih 300
let.
Prof. Marjan Drnovšek pa je
spregovoril o uporabi arhivskega
gradiva pri pisanju krajevne zgo-
dovine in nanizal vrsto proble-
mov v raznih člankih v krajevnih
zbornikih.
Debata urednikov (glavnih,
odgovornih, tehničnih), sodelav-
cev in piscev je bila izredno pe-
stra. Naj strnem nekaj misli in
sklepov:
—	krajevni zborniki bi se naj
zbirali na enem mestu, da bi ime-
li pregled in bi jih vsak lahko do-
bil na enem mestu
—	vsebina zbornikov mora bi-
ti raznolika, ne le krajevna zgo-
dovina, manjkajo prispevki s po-
dročja naravoslovja
—	avtorji premalo upoštevajo
arhivsko gradivo
—	v zbornikih je objavljenih
premalo arhivskih dokumentov
oz. gradiva, ki govori samo zase
—	še vedno so problemi z ob-
javljanjem posameznih tem
—	finansiranje je zelo raznoli-
ko in pri nekaterih zbornikih
vprašljivo.
Krajevna zgodovina je v zad-
njem času bolj popularna, zato
tudi zborniki postajajo popular-
nejši in pestrejši, članki bolj po-
globljeni in dodelani. Vsi lokalni
zborniki so republiškega pome-
na.
Krajevni zborniki so v glav-
nem rezultat prizadevanj nepro-
fesionalcev — ljudi, ki imajo ra-
zlična delovna mesta in se profe-
sionalno ne ukvarjajo z založni-
štvom. Upajmo in želimo si, da
tega entuziazma tudi v bodoče
ne bo zmanjkalo.
Kristina Šamperl-Pure
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
(8)
V Interierih in Vežah je Albin
Lugarič izpovedal občutek osam-
ljenosti in utesnjenosti. Še bolj
boleče si je umetnik zastavil
vprašanja o smislu bivanja v Pes-
nikih iz prve polovice šestdesetih
let. Mariborska likovna pozna-
valka Meta Gabršek-Prosenc je o
teh pretresljivih podobah zapisa-
la: »Pesniki ... so z vertikalami
omejene, v prostorske kletke za-
prte sheme ali celo le simboli
človeškega bitja. Ta nemi, čeprav
izredno bogati kolorit pastozno
nanešenih barvnih plasti, zapr-
tost prostora, predmeti, kot je
leščerba, suhi cvet, mrtva ptica,
vse to jasno simbolizira umetni-
kov obup. Izginila je radoživost
poteze in kolorita, izginila je
spontanost ter se umaknila tema-
čnim podobam slikarjevega raz-
mišljanja.«
Pesniki so Lugaričevi najpre-
tresljivejši avtoportreti. Naslika-
ni so v temačnem koloritu, sede-
či za mizo, na kateri leži kos pa-
pirja. Nemočno so ujeti v mrežo
vertikal in horizontal. Med pred-
meti, ki se tako kot postave sta-
pljajo v strukturo naslikanega,
jih večina simbolizira obup, nasi-
lje in smrt. Edino leščerbe prina-
šajo luč upanja v ta neusmiljeni
svet. Pesniki so podobe vsakrš-
nega razmišljujočega in ustvar-
jalnega duha.
Ciklus Pesnikov je naslikan v
mračnih barvah, ki pa so kljub
temu lugaričevsko bogate in na-
nešene pastozno in energično.
Med vsemi barvami poleg ugas-
njene rjave najbolj izstopa mo-
čna turkizna, ki je Lugariču še
posebej blizu. V različnih inten-
zitetah jo srečujemo že v zgod-
nejših delih, v svojem hladu pa
je najbolj izrazita ravno v Pesni-
kih. Lugarič se ji tudi kasneje ni
več izneveril in pregnalo je ni ni-
ti najbolj žarko sonce na upodo-
bitvah Haloz.
Ciklus Pesnikov spremlja še
vsebinsko in barvno sorodna
skupina tihožitij z leščerbami in
suhimi šopki.
Marjeta Ciglenečki
Albin Lugarič: Pesnik, olje — le-
sonit, 1964 (75 X 50 cm, sign. d.
sp. LA 64). Slika je umetnikova
last. Foto Ivan Leskovšek.
6 — IZ NAŠIH KRAJEV
18. junij 1987 - JEDNIK
Večer ljudskih pesmi
v okviru devetega praznika krajevne skupnosti Videm — prazno-
vali so ga od 31. maja do 7. junija — je bila najbolj obiskana in zani-
miva prireditev Večer ljudskih pesmi. Pripravile so ga folklorne sku-
pine, ki razvijajo petje, ples in igranje na ljudski način. S svojim de-
lom ohranjajo za mlajše rodove marsikakšno zanimivost, ki bi bila
drugače pozabljena, pokažejo, kaj so počeli naši pradedje in dedje,
ko še ni bilo televizije, ki bi ubijala našo ustvarjalnost.
En hribček bom kupil... — Vinogradniki iz Dravinjskega Vrha so že
stari znanci Videmčanov in njihovemu ubranemu petju vsakdo rad pri-
sluhne.
Pobreški možakarji so sklenili, da bodo tekmovali s traktorskimi kosil-
nicami. V košnji jih sicer ne bi premagali, slišati pa Jih Je prijetneje kot
traktorski motor.
Šolinčev Stanko in Milošičev Joco sta nategnila meh in »frajtonarica«
Je v njunih rokah prijetno zazvenela.
Gostje prireditve so bili godci iz Svečine. Pokazali so, da so glasbilo
lahko tudi kosa, ribež ali šef.	jš
RIBIŠKA DRUŽINA MAJŠPERK - LEŠJE
ČEDAUE MANJ ČLANOV
Okrog 14 hektarov vodnih površin oskrbuje Ribiška družina MaJ-
šperk—Lešje. Od mostu čez Dravinjo v Makolah do mostu v Doleni, v
potokih Skralska in Jesenica ter v dveh ribnikih v Stanečki vasi in Peč-
keh lovijo ribiči, ki so člani te ribiške družine. Predsednik družine An-
ton Turkuš Je ribič že 17 let, čeprav sam nima rad sladkovodnih rib. Po-
vedal Je, da so vode, ki Jih oskrbujejo, v slabem stanju, saj Jih zelo ones-
nažuje slovenskobistriški Impol, svoj »prispevek« pa daje tudi Tovarna
volnenih izdelkov v Majšperku.
»Včasih smo imeli do 170 čla-
nov, potem nas je bilo iz leta v
leto manj, danes nas je le 43. K
temu precej prispeva draginja,
saj je treba za dobro ribiško
opremo odšteti tudi do 150 tiso-
čakov, karta stane 11 tisoč dinar-
jev, licenca pa tri tisoč dinarjev.
Seveda denar ni edini vzrok za
upadanje števila članov. Ribe, ki
jih ulovimo v tekočih vodah, ni-
so več tako okusne kot pred leti,
ko so bile vode čiste. Mnogokrat
se zgodi, da ulov ni užiten, da
ima okus po nafti.
Z onesnaževalci, posebej z Im-
polom, smo se že večkrat pogo-
varjali. Enkrat smo dobili od-
škodnino zaradi škode, ki so jo
povzročile razne odplake, zadnji
spor, ki smo ga sprožili s pomoč-
jo inšpektorjev in miličnikov
pred šestimi leti, pa še vedno ni
končan. Občutek imamo, da nas
nihče resno ne upošteva. V kraje-
vni konferenci Socialistične zve-
ze smo se dogovorili, da bomo
sklicali problemsko konferenco
o onesnaženosti voda, nanjo pa
bomo povabili predstavnike ti-
stih organizacij, ki vode onesna-
žujejo. Upamo, da se bomo lah-
ko dogovorili, kako bi skupaj
preprečili še večje onesnaževanje
Dravinje in potokov.
Sodelovanje z Zvezo ribiških
družin je dobro, vendar zadnja
leta ni več finančne podpore. Mi
smo dolžni dati zvezi del sred-
stev, ker pa tudi tej organizaciji
primanjkuje denarja, nam finan-
čno ne more več pomagati. Gre
bolj za strokovne nasvete, spreje-
manje raznih sporazumov in po-
dobno. Ves denar, ki ga zberemo
s članarino in licencami, bi se
moral vrniti v vode. Gre tako za
vlaganje rib kot za čiščenje in
vzdrževanje voda. Mislim, da bi
morali biti deležni širše družbene
pomoči, saj imamo sami denarja
premalo. Letos smo ribiči plačali
osem tisočakov članarine, šest
jih dobi zveza v Ljubljani, od
ostanka smo morali dati zvezi v
Ptuju petsto dinarjev, ostalo nam
je torej 1500 dinarjev. Od člana-
rine nam je ostalo petdeset tiso-
čakov! Polovico tega denarja po-
rabimo za poštne stroške, saj je
treba sklicevati sestanke. Za vlo-
žek v vode pa porabimo denar,
ki ga dobimo za licence. Skratka,
zelo dobro je treba gospodariti s
tem kupčkom denarja. Tudi zato
nas je vedno manj!«
Kljub temu so se v ribiški dru-
žini odločili, da bodo s prosto-
voljnim delom zgradili skladišče,
v katerem bodo lahko spravljali
vso potrebno opremo. Anton
Turkuš je vložil v gradnjo skla-
dišča in ureditev omenjenih rib-
nikov ogromno svojega prostega
časa in dopusta, prevozil okrog
10.000 kilometrov in nenehno
spodbujal člane, da so vztrajali
— vse seveda brez denarnih na-
domestil. Vsi ribiči delajo za-
stonj, saj denarja ni. V skladišču,
ki je že dobilo streho, že shranju-
jejo čoln, razne ribiške mreže in
vse ostale pripomočke, potrebne
za delo.
V desetih letih predsednikova-
nja je Anton Turkuš postoril
marsikaj, seveda s pomočjo osta-
lih članov ribiške družine. Vsi so
zelo ponosni na ribnika Stane-
čka vas in Pečke, kjer imajo od
110 do 150 kilogramov letnega
prirasta. Tudi Dravinja in oba
potoka sta z vrstami rib kar bo-
gata, ulov pa je bolj skromen, če-
prav je ščuk in podusti precej.
Majšperškim ribičem seveda ho-
dijo v zelje črni ribiči, zato so v
zadnjem času poostrili nadzor.
Imajo štiri izšolane paznike, po-
magata jim tudi dva miličnika.
Kot je povedal Anton Turkuš, bi
vode, za katere skrbijo, »prene-
sle« okrog 100 ribičev. Če bi bile
čiste, pa celo do 250! Ko bo Dra-
vinja regulirana, bo ulov manjši,
dokler se ne bodo naredili tol-
muni, zato bo volje do ribarjenja
še manj. Kljub temu upajo, da se
število ribičev ne bo zmanjšalo.
Zato skrbijo tudi za mlade ribiče,
čeprav jih je malo. Dokler so v
osnovni šoli, so doma, potem pa
gredo v Ptuj ali Maribor in dlje,
s tem pa se konča tudi njihovo
sodelovanje v ribiški družini.
Trenutno imajo le tri mladince,
vendar to ne pomeni, da bo dru-
žina propadla, pravi Anton Tur-
kuš. Se to nam je zaupal, da ima
raje morske ribe, ki nimajo toli-
ko drobnih koščic, vendar slad-
kovodne ribe lovi in jih podarja
prijateljem. Z velikim veseljem
pa opravlja delo za Ribiško dru-
žino Majšperk—Lešje, ki zelo
dobro sodeluje tudi s tamkajšnjo
lovsko družino in ostalimi dru-
štvi.
Tekst: Nevehka Dobljekar
Sliki: Branko Vodušek
Anton Turkuš
Skladišče za ribiške pripomočke bodo kmalu dokončali.
V Juršincih gradijo skakalnico
Člani športnega društva »Slovenske gorice« si
že dalj časa prizadevamo, da bi v Juršincih zgradi-
li sodobno smučarsko skakalnico, saj je zanimanje
za smučarske skoke izredno veliko in bi kraj potre^
boval takšen objekt. V letošnjem letu smo že priče-
li nekatera dela ob skakalnici, ki naj bi po izraču-
nih strokovnjakov omogočala skoke, dolge čez 40
metrov. Ker pa so nam za nadaljnja dela potrebna
finančna sredstva, smo se odločili, da v tem letu
organiziramo dve prireditvi, s katerima bi nabrali
nekaj sredstev za gradnjo skakalnice.
V nedeljo, 21. junija, prirejamo veliko vrtno ve-
selico z vaškimi igrami, na katerih bo Igral ansam-
bel ŠTAJERSKIH SEDEM s pevcem RUDIJEM
ŠANTLOM.
18. in 19. julija pa bomo v počastitev dneva
vstaje organizirali že četrti tradicionalni nočni tur-
nir v malem nogometu.
Vabljeni vsi, posebno ljubitelji športa in rekrea-
cije, in podprite našo akcijo za gradnjo skakalnice.
A. L.
DOGNOJEVANJE
KORUZE
Ko bodo posevki koruze razvili se-
dem do devet listov, je primeren čas
za dognojevanje. Dognojujemo samo
posevke, ki jim ob setvi nismo dali ce-
lotne količine dušika.
Za dognojevanje koruze je primer-
no 60—80 kg/ha čistega dušika, to je
220-300 kg/ha kana (27 %N) ali
130-170 kg/ha uree (46 %N). Ureo
po možnosti v zemljo vdelamo. Paziti
moramo, da gnojimo samo med vrsta-
mi koruze. Ce gnojimo povprek, lah-
ko povzročimo močne ožige listja.
Koruzo lahko dognojujemo tudi z
gnojevko, vendar samo v primeru, če
imamo cisterno, na katero so pritrje-
ne cevi, po katerih odteka gnojevka
na zemljo le med vrstami. Primerno je
20 do 30 mVha nerazredčene goveje
gnojevke, s katero damo posevku cca
90 do 130 kg/ha dušika. Ker je pribli-
žno polovica tega dušika v organski
obliki, ga lahko posevek izkoristi le
dobro polovico.
Lojze Briški, dipl. ing. agr.,
Kmetijski inštitut Slovenije
Župnija v Kidričevem ima svojo cerkev
župnija v Kidričevem je bila
edina v ptujski občini brez svoje
cerkve, saj so povojna leta opra-
vljali bogoslužje v nekdanji voja-
ški kapeli. V nedeljo, 31. maja,
pa so ob navzočnosti številnih
vernikov, duhovnikov iz ptujske,
ormoške in mariborske občine
ter predstavnikov skupščine ob-
čine Ptuj predali namenu novoz-
grajeno župnijsko cerkev. So-
dobni objekt je sestavljen iz sta-
novanjskega dela, župnijskega
urada in obrednega prostora.
Mariborski škof Franc Krambjr-
ger je cerkev posvetil Sveti druži-
ni.
-OM
Slovesnosti ob posvetitvi nove cerkve v Kidričevem so se udeležili številni
verniki od blizu in daleč, (foto: Kosi)
DELO NADAUUJEJO
Dežela tisočerih gričev bi lah-
ko rekli za vasi, ki se združujejo
v cirkulansko krajevno skupnost.
Hribi se prelivajo drug v druge-
ga, dajejo sliko idiličnega sveta,
zlasti ko jih prekriva zelenilo po-
mladnih gozdov. To je pokrajina
srečnih ljudi, bi človek pomislil,
ko se ozira po starih kočah, no-
vih počitniških hišicah, skrbno
obdelanih njivicah in vinogra-
dih.
V	resnici pa je to dežela skrbi,
težav, boja za kolikor toliko zno-
sne življenjske možnosti, priza-
devanj, da ujamejo korak s ča-
som, da dohitijo tiste, ki so se
razvijali tudi na račun nerazvitih.
Marija Vidovič, tajnica samou-
pravnih organov krajevne skup-
nosti Cirkulane, nam je ob zad-
njem obisku pri njih s ponosom
pripovedovala o smelih načrtih
za izboljšanje življenjskih pogo-
jev v njihovih hribih; s ponosom,
pa tudi z grenkobo ob težavah,
na katere naletijo na vsakem ko-s
raku.
Letošnje leto so pričeli delo na
cestah, saj asfaltirajo kratek, a
pomemben odsek ceste; nadalje-
vali bodo delo pri gradnji večna-
menske dvorane, kjer bo prostor
našla krajevna skupnost s svoji-
mi družbenopolitičnimi organi-
zacijami in društvi ter osnovno-
šolci, ki bodo v dvorani telovadi-
li. Stavbo nameravajo dokončati
do leta 1990. Do takrat naj bi
zgradili tudi nekaj transforma-
torskih postaj, asfaltirali še kak
košček od 140 .kilometrov cest,
na ostalih pa skrbeli, da bodo
vsaj kolikor toliko prevozne.
V	Cirkulanah so ponosni na
svoja društva, zlasti Prosvetno
društvo Frančka Kozela, ki skrbi
za amatersko kulturno ustvarja-
nje in bogati življenje Cirkulan-
čanov, in gasilce, ki zlasti ob suši
pomagajo krajanom, saj jim do-
važajo pitno vodo.
Cirkulane so blizu Ptiya, pa
vendar tako daleč; ljudje delajo
sedaj, pa vendar so z mislimi v
bodočnosti; kraji so revni, pa
vendar bogati lepote in delavno-
sti.	jš
Da nam bo lepo, bodo poskrbeli naši očki in mamice.
Veliko dela in denarja bo potrebnega, da bodo v Cirkulanah končali
dvorano.
TEDNIK - 18- junij 1987
ZA MLADE - 7
Sklepi programske konference OK ZSMS z nadomestnimi volitvami
SKLEP št. 1: V program dela OK ZSMS Ptuj se
kot prednostna naloga vključi izobraževanje mla-
dih.
SKLEP št. 2: Zahtevamo, da se o vseh pomemb-
nih naložbah v občini Ptuj predhodno javno in de-
mokratično razpravlja v okviru SZDL.
SKLEP št. 3: prganizacijam združenega dela
predlagamo, da v posodabljanju svoje dejavnosti
racionalizirajo porabo električne energije.
SKLEP št. 4: Od organizacij združenega dela
zahtevamo, da ustanavljajo razvojne oddelke z
ustrezno kadrovsko strukturo, ki jo naj tudi primer-
no nagrajujejo.
SKLEP št. 5: Zahtevamo hitrejši razvoj drobnega
gospodarstva, zato je potrebno spremeniti davčno
politiko in zmanjšati administrativne ovire pri pri-
dobivanju dokumentacije. Prav tako predlagamo,
da pristojni določijo prioritetne dejavnosti v drob-
nem gospodarstvu.
SKLEP št. 6: Zahtevamo, da v ptujski občini po-
svetimo več pozornosti kmetijstvu in mladim, ki
ostajajo na kmetijah. Podpiramo oživitev živilsko-
predelovalne industrije.
SKLEP št. 7: V skladu z razvojnimi programi
zahtevamo, da se v ptujski občini omogoči izobra-
ževanje mladim v računalniški in kmetijski smeri
predvsem V. zahtevnostne stopnje.
SKLEP št. 8: Zahtevamo, da se štipendijska poli-
tika spremeni v prid kadrovskim štipendijam, ki pa
naj bodo odraz potreb gospodarstva v prihodnjem
obdobju.
SKLEP št. 9: Občinski konferenci SZDL Ptuj
predlagamo, da omogoči široko javno razpravo o:
—	možnosti neposrednih volitev na višjih nivojih
delegatsko-skupščinskega sistema (predsednik SO,
predsedstvo S RS ...)
—	spremembi družbenega dogovora o kadrovski
politiki in večji pristojnosti delavskega sveta pri
-imenovanju poslovodnih organov. Kadrovska koor-
dinacija občine pa naj daje le splošne smernice.
—	pobudi za civilno služenje vojaškega roka in
čimprejšnji ukinitvi ponavljajočih se kazni za tiste,
ki so obsojeni zaradi odklonitve služenja vojaškega
roka.
SKLEP št. 10: Od družbenega pravobranilca sa-
moupravljanja in občinskega sveta Zveze sindika-
tov Slovenije zahtevamo, da izvede široko in javno
razpravo o spremembah in dopolnitvah zakona o
združenem delu.
SKLEP št. 11: Podpiramo pobudo, da bi v Mari-
boru dobili drugo stopnjo agronomske šole. smer
kmetijstvo in strojništvo.
SKLEP št. 12: Zahtevamo, da v izvršnem svetu
oblikujejo posebno strokovno telo, ki se bo ukvarja-
lo s širitvijo ptujske turistične ponudbe. Posebej naj
poskrbi za povečanje nočitvenih možnosti z novim
hotelom in uvede stimulacije za ponudnike priva-
tnih sob. Za hotel naj se čimprej opredeli ustrezna
lokacija. Podpiramo pa tudi predlog o zapori stare-
ga mestnega jedra za ves motorni promet.
SKLEP št. 13: Poročilo nadzornega odbora se v
celoti sprejme.
SKLEP št. 14: Program dela OK ZSMS Ptuj se
sprejme. (Program je bil objavljen v prvi številki
Strogo zaupno z dne 5. 3. 87.)
SKLEP št. 14: Sprejme se kandidatna lista.
SKLEP št. 15: Sprejme se predlagana razrešnica
za Ireno Hunjet, Marjana Kumra, Bojana Mihelača
in Marijo Zelenik.
SKLEP št. 15: Za člane predsedstva so bili izvo-
ljeni Vlado Pridi, Igor Robar, Marica Plohi in Ja-
nez Korpič.
SKLEP št. 16.: Izvršni svet SO Ptuj obvezujemo,
da izpelje financiranje adaptacije kluba mladih.
SKLEP št. 17: Zaradi boljšega delovanja in tes-
nejšega stika mladih ter zmanjšanja stroškov poslo-
vanja se celotna dejavnost OK ZSMS Ptuj prenese
v prostore kluba mladih najkasneje do 1. septembra
1987
SKLEP št. 18: V začetku junija se prične posto-
pek za evidentiranje upravnika kluba mladih.
SKLEP št. 19: Podpiramo kandidaturo Željka Ci-
glerja za predsednika predsedstva ZSMJ.
SKLEP št. 20: V vseh razpravah bomo zagovarja-
li stališča in pobude slovenskega mladinskega kon-
gresa v Krškem.
PROGRAM DELA KLUBA MLADIH
—	Ob koncu tedna bomo povabili glasbene skupine, priznane in neprizna-
ne, domače in od drugod, alternativne in komercialne ...
—	V povezavi s Kinoteko 16 iz Zagreba bomo pripravljali filmske večere,
mogoče pa ustanovili tudi filmski klub.
—	Ustanovili bomo videosekcijo, pri tem se bomo povezali s Srednješol-
skim centrom in deiovnimi organizacijami. Mladim želimo dati možnost za spo-
znavanje te tehnike in ukvarjanje z njo.
—	V klubu želimo imeti priključek za kabelsko televizijo.
—	Ustanovili bomo računalniški klub.
—	V klubu bomo uredili prostor za razstave del likovnih umetnikov, obli-
kovalcev in gojiteljev cvetja.
—	Prostori bodo na razpolago tudi za dejavnost Zveze prijateljev mladine,
za kar pa je potrebno izdelati skupni program dela in ga finančno ovrednotiti. V
klubu bo mogoče ob prostih dnevih pripravljati dopoldanski program lutkov-
nih predstav, filmske matineje za osnovnošolce in predšolsko mladino.
—	V klubu bo možno organizirati tekmovanje raznih gledaliških, dramskih
in plesnih skupin.
—	V klubu bomo razvili sodelovanje s planinskim društvom predvsem s
predavanji, prikazom diapozitivov ter poskušali ustanoviti klub popotnikov, v
katerem bi ljudje, ki radi potujejo, izmenjavali izkušnje in informacije o potova-
njih. Tu je možno razviti tudi mednarodno sodelovanje.
—	V klubu bi se posebna skupina ukvarjala s popestritvijo turistične po-
nudbe v Ptuju, pripravljala program na prostem, predvsem v starem mestnem
jedru, razvijala pa bi predvsem mladinski turizem ter navezala stike z medna-
rodno mladinsko turistično posvetovalnico.
—	V klubskih prostorih bo v poletnih mesecih delal študentski servis.
—	Upravnik kluba mladih je dolžan navezovati stike s klubskimi dejav-
nostmi ter vsemi prireditvami in prostočasno dejavnostjo v osnovnih organiza-
cijah.
—	Klub mora biti odprt za vse mlade, da lahko tam preživljajo svoj prosti
čas, zato morajo imeti na razpolago družabne igre, glasbo ...
—	Pred klubom mladih bi uredili stalno stojnico, na kateri bi lahko razvija-
la svojo dejavnost alternativna gibanja, ki bi pripravljala material in informirala
občane o svojih pobudah. Na stojnici bi prodajali tudi revijo Mladina in ostalo
mladinsko časopisje.
—	Klub mladih bi bil organizator poletnih srečanj, ki bi popestrila zaba-
vno in kulturno ponudbo Ptuja, hkrati pa bi bila posvečena razreševanju posa-
meznih problemov. Klub bi bil tudi nosilec dejavnosti v mesecu mladosti, ki bi
se prav tako odvijala na Titovem trgu.
OOS — Osnovna Oblika So-
lidarnosti
OO ZSMS — Odkrivamo
Oporečne, Zato Smo Mi Sami
Od genija do norca je samo
korak. Imeli smo genije, sanfo
preveč smo korakali.
Tujih notranjih sovražnikov
nočemo, svojih ne damo.
Prebliski se rojevajo; podob-
nost z družbo Je zgolj slučaj-
na, kajti vsaka družba gre da-
Ije...
Sem
kmetic
vesel...
Verjetno so kmetje danes vese-
li samo še v pesmih. Tudi mladi
iz kmetijskih šol v Sloveniji spo-
znavajo temnejše plati našega
kmetijstva. Letošnje srečanje so
imeli konec maja v ptujskem
srednješolskem centru, kjer je
nastal tale fotozapis.
Tukaj so opazovalci se-IIi in navijali. Pouk pa Je potekal seveda normal-
no.
Srednješolci kmetijskih šol so na kvizu pokazali svoje teoretično znanje
iz kletarstva in perutninarstva.
Svojo energijo so srednješolci sproščali z vodo 'n škafom; za konec so
pekli še palačinke in Jih Seveda tudi pojedli.
Kmetijca na praktičnem delu — ostali so opazovalci. Vas to na kaj spo-
minja?
Komisija in sodnik so upravičeno budno spremljali dogajanje.
Zveza socialistične mladine Slovenije
Zvezna mladinska delovna
akcija Jasenovac '87
Ptujska brigada Dušana Kvedra-Tomaža se bo letos od 26. julija do 22. av-
gusta udeležila ZMDA Jasenovac '87. Na tej akciji bo letos še posebej svečano,
saj praznuje petnajsto obletnico svojega delovanja.
Od 28 dni, kolikor bo trajala izmena, bodo brigadirji delali 23 dni. Nasta-
njeni bodo v brigadirskem naselju Svetu mir, delali pa bodo na naslednjih po-
dročjih: gradnja protipožarnih poti v gozdovih, kopanje jarkov za vodovod, ob-
delovanje kmetijskih površin in urejanje spominskega parka Jasenovac.
Poleg dela na delovišču so organizatorji akcije pripravili tudi bogat pro-
gram interesnih dejavnosti od idejnopolitičnega izobraževanja do najrazličnej-
ših izobraževalnih tečajev, športnih tekmovanj, kulturnih predstavitev... V
glavnem bodo pri vsem tem upoštevali interes brigadirjev, brigadirji ptujske bri-
gade pa bodo pred odhodom na akcijo natančno informirani o vseh oblikah de-
la (tako na delovišču kot v interesnih dejavnostih), da bo brigada prišla na akci-
jo pripravljena.
Vabimo vse, ki ste že bili brigadirji ali pa to šele želite postati, da se oglasi-
te na OK ZSMS Ptuj, kjer dobite prijavnice; dobite pa jih tudi pri predsednikih
00 ZSMS.
Naj na koncu zapišemo še to, da je ptujska brigada že sodelovala na akciji
Jasenovac leta 1980, ko je dosegla vidne delovne uspehe in dobila priznanja za
vsa ostala področja delovanja na akciji. Prepričani smo, da bo tudi letos tako!
Na sestankih uredništva Strogo zaupno smo včasih neresni; zad-
njič smo imeli take prebliske:
TOZD — Tovariši, Oprostite, Zastonj Delate
DO — Društvo Obupanih
SOZD — Skupnost Obsojenih za Dajanje
DS (delavski svet) — Druščina Slepih
SDK (samoupravna delavska kontrola) — Srečanje Delomrznežev
Kolektiva
8 - ZA RAZVEDRILO
TIDNIK
Dober den! Hec-hiii. Kihan kak tali mačok. Toti proh od sušenja se-
na mi gre v nos. Kumer smo toti pridelek v senike spravli, saj se nas je
glih tejko sunce usmililo ob kunci prejšjega no v začetki totega tjedna.
Vete, samo zdaj je hec kositi no sušiti, krmo nalagati no jo potli gor na
štale spraviti: pokosimo z mojo kosilnico BČS (butln, čupaj seno), potli z
obračalnikom obročamo, če neje prevejki breg, z nakladalko krmo nalo-
žimo, potli pa vse to s puhalnikom gor na štalo spihamo. Negda pa smo
že vjutro zarano ob štirih kose za rep cukali, z grablami obračali, z raso-
hami nalagali no na štalo metali. Saj poznate tisti pregovor: kak .se kosci
streže, tak mu kosa reže. . . Najprej vjutro žganica, potU dobra župa,
žgajnki no potica, na kunci pa še vinsko no prašiča. Gnešji den pa je po-
trebna samo nafta no južina za motoriziranega kosca. Kaj čemo, cajti se
pač obročajo no mi z njimi.
Drgačik pa je na našem Suhem Bregi vse po storem. Tudi mi smo iz
dneva v den starejši. To je pač edina pravica na totem sveti, da se nibena
leta, dnevi, vure no minute ne dvjo kupiti. Vsi se staramo, ne glede na
starost, mladost, bogostvo ali beraštvo. Nič se na de kupiti, podkupiti,
pločati ali prepločati. Storanje no betegi ne izbirajo revežov no bogati-
nov, in tak je tudi prav . . .
Drugi tjeden grema z Mico v ptujske toplice. Saj vete, da je na kme-
tih že od nekda tak. da si po senski košnji malo odehnemo, če glih za
provi oddih nikol neje cajta. Cajt je samo te. kdo človik vmerje ali čista
hin obleži. Tak je pač na toten puklasten sveti, ke človik nema niti prove-
ga cajta vmreti.
Tejko za gnešji den, te pa drugi tjeden več, če še bomo živi no zdra-
vi. Do tečas pa en lepi, dugi, vroči no s hladnim pivom ali pa špricarom
zaleti pozdrav s Suhega Brega.
LUJZEK
TEDNIK -
ŠPORT IN DRUŠTVA - 9
Doki zmagal
v finalu
v Celju je bil zaključni del atletske-
ga pokala Slovenije za starejše pionir-
ke in pionirje. Izkazal se je Dejan
Doki (OS Olge Meglič), ki je z rezul-
tatom 14,98 m zmagal v suvanju 4-ki-
logramske krogle. Drugo mesto sta
osvojila Matjaž Iskra (OŠ Toneta
Žnidariča) in Tanja Rozman (OŠ Ol-
ge Meglič) v teku na 100 metrov. Mat-
jaž je dosegel čas 11,6 sekunde, Tanja
pa 12,9 sek. Drugo mesto je osvojila
štafeta OŠ Toneta Žnidariča (pionir-
ji), druga pa je bila tudi občinska re-
prezentanca pionirjev.
l.k.
Prvi tudi oba Pulka
in Turnišče
v Ljubljani je bilo republiško pr-
venstvo v streljanju z malokalibrsko
puško za pionirje. Odlično so se odre-
zali strelci SD Turnišče (krožek na
OŠ Hajdina), ki so osvojili kar štiri
prva mesta. Andrej Pulko je zmagal v
trostavu, Izidor Pulko pa v olimpijski
disciplini (30 m v ležečem položaju).
Ekipa je bila prva v obeh omenjenih
disciplinah. Ekipo so sestavljali Izi-
dor in Andrej Pulko, Uroš in Primož
Vidovič, Marjan Zupanič in Danilo
Gojkošek. Mentorica ekipe je Marija
Pulko.
l.k.
Nogometni turnir
v Vidmu
Tradicionalni veliki turnir v malem
nogometu, ki ga že nekaj let zapored
prirejajo člani nogometnega kluba
Tržeč, bo v nedeljo, 21. junija, ob 8.
uri na asfaltnem igrišču v Vidmu pri
Ptuju. Organizatorji so pripravili vse
potrebno za dobro počutje tekmoval-
cev in gledalcev, pa tudi lepe nagra-
de: prvo-, drugo- in tretjeuvrščena
ekipa prejmejo pokale ter 150, 100
oziroma 50 tisoč dinarjev, četrto- in
petouvrščena pa praktični nagradi.
Pokal bosta prejela tudi najboljši stre-
lec in vratar turnirja. V nedeljo vas to-
rej vabijo člani nogometnega kluba
Tržeč.
JB
Mladi atleti
navdušili v Trbižu
Na atletskem mitingu Alpe-Adria,
ki je bil 14. junija v Trbižu, se je zbra-
lo 300 pionirjev iz Avstrije, Italije in
Jugoslavije. Ptujske barve so zastopa-
li mladi atleti, ki redno trenirajo v at-
letskem klubu: Dejan Doki, Matjaž
Iskra, Tanja Rozman in Maja Cest-
nik. Svoj nastop so odlično opravili.
Dejan Doki je bil prvi v suvanju
krogle, Matjaž Iskra drugi v teku na
80 metrov, med pionirkami je v teku
na 80 metrov Tanja Rozman dosegla
tretji čas. Maja Cestnik pa je bila četr-
ta v skoku v višino.
Rezultati iz Trbiža so pokazali, da
imamo v Ptuju odličen atletski
naraščaj.
MG
V Hajdošah občinsko tekmovanje gasilcev
Minuli konec tedna je bil bogat tudi na področ-
ju gasilskih aktivnosti, saj so se v počastitev 11.
kongresa slovenskih gasilcev, ki bo prihodnje leto
v Celju, v soboto in nedeljo zbrali v Hajdošah ga-
silci iz območja občine Ptuj na tradicionalnem let-
nem gasilskem tekmovanju.
Kot odlični organizatorji in gostitelji so se tudi
tokrat izkazali domači gasilci iz Hajdoš. Sicer pa
je občinsko tekmovanje potekalo v tesnem sodelo-
vanju z Zvezo gasilskih društev občine Ptuj, svoj
delež k uspehu pa je primaknilo tudi odlično vre-
me.
Zaradi velikega števila gasilskih ekip je bilo tek-
movanje razdeljeno v dva dneva. V soboto so svo-
je znanje in sposobnosti v gasilskih veščinah doka-
zovali pionirke in pionirji ter mladinci in mladin-
ke, v nedeljo pa članice in člani ter veterani.
Tajnik ZGl) Ptuj, Štefan Vidovič je povedal, da
so člani sodniške komisije tekmovanje ugodno
ocenili, posebej pa so bili zadovoljni s pripravlje-
nostjo in sposobnostjo gasilskih ekip, ki so bile na
splošno zelo dobre. Sicer pa so bili doseženi tile
rezultati:
- med pionirji A, od 7. do II. leta, je sodelova-
lo 14 ekip: 1. Destrnik, 2. Gorišnica in 3. Hajdina
I; med pionirkami A seje pomerilo 5 ekip: I. Go-
rišnica, 2. Hajdina in 3. Biš;
pri pionirjih B (starejši pionirji) je sodelovalo
14 ekip: 1. Podlehnik, 2. Gorišnica in 3. Biš; pri
pionirkah B je tekmovalo 8 ekip: 1. Hajdoše, 2.
Majšperk in 3. Mala vas;
— pri mladinkah (od 14. do 18. leta) je tekmo-
valo 5 ekip: 1. Hajdoše, 2. Zamušani in 3. Destr-
nik; pri mladincih je sodelovalo 9 ekip: 1. Podleh-
nik, 2. Podvinci in 3. Destrnik.
V	nedeljo so tekmovanje nadaljevali člani, in si-
cer se je pomerilo kar 17 ekip: 1. mesto Hajdoše,
2. Moškanjci in 3. Majšperk -vas; med članicami
je tekmovalo 6 ekip: 1. Zagojiči, 2. Biš in 3. Sobe-
tinci.
V	konkurenci članov industrijskih gasilskih enot
(IGD) so tekmovale 4 ekipe: 1. TVI, Majšperk, 2.
Agis, Ptuj, 3. TGA, Kidričevo, in 4. Delta, Ptuj.
Med članicami IGD je sodelovala le ekipa iz Del-
te, Ptuj, med veterani ekipa iz Hajdine, med gostu-
jočimi ekipami civilne zaščite pa ekipa iz TGA Ki-
dričevo.
Vse zmagovalne ekipe so prejele pokale in pri-
znanja, sicer pa je največje priznanje uvrstitev na
regijsko gasilsko tekmovanje, ki bo konec junija v
Lenartu.	_OM
Trenutek iz zagrizene borbe Kola-
riča (levo) in Jamarja
V športni dvorani Center je bi-
lo v soboto zvečer sedmo tekmo-
vanje v boksu za zlato rokavico
Slovenije. Blizu 300 gledalcem se
je v devetih borbah predstavilo
osemnajst tekmovalcev iz Slove-
nije, Hrvatske in zamejstva. Pri-
reditev je kljub okrnjeni udeležbi
dobro uspela, saj so gledalci vi-
deli nekaj dobrih borb, tudi do-
mačih boksarjev. Zlato rokavico
je že drugič osvojil Mariborčan
Bojan Poš, k temu pa je levji de-
lež prispeval njegov nasprotnik
Malbašič iz Celja. Za najboljšega
domačega boksarja je bil progla-
šen Fredi Kolarič za brezkom-
promisni nastop proti Jamarju iz
Maribora, največ tehničnega
znanja pa je pokazal Albin
Mere. Omeniti velja še tri bok-
sarje, ki so razvneli gledalce. To
sta domačina Matjaž Grdina in
Miroslav Fleischer ter zamejski
rojak Wieser. Tekst in feto:
1. kotar
Zlata
rokavica
v Maribor
Kvalifikacije
in nočni turnir
Mladinci NK Aluminij so v
prvi kvalifikacijski tekmi za
vstop v prvo republiško mladin-
sko ligo v nedeljo v Kidričevem s
3:1 (2:0) premagali vrstnike trbo-
veljskega Rudarja. Zadetke so
pred 200 gledalci dosegli Fridl,
Hojnik in Ekart. Povratno sreča-
nje bo v nedeljo v Trbovljah.
Nogometni klub Aluminij pa
za ta konec tedna pripravlja veli-
ki nočni turnir v malem nogome-
tu na igrišču OŠ Borisa Kidriča.
Začeli ga bodo v petek ob 19.
uri, prijave pa sprejemali dve uri
prej. Nagrade so privlačne
(200.000, 150.000 in 100.000 di-
narjev), informacije pa dajejo
vsak dan od 17. do 19. ure na te-
lefonski številki 796-110, int. 993.
l.k.
Stojnci premočno prvi
Končano je tudi tekmovanje v B-ligi MNZ Ptuj. Prvo mesto je
osvojila ekipa iz Stojncev in se uvrstila v A-ligo.
Rezultati 18. kola: Podvinci—Stojnci 0:5, Gorišnica—Dornava
7:0, Kicar—Markovci 4:1, Sp. Polskava—Videm 1:1, Rogoznica—
Grajena 2:0.
1.	Stojnci	18 17 0 1 72:18 34
2.	Markovci	18 11 3 4 39:25 25
3.	Dornava	18 10 3 5 41:33 23
4.	Gorišnica	18 9 3 6 42:34 21
5.	Kicar	18 8 4 6 31 :24 20
6.	Videm	18 6 4 8 27:35 16
7.	Rogoznica	18 5 1 12 27:36 11
8.Podvinci	18 5 1 12 29:45 11
9.	Sp. Polskava(—1)	18 5 2 11 25:50 11
10. Grajena 18 0 7 11 27:60 7
Branko Kirbiš
Zmaga tudi za konec
v soboto popoldan je bila na stadionu Drave zadnja prvenstvena rokomet-
na tekma v tekmovalni sezoni 1986/87. Članice Drave so se pomerile z Radeča-
mi in zmagale s 23:14 (9:7). Šlo je za prestavljeno srečanje, ki ni odločalo o uvr-
stitvi in je Drava ostala na drugem mestu za Šmartnim.
Drava: Farič, Hentak 3, Šoba, Vtič 5, Korošak 3, Lašič 3, Fridl 3, Malek 4,
Bratušek I, Gregorec.	1. k.
Letni planinski tabor
v Logarski dolini
PD Ptuj, odsek za vzgojo in izobraževanje, razpisuje letni planin-
ski tabor s planinsko šolo v Logarski dolini.
Datum: od ponedeljka, 6., do sobote, 11. julija (6 dni).
Način taborjenja: v planinski koči
Prehrana: v koči (zajtrk, kosilo, večerja)
OBVEZNA OPREMA: planinski čevlji, pet parov bombažnih
nogavic, dva do tri pare volnenih nogavic (dokolenk), vetrovka ali
tanjša bunda, pelerina ali zložljiv dežnik, pulover, trojno ali četverno
perilo, srajce, majice, kapa, rokavice, dvoje hlač, copati, čutarica ali
steklenica za čaj ali vodo, baterijska svetilka ... S sabo je treba vzeti
potrjeno zdravstveno izkaznico ter planinsko izkaznico s plačano čla-
narino za tekoče leto.
VODSTVO: na 7 udeležencev tabora en mladinski vodnik ali
mentor. Tabor bo vodil Janez Janžekovič, tehnični vodja Janez Vertič,
medicinska pomoč Albina Vertič — medicinska sestra. Ostali vodniki
glede na število udeležencev.
CENA: predvidoma 6500 din dnevno (hrana in spanje). Prevoz
posebej (vlak^avtobus) okrog 2500 din. Skupaj: 35000.— din.
UDELEŽENCI: pionirji, mladinci in odrasli (cena je za vse ena-
ka). Edini pogoj: udeleženci morajo biti zdravi in imeti vsaj nekaj
planinskih izkušenj.
PRIJAVE: v pisarni DP Ptuj (odprto vsak torek in petek od 16.
do 18. ure) ali pri svojem planinskem mentorju.
Prijave sprejemajo do 30. junija 1987. Ob prijavi je treba plačati
prvi obrok (15000 din), ostalo pa do 30. junija 1987 oz. do začetka ta-
bora.
Natančen program s predvidenimi turami si lahko ogledate na
PD ali pa pri svojem mentorju. Tudi knjige PLANINSKA ŠOLA si
boste lahko nabavili na DP ali pa si jih kupite v knjigarni.
Zadnji dar> taboF^ opravljajo udeleženci pisni preizkus znanja
•(test).	'	PD Ptuj,
odbor za vzgojo in izobraževanje:
,	Janez Janžekovič
Ekipa NK Stojnci: prva vrsta: Vajda, Petrovič, Ambrož, Kolarič, Zupa-
nič, Grm; druga vrsta: S. Zemljarič, Foršnarič, Cuš, Strelec, Smigoc,
Kukovec, Toplak, Kostanjevec (podpredsednik), J. Zemljarič (predsed-
nik); manjkajo: Z. Zemljarič, Zelenik, Črnivec, Klajderič.
foto: CILKA
VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA
MIRANA SAGADINA, PTUJ
Na osnovi sklepa VVO Mirana Sagadina, Ptuj, z dne 3. 6. 1987
OBJAVLJAMO PRODAJO OSNOVNIH SREDSTEV:
1.	KNJIŽNI STROJ »IME«, letnik 1978;
cena 300.000.— din
2.	POMIVALNO KORITO - dvodelno, leto izdelave 1985;
cena 196.000.— din
3.	RAZMNOŽEVALNI STROJ »CIKLOS«, leto izdelave 1977;
cena 10.000,— din
4.	KOMBI IMV 1600, letnik 1976, v nevoznem stanju, neregistri-
ran; cena 300.000.— din.
Možnost ogleda je dne 19. 6. 1987 v času od 8. do 10. ure v:
—	enoti Med vrti 2 za kombi in pomivalno korito
—	enoti Potrčeva 9/a za knjižni stroj »IME«,
—	upravnih prostorih Prešernova 29 za razmnoževalni stroj »CI-
KLOS«.
Vse podrobnejše informacije dobijo zainteresirani kupci na kraju
ogleda (rok in način plačila).
Kupci (TOZD oz. OZD) naj pošljejo pisne ponudbe v rofi;u 8 diii
od objave.
10 - ZA RAZVEDRILO
18. junij 1987 - TEDNIK
TEDNIK - 18- i"nij 1987
OGLASI IN OBJAVE — 11
življenje
na ulice
in trge
v petek in soboto bo v Ptuju
prvi sejem Vse za oddih, ki ga
pripravlja temeljna organizacija
Komunalni servisi in trgovske
organizacije. Pred Blagovnico in
prodajalno Volan bo naprodaj
nova oprema, na tržnici pa stara.
Sejem bodo odprli 19. junija ob
17. uri pred Mercatorjevo bla-
govnico. Ta letos slavi svojo pet-
najstletnico. S športnimi priredit-
vami bodo pričeli že ob šestnajsti
uri. Občani bodo tekmovali v de-
lu Prešernove ulice in na Sloven-
skem trgu. Trgovske organizacije
pripravljajo lepa darila za naj-
boljše v skoku v daljavo; s tem
se tudi Ptuj vključuje v vseslo-
vensko tekmovanje RTV Ljublja-
na, v katerem naj bi dobili Slo-
venca, ki skoči najdlje.
Do konca leta bo v Ptuju še
osem sejmov. Organiziral jih bo
poseben sejemski odbor, ki ga je
15. maja imenoval IS SO Ptuj.x
Vodi ga Matevž Cestnik iz te-
meljne organizacije Komunalni
servisi; ta tozd je tudi organiza-
tor sejemske dejavnosti v občini.
Odbor bo po potrebi vključeval
druge organizatorje.
Sejmi bodo obogatili turisti-
čno ponudbo. Organizatorji
obljubljajo, da bo vsakič prijetno
in zabavno. Veliko naj bi prido-
bili s predstavitvenimi sejmi, ki
bodo vedno ob petkih in sobo-
tah. Vsak petek bodo v delu Pre-
šernove ulice in na Slovenskem
trgu tudi športna in druga zaba-
vna tekmovanja; pripravljali jih
bodo člani ptujskega atletskega
kluba.
Sejme bodo spremljale tudi
druge prireditve. V glavni turisti-
čni sezoni, ki se je pričela v po-
nedeljek, 15. junija, bodo turisti
v Ptuju našli nekaj več kot prej-
šnja leta. Če bodo zadovoljni, še
bodo vračali — to pa je naša naj-
večja želja.
MG
2. krajevni
praznik
Cirkulan
Krajevna skupnost Cirkulane letos
praznuje svoj drugi krajevni praznik.
Aktivnosti v počastitev praznika
potekajo že ves teden. Ob dnevu os-
novne šole Maksa Bračiča 12. juniju
je bilo organiziranih več kulturnih,
glasbenih in športnih prireditev. Mi-
nulo nedeljo je bilo srečanje starejših
občanov. Tudi mladina je imela
športna srečanja, gasilci pa so izvedli
uspelo gasilsko vajo. To nedeljo pa
bo organizirana še kmetijska razsta-
va, kjer si bomo lahko ogledali so-
dobno mehanizacijo v Halozah.
Sklepna slovesnost ob 2. krajevnem
prazniku bo to soboto, 20. junija, ob
15. uri pri lovskem domu v Brezovcu.
Najprej bo svečana seja skupščine,
nato razvitje prapora lovske družine
ob 40. obletnici lovstva v KS Cirkula-
ne in bogat kulturni program. Marlji-
vi člani lovske družine bodo poskrbe-
li za veselo razpoloženje vseh udele-
žencev krajevnega in lovskega prazni-
ka.
Janez Korenjak
Še jutri ogled
razstave
V mladinskem likovnem razstavi-
šču Srednješolskega centra Dušana
Kvedra v ftuju so pred tednom odpr-
li razstavo likovnih del Franca Cigu-
ta, pedagoškega svetovalca Zavoda za
šolstvo, organizacijske enote Mari-
bor.
Avtor je rojen v Renkovcih v Prek-
murju in je začel slikati že v gimnazij-
skih letih; svoje likovno znanje pa je
nato izpopolnjeval pri vrsti znanih li-
kovnih pedagogov, od katerih velja
posebej omeniti profesorja Bojana
Golijo iz Maribora.
Pri svojem ustvarjanju uporablja
predvsem akvarelno tehniko, gvaš,
mešano tehniko in olje. Njegove kra-
jine, v katerih je najizrazitejši, izžare-
vajo vso mehkobo prekmurske ravni,
ki je značilna tudi za njegovo oseb-
nost.
Doslej je imel že sedem samostoj-
nih razstav, tokrat pa je na ogled 26
njegovih del.
mš
DOSLEJ ZE TRI
PREDTEKMOVANJA
v Sloveniji je v zadnjih letih vse več prireditev, na katere vabijo
ansamble, harmonikarje, pevce in še kakšne glasbene skupine. Očitno
gre za srečanja, ki privabljajo veliko poslušalcev, vzbudijo pa tudi po-
zornost tiska, radia in televizije. To pa obenem potrjuje, da si je do-
mača zabavna glasba že pridobila mesto v medijih, ki so jo dolgo od-
klanjali. Kaže pa tudi na to, da so se tisti najbolj goreči nasprotniki
umaknili na druge položaje in da prihajajo nekoliko bolj razumevajo-
či Slovenci na najodgovornejše položaje, predvsem pa na tiste, od ko-
der lahko delijo in vladajo.
Naš, ptujski festival domače zabavne glasbe bo letos praznoval
že 18. rojstni dan. Postaja polnoleten, in po prijavah sodeč, je vse bolj
priljubljena oblika dokazovanja glasbenega in pevskega znanja. Mno-
gi se namreč zavedajo, da je že za nastop na festivalu potrebno dolo-
čeno znanje in da lahko le ob njegovi pomoči hitreje posnamejo plo-
ščo ali kaseto ter pridejo v poštev za radijska in televizijska snemanja.
Blizu 50 ansamblov iz Slovenije in zamejstva je letos poslalo svo-
je prijave, kar 27 med njimi pa mora opraviti avdicijo — neke vrste
predtekmovanje. Petnajst jih je to nalogo že opravilo v Topolšici, pri
Lenartu in v Mozirju, ostalim pa še v Dolenjskih Toplicah, kjer bo av-
dicija to nedeljo ob 15. uri. Strokovna komisija bo odločila, kateri an-
sambli so si priborili pravico nastopa na XVIII. festivalu domače za-
bavne glasbe, ki bo 4., 5. in 6. septembra v Ptuju.
mš
Zadnji let Janeza
Krajnčiča
še v prejšnji številki Tednika smo na športni strani poročali o
odličnih uvrstitvah motornih pilotov Aerokluba Ptuj, ki so se vrnili 2
republiškega tekmovanja v Ajdovščini z odličnim drugim mestom pj.
lotov Toma Verbančiča in Janeza Krajnčiča ter tretjim mestom Hojni-
ka in Kolariča. Verbančič in Krajnčič sta si s tem uspehom zagotovila
uvrstitev na tekmovanju za jugoslovanski aerorally za pokal maršala
Tita. Toda, žal, je prišlo do tragične smrti Janeza Krajnčiča, ki je v
sredo, 10. junija, ob 15.10 v gozdu pri naselju Bodislavci pri Ljutome-
ru strmoglavil z jadralnim letalom Elan DG 100.
34-letni Janez Krajnčič, doma iz Gajevec na Ptujskem polju, je
bil vzorni klubski tovariš, sicer pa obetavni motorni in jadralni pilot.
Med nebom in zemljo, kjer se je končalo tudi njegovo mlado življe-
nje, je preživel 400 ur v jadralnem letalu in prek 150 v motornem.
Upravnik Aerokluba Ptuj v Moškanjcih Leopold Ambrožič je
povedal, daje pilot Kranjčič usodnega dne ob 11.45 vzletel s pomočjo
motornega letala Utva z letališča v Lescah. To gaje vleklo do Mozir-
ja, kjer se je odklopil in nadaljeval z jadralnim letom proti Ptuju in
Murski Soboti. Po radijski ukv zvezi se je Krajnčič zadnjič javil ob
14.45 in sporočil, da leti na višini 600 metrov.
Kot so povedali očividci, naj bi Krajnčič zaradi izgube višine ali
drugih vzrokov nameraval zasilno pristati na travniku ob gozdu, a je
med spuščanjem zadel v krošnjo hrasta v višini 16 metrov. Po vsej ver-
jetnosti je z glavo močno udaril v komandno ploščo letala, saj je zara-
di hudih poškodb takoj umrl.
Inšpektorji zveznega komiteja za letalstvo iz Beograda so si me-
sto tragičnega dogodka ogledali dan pozneje in opravili tudi rekon-
strukcijo Janezovega zadnjega leta. Povedali so, da bodo lahko o po-
drobnejših vzrokih nesreče povedali v 30 dneh. Zaenkrat smo lahko
izvedeli le to, da je bilo Elanovo letalo tehnično brezhibno.
Člani Aerokluba Ptuj so bili ob smrti svojega odličnega in vedno
nasmejanega klubskega tovariša močno pretreseni. Še isti popoldan
so se sestali na razširjeni žalni seji predsedstva. Naslednji dan so na
letališču v Moškanjcih ostala vsa letala na tleh — Janezu v spomin. V
petek pa so ga v velikem številu prijatelji, znanci in klubski tovariši
pospremili k zadnjemu, mnogo preranemu počitku na pokopališču v
Gorišnici. Zadnji pozdrav so opravila tudi letala ptujskega Aerokluba
s preletom nad žalnim zborom.
M. Ozmec
Zadnji posnetek odlične drugouvrščene dvojice ptujskih pilotov Verban-
čiča (desno) in sedaj že pokojnega Krajnčiča (levo).
(fnin- I r^ainLn^
LETNI PRIKAZ DELA
Ptujsko gledališče je bilo v sredo prizorišče zanimivega glasbene-
ga in plesnega dogodka. Šola sodobnega plesa in glasbeni vrtec sta
pripravila letni prikaz dela za starše otrok, ki obiskujejo šolo in vrtec.
Otroci od četrtega do šestega leta so prikazali le delček aktivno-
sti, ki jo mentorji izvajajo z najmlajšimi; v plesni pripravljalnici ter od
prvega do četrtega razreda plesne šole pa smo lahko že videli pro-
gram, pripravljen za oder, tudi tisti, s katerim so se tri skupine uvrstile
na republiško srečanje mlajših plesnih skupin, ki je bilo pretekli četr-
tek v pionirskem domu Cvetke Jerinove v Celju pod skupnim naslo-
vom POMLADNI PLES '87.
Pohvaliti je potrebno še to, da v šoli sodobnega plesa ob plesni
dejavnosti razvijajo še glasbeno ustvarjalnost mladih s sodelovanjem
in pomočjo učiteljev iz glasbene šole Karola Pahorja v Ptuju.
mš
ZMDA Slovenske
Gorice '87
Okoli 220 brigadirjev iz Zito-
radja (Srbija), Ljubiškega (BiH),
Kruševa (Makedonija), Sente
(Vojvodina) ter Zagorja ob Savi
in Murske Sobote bo v ponede-
ljek, 29. junija, zasadilo krampe
in lopate na delovišču v Maj-
skem Vrhu, kjer bodo v prvi iz-
meni zvezne mladinske delovne
akcije Slovenske gorice '87 nada-
ljevali izkop jarka za vodovodno
omrežje.
Na zadnji skupščini ZMDA so
minuli petek, \2. junija, imeno-
vali tudi člane štaba letošnje ak-
cije. Dolžnosti komandanta bo
opravljal Ivan Rojs, prekaljeni
štabovec iz Ptuja. Namestnica
komandanta za interesne dejav-
nosti bo Irena Hunjet, traserske
dolžnosti bo opravljal Milan Zo-
reč iz Lenarta, ekonom akcije pa
bo Miran Premužič iz Markovec.
Slovesnost ob pričetku akcije bo
v nedeljo, 28. junija, ob Domu
učencev v Ptuju, kjer bo tudi na-
selje letošnje akcije.
Osnovni program dela na
ZMDA Slovenske gorice je ročni
izkop jarkov za vodovodna
omrežja na območju ptujske in
lenarške občine. V dopolnilnem
programu pa so še dela pri vzdr-
ževanju melioracijskih sistemov
in urejanje cestnega omrežja. /
-OM
Najmlajši plesalci na odru ptujskega gledališča. Foto: mš

Pred kratkim smo v redakciji
prejeli pismo Jožeta F. iz Ptuja z
naslednjo vsebino:
»Občanom se spet ponuja igra
za denar v znesku 5.000 din, kar
je zelo mikavno, saj je na sprem-
nem besedilu obetavno zapisano,
da lahko v kratkem času posta-
neš bogat. Tudi jaz sem med rev-
nimi, in bi to igro rad zaigral,
vendar se bojim, da bi mi UNZ
Maribor priigrani denar odvzela.
Spomnim se, da ste 4. februarja
letos po radiu povedali, da igra
ni dovoljena. Ker pa beseda ni
postala dejanje, se je ta mikavna
igrica spet razmnožila.
Tisti, ki igrajo, se bojijo, da bi
novinarji igro odkrili in bi bila
veriga prekinjena, denar pa odv-
zet. Želim zvedeti: ali lahko igro
kupim in igram, ne da bi bil za to
kaznovan in ali mi uprava za no-
tranje zadeve priigranega denar-
ja ne bo odvzela.
Z vsebino pisma smo seznanili
komandirja postaje milice v Ptu-
ju Franca Horvata; ta je takole
odgovoril:
»Najprej moram pojasniti, da
zakon o igrah na srečo podrob-
neje razčlenjuje, katere so dovo-
ljene in katere nedovoljene igre
na srečo, katere pravne osebe
smejo igre na srečo organizirati,
na kakšen način in podobno. Za-
kon o prekrških zoper javni red
in mir pa opredeljuje vse tiste
igre na srečo, ki niso v zakonu o
igrah na srečo, kot prekršek. Ka-
zenski zakon SR Slovenije sma-
tra kot hujšo obliko kaznivega
dejanja vse igre na srečo, ki niso
dovoljene. Ker igra, ki jo opisuje
bralec Jože F., z zakonom o
igrah na srečo ni dovoljena, je
logično, da je prepovedana.
Mislim celo, da bi v omenjeni
igri, ki jo sicer dobro poznamo,
javni tožilec lahko našel tudi ele-
mente kaznivega dejanja goljufi-
je. V minulih dveh letih smo o
tem veliko opozarjali, saj so se
igre pojavile na območju celotne
republike Slovenije. Sicer nima-
mo konkretnih podatkov, da bi
posamezniki na ta račun oboga-
teli. Slišati pa je bilo, da so neka-
teri zbrali v igri tudi prek 200 ti-
sočakov. Po podrobnejši razčle-
nitvi verige igre ocenjujemo, da
so imeli takšno možnost le tisti,
ki so bili med prvimi. Vsi tisti, ki
so se vključevali v igro kasneje,
so bili prav gotovo oškodovani.«
Kako pa je s pridobljenim de-
narjem? Bralec vprašuje, ali ga
UNZ lahko odvzame.
»Predmeti in premoženjska
korist, pridobljena z nedovolje-
-nim dejanjem — naj bo to prekr-
šek ali kaznivo dejanje, — se
odvzamejo kot varstveni ukrep
in se priložijo spisu, ki ga pošlje-
mo ustreznemu organu.«
Bralec Jože F. iz Ptuja bo ver-
jetno s povedanim zadovoljen,
saj je komandir dal odgovore na
vsa njegova vprašanja. Igre za 5
tisočakov torej ni dovoljeno igra-
ti, pridobljeni denar pa bodo de-
lavci UNZ odvzeli!
M. Ozmec
Od 15. junija omejitev vožnje
Dosedanja odredba, ki je ome-
jevala promet nekaterih vozil ob
določenem času na cestah v naši
republiki ni prizadejala voznikov
in uporabnikov cest na območju
ptujske občine. V uradnem listu
št. 22, ki je izšel v začetku tega
meseca, pa je bila objavljena no-
va odredba o prepovedi vožnje
nekaterih vozil ob določenem ča-
su, ki pa zadeva tudi ceste na ob-
močju občine Ptuj. Da bi bili vsi
uporabniki cest o tem čim bolje
obveščeni, smo zaprosili za do-
datno pojasnilo komandirja po-
staje milice Ptuj Franca Horva-
ta; ta je o tem povedal:
»Predvsem želimo, da zaradi
nevednosti ne bi prihajalo z naši-
mi delavci milice na cestah do
neljubih zapetljajev in negodo-
vanja. Promet je omejen na sle-
dečih cestah in odsekih: na ma-
gistralni cesti M/3 na odseku
Maribor—Ptuj, na magistralni
cesti M/l 1 na odseku Hajdina—
Macelj ter na ostalih magistral-
nih cestah za nekatera vozila. Od
15. junija naprej je prepovedan
promet za vozila, katerih največ-
ja dovoljena teža presega 5 ton
— gre predvsem za tovorna vozi-
la, prepovedan je promet s trak-
torji, delovnimi stroji in moto-
kultivatorji, motornimi vozili, v
katerih se učijo voziti kandidati
za voznike, ter vprežnimi vozili.
Omejitev velja do 15. oktobra, in
sicer ob petkih (če je delovni
dan) od 14. do 19. ure, ob nede-
ljah (če je naslednji dan delovni)
od 17. do 22. ure, zadnji delovni
dan pred prazniki SFRJ in SRS
(1. in 2. januarja, 27. aprila, 1. in
2. maja, 4. in 22. julija, 1., 29., 30.
novembra), če ta dan ni sobota,
od 14. do 19. ure, ter zadnji pro-
sti dan ob izteku praznikov od
16. do 21. ure.
Omejitev velja tudi za vsa to
vorna vozila s priklopnimi vozili
na vseh magistralnih cestah (od
15. junija do 15. oktobra) od 5.
do 10. ure, prav tako za tovorna
vozila, katerih največja dovolje-
na teža presega 5 ton, na vseh
magistralnih cestah v SR Slove-
niji ob nedeljah od 17. do 22.
ure. Od 6. junija do 15. septem-
bra velja omejitev za tovorna vo-
zila s priklopnimi vozili ali brez
njih, katerih največja dovoljena
teža presega 7,5 ton, od petka od
14. do nedelje do 22. ure.
Poleg tega je v isti odredbi tu-
di prepoved vožnje za .lekatera
vozila v času opravljanja zimske
službe, vendar o tem več kdaj
drugič, ko bo zadeva aktualna.
Sicer pa naj povem, da je dolž-
nost vzdrževalca cest, pravilno in
ustrezno označiti posamezne od-
seke s prometnimi znaki. Vsi ti-
sti, ki bodo prometne znake krši-
li, pa bodo seveda kaznovani po
zakonu o temeljih varnosti cest-
nega prometa zaradi neupošteva-
nja prometnega znaka.
Naj opozorim bralce, da velja
omejitev prometa za traktorje,
delovne stroje in motokultivator-
je na vseh magistralnih cestah
vsak dan od prvega mraka do
zdanitve. Odseki magistralnih
cest na območju občine Ptuj pa
so Ptuj —Maribor, Hajdina—
Macelj in Hajdina —Kidričevo.
Pa srečno vožnjo.«
-OM
Rodile so:
Sonja Mlakar, Spuhlja 2/a —
dečka; Binca Murko, Na Obrež-
ju 17 — Mojco; Danica Šprah-
Mohorič, Ob Dravi 4 — dečka;
Danica Zavec, Vel. Okič 49 —
Katjo; Drevenšek, Soviče 19/a
—	Danijelo; Slavica Drevenšek,
Zg. Gruškovje 12 — Petro; Vida
Krajnc, Brezovec 85/a — Aleša;
Ana Gabrovec, Zg. Gruškovje 13
—	Ksenijo; Zlatka Juršek, Belski
Vrh 40 — Dominika; Bojana
Ferk, Zadružni trg 4 — Gregora;
Zlatka Mlinarič, Moravci 118/a
—	dečka; Marija Potočnik, Do-
brina 14/b — dečka; Zinka
Krasnič, Volkmerjeva 22 — de-
klico; Jožica Jurgec, Župečja vas
l/a — Evelino.
Poroke:
Srečko Podhostnik, Sp. Velov-
lek 23, in Zdenka Šel, Janežovski
Vrh 19; Srečko Lozinšek, Mo-
škanjci 108, in Marija Matjašič,
Podvinci 36.
Umrli so:
Josip Svaty, Središče, Trg svo-
bode 1, roj. 1916, umrl 5. junija
1987; Janez Kekec, Savci 79, roj.
1912, umrl 6. junija 1987; Franc
Pal, Stojnci 5, roj. 1932, umrl 5.
junija 1987; Erika Milošič, Mi-
klošičeva 10, roj. 1942, umrla 8.
junija 1987; Ana Žuran, GpriCak
14, roj. 1906, umrla 8. junija
1987; Anton Gajšek, Zg. Sveča 8,
roj. 1930, umrl 11. junija 1987;
Ana Galun, Dom upok. Ptuj, roj.
1892, umrla 11. junija 1987;
Martin Jesenek, Središče, Slo-
venska 8, roj. 1923, umrl 11. juni-
ja 1987; Janez Laporšek, Strajna
39, roj. 1927, umrl 11. junija
1987; Stanislav Krajnc, Mestni
Vrh 31, roj. 1940, umrl 12. junija
1987; Ana Korošec, Ob Studen-
čnici 6, roj. 1902, umrla 13. juni-
ja 1987; Terezija Fogec, Dom
upok. Muretinci, roj. 1922, umrla
14. junija 1987; Ivana Mordej,
Dom upok. Ptuj, roj. 1904, umrla
13. junija 1987; Ema Visinski,
Gerečja vas 2/f, roj. 1932," umrla
13. junija 1987; Vincenc Trojnar,
Gomila 40, roj. 1907, umrl 15. ju-
nija 1987.
TEDNIK
Izdaja r.avod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK 82250 PTUJ, Voinja-
kova 5, poštni predal 09. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo vsi novinarji zavo-
da, direktor in glavni urednik
Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehni-
čni urednik Štefan Puinik,
novinarji: Jože Bračič, Ivo
Ciani, Nevenka Dobljekar,
Majda Goznik, Darja Luk-
man, Martin Ozmec, Marjan
Šneberger in novinar-lektor
Jože šmigoc. Uredništvo in
uprava Radio-Tednik, telefon
(062) 771-261 in 771-226. Celo-
letna naročnina znaša 7500
dinarjev, za tujino 9500 dinar-
jev. Žiro račun SDK Ptuj
52400-603-31023. Tiska ČGP
Večer Maribor. Na podlagi
zakona o obdavčevanju pro-
izvodov in storitev v prometu
je TEDNIK uvrščen med pro-
izvode, za katere se ne pla-
čuje temeljni davek od pro-
meta proizvodov.
23. krajevni praznik v Destrniku
v spomin na dogodke iz leta 1942 — takrat so partizani napadli
orožniško postajo v Vintarovcih, padla sta dva nemška orožnika —
praznujejo v Destrniku krajevni praznik, letošnji je bil že triindvajseti.
V nedeljo dopoldan so odprli v šoli Bratov Reš razstavo del, ki
so nastala na enodnevnem likovnem srečanju slikarjev iz severovz-
hodne Slovenije. IJpremljala jo je še razstava kruha, pogač in peciva,
na kateri so sodelovale domače gospodinje.
Na osrednji slovesnosti, ki se je začela nekaj po trinajsti uri, pa
so na seji krajevne skupščine in vodstev družbenopolitičnih organiza-
cij spregovorili o delu in uspehih v zadnjem obdobju, pa tudi o načr-
tih, ki jih bodo s skupnimi močmi izvedli. Tudi letos so v Destrniku
pogostili najstarejše krajane in se skupno poveselili na družabnem
srečanju.