knjižnica
IVANA TAVČARJA ŠKOFJA LOKA____
SOZD ZDRUŽENI PROIZVAJALCI STROJNE OPREME
kladivar
glasilo proizvajalne OZD KLADIVAR Žiri
'•'(Al
Letnik 13
Številka 2
Žiri, junij 1983
POSLOVANJE DO V PRVEM TROMESEČJU
V prvem tromesečju smo poslovali uspešno in dose-glli planirane cilje.
Celotni prihodek smo planirali v letu 1983 v višini 260.463.945,— dim, dosegli smo ga v višini 58.991.653,- din z indeksom 22,7 letnega plana. Celotni prihodek smo povečali na sproti prvemu tromesečju lanskega leta z in d. 128,9.
Porabljena sredstva smo planirali v višini 122.747.142,— din, porabili smo jih za 29.167.950,— din z ind. 23,8. Nasproti lanskemu letu v prvem tromesečju smo porabili več sredstev z ind. 119,0. Dohodek smo planirali v višini 137.716.803,— din in ga dosegli v višini 29.823.703,— din z ind. 21,6. Nasproti lanskemu letu v istem obdobju smo dohodek povečali z ind. 140,5.
Poslovnih stroškov smo planirali za 155.522.332,— din in jih imeli za 36.649.866,- din z ind. 23,5. Nasproti Jamskemu letu v istem obdobju smo povečali poslovne stroške z ind. 126,8.
Čisti dohodek smo plani rali v višini 104.941.613,— din im ga dosegli v višini 22.341.788,- din ind. 23,5. Nasproti lanskemu letu v istem obdobju smo povečali čisti dohodek z ind. 132,7.
Iz navedenih podatkov lahko ugotovimo, da dohodek raste v korist porabljenih sredstev, kar je zelo dobro.
Hkrati lahko tudi ugotovimo hitrejšo rast čistega dohodka v razmerju do poslovnih stroškov.
To pomeni, da imamo akumulativen proizvodni program in da kljub hitri rasti cen energije im surovin in trenutno uspešno lovimo ravnotežje na cenovnem področju.
Vendar pa moramo pripomniti, da ne lovimo cenovnega ravnotežja samo s spremljanjem cen, ampak tudi z dvigom produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti.
Najbolj razveseljivo je, da smo močno dvignili produktivnostma račun povečanih serij.
Produktivnost — fizična proizvodnja se je povečala nasproti istemu obdobju Jamskega leta za 35,77%, ekonomičnost za 8%, rentabilnost se ni povečala zaradi spremenjenega obračuna oziroma revalorizacije osnovnih sredstev in premajhnega faktorja obračanja obratnih sredstev.
Na koncu lahko ugotovimo, da je trend gospodarjenja pozitiven in da bomo po tej poti dosegli z letnim planom zastavljene cilje.
BOMO V LETU 1983 KAJ INVESTIRALI?
O planih za leto 1983 bi morali sicer pisati ob izteku preteklega poslovnega leta, torej v decembru 1982. leta, če bi hoteli biti aktualni. Vse pa kaže, da bomo letos nameravane investicijske naložbe predstavili šele sredi cvetoče pomladi.
Vzrokov za tako dolgo informacijsko zakasnitev je
prav gotovo več. Formalno bi rekli, da so vzroki objektivne, delno pa tudi subjektivne narave, če pa vse izgovore poba še m o v en koš, ugotavljamo, da prvega maja še niso bile jasne nekatere osnovne stvari okrog cest v industrijski coni v Žireh, prav o tej temi pa želim obširneje spregovoriti. Določene
zadeve, zlasti v zvezi s planirano investicijo v proizvodni! obrat mazalnikov v Zgornji Ščavnici, pa še vedno niso dokončno razčiščene.
Moj namen ni v suhoparnih številkah predstaviti letošnjo investicijsko dejavnost, ker so v tej obliki o investicijah razpravljali že samoupravni organi, želim le s komentarji osvetliti vse mogoče težave in težavice, ki nas pri tem delu pestri jo in nakazati realne možnosti za realizacijo planiranega.
Pa pojdimo po vrsti:
1.	Že v lanskem 'letu smo na dolgo in široko razpravljali o naložbi v razvojno-inovacijski projekt »Naprave za avtomatizacijo strege", ki bo po predračunih veljala skupaj okrog 65,5 milijonov dinarjev. Iz tega naslova smo že lani, delno pa tudi 'letos nabavili štiri od planiranih petih strojev, opravili pa smo tudi precejšen del razvojno-raziskovalnih nalog na novih izdelkih. Lahko trdimo, da je dob^e dve tretjini dela že opravljenega, v letošnjem letu pa bomo začeto nadaljevali in po planu končali razvojno delo po tej nalogi v letu 1984.
Naložba v razvoj in tehnološko preverjanje izdelkov je nujna, če hočemo slediti razvoju tovrstnih izdelkov v svetu iin s tem ostati konkurenčeni na domačem in tudi na tujem tržišču. Zavedati se moramo, da tehnično zastarelih izdelkov ne bo mogoče prodajati in bomo morali tudi v bodoče permanentno vlagati v razvoj.
2.	V investicijski plan za 'leto 1983 smo pod točko ,,A" zapisali, da bomo v tem letu nabavili in naredili doma skupaj za 3,75 milijonov dinarjev (novih se-
veda - vseskozi govorim o novih dinarjih) razne opreme.
V to skupino sodi raznovrsten inventar, ročni strojčki, aparati in podobno.
Potrebe so sicer še večje, žal pa je denarja vedno manj in smo morali prvoten seznam potreb stabilizacijsko prekrojiti, ker bomo morali to opremo plačati v celoti z lastnim denarjem — brez kreditov.
3.	Naslednja investicija naj bi bila proizvodni obrat mazalnikov v Zgornji Ščavnici. 2e v uvodu sem povedal, da se pri tej investiciji vremena »Kranjcem in Štajercem" še niso razjasnila, ali drugače pove: dano: »Biti, ali ne biti, to je sedaj vprašanje.
Za kaj 'pravzaprav gre?
Konec lanskega leta smo ponovno korigirali investicijski program. Izrazil sem se prefinjeno in sem rekel »korigirali". Ker vsi korigirajo cene (žal vedno samo navzgor), simo tudi mi skorigirali predračunsko vrednost za toliko, za kolikor so razni proizvajalci skorigirali cene za strojno in ostalo opremo in gradbeniki za svoje hitre ter kvalitetne storitve. Ko smo k temu dodali še naš cenovno skorigirani ra zvoja o-teh-no l o-ški in organizacijski inženiring, smo dobili novo skupno predračunsko vrednost, ki pa je bila gladko enkrat večja od prejšnje. Od prvotnih slabih 100 milijonov smo dobili »investicijski narastek" za 180 milijonov dinarjev.
Med tem časom pa so tudi pri banki vsestransko skorigirali kreditne pogoje po receptu: višje obresti in krajši odplačilni rok. Skratka, investicijski pogoji so za nas vsaj dvakrat slabši, predvideni ekonomski učinki pa so po teh spremembah sila »rahitični". Dokončna usoda projekta Zg. Ščavnica še ni jasna, upamo pa, da bomo do -konca maja 'letos že vedeli, kaj bo s tem -našim »investicijskim otrokom", ki je bil spočet približno -pred tremi leti, pa se nikakor ne more roditi.
Bralcem se opravičujem, ker sem nehote zašel v dokaj neresen stil pisanja, sicer pa pri tej' temi človek tudi ne more drugače.
4.	Naslednja tema, ki pa -ni humoristična (bila je, pa ni več), je investicija v ceste v žirovski -industrijski coni.
Še vročo vam sporočam novico, da smo med ipetim-i predlaganimi variantami končno 'le izbrali tisto (ta -pravo), ki je sicer najdražja, nudi pa vsem delovnim organizacijam direkten dostop do sedanjih in predvidenih novih lokacij oziroma proizvodnih ter ostalih objektov.
S skupnimi m-očmi bomo gradili 'le osnovne prometnice, notranje prometne povezave ipa bo gradila in dograjevala vsaka DO po lastni presoji -in -na lastne stroške.
Predvidena prometna povezava omogoča vsem pravilno pozidavo prostora (od roba- posameznega co-ni-nga, ipa proti sredini, -kjer je locirana energetska cona - skupna toplarna).
Po zgraditvi regionalne obvoznice ob Sori bo tovorni promet preusmerjen na obvoznico, s tem ipa bo prometno razbremenjena glavna krajevna prometnica, ki jo bomo morali v prihodnosti rekonstruirati predvsem za krajevni osebni promet, za kolesarje in za pešce.
Pa -se vrnimo -k cestam v industrijski coni. Gotovo vas zanima, -kdaj se bomo jenjali spotikati po tej luknjasti cesti.
S prvo fazo, tki zajema razširitev cestišča in asfal-tacijo na odsekih most Rakulk—Etiketa in Alpina-—Strojarna, bi pričeli že junija oz. najkasneje avgusta tega leta. Zbrati bomo morali okrog 12 milijonov dinarjev, in če k temu dodamo še pripravljalna dela za prvo in drugo fazo, za kar bomo potrebovali okrog 1,5 milijona dinarjev, bomo letos predvidoma investirali v ceste skupaj 13,5 milijona dinarjev.
V samoupravnem sporazumu, ki pa še ni sprejet, je zapisano, da bomo denar zbirali po sledečem ključu:
Alpina - 35% - 4.725.000,- din Kladivar - 20,89% - 2.820.150,- din Etiketa - 17,35 - 2.342.250,- din Roliks - 12,60% - 1.701.000,- din KGZ SORA - 7,18% - 969.300,- din Mizarstvo — 6,98% — 942.300,— din
Skupaj	100%	13.500.000,- din
Skupni znesek je zaokrožen in upam, da ne bo zamere, če boste v samoupravnem sporazumu zasledili nekaj dinarjev manj, ključ (procent) pa bo ostal isti tudi v bodoče.
V kolikor pa bomo gradili brez pločnikov, pa bo investicija za 0,78 milijona ali 78 starih milijonov cenejša, torej 12,72 milijonov dinarjev.
Investicija bo zaključena še v tem letu, seveda, če bomo pravočasno zbrali potrebna finančna sredstva. Druga faza pa zajema naslednje cestne odseke:
—	nova prometnica ob potoku Račeva in mimo parkirišča Alpine ter čez potok Jezernica (Matic— -Jezernica),
—	od križišča Kladivar (ob potoku Rakulk) pa do lesno predelovalne cone,
—	od križišča pri Etiketi do Energetske cone in dalje v lesno predelovalno cono.
Prvi odsek bo zgrajen v celoti, druga dva pa bosta v tej fazi zgrajena brez asfalta, ker je na teh mestih teren dokaj kritičen in bomo asfaltirali po nekaj letni naravni geomehanski stabilizaciji.
Geomehanska stabilizacija pomeni umiritev terena tam, kjer bo zgrajeno cestišče. Pojasnilo je potrebno, da ne bi zadevo zamenjali za čisto navadno stabilizacijo, tisto, ki sicer tudi pomeni zategovanje pasu. Sam sem stvar jemal preveč dobesedno, pa sem pas zategnil do te mere, da se je vame že zaljubila tovarišica Matilda. Tudi to sodi v popestritev branja in ne v investicijo.
Druga faza bi po grobi kalkulaciji veljala 12,5 milijonov dinarjev, z deli pa bi pričeli spomladi nasled-
njega leta.
Upam, da bo sporazum samoupravno sprejet, oblika združevanja denarja pa naj bi ostala tudi za izgradnjo ostale prepotrebne infrastrukture.
5.	V tem letu nameravamo tudi adaptirati prostore v Novi vasi — pri Gantarju. Določena nujna potrebna vzdrževalna dela so neobhodna in če k temu primaknemo še nekaj denarja, bi dobili preurejene uporabne prostore predvsem za razvojno-raziskoval-no dejavnost.
Predračunska vrednost se giblje med 1 do 1,5 milijona dinarjev, odvisno od obsega del, ki so navedena v gradbenem popisu.
Med tem, ko ugotavljamo občutno pomanjkanje prostora, bi bilo nesmotrno, da bi ostali omenjeni prostori neprimerno izkoriščeni.
Naložba bo povsem utemeljena.
6.	V srednjeročni plan smo zapisali, da bomo v tem planskem obdobju zgradili nove proizvodne prostore.
Po razvojnem programu in s tehnološko analizo smo ugotovili, da bomo morali najkasneje do leta 1985 zgraditi:
—	dodatne proizvodne prostore v izmeri 30X45 m— = 1.350 m2 prizidek k obstoječi hali, ki bo lociran na sedanjem parkirišču in
—	novo lakirnico ter galvano v izmeri najmanj 12X40 m= 480 m2, ki bo lociran v podaljšku sedanje-lakirnice (proti zaklonišču).
Žal v tem momentu še ne moremo govoriti o finančni konstrukciji — predračunski vrednosti in virih financiranja, jasno pa je, da bomo morali že v letošnjem letu zagotoviti za pripravo investicijske dokumentacije najmanj 1 milijon dinarjev.
Po grobi oceni nas bo naložba velaia najmanj 250 milijonov dinarjev (25 starih milijard), potreben denar pa bi združevali z drugimi delovnimi -organizacijami, računamo pa -tudi -na izdatno finančno pomoč (investicijski kredit) banke.
Veliko vsega je navedenega v tem sestavku, koliko pa bomo lahko realizirali, pa bo znano ob zaključku letošnjega leta.
Jasno Ipa je, da si bomo lahko le s pridnim in vestnim delom ter dobrim gospodarjenjem zagotovili potreben denar za planirane investicije, s tem pa tudi perspektivo in nadaljnji razvoj -naše DO.
Potrudimo se torej, ne bo nam žal.
J. P.
GIBANJE ČASOVNIH NORMATIVOV V PROIZVODNJI
V preteklem letu je bilo na področju normiranja opravljenih 348 preverjanj norm. Od tega je bilo vnešeno v postopke 278 popravkov norm. Poleg n-orm, ki niso bile vnešene v postopke, je bil-o opravljenih še cca 100 prevenk norm, ki niso bile evidentirane. Pri tem naj se opomni, da so se te norme predvsem povečale, ne pa zmanjševale. Za vse norme, ki niso bile vpisane v postopek ali neevidenti-rane, so bili glavni vzroki:
1.	Nepravilna kvaliteta ali dimenzija vhodnega materiala ali polizdelka — material ni ustrezal zahte-
vam tehnološkega postopka.
2.	Menjava stroja — predpisana norma v tehnološkem postopku za določen tip stroja, operacija se izvaja na drugem stroju.
3.	Novi stroji v obdeloval-niči - v postopkih ti stroji še niso bili upoštevani.
4.	Nepravilna kvaliteta polizdelka po nekaterih že opravljenih operacijah npr. prevelik brusni dodatek, ovalnost, nekvalitetna obdelava.
5.	Nepravilna konstrukcija, tehnološki postopek, kvaliteta in dimenzije polizdelkov pri sestavljanju v
montaži.
Vse te spremembe norm so se vnašale samo za posamezne naloge iin ne v postopek. Pri tem so bili vedno, ko je bilo mogoče, postavljeni novi normativi, v izrednih primerih pa je bil nalog z normo spremenjen v režijski nalog.
Pri normah, ki so bile evidentirane v postopek, je bilo 164 preverk opravljenih samoinciativno, ostalih 114 preverk pa je bilo opravljenih na poziv delavca ali vodje oddelka. Celotno gibanje norm, ki so bile vnesene v postopke, je 465,93 ure v minus, torej so se normativi zmanjšali. Od tega odpade na oddelek montaže 255,55 ure v minus in na oddelek strojne obdelave 210,39 ure v minus. Pri tem je treba poudariti, da so ti podatki precej navidezni, saj je bilo naprimer potrebno eno normo dvigniti za 100 ur, da se je to Izravnalo, je bilo potrebno zmanjšati 25 norm po 4 ure.
Pri opremljanju norm za razrez materiala preko 'leta, je bilo ugotovljeno, da so bile le-te preohlapne. Vse norme za razrez so bile spremenjene zaradi nabave novega stroja, zraven tega pa so se norme zmanjšale za okoli 30%.
V lanskem letu so se tudi v celoti uporabljali časovni normativi za nastavo strojev. Pri tem smo se oprijeli časovnih standardov, ki so mnogokrat tudi ,,dvorezni meč". V nekaterih primerih je čas za nastavo stroja občutno premajhen in obratno. Največkrat se
zatika pri Iskanju in ostrenju orodja, ki ga bo delavec uporabil pri naslednjem opravilu. Le-tega mnogokrat ne dobi ali pa je orodje n ena ostren o. Drugi primer pa je, ko opravi delavec neko operacijo, nato pa dobi podobno opravilo, kot je bilo prej. Na nalogu piše čas nastave npr. 1,23 ure, za nastavo se zamudi 0,23. V tem primeru se eno uro lahko posveti drugi stvari.
Ugotavlja se, da se 'kljub želji, da bi se časi izdelave naših Izdelkov skrajšali, zato so različne realne o vi re:
-	veliko število različnih izdelkov ter drobljenje serij tam, kjer obstajajo.
—	neustrezen sistem nagrajevanja, saj se mnogokrat zgodi, da v primeru zmanjšanja norm, da delavec tega ne upošteva in dela naprej 30 ali 40% doseg, saj mu je zagotovljen tudi v tem primeru 70% doseg. Isto se dogaja, če je norma predobra, ker se mu ne splača, da bi realno delal in dosegal pre-seg 160 ali 170%, zato raje dela počasneje in manj (okrog 120%).
Za uspešnost našega poslovanja bomo morali v naprej posvetiti več časa odpravi teh pomanjkljivosti, s tem pa bi se dosegali precej realni časovni normativi.
Po poročilu normirca povzetek pripravil C. K.
ZASTAVLJENE NALOGE V TEHNIČNEM SEKTORJU
Naj za uvod na kratko opišem organiziranost in naloge tehničnega sektorja.
V	okviru sektorja delajo naslednji oddelki: razvojni oddelek fluidne tehnike, razvojni oddelek avtomatizacije strege, prototipni oddelek, tehnološki oddelek, oddelek kontrole in kakovosti in oddelek vzdrževanja in varstva pri delu. Delo v razvojnih oddelkih lahko delimo na razvijanje navih izdelkov ter izdelavo ponudbene in d el a vn iške dokVmentačije na podlagi individualnih naročil kupcev. Prototipni oddelek je podaljšana roka razvojnih oddelkov in ima za nalogo izdelati predvsem nove izdelke. Tehnološki oddelek izdeluje normative ter postopke za izdelavo izdelkov, predvideva oziroma konstruira orodja, priprave in naprave potrebne za izdelavo, pripravlja in vodi delo na NC strojih, izdeluje tehnološki del investicijskih elaboratov. Organizacijsko je vključena v tehnološki oddelek orodjarna z ostrilni-co orodij. Oddelek kontrole kakovosti, kot ime pove, kontrolira količino in kakovost vseh prispelih materialov in polizdelkov, izdelavo izdelkov doma, končna pa predpisane kara'kteristike izdelkov in naprav ki so namenjeni kupcem. Oddelek vzdrževanja in varstva je zadolžen za preventivno, kurativno ter investicijsko remontno vzdrževanje osnovnih sredstev ter za varstvo pri delu v naši DO.
V	tem prispevku bi se omejil predvsem na zastavljene naloge na področju osvajanja novih izdelkov, katerega plan je tudi sestavni del vsakoletnega gospodarskega načrta in se mu vsako leto v času izdelave posveča posebno pozornost. Ostale naloge so namreč bolj ali (manj operativnega značaja oziroma -logično nadaljevanje dela razvojnih oddelkov.
Osnovo za izdelavo plana služijo zaključki skupnih sestankov direktorja, pom. direktorja, vodij sektorjev, vodij razvojnih oddelkov in tehničnih komercialistov za določeni program, vodje tehnološkega oddelka ter po potrebi tudi posameznih izvajalcev nalog. Namen teh sestankov je predvsem vsklajevanje potreb trga in realnih možnosti naše DO za zadovoljevanje teh potreb.
Vse naloge na področju razvoja novih izdelkov v 'letu 1982 zaradi različnih objektivnih in subjektivnih vzrokov niso bile realizirane in Se v glavnem prenašajo v plan dela (za leto 1983. Po posameznih programih so v letošnjem letu najvažnejše naloge naslednje:
1.	Področju fluidne tehnike
- Energijske sestavine: črpalka z notranjim o žabjem je v fazi ponovne izdelave prototipa, medtem ko
so radialna in aksialna batna črpalka v fazi raziskav in .spremi jo je obstoječih izvedb v svetu.
—	Na področju krmilnih im 'regulacijskih sestavin je glavni poudarek na osvojitvi proporcionalnih potnih, ter tokovnih ventilov z induktivnim merilnikom poti. V programu dela so tudi še nekatere manjkajoče sestavine vertikalnega ‘veriženja velikosti 6 in 10. Na področju mobilne hidravlike pa je glavna naloga vpeljava ročnega proporcionalnega ventila v proizvodnjo, določitev ‘izvedb električnega in hidravličnega viknmiljenja le teh ter razvoj ‘in izdelava zaviralnega ventila.
—	Izvršilne sestavine: razvojnega dela v letošnjem letu ni predvidenega.
—	Izmenična 'hidravlika : v letošnjem letu bomo v sodelovanju s Fakulteto za strojništvo izdelali pokaz-no napravo, industrijsko preizkusili' hidravlični raz-smemik, izdelali preizkuševališče za meritve dinamičnih lastnosti ter preizkusili dinamične lastnosti prototipov.
2.	Elektromagneti; glavni nalogi sta izdelava proporcionalnih elektromagnetov z induktivnim merilnikom poti ter vpeljava brizgane izvedbe MHR-045 v redno proizvodnjo. Pomembna naloga je tudi pridobitev tipnih atestov za elektromagnete kvadratne izvedbe za prot i ekp loži jsko za ščito.
3.	Preoblikovalni stroj; v planu je, oziroma se že izdeluje prototip 20 tonske stiskalnice.
4.	Naprava strege
—	Modularne fleksibilne strežne naprave (MFSN) ali po domače „roke“. Opraviti bo potrebne meritve karakteristik ter vpeljavo le-teh v redno proizvodnjo.
—	Pri vibratorjih bo potrebno vpeljati v redno proizvodnjo že razvito A 1 - skleda: 0 440 konično, v planu pa je še izdelava prototipov dveh tipov stopničastih skled. Predvideno je inadaljno delo na tiristorskih regulacijah ter testiranje SVT-40 na preiZkuševaJišču. Na področju VDT-jev smo si zastavili' nalogo razviti modulno izvedbo.
—	Na področju vlijačnilkov je v planu razvoj in izdelava „ hitrejše" izvedbe.
—	Tehtalne in števne naprave. V okviru RIP-NAS bo potrebno poiskati ustrezne elemente na trgu in jih povezati v ustrezno napravo.
5.	Naprave centralnega mazanja
Po osvojitvi osnovne (izvedbe pogonskega agregata in progresivnega razdelilnika velikosti 6, se nadaljuje delo na testiranju kupljenih črpalk, ter razdelilniku velikosti 10. Potrebno bo Izbrati oziroma razviti ter izdelati osnovni set dodatne opreme (kontrolniki’ itd.).
Naj omenim, da bo del zgoraj zapisanih nalog letos že izvajala Raziskovalna enota, ki pa je še v fazi konstituiranja.
Janez Luznar
KVALITETA - KAJ JE TO?
Veliko govorimo o svojem delu, o načrtih in ambicijah, zelo malokrat pa beseda zanese na kvaliteto. Tokrat bomo poskušali opisati nekaj konkretnih primerov o kvaliteti naših izdelkov, ki- se že kaže in na okvare drugod, 'kamor jih prodajamo.
V	zapisniku, ki ga; je podali vodja servisa Bogataj Jože, je nanizali nekaj problemov lin napak, ki se v zadnjem času pojavljajo na krmilnih ventilih. Povod za ta zapisnik so predvsem vtisi' in pripombe, ki so jih naši predstavniki dobili na obsku v kombinatu Belišče in še v nekaterih drugih DO.
V	Belišču s-o pred kratkim začeli s preizkusi, da bi z Rexrathovih ventilov, na strojih za plastični brizg, prešli na naše ventile. Na enem od teh strojev so po zagonu z Rexrathovlimi ventili le-te zamenjali z našimi. Pokazalo se je, da po funkciji in zanesljivosti ne zaostajajo za uvoženimi, velik problem pa se je pojavili ipri teanenju navzven. Največkrat je puščalo med ventilom in elektromagnetom, potem med' ventilom in priključno površino in skozi kaseto. Ko' so serviserji iskali vzrok tega puščanja, so ugotovili sledeče:
1.	Vzrok puščanja med EM in ventilom je bilo pretanko tesnilo. Z kontrolnim merjenjem se je ugotovilo, da je globina utora nai 4,8 mm, globina na po-lovern čevlju 2,8 mm, vstavljeno ipa je bilo tesnilo debeline 2 mm, torej O-obroč nii bil prednapet. Po vstavitvi debelejšega tesnila je bilo vse v redu. Ta napaka se je pojavila v dveh primerih, v enem primeru pa tesnilo pri montaži sploh ni bilo vstavljeno.
2.	Vzrok puščanja skozi kaseto je bila poškodba tesnila na polovem čevlju. Da< pride do te poškodbe ipri montaži, sta možna dva vzroka: neustrezno ali
površno posnetje jedra ali pa neustrezen postopek sestavljanja (na suho). V enem primeru je bil vzrok tudi prozoren medaninasti prstan na jedru.
3.	Vzrok puščanja med ventiolm in pritrditveno površino lahko iščemo v neustreznem sedežu za O—obroč oz. S'labi izdelavi le-tega. Pri enem primeru ventila je bil premer elektromagneta večji od ohišja ventila, to pa je onemogočilo normalno pritrditev. Te pomanjkljivosti se morajo zmanjšati na minimum, zato je potrebno:
1.	Poostriti je treba procesno kontrolo sestavnih elementov ventilov in elektromagnetov že v sami fazi izdelave. Mere, ki so ključne za tesnenje navzven, je treba 100% kontrolirati.
2.	Uvesti je potrebno kontrolo pri sami sestavi EM in ventilov. Očitno je, da se do sedaj to ni Izvajalo, sami delavci pa tudi premalo pazijo, kaj vgrajujejo. Uvede naj se tudi primerna stimulacija njih samih in neposrednih nadrejenih.
3.	Pri končni kontroli ventiliov je potrebno pripra-
vo prirediti tako, da se bo -lahko kontroliralo tudi tesneje nad T navzven.
Pri vsem tem je potrebno povedati še to, da bomo popolno tesnenje dosegli ile s kontrolo In pazljivostjo izdelave vseh elementov skozi celoten proces, 'kajti pri sami končni kontroli se odkrivajo le grobe napake. Vsak kupec pa zahteva, da je krmilni ventil suh še po večmesečnem obratovanju, to pa Rex-rathu brez težav uspeva. Zato v servisu mislijo, da se mu z malo večjo pozornostjo lahko vsaj približno, če ga že ne moremo doseči. Predlagajo tudi, da gre v bodoče na tem podoben obisk tudi nekateri neposredno prizadeti iz proizvodnje ali kontrole, da bo še on slišal o kvaliteti raznih izdelkov — če sploh lahko govorimo o kvaliteti.
Po poročilih vodja servisa povzetke pripravil C. K.
SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV
5.	redna seja samoupravne delavske kontrole DO ..KladivCr" Žiri, dne 10. 2. 1983
,	l
1.	Samoupravni sporazumi, ki vključujejo skupna vlaganja, se obravnavajo in sprejemajo na zboru delavcev, samoupravni sporazumi, ki imajo karakter kupoprodajne pogodbe, pa na delavskem svetu.
2.	Na podlagi zapisnikov posameznih inventurnih komisij’, ki so izvedi!e popis sredstev in njihovih virov na koncu leta 1982, je centralna inventurna komisija pripravila skupno poročilo o delu inventurnih komisij.
Samoupravna delavska kontrola je obravnavala skupno poročilo ter sprejela sklepe ter predloge, ki jih daje delavskemu svetu v potrditev in sprejem. Sklepi in predlogi se nanašajo na odpravo posameznih organizacijskih pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri delu inventurskih komisij, odpise nekaterega blaga ter razmerja med zalogami materiala, nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov,
3.	Program dela, ki vsebuje predvidene roke posameznih sej, poročila, obravnavana in podana na posamezni seji, ter nosilce posameznih poročil, je naslednji:
6.	redna seja: rok: marec 1983
poročila: a) zaključni račun; b) doseganje rokov izdelave
nosilec: Miha Bogataj ing.
7.	redna seja: rok: maj 1983
poročilo: premakljiv delovni čas nosilec: Alojz Piši er
8.	redna seja:
rok: september 1983
poročila: a) gibanje režijskih stroškov; b) obračunske kalkulacije, izmet nosilec: Jože Bogataj
7.	redna seja delavskega sveta DO „ Kladi var" Žiri dne 10. 2. 1983
1.	Potrdijo se zapisniki centralne inventurne komisije in posameznih inventurnih komisij, obenem pa se sprejmejo še dodatni sklepi o ureditvi posameznih organizacijskih pomanjkljivostih, ki so se pokazale pri izvedbi inventure.
2.	DO Kladi var Žiri bo akontacije osebnih dohodkov v 'letu 1983 izplačevala v višini povprečnih akontacij na delavca za december 1982.
3.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske samoupravne komunalne interesne skupnosti Škofja Loka se sprejme in podpiše.
4.	DO Kladivar Žiri kot članica konference delegacij ne nasprotuje predlogu DO KOZ Mercator ,,Sora Žiri in kmetov s področja Žirov, da se s svojo delegacijo vključijo v konferenco delegacij DO Etiketa Žiri.
5.	Neposredni prispevek Kladivarja pri popravilu vlečnice Goropeke znaša 74.102,33 din, za kolikor bi obremenili sklad skupne porabe DO Kladivar Žiri. Za vrednost dotacije naj smučarski klub primerno reklamira DO Kladivar Žiri — dogovor z EPS.
6.	DS DO Kladivar Žiri izdaja pismeno potrdilo, s katerim ugotavlja, da si je Branko Šubic z delom pridobil delovno zmožnost in strokovnost za opravljanje del oziroma nalog konstruktorja I v RO avtomatizacije st reg e.
Branku Šubicu se pismeno potrdilo o pridobljenih delovnih zmožnostih izdaja za opravljanje del oziroma inaJog konstrukterja I v RO avtomatizacije stre-ge, v ta detla pa sipa d a jo naloge na področju konstruiranja artiklov s področja avtomatizacije strege.
Zbor delavcev DO Kladivar Žiri, dne 23. 2. 1983
1.	Sprejme se poročilo o poslovanju v poslovnem letu 1982.
2.	Predlagana končna delitev ustvarjenega dohodka v poslovnem »letu 1982 se sprejme in potrdi.
3.	Soglasno se sprejme in potrdi predlog sprememb Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije.
4.	Z gospodarskim načrtom za leto 1983 je delavce seznanil tov. direktor. Iz gospodarskega »načrta so razvidne tudi ostale planske obveznosti pri poslovanju DO v letu 1983.
8.	redna seja DS DO Kladivar Žiri, dne 24. 2. 1983
1.	DO Kladivar Žiri se strinja s predlogom in »imenuje Branka Selaka, direktorja DO „Marmo»r" Hotavlje, za delegata v skupščino medobčinske gospodarske zbornice.
2.	Sprejme se pravilnik o knjigovodstvu DO Kla-dtivar Žiri.
3.	DS sprejme in potrdi poročilo in ocenitev dela ter poslovanja v poslovnem letu 1982 ter ugotavlja, da so delavci na zboru dne 23. 2. 1983 sprejeli in potrdili predlog dokončne delitve ustvarjenega dohodka v poslovnem letu 1982.
4.	Gospodarski načrt za leto 1983 se sprejme in potrdi. V zvezi s »planom investicij za leto 1983, ki je sestavni del gospodarskega načrta, pa velja, da se oprema nabavlja po prioriteti glede na potrebe in razpoložljiva finančna sredstva.
5.	Nabavijo se naslednja osnovna sredstva: univerzalni kuhinjski stroj, kontrolni aparat izolacije NL 036 in garderobne omarice.
6.	Odpiše se obstoječi teleprinter (inv. št. 528) iz uporabe in izloči iz seznama osnovnih sredstev. V zameno za odpisani »teleprinter se nabavi nov teleprinter TIP TX 23, katerega predračunska vrednost znaša 250.000,- din.
7.	Izdela se investicijski program za pristop k sporazumu »o skupnih vlaganjih in razmerjih pri ustvarjanju in delitvi dohodka na področju zagotavljanja ter sovlaganja v računalniške kapacitete pri RC LTH Škofja Loka.
8.	Samoupravni sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini Škofja Loka za leto 1983 se sprejme in podpiše.
9.	Višino finančne soudeležbe DO Kladivar Žiri pri organizaciji »prevoza delavcev na relaciji Trebija -Stara Oselica in obratno se lahko določi v okviru določil »in višine, ki jo določa pravilnik »o osnovah in kriterijih za povračilo stroškov, ki so jih »imeli delavci pri »opravljanju določenih del »oziroma nalog, ter o izdatkih za prebrano delavcev, ki so materialni stroški.
7.	redna seja komisije za delovna razmerja DO Kladivar Ži ri, din e 3. 3. 1983
1.	V sredstvih javnega obveščanja se razpišejo prosta dela oziroma naloge, pri katerih Imajo delavci posebna pooblastila in »odgovornosti:
—	vodje proizvodno-planskega sektorja (1),
—	vodje knjigovodskega sektorja (1) in
—	vodje raziskovalne enote (1) — dela »oziroma naloge vodje raziskovalne enote se bodo o»pravljale
v Razvojnem oddelku fluidne tehnike v Škofji Loki ter objavijo prosta dela oziroma naloge
—	vodje OPD (1) — vodenje, organiziranje, planiranje in kontroliranje dela v OPD In
—	skladiščnika orodja (1).
2.	Z Edvardom Albrehtom se delovno razmerje sporazumno preneha z dnem 28. 1. 1983.
3.	Niko Mur, strojni tehnik, se razporedi k opravljanju del oziroma nalog končnega kontrolorja — pomočnika, Ana Bogataj, ekonomski tehnik, pa se razporedi k opravljanju del oziroma nalog stroškovnega knjigovodje. Razporeditev Ane Bogataj se izvede za določen čas za dobo dveh mesecev. Po preteku dveh mesecev bo komisija za delovna razmerja ponovno sklepala o razporeditvi k opravljanju ustreznih del oziroma nalog.
4.	P»rošnji vodje RO fluidne tehnike Janeza Zupančiča, dipl. ing., ki se nanaša na skrajšanje pripravniške dobe Antonu Burjeku, dipl. ing., in razporeditev k opravljanju ustreznih del oziroma nalog, se ugodi.
Z dnem 1. 2. 1983 se Anton Burjek, dipl.Ing., razporedi k opravljanju del oziroma nalog samostojnega konstrukterja.
5.	Martin Jereb, ki trenutno opravlja dela oziroma naloge monterja HK II, se z odhodom Ivana Radeja na služenje vojaškega roka razporedi k opravljanju del oziroma nalog elektrikarja HO II, in sicer za določen čas za čas odsotnosti Ivana Radeja.
6.	Evgen Oblak, ki trenutno opravlja dela oziroma naloge skladiščnika materiala, se z odhodom Franca Štremflja v pokoj »razporedi k opravljanju del oziroma »nalog skladiščnika gotovih izdelkov. Razporeditev se izvede' z dnem 1. 2. 1983.
7.	Janez Oblak se razporedi k opravljanju del oziroma naiog skladiščnika orodja za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
8.	Branko Šubic, ki trenutno opravlja dela »o z borna naloge »konstrukterja II, se razporedi k opravljanju del oziroma nalog konstrukterja I. Razporeditev se izvede z dnem 1. 2. 1983.
9.	Z M!iro'Si!avom Bogatajem, dipl. ing. elektrotehnike, se sklene delovno razmerje. Določi se mu pripravniška doba za čas enega leta.
10.	S Konradom Peternelom, strojnim »ključavničarjem, se sklene dielovno razmerje in se ga razporedi k opravljanju del oziroma nalog monterja HK II.
8.	redna seja komisije za delovna razmerja DO Kladivar Žiri, dne 29. 3. 1983
1.	Za vodjo proiizvod n o-p!a nskega sektorja se za mandatno dobo 4 let imenuje Janez Kosmač, dipl. ing. strojništva, ki ustreza zahtevanim pogojem in trenutno opravlja de»la oziroma »naloge samostojnega tehnologa. Razporeditev se izvede z dnem 1 5 1983.
2.	Glede ma to, da Dimitriju Novaku poteče mandat s 30. 4. 1983 pri opravljanju del oziroua nalog vodje proizvod n o-p lanskega sektorja, ob 'izbiri pa ni bil ponovno izbran za opravljanje navedenih del oziroma nalog, Ima v skladu s 170. In 171. členom Zakona o združenem delu, 31. členom Zakona o delovnih razmerjih ter določili Pravilnika o delovnih razmerjih DO Kladivar Žiri pravico opravljati druga dela oziroma naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljenimi zmožnostmi, komisija za delovna razmerja sprejme sklep, da se pri Dimitriju Novaku izvede postopek ugotavljanja z delom pridobljenih zmožnosti za opravljanje del oziroma nalog vodje OPD.
3.	Za vodjo knjigovodskega sektorja se za določen čas za dobo enega leta imenuje Mira Poljanšek. Razporeditev se izvede za dobo enega leta zato, ker imenovana ne ustreza- zahtevanim pogojem, objavljenim v razpisu. Razporeditev se izvede z dnem
1.	4. 1983.
4.	Za vodjo raziskovalne enote se za mandatno dobo 4 let imenuje Janez Zupančič, dipl .ing.strojništva, ki ustreza zahtevanim pogojem in ki trenutno opravlja dela oziroma naloge vodje razvojnega oddelka fluidne tehnike. Razporeditev se Izvede z dnem 1. 5. 1983.
5.	Razporeditev k opravljanju del oziroma nalog vodje OPD se izvede na podlagi izvedenega postopka za ugotavljanje z delom pridobljenih zmožnosti -pri Mirku Govekarju in Dimitriju Novaku.
6.	V-aso Zupančič, strojni tehnik, se razporedi k opravljanju del oziroma na-lbg končnega kontrolorja. Razporeditev se izvede z dnem 1. 4. 1983, in sicer za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
7.	Marinka Capuder, ki trenutno opravlja dela oziroma naloge administratorja v FPS, se razporedi k opravljanju del oziroma nalog v PPS (vrtanje, -montaža OP, montaža festa) takoj, ko se pokaže potreba po novi delovni sili v tem sektorju. Po končanem študiju na Višji ekon omsko-komercialni šoli v Mariboru ipa bo začela z opravljanjem pripravniški dobe.
8.	Helena Kosmač, ki trenutno opravlja dela oziroma naloge administratorja v FPS, se z odhodom Martine Bežek na porodniški dopust razporedi k opravljanju del oziroma nalog administratorja v tehnološkem oddelku, in sicer za določen čas, za čas odsotnosti Martine Bežek.
9.	Na podlagi pozitivnih rezultatov zdravstvenega pregleda in razgovora predstavnikov naše DO s predstavniki Dispanzerja za medicino dela v Škofji Loki in predstavniki Skupnosti za zaposlovanje Škofja Loka, se z Anito Kristan sklene delovno razmerje za opravljanje del oziroma nalog montemrja OP, festa. Delovno razmerje se sklene z dnem 1. 3. 1983, in sicer za določen čas za dobo enega leta. Po preteku enega leta pa se Anito Kristan ponovno napoti na zdravstveni pregled.
2.	redna seja komisije za OD DO Kladivar Žiri, dne 1. 4. 1983.
1. Dodatek za dežurstvo v DO se poveča oziroma korigira na 1.300.— din neto na teden.
Delavci, ki so določeni za opravljanje dežurstva, morajo dejansko in striktno izvajati vse naloge, ki so določene za dežurstvo v DO. Dežurnim se ponovno dostavi organizacijsko navodilo (za to poskrbi vodja splošnega sektorja) o izvajanju dežurstva. Neizpolnjevanje organizacijskega navodila o dežurstvu pomeni kršitev delovne obveznosti.
9.	redna seja komisije za delovna razmerja DO Kladivar Žiri, dne 29. 4. 1983
1.	Na predlog OO ZS DO Kladivar Žiri se za novega predsednika komisije za delovna razmerja imenuje Vinka Rudolfa.
2.	K opravljanju del oziroma nalog vodje OPD se razporedi Dimitrij Novak, ki je do sedaj opravljal dela oziroma naloge vodje PPS. Razporeditev se izvede z -dnem 1. 5. 1983.
K opravljanju del oziroma nalog planerja proizvodnje se razporedi Mirko Govekar, ki je do sedaj opravljal dela oziroma naloge vodje OPD, h katerim je bil s sklepom komisije za delovna razmerja z dne 10.
5.	1982 razporejen za določen čas, in sicer za dobo enega -leta. Razporeditev-se izvede z dnem 1. 5. 1983. Glede na dosežene rezultate pri delu, ki jih je dosegel Dimitrij Novak pri opravljanju del oziroma nalog vodje PPS, pred tem pa tudi pri planiranju proizvodnje, glede na poznavanje dela planiranja in terminiranja -in večletne 'izkušnje pri vodenju, je izbira med kandidatoma utemeljena.
3.	Branku Božiču, Dušanu Benediku in Robertu Krvini se odobri izostanek z dela z nadomestilom OD, ,in sicer dne 6. in 7. maja 1983, zaradi udeležbe na pohodu mladincev Z-PS - „Čebine 83".
DELOVANJE KOMISIJE ZA DRUŽBENI STANDARD
Tako kot predsednika disciplinske komisije, je tudi mene uredniški odbor našega glasila obvestil, naj bi zaradi boljše obveščenosti delavcev DO napisal članek o delovanju komisije za družbeni standard.
Po statutu ima 'komisija za družbeni standard naslednje pristojnosti:
—	izvaja sklepe delavskega sveta na področju družbenega standarda,
—	obravnavo stanovanjsko problematiko in sklepe o dodeljevanju najemnih stanovanj last DO, delavcem v DO,
—	obravnava in sklepa pogodbe za prevoz delav-
cev na delo in iz dela,
—	obravnava način letovanja in izkoriščanje prostega časa.
Dejanska dela na tem področju:
—	izvaja slk-lepe delavskega sveta za področje družbenega standarda,
—	obravnava stanovanjsko problematiko in sklepe o dodeljevanju najemnih stanovanj last DO in o delitvi stanovanjskih kreditov.
S stanovanjskega področja bi vas rad seznanil, kako pridemo do potrebnih sredstev za reševanje stanovanjskih problemov.
»Kladivcu" je glasilo KLADIVARJA, tovarne elementov za avtomatizacijo Žiri, Dobračeva-s p.o.
Ureja ga odbor za obveščanje:
člani: Marija Žakelj, Matevž Pečelin, Marko Pagon Ciril Kacin — glavni urednik Franc Temelj — odgovorni urednik Marjan Poljanšek — predsednik
Izhaja dvomesečno, naklada 300 izvodov
Tisk: Embalažno grafično podjetje Škofja Loka
DO. izloča sredstva v sklad skupne porabe od brutto osebnih dohodkov. Del sredstev — stanovanjski del, •se izključno uporablja za reševanje stanovanjskih problemov. Ta sredstva DO veže pri banki za določeno dobo, da lahko po pravilniku banke najame dolgoročna posojila za nakup stanovanj, kakor tudi za dodeljevanje pos-ijil. Zraven posojila pri banki smo upravičeni tudi do posojila pri Samoupravni stanovanjski skupnosti. Tudi sredstva anuitet, ki so bjla odobrena delavcem DO, je eden od virov, ki ga izključno porabimo za financiranje stanovanjske izgradnje.
Delitev posojil za gradnjo, adaptacijo ter nakup stanovanj
O teh delitvah odloča komisija za družbeni standard v skladu z določili stanovanjskega pravilnika. Posojila daje DO na podlagi razpisa, ki ga objavi komisija za družbeni standard, ko so znana sredstva, ki se bodo uporabila za ta namen. Razpis se objavi na oglasnih deskah in je rok za vložitev prošenj 15 dni od dneva objave razpisa. Prijave sprejema splošni sektor in jih nato posreduje komisiji za družbeni standard. V razpisu je točno navedeno, kakšne pogoje mora prosilec lizpolnjeovat -in eden glavnih je namensko stanovanjsko varčevanje pri banki. Isto velja tudi za prosilce stanovanj, ki so last DO. Prošnje, ki ustrezajo pogojem razpisa in so pravočasno oddane, jih komisija pregleda. Imenuje se ogledna komisija, katera pri prosilcih ugotovi dejansko stanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilca. S pomočjo žbranih točk prednostne liste, komisija deli posojila in stanovanja last DO.
Komisija je sestavljena iz petih članov, predlaganih
iz sindikalnih skupin DO. Pri delu komisije pa prisostvujejo tudi drugi predstavniki raznih komisij in družbeno političnih organizacij.
Pri samem delu komisije mislim, da ni večjih problemov, razen z nekaterimi neupravičenimi in nesprejemljivimi prošnjami, ki jih posredujejo sami delavci — prosilci.
Za boljše delo komisije mislim, da bi bilo potrebno članom komisije dostaviti tudi krajšo vsebino — oziroma obrazložitve predloga za posamezne točke dnevnega reda. Tako bi se lahko s svojimi sodelavci sindikalnih skupin pogovorili in zbrali eventualne pripombe. Tako bi tudi boljše zastopali želje sodelavcev.
Glede samega razpisa za dodelitev posojil in dodelitev stanovanj last DO in glede na vsakoletne spremembe banke - doba vezave sredstev, bi bilo pravilno, da komisija na eni svojih prvih sej v koledarskem letu obvesti delavce DO, kdaj bo razpis izšel in kdaj bodo sredstva lahko koristili. Tako bi jim omogočili bolj načrtovano delo pri zbiranju potrebnih dokumentacij in bi komisija pri obravnavi prošenj upoštevala le tiste, ki res izpolnjujejo pogoje razpisa. Obenem je potrebno v DO pristopiti- k strokovnemu delu na področju družbenega standarda in -začeti reševati tudi ostala področja dela, za katera -smo se opredelili v statutu, ker -samo amatersko in samoupravno delo ne more obroditi rezultate, ki bi jih lahko dosegli na področju družbenega standarda, kakor nas zavezuje zadnji kongres Zveze komunistov in sindikatov.
Franko Božič
IV. DELOVNO TEKMOVANJE KOVINARJEV OBČINE ŠKOFJA LOKA
Dostikrat -smo že pisali o tekmovanjih, vendar o taki . v-rsti tekmovanja še nismo kaj -dosti črtali v našem časopisu. Zato naj v kratkem predstavim to tekmovanje, ki se je letos, -kot veste, odvijalo- v soboto, 23. 4. in nedeljo, 24. 4. 1983 v Žireh, v Poliksu in Kladiva-rj-u.
Omenjeno tekmovanje, ki je bilo letos že četrtič po-vnsti, organizira občinski sindikalni svet Škofje Loke ob pomoči delovne o-rganiizacije, kjer se odvija praktični del tekmovanja. Kot rečeno, tekmovanje se sestoji iz praktičnega dela v posameznem poklicu in teoretičnega dela, (kjer morajo tekmovalci pokazati
poleg znanja in izkušenj pri delu za strojem še dokajšnjo mero znanja iz varstva pri delu, teoretičnega znanja iz svojega poklica in seveda tudi nekaj iz samo upravljanja. Pri tem ima večjo težo praktično delo.
Letos se je odvijalo tekmovanje v sledečih poklicih: V Poliksu so tekmovali varilci po postopku ročno elektroobločno, v Kladivarju pa so tekmovali stru-
garji, rezkaici, okrog! o brusilci in orodjarji. Vsak pr-vouvrščenli iz posameznega poklica izpolni pogoj, da se lahko udeleži še republiškega tekmovanja in če še tam doseže najboljši rezultat, ima možnosti sodelovati na zveznem tekmovanju kovinarjev.
Še nekaj o namenu tekmovanja. Marsikdo bi pomislil, da je tako tekmovanje brez smisla, saj vsakdo dela in ,.tekmuje" vsak dan za svoj zaslužek, ne da bi še tekmoval v svojem prostem času. Pa ni tako! Pni takem tekmovanju, ki se odvija vsakič v drugih DO, si sodelujoči lahko izmenjajo izkušnje in spoznanja v svojih poklicih, vidijo, kako imajo urejene delovne razmere v drugih DO in jih primerjajo s svojimi. Tako organizator — delovna organizacija kot njeni delavci in drugi sodelujoči lahko vidijo marsikaj koristnega za vsakdanje delo. Kot vemo, mora pri takem tekmovanju biti delovno mesto določenega poklica opremljeno pravilno po vseh varnostnih in drugih predpisih, zato ni naključje, da se ponekod ob takih priložnostih izboljšajo delovni pogoji. In nenazadnje, tako tekmovanje predstavlja tudi za propagando kovinarskih poklicev, kateri so v zadnjem času precej iskani in za katere ni pretiranega zanimanja mladih, ki se odločajo za poklic. Pa še nekaj o rezultatih tega tekmovanja. Kot vsako leto smo se tudi letos Kladivarci dobro odrezali. Glede na točke so bili najboljši: Pri strugarjih Ke-pec Marjan, pri okroglobruslicih Albreht Vinko, oba iz Kladivarja, pri varilcih REO je bil najboljši Frelih Jože iz Iskre Železniki, pri orodjarjih Bertoncelj Peter iz LTH - TOZD orodjarna in pri rezkaici h Šturm Anton iz Iskre Železni kr. Glede na znanje in izkušnje, ki so ga pokazali, pa 'lahko rečemo, da so vsi udeleženci v svojih poklicih, ki ga opravljajo, zelo dobri delavci.
Janez Kosmač
OB RAZSTAVI »INOVACIJE ZA STABILIZACIJO 83«
Ljubljanska banka - Združena banka, Raziskovalna skupnost Slovenije in zadnji dve leti tudi Gospodarska zbornica Slovenije, so do sedaj pripravile že šest razstav domačih inovacij - dosežkov usmerjenega raziskovalnega dela kot rezultat predhodnih raziskovalnih dosežkov, ki so bi Hi uspešno preneseni v proizvodnjo oziroma druge razvojne procese naše družbe.
Na letošnji razstavi so drugič prikazani (razstavljeni) tudi izumi in tehnične izboljšave, za katere so avtorji kandidirali in mnogi med njimi prejeli tudi nagrado za izum in tehnično izboljšavo, sklada Borisa Kidriča v letu 1983.
Vsakoletna razstava predstavlja edino tovrstno republiško manifestacijo in vent i vn o - i n ova ci j sike dejavnosti na Slovenskem.
Vse do leta 1981 je Raziskovalna skupnost Slovenije prispevala znatna kreditna sredstva v okviru ,,dogovora o skupnem zagotavljanju določenega dela sredstev za kreditiranje inovacij — vključevanje domačih raziskovalnih dosežkov v proizvodno in druge razvojne procese naše družbe". Novi zakon o raziskovalni dejavnosti in raziskovalni skupnosti pa ni več omogočal, da bi v prihodnje le-ta še zagotavljala določen de! sredstev za te namene, kot jih je pred-
videval dogovor.
Izpad sredstev Raziskovalne skupnosti Slovenije je nujno narekoval, da se nadomesti sistem financiranja domačih inovacij, da ne bi prišlo do zastoja v tako pomembnem členu inovacijskega procesa, ko se rezultat raziskovalnega dela spreminja v uporaben produkt za družbeno prakso.
Temeljne banke Ljubljanske banke so se v samoupravnem sporazumu o temeljih planov bank, združenih v Ljubljansko banko — Združeno banko dogovorile, da bodo v obdobju 1981-1985, vsako leto posebej predvidele potrebna sredstva in po predhodno strokovno verificiranih predlogih ter na osnovi predložene dokumentacije, ki daje zgotoviIo, da gre resnično za obetaven prenos domače inovacije, prednostno zagotavljale ugodne in fleksibilne kreditne pogoje (do 70 odstotkov - kredit banke in 50 odstotkov nižja obrestna mera od splošne obrestne mere) za uresničevanje rezultatov usmerjenega raziskovalnega dela — inovacij, proizvodnih organizacij združenega dela, ki so članice temeljnih bank, združenih v Ljubljanski banki — Združeni banki z območja SR Slovenije.
Želeli bi poudariti, da je sistem financiranja domačih inovacij edinstven v Jugoslaviji in da je Lj ubijam-
s'ka banka s svojimi temeljnimi bankami edina banka v Jugoslaviji, ki to problematiko tako sistematsko rešuje že od leta 1973. V -njem je treba videti aktivno sredstvo, ki naj združeno delo v času prizadevanj za prestrulk-tUi-ranje našega gospodarstva in stabilizacijska -prizadevanja, preusmeri bolj -k izrabljanju domačih raziskovalnih dosežkov.
Ta -sistem vzpostavlja vezni člen -inovacijske verige, na podlagi katere naj bi se znanje načrtno, zavestno in nadzo-rovno spreminjalo v -uporaben produkt oziroma v družbeno vrednoto.
Iz sredstev, ki jih je v letu 1982 v ta namen rezerviralo LB, smo v KI a diva r dobili -ugoden kredit za izpeljavo razvojno 'inovacijskega projekta Naprave za avtomatizacijo st-rege. Ta projekt je sestavljen iz šestih nalog, ki pokrivajo vibrotehniiko s tehta I n im i in števnimi napravami, pnevmatske vijačni-ke in modularne fleksibilne strežne naprave MFSN. Namen tega projekta je, da se obstoječi programi s področja avtomatizacije strege konstrukcijsko in oblikovno dvignejo -na evropski nivo- in se na tem nivoju 'prenesejo v proizvodnjo. S tem bo kupec dobil napravo, ki bo energijsko manj zahtevna, ekološko ugodnejša in priročnejša za rokovanje. Poleg tega pa je namen
tega p-roje-kta tudi razvoj in prenos v proizvon-djo MFSN.
Zaradi tega smo -bili moralno dolžni razstavljati na tej razstavi. Predstavili smo se z -novo izvedbo Vibracijskega dodajalnika, katerega novosti so tiristorska regulacija, vgrajena v osnovo vibratorja, zvočna zaščita in -lita izvedba sklede. Naslednji eksponat je bil na -novo razvit mali vibracijski transporter, -katerega lastnost je predvsem majhna poraba energije. Uporablja se -lahko samostojno ali v sklopu z VD, kjer prevzema vib ra transport na dolgih s-aržerjih. Pnevmatski vijačniki so bili predstavljeni s prenosno izvedbo PVP-1.
Prvič smo na tej razstavi predstavili tudi pnevmatsko izvedbo MFS-N, namenjena predvsem za -razna montažna opravila.
Kljub temu, da to ni bil sejem prodajnega značaja, je vzbudila precej pozornosti.
Mislim, da je razstava -lepo uspela, saj smo bili med tistimi redkimi, ki -so svoje dosežke prikazali tudi v fizični obliki. Večina se je namreč predstavila samo tekstualno in slikovno.
Milan Kopač
ALI SE POZNAMO?
PREDSTAVLJAMO VAM LIČARJA FRANCA TRATNIKA
Franc je eden izmed delavcev, ki so se med zadnjimi zaposlili v Kladivarju, saj je pri- nas šele od 1. 11. 1982. Prej je že delal 10 let pni Sli kopi eska-rju v Škofji Loki.
To opravilo je bilo povezano z delom na terenu, kar mu je vzelo veliko časa, še posebno, -ker je njegov d-om oddaljen in se je mnogo zamudil že s potjo od doma do škofje Loke in nazaj. Njegov sodelavec, ki je bil prav tako zaposlen pri Slikopleskarju, je že nekoliko prej odšel v Kladiva r. Po njegovem priporočila se je tudi Franc odločil za -odhod v našo DO. Sedaj dela v oddelku -površinske zaščite, kjer-oprav-
lja delo ličarja. -Pravi, da se je na to delo že privadil in ga nebiželel zamenjati. Tudi s sodelavci se dobro razume. Moti ga 'le -to, ker je pri -delu mnogo strupenih plinov, kar slabo vpliva -na zdravje.
Rod-il se je leta 1953 v Suši blizu Hotavelj, -kjer še danes živi s svojo družino. Poleg žene, štiriletnega sina in enoletne hčerke živijo v hiši še Francova starša in sestra, ki skupaj obdelujejo kmetijo. Med tednom imajo tudi skupne -obroke -hrane, saj sta Franc in žena zaposlena in prideta pozno domov. Tudi za otroka poskrbita v n-j-uni odsotno-sti -starša, taiko da je varstvo urejeno.
Njegova rojstna vas leži med pobočji škofjeloških hribov in je obdana z gozdovi. Skoznjo se vije potok Žitnik. Njihova kmetija stoji ob cesti, ki pelje od DO Marmor -proti Blegošu. Odkar vozi avtobus, je cesta bolj -slaba. Tudi drugih avtomobilov je dovolj, saj ljudje hodijo po tej poti na Blegoš ali pa na kmečki turizem v Dolenjo Ravan. Franc se v prostem času poda na Blegoš, obiskal pa je že tu-di druge hribe okrcg svojega -kraja. Čeprav je v bližini veliko gozdov in divjadi, pravi, da ni l-ovec. V pot-ok-u so ribe, toda njemu ni -zanje in jih tudi -ne je.
Osnovno šolo je -obiskoval štiri leta v Malenškem vrhu, ostala štiri pa je hodil v Gorenjo vas. Nato se je izučil za slikopleska-rja in od takrat je prepleskal že mnogo najrazličnejših stavb, med njimi tudi bl-o-ke v Žireh. Pravi, da ta poklic drugače ni težak, toda veliko -se dela na višini na raznih ogrodjih lin podobno, kar je večkrat zelo nevarno-. Svoj poklic ima še vedno rad in zato tudi še -sedaj -po potrebi še kdaj poprime za pleskarsko orodje.
Prostega časa se vidi, da res nima veliko-, saj dneve zapolni z delom na kmetiji, malo pa se m-o-ra posvetiti tudi družini. Želimo mu, da bi se tudi v naši sredini še naprej dobro počutil.
PAVEL KRVINA - DOBITNIK SREBRNEGA ZNAKA ZSS
Pavel Krvina je rojen 18. marca 1942 v Račevi, sedaj pa stanuje v Zupančičevi ulici 10. Zaposlen je že 23 let in od tega kar 19 let v Kladi vorju. Opravlja dela iin naloge vodja skladišča materiala. Že zelo zgodaj se je posvetil družb en o po liit i on em u delu, saj je bil dolgo časa predsednik mladinske organizacije in med drugim opravljal tudi razne druge funkcije. Bil je član DS in raznih drugih izvršilnih organov, poleg tega pa je večkrat opravljal funkcijo podpredsednika IO OO ZS Kladi var, ki jo opravlja še danes.
Zaradi svojega vestnega dela na svojem delovnem mestu ter zaradi požrtvovalnega vključevanja v naš družbenopolitični sistem je na predlog IO OO ZS Kladivar prejel srebrni znak zveze sindikatov Slovenije. To pomembno priznanje je prejel kot prvi delavec v naši DO.
Kot dolgoletnemu Izkušenemu delavcu na družbenopolitičnem in samoupravnem področju smo mu zastavili še nekaj Vprašanj.
Kaj vam pomeni to priznanje?
MOJ HOBI - LOV
,,Presenečen sem In hkrati zadovoljen, da sem po dolgoletnem sodelovanju v sindikalni organizaciji in drugod debil to priznanje. Priznanje sem prejel na prvomajskem srečanju delavcev občine Škofja Loika na Križni gori. Menim, da je tako nagrado v naši DO zaslužil marsikdo tudi že prej, predvsem kateri, ki je mlajši od mene. Zame to priznanje pomeni spodbuda še za boljše in tvornejše sodelovanje pri delu samoupravnih organov lin ga bom tudi z veseljem opravljali,"
Kaj menite o samoupravnem življenju v DO?
,,Odkar sem zaposlen v Kladi v-arju, sem se redno vključeval v delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Moram reči, da smo se pri svojem delu vedno srečevali s problemi, ki smo jih morali reševati skupno in enotno. Mislim, da bi v sedanjem času bilo potrebno v naši DO posvetiti večjo pozornost prav medsebojnim odnosom med delavci, kar bo sigurno' vplivalo na boljše in predvsem lažje delo kolektiva. V sindikalni organizaciji se ukvarjamo s pripravami ina letovanje, kar je sedaj poleg drugega tudi glavna naloga izvršnega odbora."
Kaj vas je privedlo do tega, da ste se odločili; da boste del svojega časa posvetili delu v samoupravnih organih in drugod?
,,Predvsem imam tovrstno angažiranje rad in vsako sprejeto nalogo z veseljem opravim. S tem želim namreč pokazati tudi mladim, da je tako delo lahko tudi zanimivo, čeprav se mu vsi ne odzivajo najbolje. Sodeloval sem vseskozi v organih samoupravljanja v DO in v organih KS, ker sem prepričan, da s svojo prisotnostjo pripomorem k boljšim odločitvam."
Pavletu olb prejetju tega priznanja iskreno čestitamo in mu želimo, da bi tudi v bodoče z vestnim in uglednim delom pridobil ševečje zaupanje med sodelavci.
C. K.
Nekoč je bil lov za človeka živi jenskega pomena, saj si je z njim pridobil večji del hrane. Vseskozi ga je cenil; ob plenu prirejal razne običaje in ga prikazoval v najrazličnejših vrstah umetnosti. Prve človekove risbe na stenah podzemskih jam so prikazovale najčešče prav lovske motive. Zato ga lahko jemljemo kot sestavni del ljudske kulture.
Z razvojem kmetijstva in pozneje industrije je izgubil precej svojega pomena. Tako ima v očeh današnji lovcev bolj rekreacijski značaj, pa čeprav je v bistvu del gospodarstva.
Pri nas ustreza našemu družbenemu sistemu. Zato ima do njega pravico vsak polnoleten državljan primernih pogledov. Lahko tudi rečemo', da je dobro organiziran. Temelji na Lovskih družinah, ki se povezujejo v širše gospodarske skupnosti, kot so Lovsko gojitvena območja, Republiške lovske zveze in Lovska zveza Jugoslavije. Preko takšne organizacije
se v smisilu optimalnega števila divjadi povezujemo tudi z gozdarji in kmetijci.
Ime ,,Lovska družina" naj bi ponazarjalo izredno tovarištvo „zelene bratovščine". Le-to pa marsikje že precej bledi, najbrž zaradi vsevečjega članstva; nekateri -se pač vpisujejo bolj zaradi mode.
Omenil sem že, da je glavni pomen našega lova gospodarski. Podobno kot živinoreja, le da živali niso zaprte, ampak prosto žive v naravi. Največ divjačine gre v izvoz, kar je za našo skupnost še posebej pomembno. Dohodek od prodaje (dinarska protivrednost) pa se potem vrača v lovišče. In to kot povračilo škode po divjadi, ter za krmo in objekte potrebne za boljšo gojitev divjadi.
V smislu gojitve lovci obstreljujemo samo najšibkejšo, bolno ter ostarelo divjad. Torej to, kar bi sicer brez koristi najverjetneje vzele zima, bolezen ali zveni. Krepko in plodno divjad pa v najprimernejšem številu puščamo za naprej. Če z divjadjo ravnamo pravilna, pa si vsak lovec v parih letih tudi lahko privošči kakšna boljšo trofejo'.
Količinsko in kakovostno pravilen odstrel Lovske dru-
žine običajno urejujejo s sankcijami. Te najpogosteje za določen čas prepovedujejo odstrel tiste vrste divjadi, pni kateri se je posameznik pregrešil. Zato je za pravilno ocenitev divjadi pred strelom potrebno precej znanja in izkušenj. Prav tako pa tudi časa, saj včasih Istega srnjaka hodiš gledat tudi po teden dni ali celo več.
Sledeči pomen lovstva je še v očuvanju živalstva in nasploh narave za v bodoče ter obrambni pomen. Vse to, vključno s prostovoljnim delom, lovci opravljamo brezplačno iz čistega veselja do narave, živali dobre druščine ipd.
Jaz sem član LD Sovodenj. V ta svet me je že kot otroka popeljal oče lovec. Vzljubil sem prebujajoče pomladne dneve, nad jutranjimi morji megle v soncu iskrečo se roso poletnih trav, zlate jesenske gozdove in srebrne zimske noči. In zdaj bi bilo zame življenje mnogo bolj sivo brez teh biserov.
Vsa lovska doživetja se mi globoko vtisnejo v spomin. A najbolj mogoče, ko streljaš prvega srnjaka. Na tarčo prej tako mirna rolka se zatrese in križ daljnogleda se mrzlično spreletava po pasoči se živali. ,,Ali bom zadel?" se sprašujem. „Kaj, če ga samo zastrelim? Ranjen bo pobegnil v gozd in iskati ga bom moral s psom. Pa še našel ga ne bom. Potem bo neikje vmukah poginil . . . Toda, saj na tako razdaljo skoraj moram zadeti . . . in puška je dobra!" Križ le nekoliko obstane na plečih . . . Sprožim! Srnjak se skotali po bregu. Za njim se vleče rdeča sled. Potem grenak občutek: ..Uibil sem ga . . . nikoli več ga ne bom „jagal". Pa še mlajši je lahko, kot sem mislil!? „Počakam še mal-o, nato se s strahom odpravim k njemu. Odprem mu gobček, pogledam zobe. ,,Gladki, obrabljeni, ugotovim in si oddahnem. Res je star. Odlomim dva smrekova vršička in ju orosim s krvjo. Prvega srnjaku kot poslednji grižljaj, drugega lovcu za klobuk."
Darko Likar
NOVO PRI NAS IN NA TUJEM . . .
. . . Vse bolj se povečuje odvisnost vzhodnoevropskih držav po deležu zunanje trgovinske menjave z zapadnimi. Tako SSSR realizira 34%, Poljska 34,5%, ČSSR 23,1%, Romunija 33%, Madžarska 25,4%, DDR 27,5%, Bolgarija 16,4% skupne zunanje trgovinske menjave z zapadnimi državami. V obratni smeri pa realizira BRD 6%, Italija 4,3%, Francija 4%, Nizozemska 3%, V. Britanija 2,6%, Japonska 2,1%, USA 1,2% skuipne zunanje trgovine z vzhodnoevropskimi državami.
(po IA No. 3, 1983) . . . Koliko pa sploh uvažajo razvite dežele, glede na skupno potrebo industrijskih proizvodov. Vodi
Italija z 31,6%, sledi BRD z 30,8%, Velika Britanija z 26,2%, Francija z 23,1%, ZDA z 8,6% in Japonska 6 2% uvoza potrebnih industrijskih proizvodov.
(po IA No. 6, 1983)
. . . Po statistiki v ZRN je 7% vseh zaposlenih v malih podjetjih (20 do 49 delavcev), 32% v srednjih (50 do 499 delavcev) in 61 % v velikih (nad 500 delavcev). Hkrati po številu pa predstavljajo mala podjetja 47 % in velika 6% od skupnega števila firm.
(po OP 2, 1983)
Anton Beovič, dipl.Ing.
RJA V RJAVI PLOČEVINI
V podjetju ,,Rjava pločevina" je spet završalo. Zasedala je disciplinska komisija. Predsednik Jakob Opomin se je odkašljal, odprl sestanek in nagovoril nav-
zoče:
,.Tovariši, tako ne more več naprej! Gledam televizijo in kaj vidim? Vsak dan nam prikazujejo o no-
vem gospodarskem kriminalu. Poneverbe, tihotapstvo, korupcija se kar vrste. Odprem radio in kaj slišim? Izsiljevanje, prekrivanje resničnih dejstev, zavajanje delovnih ljudi z neresničnimi podatki. Razgrnem časopis in kaj berem? Neopravičeno bogatenje, izkoriščanje položaja v privatne namene, prilaščanje družbenih sredstev ... V sedanjem zaostrenem gospodarskem položaju si takih in podobnih prekrškov ne moremo več privoščiti. Na žalost pa taki prekrški niso osamljeni. Vse več je posameznikov, ki si polnijo žepe na račun delavskega razreda in naše skupne družbene imovine. Tovariši, gospodarski, politični in še marsikakšen kriminal je postal že družbeni problem. Vendar pa bo tudi temu odklenkalo. Že so se organizirale sile, ki uspešno stopajo na prste ljudem, kateri praznijo tuje žepe, nadvse pa ljubijo svoje lastne. To pa je tudi pravilno, ker so taki posamezniki eden glavnih vzrokov za naš slab gospodarski položaj. Kar poglejmo, kaj piše v časopisih: V podjetju ,,Velika izguba" so odkrili veliko špekulacijo z devijami, ki je oškodovala družbo za mastne denarje. Preiskava je v teku.
Kaj še beremo: V podjetju ,,Slaba plača" iščejo dva računovodja, novega, ki bi nastopil službo in prejšnjega, ki je s polnimi žepi novcev izginil neznano kam. Preiskovalci sumijo, da jo je z denarjem vred pocedil v tujino, kjer ima odprt devizni račun. Direktor banke ,,Počen dinar" je dobil dve leti ričeta, ker je očistil bančni trezor, ko pa se je hotel počistiti še sam, ga je zamazal na mejnem prehodu sam vodja carinikov Jure Švercalo. Kaj je odkrila preiskava? Tudi dotični carinik Jure Švercalo pri tem poslu ni imel čistih rok, zato so ga poslali za nekaj let na čiščenje v državne zapore.
Tovariši člani disciplinske komisije, sedaj vas vprašam: Kaj smo na tem področju napravili v našem podjetju? Vidimo, da so drugod resno pristopili k temu problemu. Dan za dnem odkrivajo nove nepravilnosti in kriminal, ki hromi naše gospodarstvo. Pri nas pa smo v dveh letih podelili par opominov in to naj bi bilo vse. Sedaj pa vas vprašam: Ali mislite, da v ,,Rjavi pločevini" teče vse po zakonitih poteh in ni kriminala? Po izrečenih kaznih v,zadnjem času, bi sodili, da je res tako. Vendar vam pravim, da je tudi pri nas ogromno nepravilnosti, katere je treba obravnavati in obsoditi, udeležence pa strogo kaznovati. Zato smo sploh postavljeni. Odprite torej ušesa in oči, razkrinkajte nepravilnosti v „Rjavi pločevini", napišite prijave. Na prihodnji seji jih bomo obravnavali in krivce neusmiljeno kaznovali.
V prihodnjih dneh je v ,,Rjavi pločevini" vrelo. Člani disciplinske komisije so se raztepli po podjetju, vohljali, izpraševali, prisluškovali in pisali prijave. Menda ni treba posebej poudarjati, da so zabili marsikakšno uro, ki bi jo morali prebiti na svojem delovnem mestu. Vendar so to delali v prijetni zavesti, da s tem neizmerno koristijo obči blaginji v ,,Rjavi pločevini".
Prišel je dan, ko je spet zasedala disciplinska komisija. Predsednik Jakob Opomin je nagovoril zbrane: »Tovariši, danes bomo obravnavali same težje kršitve delovnih dolžnosti. Vidi se, da je naša komisija začela delati. Vse kršitve obravnavajmo nepristransko, vendar bodimo strogi. Kot prvi je na vrsti primer našega vodilnega delavca Andraža Vodila. Obtožen je, da je štirinajst dni gostil trgovske potnike iz tujine v našem znanem obmorskem letovišču. Stroške
letovanja je pripisal na račun našega podjetja in ga s tem oškodoval za toliko in toliko dinarjev. Tovariš Andraž Vodilo! Prekršek vam je dokazan, kaj imate pripomniti v svojo obrambo?
Vodilni delavec Andraž Vodilo se je dvignil in povedal, da je res gostil tujce v letovišču na račun podjetja, ved nar je to storil iz razlogov, ki ga bodo oprostili vsake krivde.
Jel je vneto dokazoval, da je med letovanjem tuje partnerje tako pretental, da so sklenili posel z »Rjavo Pločevino", ki po vrednosti daleč presega stroške letovanja. Torej je s tem napravil velikansko korist. Pri svojem dokazovanju je bil tako vnet, da ga je komisija oprostila vsake krivde, čeprav je pozabil povedati, da je tudi svoje stroške letovanja pisal na račun podjetja, tuji partnerji pa so takoj po letovanju odpovedali posel z »Rjavo pločevino".
Na vrsti je bil spet vodilni tovariš, obtožen, da je pri zidavi hiše vse prevoze materiala opravil s tovarniškimi vozili, ne da bi za to plačal pet par. S tem je oškodoval podjetje za velike denarje.
1 udi ta vodilni tovariš je bil oproščen vsake krivde, ker je član komisije, ki je vložil prijavo, to svojo prijavo nenadoma umaknil, kot popolnoma neresnično. Drugi dan so sicer po podjetju šušljali, da je prijava že bila resnična, vendar pa jo je član komisije umaknil zato, ker tudi sam gradi hišo, marsikakšen prevoz je tudi on opravil s tovarniškimi vozili. Na tapeti se je znašel tudi sekretar Janez Pisač. Obtožnica ga je bremenila, da je z lažnimi podatki namerno zavedel delavski svet, ki je na podlagi teh lažnih podatkov sprejel sklep, kateri je kasneje stal podjetje tolste pare.
Dvignil se je obtoženi sekretar Janez Pisač in pričel s svojim zagovorom, ki je trajal skoro celo uro. Na dan je privlekel statut podjetja, samoupravne sporazume, člene, dopolnila, akte, javne obravnave in toliko dokumentov, da se je izmazal kot jegulja. Komisija ga je enoglasno proglasila za nedolžnega, tisti član pa, ki je oddal prijavo, se mu je moral javno opravičiti. Zraven je bil še vesel, da mu je sekretar velikodušno odpustil in ga ni predal samemu javnemu tožilcu.
Še je bilo na vrsti nekaj hudih kršitev, ki pa so se nazadnje izkazale vse po vrsti za neresnične. Storilci so bili oproščeni. Nazadnje se je dvignil predsednik Jakob Opomin: »Tovariši, obravnavali smo kršitve, ugotovili pa smo, da so krivci nedolžni. To pomeni, da v »Rjavi pločevini" nimamo kriminala, potvorb in kršitev. Vendar še vnaprej budno pazite in če opazite nepravilnost, jo takoj prijavite!"
Tedaj se je dvignil sekretar Janez Pisač: »Tovariši, ste v veliki zmoti, če mislite, da je pri nas vse v najlepšem redu. Lastnoročno sem izbral nekaj velikanskih kršitev delovnih dolžnosti, ki jih predajam vaši komisiji, da jih obravnavate in krivce strogo kaznujete.
Prvi kršilec je naš kovač Feliks Nakovalo. Prejšnji ponedeljek je prišel na delo tako sežgan, da je napravil samo polovico norme. Potem se pa še sprašujemo, zakaj imamo tako nizke osebne dohodke. Drugi kršilec je strugar Blaž Ostružek. V podjetje je pretihotapil zaboj vina. Res, da se je ženil, vendar, prosim vas, ali smo tukaj kovinarsko podjetje, ali pa smo beznica tretjega razreda? Tukaj je še naš nočni čuvaj Gašper čuvaj, katerega je našel dežurni miličnik, kako je dremal na svojem delovnem
mestu. Namesto, da bi se svoje malomarnosti pokesal, je celo obžrll miličnika, naj lovi lopove in barabe, ljudi potrebne počitka pa naj pusti pri miru. Če nam bodo taki čuvali podjetje, bodo- tatovi imel1! 'lahko delo. Ko smo že pri tatovih, naj omenim, da srno zasačili delavca Primoža Garača, ki si je prisvojil za toiliko in toliko odpadnega materiala. Za njega zahtevam najstrožjo kazen. Na kakšen glas bo prišla ,.Rjava pločevina", če se bo izvedelo, da imamo pri nas zaposlene tatove, pijance in zabu-
šante!"
Komisija je ročno poklicala pred svoje obličje omenjene kršilce, jih zaslišala in jim izrekla stroge, a zaslužene kazni. S tem je bilo v podjetju ,,Rjava pločevina" zadoščeno pravici. Tako je tudi prav, kajti, kam pa bi prišel kolektiv, ki bi trpel v svoji sredini takšne lumpe in saboterje, ki spravljajo podjetje ob zaslužek in dober glas?
Matevž Pečelin
Komisija za kulturo pri SOZD-u ZPS in sindikat Kladlvarja sta poskrbela, da smo bili v marcu priča dvema kulturnima dogodkoma v Žireh. In sicer je bila pevska revija zborov podjetij SOZD-a in otvoritvena razstava članov SOZD-a, ki so se udeležili prve likovne kolonije lani jeseni v Možnici. Tako se
je na reviji v dvorani Svobode predstavilo šest zborov, v galeriji stare šole pa je svoja dela predstavilo deset likovnikov iz vse Slovenije. Vsi nastopajoči so bili mnenja, da je tovrstna srečanja potrebno gojiti še naprej in da se bodo naslednje leto zopet srečali nekje na drugem koncu Slovenije.
UDELEŽIL SEM SE ZIMSKIH ŠPORTNIH IGER ZPS
Ker sem se na sindikalnem prvenstvu v veleslalomu dobro odrezal, sem odšel tudi na zimske igre ZPS, ki so bile letos precej pozno.
Iger se je udeležilo mnogo tekmovalcev iz vseh podjetij. Bil sem med najstarejšimi tekmovalci in priznati moram, da taka vožnja za nas ni najbolj enostavna. Res je tudi, da je bila že vožnja do Areha, kjer so priredili igre, naporna. Vstati je bilo treba zelo zgodaj in marsikdo izmed mlajših tekmovalcev je zamudil dogovorjeno uro. Toda čas v avtobusu nam je hitro mineval. Večina nas je vožnjo prespalo, toda zbudili smo se, ko smo se začeli vzpenjati na Pohorje. Skrbelo nas je, če bo tudi na severni strani Pohorja tako malo snega, kot ga je imelo južno pobočje. Nekje v sredini vožnje smo videli, kako so vlekli nek osebni avto, ki se je zapeljal s ceste in pristal nad strmim robom. Mi smo srečno prispeli na Are h. Tu je prijeten, sodobno opremljen hotel. Vendar tolikim gostom, kolikor se jih je zbralo v tistem jutru, mi bilo mogoče ustreči. Tako je moralo -mnogo
tekmovalcev oditi na prizorišče tekem brez vsakršnega okrepčila.
Imel s§m št. 114 in zato sem vozil šele okrog enajste ure. Priznati moram, da sem bil tedaj z močmi že dokaj pri kraju, toda takoj po startu sem ugotovil, da bodo -moje izčrpane noge izdržale še ta napor. Bil sem zadovoljen. Seveda pa v takih razmerah človek za vse neuspehe ni kriv sam. Izčrpanost botruje tudi velik naval in vpitje tekmovalcev ter prerivanje okrog strežnih miz. Nekoliko sem bil tudi razočaran, ker ni bilo kategorije nad 55 let, v katero bi jaz spadal. Toda to je končno vseeno, če so -pač taka pravila. Te zimske športne igre so Kladi-varju prinesle zelo lep uspeh v skupni uvrstitvi, zato se bomo kljub velikim naporom teh tekem z zadovoljstvom spominjali. Vesel pa bi bil, če bi ta zapis pripomogel, da bi bila posamezna kategorija tudi za udeležence nad 55 let starosti.
Rajko Primožič
ŠPORTNE NOVICE
Končano je tekmovanje v trim ligi za igralce namiz-	na dva dela. V prvem delu so se pomerile ekipe
nega tenisa, ki se je odvijalo v zimskem in pomla-	vsaka z vsako, v drugem delu so bile razvrščene v
danskem času. Tekmovanje je bilo ekipno ločeno A in B skupino glede na uvrstitev.
Kladi var sta zastopali! dve ekipi, ki sta se uvrstili na 4. in 6. mesto. Zmagaj a je ekipa Alpine pred ŠUS I in Vrle. Nastopilo je deset ekip, od katerih najboljši posamezniki se trenutno borijo za čim boljša mesta med sabo.
V maju so pričeli z novim prvenstvom tudi nogometaši in koša rlka rji. Vabimo vas, da si čim več tekem ogledate, saj s tem postaja vse skupaj zanimivejše.
Jože Mlinar
KADROVSKE NOVICE
V	času od 16. 2. 1983 do 18. 4. 1983 je delovno razmerje z delavci maše DO sklenilo naslednje število delavcev in sicer:
Konrad Peternelj, strojni ključavničar - monter HK II Anita Kristan, NK delavka — monter OP, mont. festa
Iz JLA so se vrnili:
Dragan Luznar, ing. stroj. — konstrukter I
V	JLA so odšli:
Miroslav Bogataj, dipl.ing.elekt. - pripravnik
Simon Hribernik, strugar - strugar 1, 2
Roman Istenič, strugar - strugar I, II
Ivan Radej, elektrikar — elektrikar HO II
Mitja Galičič, orodjar — ostril ec orodja
Niko Mur, str. tehnik - končni kontrolor, pomočnik
Trenutno je v DO zaposlenih 240 delavcev.
Janez Vidmar
Bomo v letu 1983 kaj investirali?