r” POŠTNINA PAVŠAilEAKA O O O Posamezna številka: 60 vinarjev. „TAB01t'* izhaja vsjlU dan, razvon nedelje in praznikov, ob 18. uri z (tu.umom naslednjega "‘In« ter Btane celoletno 120 K, polletno 60 K % četrtletno 20 K, mesečno 10 K. Inserati po dogovoru, Pri vočkrotn objavi popust. iNaro«. se ,m upravi ^TABOKA*, MAUlBOlk, Jurčičeva ulica štev, 4. w- w BSESSltojAz Liiii« •i mc59 • «i ¥V CTV* rV*^» rwr?if mi« «* • • • : Posamezna številka: £ a '■ ■ 60 vinarjev. * R m * UTlBDNltjTiU s;« oaunja v Mari« 5| m boru, Jurčičeva ul. bt. 4, 1, nad- « "J stropje. Tole Ion interurb. št. 276. JJ ■ UP1MVA se uah-ja v Jurčičevi ■ JI ulici štev. 4, pritličje, evo. Tele- s ■ oa at. 24. SHS postr.ovekovui x*- « ? cuu *tov. 11.73V. ? Z < • Na naroeiiu brez denarja se n« J JJ ozira. - ito«co?i8i se ne vračajo. ■ ■ « ■ « Leto: I. Maribor, nedelja 26. septembra 1920. Številka: 26. 4ii£EEiiSSiinie:'-r??i!5an^'-f.r-:!K^'«xTf^.r/^E«'.;SB*ts3HV[5^^ O® ilet?©lii€il©fiarn@ Razkol nied delavstvom.* Sela uri nadaliuie. »ga sveta o jadrarifkem' vprašanju, — Dokončana razpravo 0 proračunu. $fc3 %as M «oče^ 9 M a r i b o r, 25. septembra. Kl?rikn!ci so nač vedno eni in isti; dalo tudi v čistem Čeprav vpijejo v jj izvedbo novih volitev, bo ta klub iz-j je izgnal z bičem v roki nekdaj Kristus svojem časopisja, da hočejo volitve, se; ginil iz sveta in našim klerikalcem ter sam. --jih v srcu vendarle boje ter jih sku-isrbskim radikalcem bo tako izbita vez. saje na vse mogoče načine preprečitiV sredini bo nastala lukma. Pa tudi ter znova ža leči. Srbski radikalci j bo sicer njihova skupina precej izgu- čse on? sk.be lastnosti, ki so lih imeli- skušajo sedaj izzvati novo vladno j bila. Srbske občinske volitve so po-že v onih dobah", ko se š£ niso zvali kri?o, klerikalci jim sevede pornsg 'jo.|kazale, da je demokratom v Srbiii za-klerikalci, im^vo tudi še dandrnes. V Kttpčevalec, ostane vedno kupčcvalec,|gotovljena zmaga pri volitvah v kon* zgodovini judovstva naj Jemo kliko a]j — ostane Jud. - stltuanto. V Bosni in Hercegovini so Zunanja in notranja politika. reformi izgubili skoro vse, Dalmacija je itak po večini napredna, v Črni gori so soleh sami demokrati, v Vojvodini velikih duhovnikov in njihovih Pod-: Toda tega novega kupčevanje z repnikov, ki so kuočevali v femnliu in usodo našega naroda in naše države, in katere je Kristus izgnal z bičem, si r.e bomo več do’go dovolili. Do* Tako kakor so kupčevali tedaj židgv , V0Ij dolgo smo trpeli dve leti. Če iz-ski klerikalci. tako kirčujeb tudi še zovrjo radi!;a'ci s kupljeno pomočjo [se je demokratska stranka, kot nova dandanes. Cerkev j?in je še' vedno .slovenskih klerikalcev res novo vladno J stranka zelo razširila ter je danes naj-trž'ščp. Toda kupčija v židovskih krizo, zahtevamo v interesu naroda, s močnejša. Na Hrvatskem pa stoji de-templjih ni bila tako važna, kakor !ci države :n dinastije, da poveri krona j mokratska stvar v splošnem jako dobro, kupčija dandanes § katero se večajo’vlado ljudem, ki ne spadajo tem; Po mestih pa bodo brezdvomno zma- * O značaju dr. Korošca poroča celiska »Nova Doba« sledečo karakteristično ilustracijo: Značilno za Korošca rad kalci vsled nastopa proti agrarni je, kaj se mu je dogodilo leta 1907, naši klerikalci,' ki kupčujejo z us da klikam in 'katerih' na;oga naj bo, da vsepia našega naroda in tako težko ne plede na to. če stoji za njimi kak priborjene svobodne države. Pri tem | parlament, izvedejo 28. novembra vo-liudi tu ne bo vse tako, kakor si kle-■ kupčevanju jim je vseeno, če trpi ves j litve v konstituanto, ki nas edine mo-narod, tr-'i vsa država, glavno je. de j rejo rešiti teh kupčevalcev. ittiajo oni profit. Naiškandalozpejše p'a J Mi se volitev v 33 njihovo trgovanje z glasovi v par-;bojimo, kakor lameiitu. Dasiravno vedo,' da so srbski radikalci največja nesreča za nas; na- razmerje, kalero Smo imeli v n ari ' rod in našo državo, so jim vendar prodali svoje glasov.’ za .neomejeno gospodstvo v Sloveniji, za stolčke poverjenikov v Ljubljani, za sedeže ce-rentov in vladnih komisarjev, predsednikov stanovanjskih komisisij, šolskih nadzornikov in voditeljev itd. Naši mlada, še neurejena država potrebuje ustave in zakonov kakor riba vode, potrebuje prlam^nla, ki bi bil res parlament, toda knjj to klerikalcem mar. Njim je bol!e, da je država neurejena! da je rarament zn nič, kajti oni pač vedo, da v kalnein lahko dobro ribarijo, begve če se bo O t o n Ž u p n n č i č: Slovenci iežik in gledališče. (Priobčuje M. S.) (Dalje) Povedal bom paralelo iz vpoda-'žkljajoče umetnosti, ki ki je šla v tem isto pot, kakor jo je šla moderna f lo-zefija, in ki jo mora iti tudi f-lologija, gaii po večini socijalisti. Najslsbšs sfoji še Slovenija, (oda rikalci predstavljajo. Samostojna kmetska stranka je postala močan faktor, s katerim moramo računati in skupen se jih boje radikalci,jnastbp vseh naprednih strank, kar bo 'crepričani, da se to 1 skoro gotovo neobhodna potreba in ionstituaiMo ne tu s°daj, ne more hraniti v konsti-tuanii. Naše parlamentarne skupine,so riasiale, razen demokratske Z2jednice, vse nenaravnim Toiom, na podlagi raznih kompromisov in pogodb ter nimajo nič skupnega, kar bi jih idejno, ali pa vsa kulturno vezalo. Naj*ečji nestvor t. zv. parlamentarne zajedaice pa je hrvatski »Narodni klub«, v katerem sede vsi-oni, ki so jih novsod izbacnili, po političnih idejah nasprotni a kulturno’ naravnost sovražni. Tam sedi poieg proletarca nrlijomr, noleg 'klerikalci fram?r'on itd. Z razpustom sedanjega' »parlamenta« ter’ z • r, -nrrm rrr*e\ -jaarBf« ■«. M CT*mj»« osfielo, da ni nikjer } 'kake abstraktne le pete, .da naj e=kfiki izvajajo svoja wečnovnlj«;vna pravih, iz teija, kar go že pred njih modrosiio umetniki ptak- interes vsega naroda in države, bo tudi naš lokalni klerikalizem, če že ne popolnoma iztrebi?, pa vsaj močno razrahljal. .Dveletna doba vlade kupčevalcev je odprla oči večini našega ljudstva ter jih odvrnila od sebe. Naš narod ozdravlja po dolgi in mučni bolezni klerikalizma. In mi smo prepričani, da bo peoa ku-rčevalske politike kmalu izbrisana z našega narodnega telesa. V to pa moramo pomagati s skupnim nastopom vsi, kar nas je naprednih, kajti nas vseh prvi in največji interes Na Štajerskem smo osnovali narodno stranko kot odgovor pred klerikalnim šušteršičijanskim hujskarijam, ki jih je Korošec počel v Mariboru. Na pritisk starejših rodoljubnih politikov ki sq desetletja z najvejčim uspehom vodili štajersko slovenstvo, pa se je doseglo, da se sestanejo zastopniki Koroščeve skupine, narodne stranke in stare narodne skupine v Mariboru. Namen sestanku je bil, položiti temelj za skupni nastop pri državnozborskih volitvah. — Zbrali smo se z najbolj* širni nadami za povoljen uspeh v ma* riborskem Narodnem domu, od vsake skupine po deset zastopnikov. Korošec je GiTseveda tudi navzoč za Šušter-ševičevo skupino. Začne sd posvetovanje, nihče ne ugovarja in sam Korošec se dela, kakor da je s ciljem zborovanja popolnoma soglasen. -Vsakdo si torej lahko predstavja učinek dr. Kukovčevih besed, ki vstane in pravi, da nima smisla se posvetovati, kajii na zbor niso prišli vsi z dobro voljo in s čistimi nameni. Pri tem vzame iz’ žepa izvod »Slovenskega Gospodarja«, ki je izšel isti dan po* poldne — bil je rayno četrtek — a je dopoldne v času, ko se je vršil se- je, da izženemo iz templja naše svo- ^stanek, seveda že bil tiskan, V tej §te-bedne domovine kuočevalce, kakor jih, vilki »Slov. Gospodarja« pa se je že šileči polnejša, mogočnejša. Izgovorite,;oblika,do skrajnosti dovršena, bi mu prosim besede povn, vovk, — in poln, s je slog sama muzika-volk — risluškujte, kjer je več zmenka, j Ni ga kritika, ki ne bi bil milostno Poieg fe^a naj pripomnim še nekaj: posladkal svoiih hudih izvajani s ten? - - - - - In gleite čudo — ta Ca- stre« izvrjiif — in da j« c;!i umetnost! ižgovar.iava poln, volk sploh nima na j cukerčkom. In gleite čudo ti Sevlienje kara’terisfkov, ki jih (^venskih Heh eksistenčne pravice, rovnik slovenskega iezika, —- ki mnogoornzni konkretnosti. Poslej i-mamo štde zoret umetnost naših časov, zakaj vse vade se gibljejo v okviru Mrumrievo podobe, ki so tako daleč istega svetovnega naziranja. Tudi v kiparstvu in sijkarstvu ro bili časi (v poeziji, tudi) ko so mislili umetniki, da «}e naš ideal lepote že uresničen, d^ je vprššanfe o formah in linijah člo: ueškega telesa že rešeno, davr.o rešeno — na krožniku pred njimi na mizi — Grki so ga rešili zn vse večne čase, v kiparstvu, v arhitekturi, v poeziji — samo nje je treba posnemati, pa se povzdignemo zopet do ideala, ki ticno Produšcvucm« nu^‘ nuv, rs< ji|ir j’*in v»?s/'.mvmv«w .v. v, . »— ••i_ x x •' je ustvarilo polro življenje v svoji ker se nikjer na naši zemlji tako ne:sa same bisere iz svojih ust, ta prvi govo-i Tudt po Ustih malih okrožjih,‘ritmik naše proze — izgovarja končni ki( ' “ “ ““ .......... ko*' od one nazvi-klasike, Rodina, Fn celo P up. vrst > umelntn, ki so isiovredne s kla-si metniki posnemati, nego ..... — r.„ ....-------------------------------- -- —, — , , , , , , . „._____ istega-večnega vira, kskor vsi pravi mav? Jezik ja vendar ustvarjen za uho;, godel rovtarske popevke in si nas ya-umetniki — iz velikega neizčrpnega = oprostite se črke in toorije — zamislite j ral, da zvene blagoglasno. Da, da, ha- zaklada maike prirode. i se edino v zvok — in ta je v tem in | ko papirnati smo postali, gospoda Ravnotako se je morala na odru}onem slučaju popolnoma isti. Doslej;moja. Ritem in melodika ni črk», ne* umaknili takosvana !e:>a »waitnarska« j vsaj ni trdil živ krst, da je postavim go nzvok, mi pa ga vživamo z^očesom poza karakterističnim kretnjam, nadeti živ, zdrav, prav, sreo neblagoglasen, slog in af jhtirana govorlča priprostemu;tudi pri petju ni bilo dosihtnal najma- neblagoglasen, dočim je ž!v bfagogla-j tem odkritju je šel še tisti košček tvo- ičnirni, ne zato. ker so jih hoteli u- sen. Kje je za nepokvarjeno uho ra- je slave rakom žvižgat, zakaj ti, prvi ietmk£ nosnemati, nego ker so pili iz! zlika med izrekom pav in stav sli js-ina ritmi« m krasnoslovec, si nam pih linij, vsa prazna psevdoklaslka. Kar je pri Grkih živelo, ker so se ličili od žive prirode in so jo oblikovali v slogu, ki je odgovarjal nj^h natureiu ih dušnemu svojstvu — to ja pri njih'vo, pri prosto lepoto. Prešeren . . . klavernih, kratkovidnih posnemačili; Shakespeare. ne z učesom. In v petju? Ce nima mojster Hubad, ki je ponesel svoje dni sloves slovenske pesmi med tuji svet preko naših meja, v tem osiru ugovora proti izreki na u, kako se mu ritmike in glasovnosti našega resnič-i ilm moramo, če smo odkriti in pošteni hočemo postaviti po robu mi revčki, nega jezika mora zajemati naša orto-1 priznati v tem oziru več sodbe nego: ki komaj poznamo note, ali znamo epi'a svoja pravila. In prav v karak- sebi samim? Ivan Cankar je moral,razbijati po klavirju? In če pravi La* od gospodov kritikov marsikatero bri-. jovic, ki mu menda tudi ne bo nihče dko preslišati, vsi mogoči prigovori in odrekal finega sluha, da je za petje očiki so leteli nanj od vseh mogočih i izgovor na v lažji, ker ne zapira jezik cj3 sicer ne najdemo nikoli. In kaj jo | naravnemu tonu. Ito mora biti z našim njšega pomisleka in sedaj kar naan-nastalo iz tega? Pu?te akademične blagoglasjeai. No iz abstraktnih poj-i krat surovost v govoru, težkoče pri podobe, sohoparni kipi tal:02vanih ie- lrncv, ne iz tujih jezikov — iz bistv,? petju. Ali ne bi prsšali tudi oseb, k; ierističnosii bomo našli tudi edino pra- vedlo v nenatumo prisiljeriost, v dol- In če še hočemo teoretizirati — ka-i strani — u eni pa so si edini vsi, tu- glasu izhoda kakor se to godi pri lu, gočassno pozo. In bilo je treba burnih i ko za boga naj bi bil u trši, surovejšljdi najhujši in najdo^lednejši njegovi in blagoglasnejši, ker je v°kal "aJ bojev w umetnosti, oredno ie orodrloiod l*a? Ali ni narodova izr«=Ua v rc- nasprotniki; da je pisatelj, ki. tnu je mu odgovorne na toj.sospoaa* Stran' 2. ;T A B O R«; -Marfcor, 26. septembra 1920 nahajala najnovejša vest, da se je danes vršil v Mariboru sestanek vseh treh strank, s do -sporazuma ni prišlo, ker so to preprečili ^celjski liberalci". Kako je to vplivalo na navzoče, si vsakdo lahko predstavlja, a Korošec kot urednik „S1. Gospodarja11 in pisec dolične v„najnovejše “ vesti se je tako prestrašil, da se naslonil na steno in prebledel, kakor najbelejši zid. Ril je tak, da se mi je skoraj smilil. Dr, Kukovec, ki je za lumparije klerikalcev vedno imel izvrsten nos, je namreč dospel že prejšnji dan v Maribor. Stopil je takoj v zvezo s Stavci v Cirilovi' tiskarni, kjer se tiska rSl. Gospodar" in je dobil od stavca takoj en odtis naindvejše številke „SI. Gospodarja" in rokopis o navedeni naj-novejši vesti. Rokopis je bil seveda bd •poštenjaka Korošca. Ce bi ne vedeli o Kord.šcu nič druzegn, kakor samo to, bilo bi ze dovolj za presojanje njegovega' značaja in njegove politične poštenosti. '* Horthyjcvi gardisti. Pred nekoliko dnevi se je posrečilo ubežati na Madžarsko nekaterim Hrvatom, iz Horthyjeve garde, ki so doma iz Baranje, pa so bili internirani, nekateri v :Noyem Sadu, nekateri pa v Valjevu. 'Eden izmed njih z imenom Richel je ipoložil pol milijona kron varščine pri naših oblastih, v Novem Sadu, šemo da ga puste na svobodo. Dft@vna kronika '—■Naša vojaška realka. Kakor, znano, je vojno ministrstvo .odredilo, da se ta zavod sukgesivno opusti. Lansko leto sta obstojala'isamo še. dva iiazreda, letos pa samo še zadnji; drugo leto' pa ta zavod sploh prestane. Poslopje' vojaške realke je ogromna, krasna 'stavbaj z njenimi napravami z ogromnim vrtom in parkom n aj.p.rip revnejši prostor za kako višjo šolo, ki bi bila v Mariboru itak potrebna. V njej jc dovolj prostora za učilnice, za kabinete, laboratorije i. t. d. poleg tega.pa še stanovanja .za profesorje in dijake; ogromen vrt in ostala ekonomija pa bi daj‘ala lahko' lepo množino »živil za dijaško menzo. Za naše šole 'posebno za ljubljanske univerzitetne fakultete primanjkuje prostora, potikati se morajo po raznih neprimernih lokalih, tu pa stoji ogroiueij prostor z vsem potrebnim — prazen. Ljubljana inia itak preveč šol, dijaki nimajo stanovanj, -živeti morajo po nezdravih luknjah, Zakaj se ne premesti ena peterih ljubljanskih fakultet v Maribor, v vojaško realko? Ali jo res edina ovira temu ljubljansko špisbirgerstvo, ki Loče v svojem samoljubju mučiti še nadalje profesorje in dijake, samo zato, da ne izgubi časti, da ima vseh pet univezi-tetnih fakultet? Ne bodimo otročji, ne" smešimo se pred celim svetom z našim malomeščanskim samoljubljem. Poleg 'vs^ga že navedenega, pa ima naša vojaška realka tudi krasno množino učil, moderne laboratorije in zbirke. preparatov, ki bi skoro popolnoma zadoščale tudi za visoko šolo. Posebno fizikalni kabinet bi za prve čase lahko zadoščal za celo tehnično fakulteto. Ljubljana pa nima — nič in pouk silno trpi. Se pred nekaj tedni je obstojala nevarnost, da se tehnična'fakulteta v Ljubljani vsled pomanjkanja lokalov sploh opusti. To nam daje ljubljanskim modrijanom najlepše spričevalo, če ne more biti v Ljubljani, naj sploh ne bo — tako si mislijo. Toda najhuje šele pride, Kakor smo od zanesljive strani izvedeli, se nameravajo že tekom par tednov vsa učila naše vojaške realke, vredno' več milijonov kron, ker le|e tu skoro vsa neuporabljena, — odpeljati v Beograd, kjer se baje izreče tam ošn ji univerzi. To bi pomenilo za-nas naravnost zločin, a nihče se ne gane, da bi ta zločin preprečil. Ljubljanska univerza nima’ učil, iz Maribora pa se ta učila odpošljejo v - - Beograd. Poživljamo vse naše odločujoče faktorje, posebno pa univerzitetne kroge v Ljub-bljani, deželno, vlado slovensko ter naše poslance, da uporabijo vso svojo avto? riteto, da se to prepreči. Zadeva je nujna in je treba takojšnjega in odločnega nastopa. — še enkrat oskrbnica v Dijaškem domu. Ob času, ko.je „Tabor11 prinesel vest o nemški oskrbnici v Dijaškem domu, se je ista zadeva obravnavala tudi v seji mestnega sosveta. Inventar v „Dijaškem domu" je last občine in zavod plačuje 2000 K letne najemnine. Zavod je prosil, naj se ga oprosti plačevanja te najemnine, čemur je sosvet že v avgustu pritrdil pogojno, da se Nemka nadomesti s Slovenko. Proti temu se je vodstvo zavoda postavilo na stališče, da je Nemka Simon kot zanesljiva in vzorna oskrbnica nčob-hoduo potrebna in ne gre zdaj riskirati nameščenje s Slovenko. V tem smislu je odposlal tudi prošnjo na mestni so-„svet, podpis; n > po gg. dr. Rosinu in profes. Pircu. Dr. Valjavec pa je kot referent v tej zadevi predlagal nameščenje Slovenke, češ, da jili imamo dovolj sposobnih za to mesto. Profes.. Capuder je ugovarjal, sklicuje se na mnenje profesorja dr. Strneška kot ravnatelja zavoda, ki zastopa prepričanje, da bi bilo proti interesom zdaj v naj-lepšeru redu se, nahajajočega zavoda, zdaj spreminjati (o važno mesto. Vprej omenjeni prošnji omenjata imenovana gospoda med drugim tudi kod dokaz posebne sposobnosti, učiteljice, ki so bile na tem zavodu nastanjene v dneh Orlovskega tabora •— kateremu dokazu so se celo klerikalci smehljajoč namuznili. Dr. Valjavec pripominje, da je Simon ne le Nemka, ampak tudi . premožna, da ji torej'ni treba take službe in ua bo dovolj sposobnih slovenskih prosilk. Končno sc je sosvet zedinil s predlogom, da se zavodu sporoči, naj se Nemki s 15. novembrom odpovts in se z novim letom nastavi Slovenka ali pa da zavod plača še nadalje najem-jiiuo. — Lepo r.apzedujcnio. - Progovna sekcija na' glavnemu kolodvoru, kateri, načeluje nadzornik Havaj oddaja še vedno vsa akordna dela zagrizenim Nemcem 'ali nemčurjem. Tako bode sedaj skoraj celo glavno poslopje zunaj in znotraj na novo preslikano in prepleskano,/!:, dr bo ie stalo ogromne svote ih in delo j,e. overil gospod Hriva nemški tvrdki Holzinger. A naši slikarji ala Horvat in drugi naj si pa' pomagajo kakor vedo in znajo, čeravno je obratno ravnateljstvo v Ljubljani že 'v letu 1919 pismeno zagotovilo doiič. obrtnikom, da se bode pri oddaji vseh bodočih del, oziroma naprav, .oziralo edino le. na slovanske obrtnike. Sekciji je bilo tudi v lem smislu zaukazano', a gospod 'Hava si najbržc misli „bog i car sta daleko", ter dela tako, kakor mu njegovo nemško srce veleva, ile da se še naprej podpira posilinemštvo že tako in tako' preveč ponemčurjenega Maribora. — Kdaj vendar boclo načelu iška mesta ob meji zasedena s Slovani ? — 800 K za eno sobo in za vpo-rabo. kuhinje' zahteva, neka v Nemško Avstrijo pristoina ženska, bivajoča v Krekovi ul. 8 lil, nadstropje. Za drugo sobo brez kuhinje pa dobiva 800 K od drugega podnajemnika Nemca. Toliko za danes v kratkem migljaju na naslov državne stanovanjske komisije in policije. Ce tuji ljudje na ta način izrabljajo stanovanja .v Mariboru, potem seveda ni čudno, da je za poštene domače ljudi taka mizerija glede stanovanj. Izmed stoter.h je to en dokaz, da nimamo prav nobene kontrole, kakšne pijavke prenapolnujejo naše mesto. Sicer se pa k temu slučaju še povrnemo. — Po naših informacijah, so napadi na gospodično Doro pri stanovanjskem uradu neupravičeni, ker je ona še edina, ki so kolikortoliko razume na poslovanje. Nerednosti in vseh drugih Škandalov je v prvi vrsti kriv sistem, proti kateremu se moramo z vsemi močni boriti. — iz seje mestnega sosveta 24. septembra. Vse prošnje za podelitev agentur odklonjene -— ni krajevne potrebe. Prošnji Janko Podgoršek za trgovino s poljskimi pridelki itd. se ugodi. Odklonijo se prošnje za nove gostilne — je še starih preveč. Zlata Brinšek prosi za knjigarno! Mestni sosvet ji ne ugovarja, če pa ima za to kupčijo' predpisano sposobnost, zato naj skrbe drugi. Prošnjam za domovinstvo inozemcev sc v toliko ugodi, da sc zanesljivim prosilcem podeli le zagotovilo, ako si pridobe tudi naše državljanstvo.. Zadeva o • Dijaškem domu in Kernovo afero omenjamo na drugem mestu: Ugovarjalo se je, da vživa mesar Kirbiš preveč izrednih ugodnosti v mestni klavnici. Soglasno pa je bil sprejet protest proti trošarini, (monopola) na najbolj potrebne predmete prehrane itd. Protest se obrača tudi proti neparlamentarni rešitve te i nosilne odredbe. Osebna vest. V naše mesto je dospel na krajše bivanje admiral Metod Koc h s soprogo. Admiral ostane tu par tednov, nakar odide v Beograd, do-čirn ostane njegova gospa' soproga še nadalje v našem mestu., — - Pedagoški, oddelek učiteljišč. Ker se pedadoški oddelek učiteljišč smatra za strokovno šolo, sc je okrožnim finančnim upravam poslala odredba, da učenci teh šol ne plačujejo šolnine. — Za invalide. Minister za finance je sprejel odposlanstvo invalidov, ki so prosili, naj bi se jim podpora izplačevala redno ter ob enem z rešitvijo uradniškega vprašanja uredile tudi njihove dokiude. Minister za finance je obljubil, da bo ugodil tem zahtevam in da jih bo reši! že v tekočih dneh. Istočasno bo posredoval pri ministrstvu za socialno politiko, da se čimprej prične izvajati naredba o invalidih, ki je bila predložena za vlade Ljube Davidoviča. — Poverjeništvo za javno zdravstvo v Zagrebu je odredilo, da se ima dan 19. oktobre .smatrati kot dan čiščenja po Vseh mestih, tržiščih, po ulicah in javnih lokalih, po vseh delavnicah, delavskih stanovanjih, tovarnah, šolah, trgovinah, postajah, kolodvorih itd. Povsod se mora po zdravstvenem predpisu temeljito oznažiti, pomesti, desinficirati, Isti dan se rtorajo vršiti predavanja o hi.gije.ni z ozirom na ljtidsko zdravje in radi prepričitve Širjenja kužnilj bolezni. Ali ne bi bilo dobro, da bi merodajni faktorji poskrbeli, da se zgodi isto tudi pri nas? Izobraževalno društvo privatnih uaštavijencev v Mariboru javlja, da se radi nastalih zaprek, že javljeni ustanovni občni zbor ne vrši soboto, temveč v sredo 29. septembra ob 19. uri v gostilni »Pri stari piva mi “ Jurčičeva ulica. Vpisovanje v plesni odsek se vrši dalje do 1. okrobra od 18. do 20. ure zvečer in v nedeljo predpoldne od 10. do 12. ure v društveni pisarni v Slovenski ulice št. 8 dvorišče, desno. — .^atečaj za nabavo vojaških postelj ie razpisalo ministrstvo za vojno in mornarico. Potrebuje 30.000 komadov. Ponudbe naj se pošljejo do 1. oktobra na gornje ministerstvo. — Perforncijo znamk je dovolilo ministrstvo za pošto in brzojav s črkami ali drugimi znaki. , — Vpisovanje na ljubljanski univerzi. Iz kvesture ljubljanske univerze se javlja, da bo trajala inskribicija za zimski semester od 1. do 9. oktobra. Z dovoljenjem dekanatov je naknadno vpisovanje dovoljeno le do 16. oktobra. — Kovani drobiž dobimo na podlagi dogovora z dunajskimi kovnicami, Že v najkrajšem času. Tedensko se bo izdelalo 10.000 kg. novcev. — Radi črne kuge na Reki se je demarkacijska črta pri Bakru zaprla. — Na Čehoslovaškem se nahaja sedaj okoli 12.000 interniranih Rusov Vrše se med obema vladama pogajanja radi prevoza V domovino. — Sanatorij na Lokrunfu. Ministrstvo za narodno zdravstvo bo zgradilo na otoku Lokrum velik moderni sanatorij. Da se dovrše zadnje priprave,-je odpotoval v Lokrum načelnik ministrstva dr. Andrija Štampar. * ~ Lvijič na oddihu. Dr. Jovan Ovijič, rektor beograjskega vseučilišča in član naše plebiscitne 'komisije na Koroškem, je odpotoval iz Celovca v Karlove vari na oddih — Planinski koledar za leto 1921 Sestavil in založi Franc Kocbek, nadučitelj v Gornjemgradu. — Podružnice, ki so prevzele nabiranje naročnikov za ta koledar, se naprosijo, da nemudoma vpošljejo seznani naročnikov na gornji naslov, da je mogoče določiti število natisov. Tudi interesenti naj nemudoma vpošljejo besedila za oglase, da je iste! mogoče uvrstiti še v ta letnik. — Cena koledarja bo 20 K ter je namenjen prebitek za povečanje planinske koče na. Korošici pod Ojstrico. R. — Sav. podružnica SPD je s 15. septembra zatvorila Frischaulov Dom na Okrešlju in kočo na Korošici. Obisk je bil letos sledeč: V , Korošici 213, na Okrešlju 301 in pri Piskerniku v Logarski dolini 482 turistov. R. — Prostovoljno gasilno društvo v Hotinji vasi priredi dne 26. septembra t. 1. ob 15. uri vinsko trgatev v prostorih gospoda M. Lesjaka v Slivnici z mnogobrojnim sporedom. Svira prijub-Ijena godba. Prijatelji iz mesta in okolice se najtopleje vabijo. — Radi stanovanjske krize v Rimu so zasedle delavske rodbine več praznih in nekaj še ne dozidanih poslopij. Proti večeru je množica navalila tudi v obče znano vilo Albani. Na Wiiikclmanov doprsni kip v parku so nataknili rdečo zastavo. Policija je razgnala ljudi ter približno 20 oseb aretirala. — V Gruž so dospele naše ladje Raloma", „Šparta“ in „Višegrad" od ogrsko hrvatskega parobrodnega društva, katere so bile doslej rekvirirane od Francije. Ti brodovi so vršili službo med Carigradom in Bayrutom ter jih sedaj francoska vlada radi določbe mirovne konference * vrača. Parnik »Saloma11, katerega se sedaj popravlja, se merava porabiti za dalmatinsko obrežno plovbo. Upati je tako, da bode kmalu plul po našem morje zopet eden naj-elegantnejših in najudobnejših parnikov. — Težka železniška nesreča se je dogodilh v Šidu na Hrvatskem. Ekspresni vlak, ki je vozil z vso brzino, je trčil v na kolodvoru stoječo lokomotivo. Obe lokomotivi sta se preobrnili, ravno-tako nekaj osebnih in prtljažnih vagonov ekspresa. Večina potnikov' je ranjenih, oba vlakovodji precej težko. V prvem vagonu se je našlo dva mrtva, med njima je, eden Francoz. Na lice mesta je došla takoj zdravniška pomoč. Vsled te katastrofe je ustavljen med Beogradom in Zagrebom toliko Časa promet, dokler se proga ne očišti. — Račje pri Mariboru. Tukajšnji trgovec, odpuščeni nadpoštar Franc Roth«, namerava prodati svoje posestrvo in trgovino ter se izseliti v blaženo Avstrijo. Želimo mu srečen pot! Kot ustanovitelju prejšnjega „Schulvereina“, mu njegova vsenemška nadutost ne cla miru niti sedaj. Izzivati nas hoče s tem, da je razobesil na svoja izložbena okna letak z debelimi črkami „Ausferkauft“, akora-vno so tukaj sami Slovenci; menda misli da je še v Avstriji. Uparpo da napravi naš gospod gerent temu izzivanju knialu konec. Cvetlični dan priredi Sokol v Mariboru danes, dne 26. t. m. v prid koroški Sloveniji! Kultura in umetnost. / -{- Koncert Zlatka Balokoviča. Pred odhodom na turnejo v Pariz in London priredi nas jugoslovenski vijo« linski virtuoz Zlatko Balokovič, znan kot umetniška kapaciteta tudi izven naše domovine, dne 6. oktobra t. I. v Gotzovi dvorani koncert. Ker bo ta večer nudil res izreden užitek, se opozarjajo na to gostovanje ljubitelji glasbe in tudi širši sloji. Prijave za sedeže prevzame že sedaj trgovina z muzi-kalijami Josip Hofer, Šolska ulica 2. Šport. , S. K. Rote Elf: s. S. K. Maribor, V nedeljo 26. tm. se vrši v Ljudskem vrtu na prostoru so.v. šport kluba *Mari-i boplf ob* 16 uri PXvenstv*ven abonementa. V nedeljo 26.: „Pereant možje*. Izv. abon. ^ pondeljek 27.: Zaprto. V torek 28.: „Samski dvor". Ab. B—1. V sredo 29.: .Kralj na Betajnovi". Izv. ab. V četrtek 30.: »Brat Martin”; Ab. A—-2. Sodišče. Porota. Maribor, 2+. septembra. Večkratni roparski zavratni morilec Rudolf Gašperič. Danes dopoldne se je pod predsedstvom dež. sod. svet. Posega vršila do besedno mišljeno-strašno zanimiTa razprava proti 20 letnemu Rudolfu Gašpe-riču, ki je obtožen: dovršenega roparskega zavratnega umora na svoji botri Rozi Kolarič, poskušenega istega dejanja na svojem botru Janezu Kolarič, hudodelstva obrekovanja svoje neveste, češ, da ga je prigovarjala k umo^u in’ obre kovanja svojega znanca, da je izvršil hudodelstvo; obtožen je nadalje več ro pov ozir. tatvin in osumljen še tretjega strahovitega zavratnega roparskega umora gostilničarke Ane Vogrin v Cogetincih. Potepuh-žeUin. Gašporič je 1. 1900. roj. nezakonski *in Apolonije Gašperič pozneje .omožene Krapša. Vzgojen je bil pri daljnih sorodnikih. Udeležil se je zadnje vojne na soški fronti. Dne 13. sept. 191,9 od vojaščine odpuščen, je šel domov k svoji med tem omožehi materi v Mestni vrli pri Ptuju. Ker je bil fant potepuh, ga je očim kmalu pognal od hiSe. Podal se je k svojemu dedu, katerega je zopet takoj okradel in ga je tudi ded zapodil od hiše. Potikal seje okoli brez pravega dela, po malem Jcradel ter si je na ime svojih sorodnikov izposojeval manjše ineske. S tem svojim življenjem je postal na tako slabem glasu, da je občin, urad v Janževcih začetkom t. 1. naprosil okr. glavarstvo, da spravi potepuha v prisilno delavnico. Pred Božičem je vstopil kot hlapec #*ri Josipu Wresnigu v Ptuju, kjer je vzdržal samo do 2. januarja, ko je brez odpovedi zginila ž njim pa tudi konjska odeja, iič iu dra glavnika. Od Wresniga je šel v službo h Karolu Aublu v Sv. Lenartu, kjer je ostal do 28. aprila. Zaljubil se je v domačo deklo Ano Geli, kateri je obljubil zakon. Ženin — roparski.morilec. Pri vsi svoji sprijenosti je GaSperič v svojem razmerju do Ane Ceh imel resen namen jo poročiti. Fant pa je bil brez perila in obleke in to kot ženin ne sme biti. V njegovi črni duši se je pogodil strašen načrt, da si preskrbi, kar potrebuje, da se obleče kot ženin nasilnim potom pri svojem botru Janezu Kolarič v Orešju. Po prvotnem zagovoru je Gašperič trdil, da mu je njegova nevesta Ana Ceh prigovarjala, naj si pridobi za njuno zakonsko življenje obleko in perilo na Kakoršenkoli način, čeprav koga zato umori, kar pa Ana Ceh odločno taji. Na velikonočno nedeljo je prišel k svojemu botru Janezu Kolarič, posestniku v Orešju, s trdnim namenom, da ubije njega in njegovo ženo. Zakonska Kolarič sla sprejela Gašpe-riča kakor navadno gostoljubno in ga prenočila. Gašperič je svojega botra prosil, naj ga drugo jutro zbudi, ker da gre obiskat svojo mater. Kolarič mu je to obljubil in legli so spat. Kolarič pa ni mogel mirno spati; razmišljal je o zgrešenem življenju mladega fanta in sluteč, da nekaj ni v redu, so je bal, da ga fant ponoči okrade. Noč je minila mirno. Kolarič je zju traj zgodaj zbudil Gašperiča. Kolarič se je napotil ven v hlev, da nakrmi živino Njegova žena je ostala z Gašpcričem sobi ter se odpravljala k službi božj Gašperič jc šel ven v vežo, tam rzel sekiro in se ž njo splazil nazaj v sobo Tam je Kolaričeva žena sedela na stolu ter si obuvala čevlje. Gašperič se ji pri plazi od zadaj ter jo z vso silo udari sekiro po' glavi,, tako, da se je sekira zasadila globoko v možgane nesrečne žrtve, ki se je umirajoča na mestu zgru dila. Morilcu to še ni bilo dovolj. Še krvavo sekiro, skrivajoč jo za hrbtom, je odšel ven na dvorišče ter čakal na drugo žrtev — svojega dobrotnika, botra Kolariča. Ta je ravno nosil iz kolarnice kravi mrvo. Prijazno je vprašal Gašpe' riča, če se je že odpravil na pot k ma teri, kar je Gašperič potrdil. Kolarič se je podal v hlev, za njim se je pa splazi morilec. Ko se je Kolarič pripognil, da pobere raztreseno seno v jasli, ga je Gašperič od zadsjj napadel s sekiro ter ga petkrat udaril po glavi, dokler se je tudi ta žrtev zgrudila kot mrtva na tla. Gašperič, uverjen, da je tudi b<*ter mrtev, je odšel nazaj v hišo in tamkaj v navzočnosti umirajoče Roze Kolarič vzel eno celo obleko, en telovnik, ene hlače, nekaj perila ter 40 kron gotovine. Nato se je podal v bližnji gozd, kjer se je preoblekel, svojo krvavo obleko pa je pustil tam. Kakor bi se na bilo nič zgodilo, se je vrnil k svojemu gospodarju Aublu v Sv. Lenart. Gašperič kot pismonoša K u m p Dne 15. aprila je morilčeva nevesta Ana Ceh zapustila službo pri Aublu. na kar ji je 14 dni pozneje sledi} tudi ženin-morilec. Živela sta oba kake tri tedne pri stariših Čehove in se pripravljala na poroko. Ob tem času sc je Gašperič zglasil pri posestnici Ani Kump, kateri je pripovedoval, da je z njenim sinom služil pri vojakih. Pri tej priliki je Gašperič zmaknii iz denarnice bankovec za 40 K in poselsko knjižico, glasečo se na ime njenega sina Franceta Kump. S to knjižico je pod krivini imenom — torej kot Franc Kamp vstopil v službo kot pismonoša pri Francetu Klobasi v Ivanjcili kjer ga je doletela usoda. (Konec pribodnjis.) Do zob oborožene straže so zasedle vsa važnejša križišča, konjenica patru-lira po mestu, pri tovarnah je vojaštvo postavilo topove. Tudi v Bresciji so se pojavili nemiri* Vlada skuša zadovoljiti železničarje s tem, da jim je dovolila zvišanje plač. V vsej notranjosti Italije vre. Razkol socijalnih demokratov v Italiji. DKU Berlin, 24. septembra. „Vos-sische Zeitung“ poroča iz Rima: Tu je prišlo do resnega razkola v socijalno-demokratični stranki. Velika večina delavstva bi po določbi delavske zveze rada zapustila tovarne, kar jim pa anarhisti ne dovole. Vseeno pa se veliko število delavcev ne pokori teroristom. Seja ministrskega sveta. LDK Beograd, 24. septembra. Danes ob 10. uri se je vršila seja ministrskega sveta, ki je trajala do 14, ure. Na tej seji se je razpravljalo o naši zunanji in notranji politiki. Reševali so se tudi tekoči posli. Razen tega se je na seji razpravljajo tudi o jadranskem vprašanju in o neposrednih pogajanjih z Italijo. Wranglovo prodiranje. GKU Pariz, 24. septembra. (Brezžično). ■ General Wrangl javlja, da je v zadnjih bojih in pri prodiranju vjel deset tisoč boljševikov. Davek na luksuzno blago. LDU Beograd, 24. septembra. Zastopniki beograjskih trgovcev so pose-tili finančnega ministra. Na njihov predlog glede odprave davka na luksuzno blago finančni minister ni pristal. Trgovci bodo morali glačevati davek na luksuzno blago (3% 6d ‘dnevnega iz--kupička). Finančno ministrstvo. LDU Beograd, 24. septembra. Finančni odsek je dokončal razpravo o finančnemu zakonu in proračunu z* leto 1920/21. Vse zadevne odredbe so bile protokolirane in poslane finančnemu ministru. Finančni minister Kosta Stojanovič bo do torka pregledal zapisnik. Leygues francoski ministrski predsednik. DKU Pariš, 24. sept. (Havas). Ministrskim predsednikom in ministrom zunanjega dela je imenovan Leygues. Ministri kabineta Milleranda ob drže še nadalje svoje portefeuille. Dunajski poštni uslužbenci. DKU D u n a j, 24. septembra. »Abend-blatt“ poroča, da so se poštni uslužbeci zadovoljili z obljubami radi mezdne re* • forme ter so opustili namero stavke. Zakon o pobijanju tihotapstva. LDU Beograd, 24. septembra. V finančnem ministrstvu se izdeluje nov pravilnik, ki bo dal carinskim oblastim; možnost, da uspešno pobijajo tihotapstvo na naših mejah. Med ostalim doJ loča pravilnik, da dobi vsak, kdor najdd ali zasači tihotapca, celokupno vrednosJ tihotapčevega blaga. Rusko vojno poročilo. DKU. Moskva, 24. sept. (Brezžično.'} Poročilo z dne 23. tm.: Po trdih bojiH smo morah pod pritiskom sovražnih čd! zapustiti Aleksandrov ter smo se umafc* nili v postojanke ob desnem obreijv Dnjepra. Borza. LDU Curih, 24. sept. (Borza.) Devize: Berlin 9-80, Holandska, 192-75y: Newyork681, London 21-68, Pariz 41-804 Milan 25-60, Bruselj 44-20, Praga 8*lfll Beograd 2.25,Zagreb 5.05, Budimpešta ^ Dunaj 2-75, avstrijske žigosane kron« 2-40. Glavni urednik: Radivoj Rehar. Od£6V6rril urednik: Fran Voglar, Mala oznanila. Praktikanta s znanjem slovenščine in pisarniškega poslovanja išče zastopstvo zavarovalne zadruge »Cro-atia« v Mariboru. 539 2—1 Sedlarski in Jermenaraki delovodja, izvfižbana zanesljiva oseba, se sprejme v stalno službo. Plača po dogovoru. Pismene oziroma ustmene ponudbe na Ivan K r a v o s, trgovina in sedlarska delavnica v Mariboru. Istotam se sprejme tudi učenec. 537 3—1 Samostalna kuharica za vse sprejme se z 1. oktobrom. Plača 160 kron. Na^ slov: Kočevar, Krekova ul št. 2. 521 2-2 Sprejmem kolarskega pomočnika in učenca takoj. Hrano in stanovanje dobi pri meni. Slavko Lešnik, kolarski mojster, Maribor, Frankopanova ulica Št. 15. 532 2-2 l Dama bi rada k inteligentni družini v svrho splošne iž-obrazbe. Plača v denarju ter živežu. Pisma pod »Inteligentna družina« na upravo »Tabora*. 534 2-2 Dijak višfih razredov se sprejme. Maistrova ulica 17, pritličje, vrata 4. 540 Dijaka, 12 letna deček in deklica, iščeta stanovanja. Ponudbe pod »I. Č.«, Sv. Lenart v Slov. gor., poštno ležeče. 536 Pradam domače zajčke, kokoš:, kokošji gnoj, rumeno peso in šivalni stroj. Marta p, - - -------- Jolz, Sp. Hoče št. 5. 527 2—2 Nouo zidana hila z lepim vrtom se takoj proda. Cesta na Brezje št. 36, Maribor. 529 2—2 Preda se sklopilni Singerjev »♦»»♦»♦♦»♦♦♦♦♦+♦»+< Damski modni salon Zakrajšek Aleksandrova cesta 49 1. nadstropje Naznanjam cenjenfm da. mam, da se mi je* posrečila dobili spretnega izurjenega damskega krojača za kostum« in plašče. Priporočam se za naročila. 54» ‘»»e««««« Angleiis?ja podučuje v njenem ma-fer,nem ieztou Po izvrstni šivalni stroj s*5 predali, ža-! metodi, pride fudi na Hnm vese za dvoje oktjnf, sklo- _ . ,a aom‘ pilna železna postelja, zlata damska ura z dvojnim pokrivalom K 800—, damska avratna in naročna kožuhoma. Sl< pritličje. qvral vina. Slovenska ulica št. 37, 542 Klele zelje in izvrstno bučno olje se prodaja vsaki dan od 13. ure popoldne naprej v Miklošičevi' ulici št. 2. 543 Najnovejša poročila. Nemiri v Italiji. DKU Berlin, 24. septembra. Iz Milana se poroča. Delavski nemiri trajajo v nekaterih, delih Italije še na'dalje. Od 51 turinskih tovarn jih obratuje le 34. Pri nekem pogrebu je prišlo včeraj do krvavih pobojev med iendarmerijo in delavstvom, pri čemer je bilo več mrtvih in ranjenih. Red se je vzpostavil s slrojniceitu in okloonipii avtomobili. Najlepši nedeljski izlet z izletniškim vlakom na Koroško Blopinslio jezero. Za izvrstno oskrbo skrbi hotel „Klopmsko jezero". Ako se javi zadostno Ste-vilo udeležencev, se lahko u peljejo veCerni kurzi. ?°sposka ulica 44, pri.! >HČ»e- ________492 3—7 Damski modni salon ae priporoča cenjen, damam. Prevzame stare in nove obleka v popravo po Jako nizkih ce-499 . nah. a—7 Alojzija Ferk Frankopanska ulica štev. Štenografinja za nemščino in slovenščino s* pod ugodnimi pogoji tako* sprejme. Obširne ponudbe i prepisi spričeval in z navedboi zahtevkov plače je vposlat* na Prvo lugoslovansko tovair.«*1 za usnje In čevlje d. d n* Diegu pri Ptuju, 1 535 B8amEOTEsaaemasEB8SSz^'^»»yT»?*»r?','*"'ygs!jrr^ ©. m @ ¥si* gsosBEiaSas rarora državn?, avtonomni in privatni uradi oB*sza t&a šole in r,-- .v.-; ■B&3Qg „ S' < V£ a US*® trgovska in industrijska podjetja* rmz^ «BE3BB>aBEinC3SS S * K> , &P _____________ V:J4^-7,^iw^.it^=T^2XiaŽBU • »K$TV£MA i’«A«l{A. • ^9eH9ieEeEe^BO&0mmi£eSO3On! Rt J (F^ i Pozor! Pozori ar 65 P> Sl | '© § O vse svoje 5?^'*' P 9$3B*G30Š!k© p ® t r © & i «§ n e "H38I pri veletrgovmi jtj v\n 1 Ludovik S@f5 Marlte®sv Prešernova ulica 1 Tevarniika papirja m £p-3sljs§na treo^ena pisarniških potrebščin. §'GK0b *a paJtaeSSSi ps*p!»3 sfraj JtWW»BRW©©0“ RSj.-«;«.,! » rt«n>i>M :.m«x*# B, g W & s#® to rassanoSevalni apasraS s,©rm®GRASW‘ tJfZ&JSVI • rSPSfSSk w3!iw0r gB5“ Ma- sahSevo platnene ali uatsheno ponssdbe 2 *^g jS3 • Nove . ! 1 *f,i !^ m Pričetek točno ob 19'30 (7'30). Za pazljivo in točno r$ |ijj postrežbo cenjen, p. n. občinstva je preskrbljeno m I Pj prosi za mnOgobrojni obisk |g i © posestnik Tratnik, (r ~~~7 ’ ~T..- ;________vi)iijJ,_---------------------------^arw»---- :J.,, P 533 -Hafi&ar, Slovenska e:S!ea. 2—2 JŠ &)(p— --32T r.t ■©Š©S©KI3H©B©a©l©S B9 H '©V « ® [i Ppiliifiiii I =»*=====•■====»« ^ rllipipl Pil ■ li lillIHI E' e- J Od vetniška' pisairna 495 Sferi Kodermin-a se je preselila na Aleksandrovo cesto št. 12 (ob vogalu Sodne ulice), rracrrssm iu Tovarna m zaloga Koroška cesta 40—53 Peter-HoePsnegger ta dragovS priporočajo. svojo bogato zalogo kompletnih spalnih sob, kuhinjske oprave iz meh-ltega in trdega lesa, kakor posamezne dele po znižanih cenah. ■ I =a@ »isrite povsod naš listi §y (©) (y$' @) 'M v®' ®y1 a J®!' ^ v v'®)) !w51©; S® ^ §! 1 Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem na G1 a v nem trg u št. 20 v Mayer-jevi hiši odprl . ■ 1 ■ kMrm „Pri sv. ISr®hu“ in jo obilno založil z vsemi zdravili in zdravilnimi potrebščinami. Mr. Ph. Ivan Vidmar 328 10—10' lekarnar. mi- I ' S O © | Tovarna usnja in jeirmenov -g ' £9 m e-«®; Ali! 'O © * m ®; »M* fO ® j cn i nriporoča najlinejše, s©wS8no {erifB^ne g el CD GU 'iF Vtu ifi is e) ejše S©k iz Ms^ja za vsa podjef-a po najugodnej- ® g Sih cenah. — 'Izdelovanje gotvlnlh r-odlog ® § v vsaki obliki in velikost', usnjate p!o??e,u' g S kolobarji okrfligle in kordelne vrvic-:: Itd.' ® f! kskor tudi dokazano najboljših usnjatih £ vrvi. 437 3—5 £ 1 Najsposobnejša tovarna usnja. fi]j ir=i0=5][ czz^cSl| c=@=i]| c—®zzi [| c=0c3 Priporočljive domače tvrdke; t Jakob Vezjak, krojač Restavracija in s©?3>® sa SmIs© Vetrinjska ulica poleg restavracije »MarFbor« Moll Seafzek Aleksandrova cesta M, 9 l^n Šuštarič v lzde!ot?a!e!3 usakourstnih eblek za fiospoda (n dame sprejema por>r3iriJa po nizkih cenah. Tržaška cesta 14 cdSeg oostllne Nendf. Restavrasšjja en w^?»s*iia, ! iudevit Vlahovič H?ek$andr©va cesta 3H' Pel®? in Pa«e! Heritschg^ Tatftenbschova u.L 6 Mizarsko porcija In pokladanio parKetnih deščic RUOOLF HOtfAK, Trg svoboda 1 Sprjjcma vsa « Eo, stroko spadajoča dela. 1 IzdefovafeSI sit, košar fn ?i?ne rore?e. Traovšna z safantersio los. Rntloga, Trg si*Ebode 1 Izdelovanj« vseh fehfiijc In finega orodja Franlo, Žnidar Pobrežje 3 , Tržaška ces!a 11 Trgoma z masanim blagom na drobno - m deklo Martin Stadler, tfetHais&a ni.2Si Zslona sBatoih sofj po nalnl/Fiih r^nah Ernest Ifilenfea, fopeliii in ileiraier Šolska ulica št. 5 š= Parns Sarvarna m kemična Mina s PilJS3 iidOfl Celjska £3sta 6S. Pedr.: Gosposka u!, 33, m* vv«w JS^W<3l Vsa,: dan oW,ft sve2ega %l£iUiieS4»tt-.i»^SB le'O peciva. Ob sezoni sladoled. Sprsjema naroflla za ženitouanje ter lih tofno iEVr*uj° Emanuel ISich, Slovenska ul. 5. 3®®©®009-59®®®e®a!®e!®ee®®9®®*®® 898009 ps»iiaifflasi5i{iM8^^ ^ Telefon štev. 375 M Špedicija vseh vrst-, o Sprejemanje blaga v skladišča. Zacarinjenja in zavarovanja, o Mednarodni prevozi. :-: ŠsjerilciJsko dostavno pometle južne žcieznice. :*: c—ll C=^£rrT3 II t^-0CTZ3 n=30zz3)|®|ji c=0r=3 Brzojav. naslov: Dalkansped Selitve z patentiran, pohištvenimi vozovi na vse strani, o Skladišče spojeno s tirom južne železnice. o ' Naji-sčjc doinačs JpedicIJsko podjetje v Jugoslavlli. 0e O00006COOO80000006003000 o ..00o«.oli.oooa.o..<,.»»...o<,o0o Centrala: LJSJBUANiA. — Podružnice: MffiKeSOSS, BEOGRAD, ZAGREB, TRST, WSEM. °o oooooooooooooooooooeooeo o°° Jzdaja: liskovna zadruga Maribor. — Tisiia: Mariborska tiskarna ti. d.