Praznik kmetov na Ponikvi I Nenad Mirovič, obtožen " umora, oproščen št 80/ Leto 64 / Celje. 13. oktober 2009 / Cena 1 EUR Teroristi napadali velenjsko postajališče Na srečo je šlo le za enodnevno vajo ob mesecu požarne varnosti, s katero so preverjali usposobljenost različnih ekip za zaščito in reševanje. Z novim srcem od starčka do športnika 56-letni Franc Poz-nič z Vranskega po presaditvi srca živi za danes in še nekaj malega za jutri. Tožilec umaknil obtožnico, Fakin šel po gobe Prijavite stanovalce in pse! SP Festival dijaške ustvarjalnosti 3-KONS BEBSgopki NOVI TEDNIK Ker so zbrani krr>e^e stmili míň, seje nailo prostora za Številne udeležence. Praznik kmetov na Ponikvi Minister o pomenu kmetijstva, kmetje o vse bolj trdem kruhu la med gosti predsednik SLS Radovan Žerjav in poslanec Franc Pukšič, prišle pa so tudi vinska, mlečna in me-der^a kraljica ter hmeljarska princesa. Pisarto druščino so dodatno popestrile narodne noSe. Kriza nr obšla kmetijstva Glavna vloga na svečani akademiji je pripadla govornikom. Minister Pogačnik je v nagovoru poudaril, da mora sodobna družba kmetijstvu in kmetom končno priznati vlogo, ki 50 ]o odigrali v zgodovini slovenskega naroda, hkrati pa jim povrniti ugled in spoštovanje. Slovenskega kmeta vidi tudi kot »nosilca temeljnih vrednot, nosilca slovenske narodne zavesti in slovenske besede«. Ni pa se mogel povsem izogniti vse težjemu položaju kmetov ter ostrim protestom Širom Evropske unije zaradi nizkih odkupnih cen mleka. Kmetom je obljubil pomoč države pri preoblikovanju v smeri večje konkurenčnosti: »Nosilke razvoja bodo tržno usmerjene, profesionalne družinske kmetije. Ob tem se moramo zavedati, da je Kmetje iz vse Slovenije so se v nedeljo zbrali na Ponikvi, na že tradicionalnem shodu v čast zavetniku slovenskega kmetijstva, blaženemu Antonu Martínu Slomšku. IVidi tokrat je bilo na Si omu več tisoč kmetov, pozdravili pa so jih kmetijski minister Milan Pogačnik, predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Ciril Smrkolf ter kot gostitelj Šentjurski župan Stefan Tisel. Kmetje so bili na Slomu v sončnem popoldnevu praznično in prešerno raz- položeni in tako vsaj za kratek čas pozabili na vsakdanje težave. Nekaterim pa se je po maši, ki jo v župnijski cerkvi na Ponikvi daroval mariborski nadškof pomočnik Anton Stres, in po družabnem srečanju, ki so ga popestrili Šentjurski godci in folkloristi ter pevke skupine Miheke iz Šoštanja, že mudilo domov. Živina 'paČ ne sme čakati lačna v hlevu ... Na Slom so se zgrnile množice iz številnih avtobusov, videti je bilo registracije vseh slovenskih krajev. Poleg slavnostnih govornikov sta bi- ANKETA Vinko Žinaher Iz âerrtjurja Vmko Žmaher iz Šentjurja: »Vsako leto pridem na srečanje. saj sem tudi sam kmet in podpiram to, da se združu-j^o kmetje iz vse Slovenije in tudi opozorijo na svoje težave. Takšne materialne in moralne krize, kol je sedaj, še ne pom-nimî Od nekdaj smo se preživljali zgolj s kmetovanjem in če pogledam nazaj, saj so bili hudi časi po vojni, ampak takšne izgube moralnih vrednot, kot je sedaj v Sloveniji, še ni bUo. Moti nas socialna nepravičnost; eni obubožajo, drugi na ta račun bogatijo. ko delavci kot kmetje.« Zinka in Rado Knez z Vrha nad Laškim: »Sedaj sva že četrtič na srečanju, sama tudi pomagam pri peki in pripravah za pogostitev po maši, nato se zadr-živa še na srečanju na Slomu. Potem je tako že čas, da greva domov in v hlev. Zemlje imava kar veliko na kmetiji, kakšnih 24 hektarjev, vendar samo Î2 glav živine. Nekaj mleka je, predvsem pa je veliko dela. Dandanes se sila slabo živi Minister MHen Pogačnik in Ciril Smrkolj sta pozdravila slavnostnega govornika dddr. Jožeta Macka. Ne vem. kako bo v prihodnje, ne kaže najbolje. Le od kmetijstva se ne da živeti, moraš imeti še kakšen dohodek. Sam imam pokojnino, tako da se vsaj nekaj malega nabere za skromno življenje.« Milica in Peter Pušnik s hčerkami Lucijo, Urško in Petro z Ostrožnega pri Ponikvi: »Smo domačini in kmetje na srednje veliki kmetiji. Nadaljujemo tradicijo svojih staršev in ne bi šlo, če ne bi človek imel veselja. Dela je ogromno, denarja malo, ves čas je tre- Zlnka in Rado Knez i Vriie nad Laškim Milica In Peter PuŠnik s hčerkami Lucijo. Urško in Petro z Ostrožnega pri Ponikvi zgolj od kmetovanja in naslednikov na kmetiji nima-va. Nima smisla siliti otrok, saj sama vidita, kako malo ostane. Vsaj danes pa je priložnost, da malo pozabiva na vsakodnevne skrbi.« Stanislav Drobne iz Šentjurja: >»Danes sem prvič na shodu kmetov. Doma imamo nekaj malega zemlje, 3 hektarje. Vzrejam konje in tudi v tej dejavnosti je bolj siabo, saj nimam žrebei kam prodati. položaj slovenskih kmetov glede na ostalo Evropo specifičen zaradi razdrobljenosti kmetij in posledično manjše donosnosti,« Pogačnik je Še dodal, da se zaveda, da kriza tudi kmetijstva ni obšla, vendar je prepričan, da z državnimi ukrepi kmetijske politike uspevamo ohranjati stabilnost. Ga pa skrbi ohranjanje mlečne proizvodnje zaradi vse nižjih odkupnih cen, zato obljublja ukrepe za stabilizacijo mlečnih kvot. Največ optimizma Pogačniku zbuja dobro ohranjanje naravnih danosti na Slovenskem. Ciril Smrkolj. predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, ki je skupaj s šentjursko občino in Župnijo Ponikva pripravila shod. je prav tako opozoril na nizke odkupne cene pridelkov, prepričan pa je, da bi morali Slovenci kupovati domaČe pridelke, država vzpostaviti primemo okolje za razvoj kmetijstva, kmetje pa iskati notranje rezerve. Posebno pozornost so tudi tokrat posvetili blaženemu Slomšku. Osrednji govornik svečane akademije dddr. Jože Maček je spomnil na njegov odnos do kmetov in kmetijstva ter orisal njegovo življenjsko pot. Zbrani na Ponikvi so ohranili optimizem in dobro voljo ter tako ob vseh naštetih tegobah simbolno dokazali, da je slovenski kmet zmeraj prebrodil hude čase, ki so mu v preteklosti že rezale zelo tenke rezine vsakdanjega kruha. «Saj smo se pri maši priporočili Slomšku. Morda bo pa kaj zaleglo,« je še bilo slišati Iz množice. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE Stanislav Drobne Iz Šenčurja ba vlagati. Stroji so dragi, investicij veliko, a brez njih ne gre, saj delovne pomoči praktično ne moreš dobili. Mladih kmetov je na našem območju sicer še veliko, a zmeraj bolj tarnajo. Bilo bi dobrodošlo, če bi se vsaj odkupne cene mleka nekoliko izboljšale. Po Evropi, sva sliSala, kmetje že povzdigujejo glas. Verjetno bo še huje, saj bodo tudi kmetje sledili delavcem. Ve se pa, da industrija ne more delali. Če ne dobi surovine od kmetov. NOVI TEDNIK PPOGODKI Tožilec umaknil obtožnico, Fakin šel po gobe Padec leta 2002 mi je dal dodatno moč, pravi nekdanji direktor celjske bolnišnice Samo Fakin Dan po tistem, ko je celjski tožilec Dušan Roš na vsesplošno presenečenje umaknil obtožnico, v kateri so Samu Fakinu očitali goljufanje pri predpisovanju zdravila eri tro-poet in, je nekdanji direk-tor celjske bolnišnice in sedanji direktor državne zavarovalnice v zgornjesa-vinjskih gozdovih nabiral gobe. Privoščil si je dopust. Najbrž tudi zato, da v miru premelje čas, ko so ga» kot se izkazalo, po ne po* trebnem »vlačili« po sodišču. Sdmo Fakin pravi, da je pričakoval oprostilno sodbo, da bo tožilec umaknil obtožnico, pa ne. Zato je takšen izid sojenja presenetil tudi njega, »Sicer pa je zdaj popolnoma vseeno, kako se je zadeva zaključila,« dodaja Fakin. Je bila afera eritropoetin, ki vas je odnesla iz celjske bolnišnice, zmota ali zarota? Prepričan sem, in najbrž tako meni tudi vsa Javnost, da je bila zarota. Ker so obre-menilol pisni dokazi nastali med sejami, na katerih so me od stavljali in na koncu tudi odstaviU. Ja, bila je zarota. Bi bili danes, če ne bi bilo zgodbe z eri tropo etlnom, Še vedno na čelu celjske bolnišnice? Težko rečem, kaj bi se zgodilo. Po Šestih letih mojega vodenja je Šlo v bolnišnici res že zelo na trdo. Nekate- ri se preprosto niso hoteli spremeniti in izboljšati svojega dela» niso hoteli varčevati z denarjem, da bi lahko vlagali v pomembne projekte. Lahko rečem samo, da mi je žal, ker je bila celjska bolnišnica leta 2002 z mnogimi projekti vodilna v Sloveniji. Danes bi prav gotovo lahko bila dlje. kot je. Celjska bolnišnica os ta-ja torej vaš nedokončana projekt... Da. V strateškem razvojnem programu smo si leta 1998 zastavili, da bomo najboljša bolnišnica, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v tem delu Evrope. Vsi podatki o merjenju poslovne odličnosti, pa tudi razvojni in investicijski načrti so kazali» da nam bo to tudi uspelo. No, investicijske načrte so v zadnjih letih v bolnišnici uresničili, za načrte, ki so jih pripravili za novi del bolnišnice, pa moram reči, da so odlični. Vendar bi morali delati tudi na organizacijski kulturi oziroma na odnosih med ljudmi, ki so temelj dobre medicine. Na tem področju so kar nekako zaspaB. Se vedno je preveč strokovne hierarhije in premalo rimskega dela. V bolnišnici je veliko zelo dobrih ljudi, žal pa je tudi nekaj manj dobrih. Boste tistim, ki so skovali zaroto proti vam, poskušali vrnili udarec ali boste na vse skupaj pozabili? Sem že vse pozabil. Verjamem namreč, da česi maš- čevalen, se ti to vrne' Lahko pa rečem, da so me ljudje, ki so povzročili moj odhod iz bolnišnici, naučili velike lekcije v življenju. Ni pomembno, kolikokrat človek pade, pomembno je, kolikokrat vstane. Naučili so me, da z vztrajnim in poštenim delom lahko narediš še mnogo več, kot si naredil prej. Padec leta 2002 mi je dal še dodatno moč. In zasukal vašo kariero drugače, bolje, saj ste danes direktor državne zdravstvene zavarovalnice. Res je, danes imam priložnost spreminjati slovensko zdravstvo. Moram reči, nam gre kar dobro. Naslednje leto bomo predlagali številne izboljšave in eden od ciljev do konca mojega mandata je, da Slovenci na preiskave in preglede pri specialistih ne bi čakali dlje, kot je to v strokovnem smislu nujno potrebno. Če to dosežemo, bom zelo zadovoljen. Boste zdaj, ko se je zadeva z eritropoetinom končala, imeli lepše spomine na Celje? Celja se nikoli, odkar sem ga zapustil, nisem spominjal v slabem. Ljudi v bolnišnici sem imel vedno rad. Če prideš v konflikt s petimi ali šestimi, to ni nobena tragedija. Saj ostalih 1.500 ali 1.600 dobrih odtehta slabe izkušnje. JÁNJA INTIHAR Foto: SHERPA Odstopila nnaša« ministrica Kar precej pričakovano, pa vseeno dolúj presenetljivo, je predsednik vlade Borut Pahor v petek predsedstvo Socialnih demokratov seznanil. da je ministrica za lokalno samoupravo in regionalno politiko Zlata PloŠtajner po manj kot letu dni ponudila svoj odstop. Ministrica je minuli teden kot vzrok za odstop navedla osebne in zdravstvene razloge, podrobneje pa je o tem spregovorila včeraj, »ivlesto prepuščam n^omu, ki bo imel več zdravstvene in politične moči,« je povedala Ploštajner-jeva, ob tem pa zavrnila namigovanja, da naj bi odstopila zaradi neso^ja znotraj de, slabega črpanja evropskih sredstev in nezadovoljstva s strokovno usposobljenosflo zaposlenih v službi, ki jo je vodila. »Raziogi so dejansko osdine narave,« je poudarila sedaj že bivša ministrica ter dodala, da so v službi vlade uspeli v tem Času marsikaj postoriti, »marsikaj pa čaka mojega naslednika ali naslednico«. Med izboljšavami, ki jih je navedla ob odstopu, so številne poenostavitve na področju izvajanja kohezijske politike, na področju regonalizacije in decentralizacije Slovenije pa so v tem času pospešeno vodili dialog s suokovno javnost* jo, ki je trenutno v zaključni fazi. Na tej podlag bo zdaj sledila priprava zakonodaje. Ploštajnerjevo, rojeno v Šentjurju, kjer je v preteklih ledh na noge postavila in uspešno vodila območno razvoj -no agencijo Kozjansko, poznamo predvsem r^a Celjskem, za ministrico brez listnice pa so jo predlagali v Desusu. Pred- Zlata PloŠtajner sednik stranke Kari Erjavec je povedal, da je ministrica že nekaj časa razmišljala o odstopu ter da so v stranki že začeli evidentirati predvidene kandidate oziroma kandidatke za to ministrsko mesto. US. foto: SHERPA Prihaja nova regijska gazela v četrtek se bodo za naziv regijska gazela leta 2009 potegovala tri podjetja iz Savin jsko-Zasavske regije. Nominirane! so Mik s proizvodno linijo za okna, vrata in zimske vrtove, »stari znaDec«Termo-tehnika, proizvajalec toplotnih Črpalk, ki je že leta 2007 postal regijska gazela ter De-wesoft, podjetja za merilno opremo in programsko opremo za merilne inštrumente iz TYboveij. Podjetje Mik Celje ni treba posebej predstavljati. Danes zaposluje več kot 150 ljudi, od leta 2003, ko je izdelalo 19 tisoč oken na leto, je obseg proizvodnje povečalo na kar 110 tisoč oken letno. Vsak dan tako izdela do 600 oken. Večino» skoraj 90 odstotkov prometa, naredijo v Sloveniji, ostalo v tujini. Stari znanec regijskih izborov je braslov^ko podjetje Ter-mo-tehnika, ki ga je 1993 v hiši ženinih staršev ustanovil Rudolf Kronovšek. V prvih letih so v Termo-tehnŮtí izdelovali izključno toplotne črpalke za ogrevanje sanitarne vode in Še te večinoma za znanega kupca. Pot uspeha se je začela z odločitvijo za prodor na trg z lastno znamko. Ter-mo-tehnika je bila ieta 2007 kot edini slovenski proizvajalec toplotnih Črpalk sprejeta v združenje proizvajalcev toplotnih črpalk B WP s sedežem v Berlinu. RP Avonova 10. obletnica delovanja v Sloveniji v septembru |e kozmetično podjetje Avon praznovalo lO-letsico uspeânega delovanja v Sloveniji. Njegovi raziskovalni laboratoriji v New Yorku razvijejo in testirajo letDO približno šest-sto proizvodov s področja kozmetike in vonjev. 10-letnico Avona v Sloveniji je zaznamovalo aktivno delovanje na medmrežju, Avon v Sloveniji je kot tretji v Evropi prešel na izključno elektronsko poslovanje s svojimi kupci. Ob tem jubileju je podjetje razkrilo tudi nov način povezovanja ljubiteljev kozmetike, Avonov blog. Z blogom, ki je prvenstveno namenjen ženskam in ga najdete na spletnem naslovu www.avonblog.si; se ob Kltibu Avon odpira vzporedni svet, s katerim se bo oblikovalo sočasno mnenje uporabnikov vsega dogajanja v Avo-nu. To je še en dokaz, da je tehnologija Avonovo vodilo tako v komercialnem kot nekomercialnem programu, tm 4.20 € vi'« i Praznovanje 10. obletnice Avona vSIoveniji'člani skupine Tangles in atraktivna plesna točka v zaprtem balonu Avon proti nasilju v družini Avon je ustvarjen za ženske in živi zaradi žensk, zato neprestano aktivno sodeluje v raznih humani tamih akcijah. TVudi se za izboljšanje ekonomskega stanja, zdravja (od 1992 globalni projekt boja prot raku dojk) in za zmanjšanje nasilja nad ženskami Pri slednjem gre za globalni projekt, ki deluje od leta 2004. V novem katalogu predstavljajo nov humanitarm proizvod, s prodajo katerega zbirajo sredstva za bo prod nasilju nad ženskami oziroma sredstva za ii nanciranje potujoče svetovalnice (ie-ta nudi po moč ženskam vodročnejših krajih, kjer se lahko seznanijo z možnostmi, kako se izviti iz zanke nasilnega partnerstva in kje iskati pomoč), ki jo izvajajo skupaj z društvomZen-. ska svetovalnica. Verižica z obeskom neakončnosd, simbol povezanosti in na-klonjenosti, ki Jo predsiavlja Avonova ambasadorka Reese Wlthcr^poon. 6mq)lBÍM o&jm ARSTVO V iskanju pravice. Opeharjeni delavci Suklarske nove na petKovam zboni pred svojo nekdanjo tovarna. Nemoč sodobnih hlapcev Jernejev Delavci Steklarske nove jutri v Ljubljano - Najprej k Jamniku, drugič še k Pahorju? - Opeharjena se počuti tudi skupina delavcev iz Romunije Nekdanji delavci Steklarske nove h Rog^Ske SUti-lïe, ki jim niso plačevali pris-pevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vse od leta 2004, so se v petek zbrali pred svojo nekdanjo tovarno. Zbrali so se zato, da bi se odločili o svojih na-daljnih ukrepilL Talco se ju-tn> v sredo» odpravl^jo v Ljubljano. Kot je zbranim povedal predstaWiik delavcev Stjepan Miklaužić, je prejel za jutri vabilo na sestanek na sedežu Kapitalske družbe, kjer se bodo pogovaijali o tej problematiki, »Z dnevnega reda je razvidno, da to ni režitev za naSe probleme, zato prediagam, dâ se v sredo odpeljemo v Ljul>-Ijano,« jedejal Miklaužić. »Odpeljali se bomo pred Kapitalsko družbo. Sâj je lastnik družbe država, ki problematiko neplačanih prispevkov mora rešiti!« Delavci so se skupaj od-loûli, da se bodo odpeljali v Ljubljano jutri ob pol dvaoaj-sdh, z avtobusne postaje v Rogaški Slatini. »Gospod Jamnik veliko govori, vendar ne pove ručesar jasnega.« je povedal svoje mnenje o nastopih predsednika uprave Kada Stjepan Miklaužić. Na dvoriSču Steklarske nove so v petek najbolj pogre- Z zbora prad Steklarsko novo v Rogaški Slatini. Predstavnik nekdanjih delavcev S^epan Miklaužić m pradsadnik sindikata Neodvisnost Drago Lombar (od levo). šali povabljena predsednika vlade, Boruta Pahorja ter seveda prvega moža Kada Boruta Jamnika, ki soju o svojih hudih problemih obvestili ter povabili na zbor. Pred Container »zeleni logist« Na konferenci o logistiki v Portorožu so letos prvič po-delii priznanje zelena logistika 2009, ki ga je prejelo celjsko podjetje Container. To podjetje pri izvajanju logističnih dejavnosti najbolje upošteva varovanje okolja io sledi o kol je varstvenim ciljem. Strokovna komisija je ocenjevala predvsem izvir- nost logistične rešitve, zmanjšanje obremenjevanja okolja in gospodarnost s poudarkom na okoljski sprejemljivosti. Bisol se množi Ivûado preboldsko vlsoko-tehnološko podjetje Bisol. ki proizvaja fotonapetostne module, je v Belgiji ustanovilo svojo prvo hčerinsko podjetje. Podjetje, ki je bi- delavcl je prav tako govoril predsednik sindikata Neodvisnost Drago Lombar, ki jih je pozval k odhodu v prestolnico ter spoEnnil na domnevno Pahorjevo obljubo, da lo ustanovljeno šele leta 2006, je že pred dvema letoma imelo več kot 10 milijonov prihodkov. Največji kolač si režejo v tujini, zato nameravajo še v letošnjem letu ustanoviti drugo hčerinsko podjetje v Italiji (v Rimu so pravkar imeli uspešen sejemski nastop) ter prihodke povečati na 40 milijonov evrov, do leta 2011 pa odpreti Še podjetje v Združenih državah Amerike. RP Objave rezultatov za tretje četrtletje Dogajanje na ljubljanski borzi se je tudi v zadnjem tednu nadaljevalo v pozitivnem ritmu. Potem ko je na večjih kapitalskih trgih po svetu v predhodnem tednu optimizem nekoliko popustil» se je le-ta v zadnjem tednu vrnil. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 28.9. IN 2.10.2009 naj bi neplačane pokojninske prispevke plačala država: »Pred štirinaistimi dnevi sem bil osebno prisoten pri predsedniku vlade ter vam zagotavljam, da je zagotovil. da se bo za vas našla rešitev.« Na domnevno Pa-horjevo zagotovilo je pozneje spomnil še novinarje: »Predsednik vlade je govoril o svojem ministru, da veliko dela in prehitro govori. Ne vem» koliko dela predsednik vlade, vendar ravno tako ugotavljam, da prehitro govori.« Na petkovem protestnem zboru pred Steklarsko novo se je pojavilo celo nekaj nekdanjih delavcev iz Romunije. Kot je neuradno povedal predstavnik delavcev Stjepan Miklaužić, naj bi šlo za blizu sto delavcev iz Romunije» ki niso bili člani sindikata ter so zato še bolj prikrajšani» saj jim zadnjih plač niso izplačali. Lombar je najbolj jezne nekdanje delavce Steklarske nove posebej pozval, naj bodo jutri pred sedežem Kada dostojni. Če delavci tam ne bodo prejeli resnega zagotovila o rešitvi problematike. se nameravajo nato odpraviti pred sedež vlade, vendar naj bi jih bilo tam še več, je zagrozil Lombar. Petkov zbor je minil v razmeroma mirnem vzdušju, čeprav so najbolj razburjeni predlagali, da bi se pred sedež vlade odpravili kar nemudoma. Vsekakor je treba zapisati še Miklaužičev poziv slovenskemu delavstvu s petkovega zbora: »Delavce po vsej Sloveniji pozivam» naj preverijo, če jim delodajalci prispevke sploh plačujejol« BRANE JERANKO »i ■litfHlii 1 fňmkvťDJt 9m CfCG Cfnkam« Celje 45,21 2.20 •7.55 ŒTG Cvtis 0,00 0,00 0,00 GRV6 Gorenje 13^4 4d3,S0 10.98 PUB PrvDVAmaL^U) zm 60.30 4,01 JTKS Juteks 39.90 16.30 2,31 ETOG EtDl 130,00 6.30 •6.47 Pozitivne novice» kol so dvig ključne obrestne mere avstralske centralne banke in spodbudni rezultati poslovanja nekaterih ameriških podjedj za tretje četrtletje, so prispevale k vrnitvi optimizma med vlagatelje» ki so se opogumili in tečaje delnic spravili nav^or. Poleg makroekonomskih podatkov je v zadnjem času opazen padec vrednosti ameriškega dolarja. Tako so se znova začele dražiti surovine» ki so vplivale na rast cen delnic družb iz energetskega in surovinskega sektorja. Rast dolarja in surovin je plivala tudi na to» da je cena zlata vameriških zelencih preseda rekordno vrednost 1.050 dolarjev za unčo. INDEKSI MED 28.9. IN 2.10.2009 SBI20 Xapfc 3.51 T\idi na domaČi ljubljanski borzi so se delnice dražile. Vrednost osrednjega indeksa borze 5BI20 je narasla za 3,5 odstotka, ob koncu tedna pa je dosegel vrednost 4.446 indeksnih točk. Med delnicami, ki so na domačem borznem parketu najbolj zrasle, so bile delnice velenjskega Gorenja, ki so pridobile 11 odstotkov vrednosti. Kakorkoli, vstop v letošnje zadnje trgovalno četrtletje na borzah je bil za delniške tečaje dober. Poskrbite za varno finančno prihodnosti Obiščite nas na Slovenski 54a v Ljubljani, kjer vam bomo z veseljem brezplačno svetovali ^ede možnosti naložb v vrednosme papirje. ROMAN GOMBOC GREGOR GRMEK borzna posrednika ILIRIKA d.d., Trdinova 3» lODO Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vin Ljubljanska borza d.d. »Steklarsko je odpisal Jamnik<€ o usodi Steklarske nove je pred dnevi spregovoril tudi nekdanji minister za šolstvo Milan Zver. Steklarska nova je namreč dolga leta spadala v okvir šolskega ministrstva, šele zadnje leto pa je bila lastnica Kapitalska družba. Po njegovem stečaj podjetja ni bil potreben, zanj je kriv Jamnik. »Steklarska nova je spadala pod okrilje našega ministrstva, Poznam njene težave. Poznam tudi problem neplačanih prispevkov, saj je tedanji direktor govoril, zakaj bi sam sebi plačeval prispevke. Mi smo steklarno leta 2006 rešili propada. Zamenjali smo nadzornike, ki so delali brez plačila» in direktorja»« je našteval Milan Zver. »Res je, da je v času krize veliko podjetij šlo v stečaj» vendar v primeru Steklarske nove ta ni bil potreben. Podjetje namreč ima trg, vlada mu je premalo prisluhnila- Borut Jamnik, predsednik uprave Kapitalske drůžbe, je podjetje preprosto odpisal,« je povedal. Kot je še dejaJ, je za veliko težav podjetja krivo dolgoletno vodstvo podjetja z Mihaelom Kolarjem na Čelu. Ni pa pojasnil, zakaj ga potem ministrstvo kot lastnik ni že prej odstavilo (novi direktor Teo Pajnik je v podjetje prišel šele v začetku leta 2006) in zanj vložilo kazenske ovadbe. »Saj zamenjali smo ga. Kazensko pa so ga ovadili sindikalisti. Tako smo se dogovorili,« je še dodal Zver. RP Pogodbi za cesto in most Konjiška občina je na javnem razpisu za gradnjo nadomestnega mostu preko OplotniŠČice na cesti Brezje-Perovec izbraia podjetje Ceste mostovi Celje, za rekonstrukcijo lokalne ceste Tepanje-Oplotnica pa Cestno podjetje Maribor. Pogodbi sta že podpisani. Krajani najbolj nestrpno čakajo predvsem na most, saj se je stari spomladi porušil in s tem prekini) najkrajšo cestno povezavo med Brezjem in Perovcem. Čeprav so nadomestno gradnjo načrtovali že pred tem in tudi pripravili projekte, vse priprave na začetek del še niso zaključene. Kot poudarja konjiški župan Miran GorinSek, ne po krivdi strokovnih služb, temveč zaradi težav z odkupom zemljiSč, Pričakuje, da bodo zaplet v kratkem rešili. Direktor CMC Celje Marjan Vengust je ob podpisu pogodbe obljubil, da bodo z gradnjo pohiteli kolikor se bo dalo in jo po možnosti dokončali še pred rokom, torej še pred majem 2010. Vrednost gradbenih del je 146 tisoč evrov. Že sredi novembra pa oaj bi bila končana rekonstrukcija 940-metrskega odseka lokalne ceste Tepanje-Oplotnica, Zanjo bodo porabili 196 tisoč evrov, MBP Na Rifniku Hiška če je kisa na fotografiji doma v bloku, ga mon gospodar po novem Pravilniku o ign vijanju vecsta no vanjskih stavb prijaviti da bodo uredili vso evidenco» pa se zdi. da bo osUlo precej lukenj oziroma» da država stavi na našo poštenost. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb bi morali na ministrstvu za okolje in prostor pripraviti že pred leti, pa so ga sprejeli oziroma objavili Šele zadnji julij-ski dan letos. Nekateri upravniki so prepričani, da je pra-vQnik slab oziroma so ga pripravili na hitro in samo zato, dâ so ga. Ena izmed sprememb je la, da morajo uporabiúki stanovanj, pri katerih stanuje pasji štirinožni prijatelj, tega ŠU-rinožca prijaviti upravniku, saj bodo odslej zanj plačevali stroške čiščenja skupnih prostorov kol velja za polovico osebe, ki uporablja stanovanje. Nekateri upravniki so sicer te stroške obračunavali že prej, zdaj bo to obvezno za vse. Zanimivo pa je, da mačk na ministrstvu za okolje in prostor, kjer so novi pravilnik pripravili, niso vključili v ta pravilnik. Mačke so očitno res bolj Čiste... Upravniki pa si že zdaj be-Djo glave, kako bodo preverjali, koliko psov in nenazadnje tudi stanovalcev je dejansko v posameznem stanovanju. lil namreč drŽava stavi na našo poštenost. Uporabnik stanovanja bo namreč lahko zapisal, da stanuje sam. v resnici pa bodo tam recimo še tri osebe in pes. Upravniki bodo sicer po koncu zbiranja podatkov vse podatke za posamezno stanovanje, brez osebniii podatkov, objavili na oglasni deski v posamezni večstanovanjski stavbi. Sosedje bodo lahko tako videli, koliko oseb (in psov) so v posameznem stanovanju prijavili. Če število ne bo tako, kot v resnici v tem stanovanju živi ljudi [in psov], bodo sosedje lahko upravnika o tem pisno obvestili. Ta bo ponovno pozvai uporabnika stanovanja, naj se izjasni, koliko oseb in psov stanuje v določenem stanovanju. Uporabnik stanovanja lahko spet zapiše, da živi sam. Upravnik je s tem svojo nalogo opravil. Kakršne koli podatke boste že poslali, nekaj morate vendarle poslati. Za to, če ne boste pravočasno poslali podatkov, namreč obstajajo sankcije. V tem primeru bo upravnik upošteval, da stanovanje uporablja dvakrat toliko oseb, kot se šteje za pri- Na ministrstvo za okolje in prostor smo vprašali, kaj \ahko upravniki storijo oziroma ali so predvidene kakšne sankdje za tiste, ki ne bodo sporočili pravih podatkov. Odgovora do zaključka redakcije nismo dobili memo v skladu s pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. Če imate torej 50 kvadratnih metrov veliko stanovanje, ki se po tem pravilniku uvršča v stanovanje za tri osebe« boste plačevali toliko, kot da bi v njem stanovalo šest oseb. ŠPELA KURALT Foto: SHERPA (Arhiv NTj Pod vrbom Riínika Je zd turiste po novem na voljo turistična pisarna, ki bo poslovala ob sobotab med 14. in 16. uro ter ob nedeljah med 10. in 12. uro. Naključnim obiskovalcem ali organiziranim skupinam bo lahko vodnik ponudil tako gradivo kot tudi strokovno vodenje po samem parku. Planinci pa si bodo na tem mestu lahko v svoje planinske izkaznice vtisnili tudi pohodniški pečat vrha Rifnika. 7\iristična pisarna deluje v brunarici, ki so jo poimenovali Hiška pod Goro. V njej je razstavljeno turistično gradivo vseh zanimivosti, ki jih nudi razgibana šentjurska občina. Poudarek je na kopijah najdb, ki so bile odiaite pri arheoloških raziskavah na območju celotnega Rifnika. Na vrhu Rifnika je arheološki park največje poznoantič-ne naselbine na Slovenskem- Poselitev območja sega v čas med pozno kameno dobo in srednjim vekom. Obiskovalcem so na ogled temelji dveh starokrščanskih cerkva, sedmih hiš in obzidja s stražamicama ter predstavitev izkopanin v rekonstruirani prazgodovinski hiši. BA www.radiocelje.com Najprej »stare« plazove v začetku tedna je Občina Šoštanj na podlagi izdelanega Geološko- geomehanskega poročila s predlogom sanacije začela z deli na plazovih Vaithauser v Lokovici in na plazu Podvratnlk v Florjanu. Plazova Vaithauser sta se sprožila že pred desetimi leti, in sicer pod cesto in pod objektom. Plaz pod objektom bodo sanirali z izdelavo opornega zidu, plaz pod cesto pa z vgraditvijo pilotov. Hidi neposredno nad plazom Podvratnik se nahaja bivalni objekt, ki mu ob dolgotrajnem deževju grozi nevarnost zdrsa. Sanacija bo občinski proračun obremenila za več kot 32 tisoč evrov. Za plazove, ki so posledica julijskega neurja, trenutno pridobivajo geološko poročilo in projekte sanacij, in bodo saniram, ko bodo v Šoštanju dobili omenjena poročila in uspeli zagotoviti zadostna proračunska sredstva. US BKSBank y Celin V začetku oktobra je svoja vrata v Celju odprla BKS Bank BKS Bankv Sloveniji je del banke BKS Bank AC, ki sodi med najuspešnejše avstrijske regionalne banke. Njihova poslovna mreža šteje 56 poslovalnic in obsega nemški, italijanski, hrvaški, madžarski, slovaški» nemški in tudi slovenski trg. Od leta 1998 je na našem tržišču prisotna z družbo BKS-leasing, d. o. o., od leta 1999 pa tudi s svojim predstavništvom. Celjska poslovalnica je njihova tretja, BKS Bank namreč lahko najdete tudi v Mariboru in Ljubljani. Njihove storitve obsegajo tako trg fizičnih kot pravnih oseb. Do leta 2008 je poslovanje temeljilo na kreditih fizičnim in pravnim osebam. Lani je sledila razširitev na univerzalno banko, ki ponuja vse običajne bančne storitve, v začetku leta 2010 bo uvedeno tudi poslovanje z vrednostnimi papirji. Z leve: dr« Herta Stodd>auer (âanica uprave BKS Bank AG)» Dušan Senica (vodja poslovne erK^ te BKS Bank Cdje), Bo$^an Dežman (direktx)r BKS Bank AG, Bančne p^ruznice)» dr. Heimo Penker (generalni direktor BKS Bank AG) Hiša zaupanja je zgodovinski podvig Prvo varno zatočišče pred ndsiljem za gibalno ovirane ženske v Sloveniji z Vizijo v Slovenskih Konjicah so prejànji teden odprli prvo zđloČi^e> namenjeno gibalno oviranim ženskam v Sloveniji. Velika pridobitev je sad prizadevanj društva vizija, ki vse od ustanovitve leta 2000 namenja posebno skrb prav odkrivanju nasilja v družini in organizaciji pomoči invalidkam v stiski. V sodelovanju z društvom SOS telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja, so načrtovali tudi ureditev varnega prostora za namestitev žensk z gibalno oviro. Zamisel, ki je zrasla v Viziji, so podprli člani Nacionalne^ svela inva-Ddskih organizacij, na njihov predlog pa je denar za pro* storno stanovanje prispevala Fundadja za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Pomagali sta tudi konjiška občina, stanovanjski sklad in pri opremljanju številni dobrotniki. Tako imajo sedaj po dveh desetletjih dela na področju nasilja nad ženskami v Sloveniji tudi gibalno ovirane ženske z območja cele Slovenije možnost za odhod iz nasilnega okolja. Najbolj zadovoljna je bila predsednica društva Vizija Ju-lijana Kralj, saj ima največ zaslug tako za poseben socialni program, ki je namenjen invalidkam z izkušnjo nasilja, kot tudi za pridobitev prostorov, kjer bodo lahko našle za- Konjiški lupan Miran Gorinlek je ob čestitkah Julijam Kralj in darilu 23 Hiso zaupanja poudaril, da so v občini ponosni na delo, M ge oprevlja Vizija. točiiče. Velik pomen dela, ki se ga je lotilo društvo Vizija, je poudarila ludi Tanja Dular iz direktorata za invalide: »Invalidke so diskriminirane kot ženske in kot invalidke, zato so programi, ki so namenjeni njim, še toliko pomembnejši.« je dejala in zaželela, da bi tudi drugi v Sloveniji sledili Viziji. Predstavnik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Štefan Ku-šar pa je ob besedah pohvale zaželel: »Naj Hiša zaupanja služi svojemu namenu v čim manjšem merilul« Podatki, ki jih je o nasilju nad gibalno oviranimi ženskami zbralo druS-tvo, tega upanja ne dajejo. »Naša raziskava je pokazala, da se z različnimi oblika nasilja srečuje kar tretjina gibalno oviranih žensk. Poleg fizičnega nasilja je veliko psihičnega, trpljenje jim povzročajo z odte govanjem hrane, zanemarjanjem pri higieni, s prepoved- jo, da bi si pridobile pomoč na domu, finančnimi in premoženjskimi zlorabami.« Vse te mučene in izmučene ženske se txxlo lahko sedaj zatekle v Hišo zaupanja- V njej so že opremiJi skupne prostore, sobo s tremi posteljami in sobo, ki bo lahko nudila zatočišče materi z otrokom. Ta soba bo po napovedih zasedena že v začetku prihodnjega meseca. MILENA B- POKLIČ Ruska steza povezala dva naroda Po Ruski Stezi se je minuli teden sprehodil rusiki veleposlanik v Sioveniji Mikhail Venin. Rimske terme so minuli teden gostile rusko delegacijo z veleposlanikom Mik-hailom Vaninom na Čelu. Skupaj z gosti so terme obeležile Rusko stezo v zdraviliškem parku, ki so jo pred 91 leli zgradili ruski ujetniki. Na začetku Ruske steze so odkrili spominsko obeležje, nato so se zbrani Še sprehodili po 1,2 kilometra dolgi poti. Kot je dejal direktor Rimskih term Maks Breč ko, je bilo srečanje za terme izjemen dogodek. »Zgodbe o gradnji Ruske steze nismo pozabili. Je pomemben del zgodovine Rimskih Toplic, ki ga želimo osvetliti. Želimo si tudi vzposta\dti tesno sodelovanje in poslovne vezi z Rusijo. Prav tako se v tennah nadejamo čim več ruskih gostov,« Je ob obeieži-tvl Ruske steze povedal Srečko. Dodal je, da sta tudi ruski veleposlanik in vojaški ataše izrazila željo po sodelovanju in pomoči pri obnovi Ruske steze. »Načrti za njeno obnovo so izdelani- Računam, da jih bomo v prihodnjem letu tudi izpeljal i,<< je dodal Brečko. Ruski veleposlanik Mikhail Vanin je zbranim v nagovoru dejal, da je »iivale-žen in ponosen, da ohranjate spomin na rusko prisotnost v slovenskem prostoru. Zgodovinski spomin na tragične dogodke 20. stoletja je za vedno povezal oba naroda in ustvaril temelj za nadaljnji razvoj prijateljskih odnosov med državama.« Slovesnosti seje udeležil tudi laški župan Franc Zdol-šek. dogajanje pa so s pesmijo popestrili najmlajši iz vrtca Ostržek. Rusko pot v Rimskih Toplicah je leta 1917 začelo graditi 47 ruskih ujetnikov. Oktobra 1918 ;e bila 1.224 dolga sprehajalna pot dograjena in se je v takšni obliki ohranila vse do danes. Ljubiteljica Ruske steze Jelka Kapun je gostom v zahvalo izročila nimfne kamne. S kamni je obdarila ludi župana Zdolška, z željo, »da bi večkrat prišel v Rimske Toplice in bolj na široko odprl denarnico«, ter BreČka, »da bi izpolnil, kar je obljubil« glede oživljanja zdravilišča. Kot je znano. Rimske terme pričakujejo, da jim bo konzorcij državnih bank vsak hip sporočil veselo novico o odobritvi 22 milijonov evrov kredita, kolikor terme Se potrebujejo za dokončanje projekta oživitve zdravilišča. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: Grup A Arhiv kmalu dostopnejši V Zgodovinskem arhivu Celje so predstavili skupni informacijski sistem slovenskih regionalnih arhivov, ki so ga ob pomoči ministrstva za kulturo in po rešitvah švicarskega podjetja Scope Solutions razvili v celjskem, ptujskem, mariborskem in koprskem arhivu. »Gre za novo podatkovno bazo, primerljivo s knjižničnim sistemom Cobiss, ki je dosti več kot zgolj baza. V marsičem namreč prinaša poenotenje načinov obdelave arhivskih podatkov, enotna metodologija in delo po vseh sodobnih svetovnih standardov pa poenostavljala tako delo strokovnjakov v arhivih kot tudi iskanje po-, datkov zainteresirane in laične javnosti,« je ob predstavitvi povedal direktor celjskega arhiva mag. Bojan Cvel-far. V nov sistem z delovnim imenom SIRA,net so se prvič na enoten način povezaU štirje samostojni javni zavodi, kar pomeni, da bodo odslej ustvarjali enotne zapise, ki so vsi standardizirani. Z novim letom naj bi se projektu pridružila še preostala arhiva - novogoriški in ljubljanski. Uporaba sistema pa ne bo le izboljšala dela stroke, ampak bo olajšala iskanje podatkov tudi laični in zainteresirani javnosti. »Arhivi smo javni zavodi in obstajamo zaradi uporabnikov. Tudi arhivski delavci delamo zato, da je gradivo bolj dostopno za uporabnike, ki ga potrebujejo za upravno-pravne zadeve ali za znanstvenoraziskovalne namene. Upoštevati pa moramo pri tem Zakon o varstvu arhivskega materiala in o arhivih ter Zakon o varstvu osebnih podatkov, Zato v sistemu upoštevamo te omejitve in bodo-stop do gradiv na treh ravneh - splošno dostopni materiali, godiva, dostopna s posebnim dovoljenjem, in individualen dostop. Vsa >varovana< gradiva bodo zato dostopna le pooblaščenim osebam, toda uporabniki bodo vsaj brez težav prišli do podatkov, ali iskano gradivo oziroma informacija sploh obstaja v arhivu,« pojasnjuje Cvelfar. Spletni portal, ki ga je z nekaj manj kot četrt milijona evri finančno podprio tudi ministrstvo za kulturo, bo začel delovati do konca leta. BRST Nevaren odsek ceste Cesta Latkova vas-Trbov-Ije je na odseku Marija Re-ka-Podmeja izjemno problematična kar zadeva prometno varnost Največjo nevarnost predstavljajo moto-risti. ki dirkajo po cesti in ogrožajo varnost voznikov in domačinov. Občina Prebold je kritična do direkcije za cesle, ki po dveh letih opozoril in sestankov ni storila ničesar, da bi se varnost na tem štiri in pol kilometra dolgem odseku izboljšala. Policisti so pogostokrat naleteli na pritožbe občanov, da premalo krat izvajajo poostren nadzor. Predstavniki občine, sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter policije so na skupnem posvetu sprejeli odločitev» da je nevaren odsek ueba čim pr^ označiti, na njem omejili hitrost na 50 kilometrov na uro, označiti polno sredinsko čno, namestiti sredinske zvočne ovire, postaviti smerne table, poostriti nadzore in proučiti ukrepe za zmanjšanje hrupa. MJ Ranpis 2B timu dohyffio rnsBto hBnisa Niactoní odbor M^čirtskegd 5- 3 razpisuje prosto delovno mesto NltniKA K sodelovanju vabirro d^svcâ - sâmostc^nega podjetnika. 2 řzkušnjami na področju electro instalacij, vodovoda, gradbeništva in snttsla zâ ur^ janje okolice. De^o bo potekalo po razporedu hišnika m bo zaiemafo: • popis tople vode • opravljanje nalog v zvezi s lekoûm vzdrževanjem ot^eWa in naprav. • opravdanje iTian^ipcOTvil na objektih, napravah in opřeni • obveščanje o stanju naprav, opreme in potrebi po večjih poi^avilih, • urejanje okolice ot^ekta Pogodba, katere predmet bo opravljanje hisniških del, se bo Slonita za obdobye enega leta z začetkom 1.11.2009 in z mo&>ostjo podaljšanja. PnČaicujemo dinamičnega in odgovornega delavce, s tehničnim predznanjem in visoko stopnjo iznajd^ivostr. nátarTčrwsti in vestnosti. Svoje phjave pošljne na naš naslov ATTtU stanovanjska zadruga zjo.o^ Lju^nska cesta 20. C^. v roku 8 dni- iod objave v Novem tedniku. Za dodatna pojasnila je\ Ikoćb taktna oseba g. Robert BlazinŠek. MilČInskega 6. CeQe. ^í. 031 442 147. NADZORNI ObSOR MHÛNSKÊGA5-à NOVI TEDNIK IH KRAJEV Hmeljarski likof po žalsko v Petrovčah so v petek, zdi se tudi, da precej na hitro. Kot je povedala specialist- pripravili tradicionalni Hmeljarski likof, s katerim so kaza hmeljarstvo Irena Friš- zakijučili letošnjo sezono in dober mesec obiranja hme- kovec, so letos zaradi različ- Ija, »likof« pa je tudi zadnji v sklopu prireditev v čast nih vzrokov količinsko pri* prazniku občine Žalec. delali podpovprečno letino, % K % k' Nâgrajsnci društva 2 aktualnim stsreilno In s princeso Prireditev so zakliucili z uradnim odpiranjem soda s prvom. kakovost pa je nekoliko boljša. Po besedah župana Lojzeta Posedela je bilo petkovo dogajanje »mehka varianta prehoda iz Petrovč v Žalec« • v prihodnje bodo namreč »likof« pripravljali v novem Eko-muzeju hmeljarstva in pivo-varstva. »Vem, da so v hmeljarstvu precejšnji problemi, toda prepričan sem, da jih bo-ste hmeljajji znali rešiti.« je med dru^m poudaril župan in poslanec Posedel. Vzrok, da so »likof« iz šotora predstavili v dvorano, je obrazložil bivši starešina Franci GajŠek. Po njegovem med hmeljarji manjka spoštovanja, veselja in pravega odziva. Vseeno so na fameljev list zapisali imeni novega starešine in princese, Oia Sporna in Klare Cetina. Aktualni starešina Oto Špom je nekoliko okrcal hmeljarje» da se tovrstnih srečanj udeležujejo vpre-majhnem Številu, da je to »li- kof« nekoga drugega in ne hmeljarjev, pa tudi sicer je bila prireditev za Savinjsko dolino le nekoliko preveč žalsko obarvana, Društvo Zbor hmeljarskih starešin in princes je, kot že nekaj let doslej, podelilo posebne nagrade najboljšim pridelovalcem hmelja. Te so letos prejeli Ivan Marjan Razgoršek iz Arje vasi, Viktor lYnovšek iz Šempetra in Janko Vranič z Vranskega. US. foto: TT Abonma za kulturno Popravek udejstvovanje V Zavodu za kulturo, turizem in šport Vransko so začeli vpisovati v gledališki, lutko>^, mladinski in glasbeni abonma. Kobisku predstav vabijo tudi starejše in mlajše Preboldčane. Predstave iz gledališkega in lutkovnega abonmaja bodo v Kulturnem domu Vransko, koncerti v Športni dvorani Vransko» mladinski abonma pa bo skupaj z žalskim zavodom za kulturo, šport in turizem. Mladi se bodo na pred- stave v Žalec lahko odpeljali brezplačno. Občanom Vranskega bodo na ogled tudi predstave v Cankarjevem domu, SNG Maribor in Poletnem gledališču Studenec. Abonmaje vpisujejo vsak dan do 16. oktobra med 8. in 16. uro v pisarni ZKTŠ v Športni dvorani Vransko. Več informacij je dostopnih tudi na spletnih straneh zavoda. Vpis v abonmaj sko gledali fr-ko sezono se je začel tudi v Pf^ldu, Odotóobra do marca prihodnje leto bo odigranih pet predstav različnih gledaliških skupin. Vse predstave bodo na sporedu ob 19.30 v Dvorani Prebold. Vstopnice so na voljo na Občini Prebold in v lokalu Šifra Kafee, cena za pet predstav znaša 25 evrov, medtem ko cena posamezne vstopnice zn^ osem evrov. Na svoj račun bodo prišli tudi rnjm-lajši v okviru otroškega abonmaja. Cena abonmajske vstopnice znaša osem evrov, po ceni tri evre si jo lahko kupijo tudi starši, ki želijo predstave spremljati skupaj s svojim otrokom. MJ V 79. številki Novega tednika nam j e v prispevku Brez-plačen dostop do brezžične- ga Interneta ponagajal vsega kriv tiskarski škrat. V starem jedru Slovenskih Konjic je po zaslugi Občinskega odbora stranke Zares • nova politika od sredine septembra mogoč brezplačen dostop do brezžičnega intemela - vse dni v tednu, 24 ur na dan, Torej ne le ob ponedeljkih od 17. do 19. ure. Takrat ima svoja vrata odprta pisarna te stranke. ^ banka celje íý^v/íí^^ťj/íe^ se A/S /i^' lliili ' « t i Hli Planet Tuš fest V soboto je Planet Tuè norel do poinoči, saj so tako poimenovali celodnevni festival, ki so ga spremljali koncerti, nagradne igre, predstave in delavnice. V Nodijevem mestu igrač in balone, se vozili z Uha-so najmlajši v ustvarjalnili de- čevim kolesom ter izdelo-lavnicah barvali pobarvanke vali značke z motivi Nodi- ja, Dina In Dona, policista Piska in drugih Nodijevih prijateljev. Dogajanje pa ni bilo zabavno le za otroke> saj so pripravili različne nagradne igre in zabavo s skupino Karma, ki se je na bowlingu nadaljevala do jutranjih ur. Foto: SHERPA lLÍLÍÍ:ÍiÍtÍlÍtltlÍ:iÍ iLlL I» a.,__mZSB f • 6-mesečni depozit po 3,25 % obrestni meri • 3-mesečni depozit po 2,60 % obrestni meri Ponudba velja do31. oktobra2009, za depozite nad hOOO evrov. Več na www.banka-celje.si 8 ZANIMIVOSTI NOVI TEDNIK Manja Artdœjc s $vojími gosti Marija na pragu stotega leta Minule đni je praznova-la 99. rojstni dan naj sta-rejša Polzelanka, Marija Andreje, po domače »Roj* šeková mama«. Ob visokem jubileju so jo obiskali v imenu Občine Polzela Stanko Novak» predsednica društva upokojencev Gertruda Terčak, předšed-niča krajevnega odbora Rdečega križa Olga Hočevar in predsednik župnijske Karitas Blaž Jelen. Za veselo razpoloženje so poskrbeli kvintet Lastovka in polzelski tamburaši. Živahna ženica je bila obiska zelo vesela, pri čemer jo jepresenetila pozornost obiskovalcev, saj je po naravi zelo skromna. Na svojem domu živi skupaj s sinom Lojzom in s snaho Evo, ki jima je pri delu na kmetiji §e vedno v pomoč, saj kljub letom še vedno poprime za motiko in grablje. Čeprav jo je življenje pogosto preizkušalo, je ostala vedra In prijazna do vseh ljudi. 'Ridi s spominom nima težav. Seže daleč v mlada in otroška leta, ki jih je preživela v Ravnah pri Šoštanju, ko je kot 17-letna izgubila mamo in je ob številni družim morala stopiti na njeno mesto. Njen modri oče jo Je takrat, kljub obilici dela, po nasvetu župnika poslal v osemteden-sko gospodinjsko šolo, kar ji jebilo pozneje v veliko pomoč. Pri 27 letih je prišla na Polzelo, deset let pozneje pa se je poročila na Rojškovo kmetijo. Rodila je štiri otroke, prvi je kmalu po rojstvu umrl, živijo pa še Ivan, Lojz in Majda. Ima tri vnuke, Sabino, Lucijo in Saša, in tudi že tri pravnuke, Jakoba, Až-beta in Lovra. Ob njenem vstopu v stoto leio življenja so ji poleg domaČih zaželeli obilo zdravja In zadovoljstva številni drugi. Pri tem nima posebnih želja. Njen življenjski moto je: »Rad delaj in bodi dobre volje!« Ko jo vprašajo po receptu za dolgo življenje, se rada pošali, da je Bog nanjo najbrž pozabil, sicer bi jo že vzel k sebi. TT Korenčkov par Karel Planko iz Udmata pri Laškem na svojem vrtu večkrat pridfla kaj zanimivega in nam to tudi prinese pokazat, da lahko neobičajne plodove občudujejo tudi bralci. Tokrat je prinesel korenčka, tó tvorita zanimiv par. Foto: SHERPA Županovo voščilo za rojstni dan Župan Občine Šoštanj Darko Menih je obiskal najstarejšo občanko Terezijo Drev, kije 1.oktobra dopolnila 101. leto. Terezija Drev je vse svoje živ-Ijenje živela v Lokovid, kjer je vzgojila tri ou^ke, dva sina in hčer Ves čas je bila gospodinja, pomagala pa je tudi pri vzgoji sedmih vnukov. Zdravje ji je ves čas dobro služilo. Šele pri 94 letih je imela prvo operacijo, z]omi]a si je kolk, a je to ni ustavilo. Pred štirimi leti je sicer morala sesti na in- validski voziček, s katerega je ob obisku pozdravila župana Meniha in druge goste. »K njenemu dolgemu življenju so pripomogli veliko gibanja, dobri geni ter življenje brez stresa,« je povedal njen vnuk Jure Drev. US Slavljenka Terezija Drevzgosti Goban velikan Ocvirkov! iz Prebolda so bolj priložnostni gobarji kot tisti pravi, ki redno obiskujejo svoje »prostore« v gozdu. Ko jih je pot na sprehodu zanesla vgozd, se seveda le pogledali, če je kje kakšna goba in. glej ga Šmenta, Izpod listja se je svetil velik klobuk. Ko so gobana pobrali in potem doma izmerili, stehtali, so ugotovili, da so našli pravega orjaka. Tehtal je kar l»2i kilo^ama, velik pa je tako, da mu je bila mala Marina komaj kos. TT Marina z gobanom velikanom ; ^ Mladi gobar še ne sedemletni Anže z Grobeinega je imel nekaj gobarske sreče. Kako tudi ne» ko pa je imel dobro mentorico, svojo mami, medtem ko je njej nekaj gobarskih terenov pokazala Anžetova babica« Vse to je poslikal ati, ki baje težko nabira gobe, saj mu menda trebuh nagaja... MT ■V □ " "www.radiocelje.com NOVI TEDNIK RTAZA Od starčka do športnika z dvema srcema 56-letni Franc Poznič po presaditvi srca živi za danes in še nekaj malega za jutri - Novo srce mu daje moč in vliva optimizem Srce je življenje in brez njega je smrt. Z njim hodimo po postajah življenja. Koraki niso nujno logični. Prvič starček, drugič smrtni bolnik in tretjič življenja poln človek. Tri obdobja - ena usoda. In ena sama zgodba o prej in potem 56-letnega Franca Poz-niča z Vranskega. Njegovo srce je pri 35 letih upehalo. S privolitvijo v transplantacijo je prema-gdl strah pred neznanim in to ga je rešilo smrti. Drugo srce izdaja moč, sočutje in solidarnost - vodilo njegovega darovalca. Družbeno nesprejemljivo je, če ne docela čudno, na vrhuncu pričakovane ustvarjalne moči doživeti nemoč. Poraz nad telesom in samim seboj se za moža, očeta in mojstra obrti pač ne spodobi. Tako je menil 25-letni Franc v dneh, ko je srce začelo nagajati. ^Čutil sem> da ne bije enakomerno. Zakaj, nisem vedel. A zato sem bil toliko bolj prepričan, da zaradi tega nič ne sme in ne more iti narobe.« Deset let zatem so dnevi postali borba za življenje. Zaradi nje nikoli ni bil zares star 35 let. »Sopihajočega očeta sta otroka vlekla po stopnicah in slabotnega potiskala navzgor po bregu.« Pa so biU vmes tudi dnevi, ko je kazalo na bolje. »Nisem se znai pazili in zaradi tega se §e zda) kdaj posipavam s pepelom.<< Toda za očitke ni razloga. Zdravniška diagnoza je pokazala na vnetje srčne mišice, Id na} bi ga povzročila virusna okužba. »Ugotovitev zdravnice je biJa kot obliž na rano,« se spominja. Zavedal se je, da nič ni storil narobe, pri čemer je še bolj hotel vedeti, ali bo tudi v prihodnje tako. A njegovo življenje je Slo h koncu. Prosil za novo bitje srca Star 3S let je prvič spoznal besedo transplantacija. »O tem se pred 19 leti ni govorilo.« Zdravniške priprave na transplantacijo, t. i. »tipiziranje« oziroma postopek, s kate- Siedi operacije so komajda vidne. Le kaj je ena zareza na telesu v primeijavi s src«m, Id daje novo moč in srečo za sleherni dan. rira ugotavljajo ujemanje organov, mu je pognal strah v kosti. »Kdo ho služil kruh za dvoje otroških ust, kako se bo znašla žena, frizerski salon potrebuje šefa,« so ga preganjali dvomi. Da bi odšel na operacijo v Kanado, kot so mu svetovali, in nanjo čakai poi leta, se mu je zdelo docela nepredstavljivo, toda to je bil v resnici §e eden v nizu izgovorov in utopičnih upov, da bo kmalu bolje. Odločitev na operacijo je potiskal daleč ob stran, nakar se je moralo zgoditi. »Prosil sem za presaditev srca.« V ljubljanskem kliničnem centru so prvo transplantacijo srca opravili leta 1992. Pred tem so naši bolniki odhajali v tujino. Poznič je bií peti Slovenec, ki se je konec aprila pred 14 leti po štiri ure dolgi operaciji zbudil z novim srcem. Poseg je opravil predstojnik srčne kirurgija na ljubljanskem kliničnem centru dr. Toneta Vajenurejanjapriceskše vedno rad primeža frizerske škaije. Gabrijelčiča. »Od družine se nisem poslovil. Dejal sem ji le, da se naslednji dan vidimo,« strne slovo pred posegom. »Nič ni bolelo, navdala me je le posebna sreča, da lahko živim,« pa opiše neizmerno srečo po posegu, trenutku ponovnega spoznanja o biti in živeti. Za danes in še nekaj malega za jutri Kdo mu je podaril Življenje, Franc ne ve. Razkritja imena darovalca zdravniška etika ne dopušča. »Z njim me veže vedno močnejša vez. Vedno bolj razmišljam o njem - kdo in kakSen človek je bil, kaj se mu je zgodilo,« se sprašuje. Nekaj podrobnosti je vendarle uspel izvedeti. »Prav mlad že ni mogel biti, saj je imel povišan krvni tlak. Med vrsticami v pogovoru zdravnikov sem še razbral, da je imel srce športnika- Nekje v gorah naj bi se ponesrečilz zanimanjem niza drobce skrivnosti. V športno srce Franc vse bolj verjame. Saj ne, da v mladosti ne bi maial športnih aktivnosti, toda z njimi se je po operaciji Se dodatno »okužil«. Njegov tek, igranje namiznega tenisa, smučanje in skoki v daljino ne pričajo o Človeku, ki mu je lastno srce napovedalo smrtno obsodbo. Ponosen na atletske dosežke z žarom v očeh in z medaljami v rokah govori o mednarodnih tekmovanjih na primer v Dublinu in Neaplju in kopici (ne)srečnih tretjih mest, ki jih je osvajal v konkurenci tekmovalcev s presajenimi organi. »Moja paradna disciplina je tek na 100 metrov.« Franc je kar 20 let »vihtel« frizerske škaije. Kot sam svoj mojster je začel v svoji hiši. nekdanji občinski stavbi, sredi Vranskega. Bolezen Pozničevih ni odvrnila od obrti in ko je bilo najhuje, se je žrtvovala njegova žena. Pustila je služ- Da bo po operaciji lažje dihal, je Franc Poznič vodel, toda da bo lahko $8 kdaj tauiil dišečo kavo, tega si niti v najbolj rožnatih sanjah ni predstavila!. V Sloveniji izva>ajo presaditve organov od leta 1970. Do konca letošnjega a^sta so s tem izboljšati kakovost življenja 795 bolnikom s končno ledvično odpovedjo, rešili življenja 89 srčnim bolnikom, 134 bolnikom z obolenjem jeter, 19 pljučnim bolnikom ÍD dvema bolnikoma z odpovedjo delovanja trebuâne slinavke. Franc so je z dna dvignil v Športnega navdušenca. bo administrativne delavke in prijela za. delo in vodenje salona. Na Vranskem zaradi bolezni prvega frizerja nikoli niso bili prikrajšani za pričeske in se tu in tam Se vedno radi predajo njegovim prstom, Četudi je Franc zdaj upokojenec. »Da bom kdaj prejemal pokojnino, je bilo zame enako nepredstavljivo, kot da bom po operaciji §e lahko spil skodelico kave.« Franc ni dejaven le na športnem področju, je tudi podpredsednik slovenskega društva Transplant. Živí za danes in še nekaj malega za jutri, hudomušno doda. Ponosen, da la^o živi bolje kot nekoč» lastno usodo brez pomislekov deli na prej in potem. »Veste, ta potem je tako lep. Srečen sem, da me je izkušnja izučila, da sem spoznal prave vrednote in cenim sleherni trenutek in korake na poti novega življenja» ki ga ne bi bilo brez podpore družine, zlasti žene in otrok, ki sta morala zame tako hitro odrasti.« MATEJA JAZBEC Foto: Grup A Jutri (14. okt(^ra} bo svetovni in evropski dan darovanja io transplantacije. Slovenija se je praznovanju pridružila s prireditvijo Tek za življenje in radost, z ustvarjaJjso delavnico in s predstavitvijo društev bolnikov minulo soboto v ljubljanskem Parku Tivoli. RTAZA Mestni kino METROPOL .o woáliÉo . m ^ ^ . .'J' i ^ H , a KirKi- L/W , V --V t B Med KONS-3 so izpeljali tudi dniglfestival dijaškega filma Oifif»t in na njem prvič podelili tudi kosovela 2a najboljii film po mnenju žiriie in najbo^ŠJ film po izbiri občinstva. Na sliki (z leve) Fernando Candíllas, mentor videa v ŠMOCX nagrajenki Urika Lapomft m Katarina Bubnjar s kosovslom, ki jhna ga je namenila Žirija, desno glavni organizator Drfifesta Atoš Bnid. KONS-3 fi v dmgi izdaji moćno posedl tudi v mestni prostor in na prizorišča v mestu. V Celjskem domu so sa predstavyale lolske glasbene in plašne skupina, v mali dvorani pa so uprizoriFi izvirno igro Volk in ^ prašičke (na sliki). Organiziran konstrukt Festival dijaške ustvarjalnosti 3-KONS išče navdih v Kosovelu IH celjske Sole- Gimnazija Ce^ - Center, poslovno-komer-dalna Šola lo srednja šola za gostinstvo in tmizen), ki jih dniži Ki»ovelova ulica, so v pet^ i^)eljale večji del festivala dijaške ustvarjalnosti, ki so ga poimeDovali S-KC^IS. Prireditev je že v četrti uvedel ulični perfonnans in že drugi festival dijaških filmov pod sloganom U-3. Prve dopoldanske ure so minile v številnih delavnicah in predstavah, ki so jih tokrat izpeljali v Šobki učilnicah za dijake drugih Šol in v mestu za dijake in meščane. Predstavili so glasbene» plesne, dramske, recitacijske in druge nastope, ponovili pa tudi vseh pet dijaških filmov. Višek je bila glasbeno-plesna, družabna tn zabavna konstrukcija Šol z naslovom Gospod profesor, razumele življenje?, na prizorišču med vsemi tremi Šolami. Festival se je zaldjučil v Celjskem mladinskem ceotru, kjer so na koncertu Zvečer v mesto grem nastopili dijaški bendi Nerovera, Ace kultura, Lobotomija in kot gosfle Toxic heart. Z letošnjim dogajanjem je festival 3-KONS že presegel meje obšolskega ustvarjanja in postal nepogrešljiva urbana prireditev za vse meščane. BRANKO STAMEJClC Foto: GrupA KONS-3 ima veliko občinstva-2.300 dijakom]» treba prišteti se ostale obiskovalce, ki si ogtedajo posamezne prireditve. Vsi se zabavajo. Na glavnem odnj^ v Kosovelovi ulld, so se predstavljali dijaški bandi, rechatorji, plesalci, animatorii Atraktivni break dance je navdušil ob^stvo. Tudi lepote ni manjkalo št. 80 • 13. oldolMr 2009 IH KRAJEV V Oomu Nine Pi^om Grmovje so obnkovalce na dnevu odprtih vrat poleg direktora Tomaža Lenarta (lavo) pozdravili s kuHumini programom. Uresničenje drobnih želja V Domu Nine Pokom Grmovje, ki skit i za od rasle osebe z motnjami v duševnem razvoju, so v petek na âiroko odprli vrata ter tudi z razstavo in s koncertom počastili Slétni dan duševnega zdravja. »Dom se je že v preteklosti odpiral navzven, to tradicijo nadaljujemo, saj želimo, da nas in naše delo ljudje spoznajo, ob tem srečanju s stanovala pa mogoče izgine tudi kakšen predsodek. Stanovaki so veseli novih obzazov, mdi t^, da se v hiSi kaj dogaja, mnogo jim pomeni, da jih iztrgamo iz vodana in ga obogatimo,« je po* vedal direktor domalbmažLe-nart V p^ek popoldne so pri- pravili Še okroglo mizo Opol-nomočenjestanovalca.natopa je projek&ia skupina Podajmo si roke v Domu n. slovenskega tabora v 2aicu pripravila pn> dajno razstavo liko>mlh del Na razstavi so s svojimi ddi poleg Članov projtíctne skupine sodelovali likovniki iz Kulturnega društva Žalec Prav poseben dan je bil nedelja, so prav tako v žalskem hramu kulture pripravni! dobn^delni koncert s številnimi nastopajoči gosti. Nastopili 50 Modrijani, Kvintet Dori, Izidor Rokovnik, Na-t^ Krajne in Andreja Markun, Vitezi Cdjád. Trio Alattč. Šestica, Zapeljivke, Irena VrČkov-nik. Slovenski Expres in nekoliko okrnjen oktet županov ob spremljavi ansambla Doii. Prireditev je vodi) Boštjan Romih. Izkupiček zbranih sredstev bo namenjen stanovalcem Doma hTme Pokom za izpolnitev njihovih osd^nih po^. >«Gre predvsem za ždjo, da zboemo sredstvaza majhœ pozornosti, ki jih stano>^d potrebujejo, pa si Jih ne morejo pnvo^tl Glede na to, da smo posebni socialni vai^tveni zavod, večina stanovalcev ni prestopila praga podjetja ali tovarne. Vse življenje so v domu ali so bili doma in v resnid nimajo denarja. V domu se slco'tru-dimo. vendar zmanjka za vse, saj je tudi teh drobnih želja kar precq,« je omMiil Lenart. US» foto: TT HITRO NAROČITE mmm Dvakrat na taderit ob torkih in petkih, zanhnhro branje o iivl|oii^ ia dehi na območju 33 obohi na Celjakem. PoStna dostava na dom. V prosti prodaji stane toricova izdaja Novega tednika € 1 petkovapa€ 1^5. Naročniki platjo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti; 5% pri piaiilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo se vse posebne izdaje Nove9a tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov« do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. fTTï777r> tudi letnik 2009 4 JiV^il:I TA prilogo TV-OKNO! ^^ ^^ Vsak pMk 48 iNtfvvih Strani spmda in la^iito^ Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Dstumnqstvi: UB«: _ tii^iUicM naroiam Novi tidnik za naimanj 6 mesten podpk NT&RC ilo.CL bo podaikc i^mabljal simo za p«r^iuso£ziiikc ^užbe Nov«ga ledaika Nov vrtec več kot dobrodošel V Vojniku so v nedeljo tu-di ura^o medse sprejeli nov vrtec, ki je z delom začei pr-vega septembra. Gre za novo, tretjo podružnico zasebnega katoliškega Vrtca Danijelov levček iz Celja. Voj-ničaru so se ga razveselili predvsem zato, ker daje staršem (ne zgolj vernim) možnost izbire. Pa tudi zato, ker javni vrtec že dlje Časa tare prostorska stiska. »Obogatimo življenje svojih otrok, ne s stvarmi, ki imajo vrednost» ampak s stvarmi» ki so vrednote,« je bilo geslo, ki je vabiio starše, otroke in krajane iz Vojnika na slovesno odprtje oddelka Vrtca Danijelov levček v Vojniku. Otvoritev se je razlikovala od običajnih - začela se je s sveto mašo v farni cerkvi, pri kateri so sodelovali otrod iz vrtca ter njihove vzgojiteljice ter starši. Nadaljevala se je z blagoslovom prostorov vrtca nad novim kompleksom Kmetijske zadruge Celje, za katerega je poskrbel celjski opat Marjan Jezemik. Končala pa s prijetnim kramljanjem ob skrbno pripravljenih prigrizkih, ki so jih pripravile zaposlene v vrtcu. Vrtec, v katerem je trenutno 45 otrok (ena skupina bo zapolnjena v začetku prihodnjega leta), ima tri igralnice 1er prostorno telovadnico, v kateri bodo v kratkem namestili tudi plezalno steno. »Če bo potrebno, imamo v vrtcu še dovolj prostora za ureditev četrte igralnice. Večje širitve pa zaenkrat ne načrtujemo ne tukaj v Vojniku ne kje drugje, kamor nas sicer precej vabijo,« je povedal vodja Danijelovega levčka Jure Levari. Vrtec so si v nedeljo z zanimanjem ogledovali tudi starši, ki otroka nimajo vpisanega v zasebni vrtec. Veliko vprašanj pa so imeli tudi ostali krajani. »Osnovni kurikulum katoliškega vrtca se ne razlikuje od kurikulumav javnih vrtcih. Obenem pa na otroku do-jemljiv način predstavljamo vrednote katoltíke cerkve,« je strnjeno razliko med javnim in zasebnim wtcem rijožila vodja vojniške enote Renata Koptoma j. »Pod nami so trgovine, lokali, pošta. Naš vsakdan. Tbkaj, v prvem nadstropju pa otroci vidijo, da materialne dobrine niso vse. Da so v življenju pravo bogastvo prave vrednote,« pa je pomen novega vrtca poskušal razložiti domaČi župnik Anton Perger. RP Foto: MJ »Hudija je zakon«, tudi če dežuje Salezijanski mladinski center Cel|e je skupaj z izvajalci programa PUM - projektno učenje mladih v soboto pred Don Boskovim centrom kljub slabemu vremenu izvedel drugo prireditev Hudija je zakon. Or^nizatorji so v žeiji, da bi mlade spodbudili k zdravemu preživljanju prostega časa brez alkohola, načrtovali več športnih turnirjev in delavnic, nato pa so se zaradi kislega vremena premislili. Mladi pa so dokazali» da jih slabo vreme čisio nič ne moti in se vseeno zbrali pred Don Boskovim centrom, kamor so zatem pritekli še organizatorji. V nekoliko okrnjeni obliki so prireditev tudi izvedli; mladi so se pomerili v košarki, nogometu, ročnem nogometu, zračnem hokeju in namiznemu tenisu, najboljši so prejeli medalje. Spekli so tudi kostanj» policist pa je pomagal pri izvedbi delavnice. Oiganizatorji so bili prijetno presenečeni nad športnim duhom mladih in obljubljajo, da bodo podobne aktivnosti vsekakor še pri • pravili. PM, foto: GrupA Najbolj vnetih na hwfinjskem igrišču deŽ ni zmoti ŠL 80 -13. ofctobf 2009 Tudi Í2 zelo RBugođnih položajev je mrežo svojih biviíh soigralcev tresel Adnan Harmandić. Nemirna Bosna ukročena v dramatičnem mm m v finisu Rdeča dvorana in v njej malo več kot 1.500 gledalcev so slavili prvo zmago v novi sezoni rokometne lige prvakov. Gorenje je v 2. krogu skupine B v zadnji minuti ugnalo sarajevsko Bosno. V srditem, dinamičnem in dramatičnem sp^opadu sta pri domačih s po sedmimi goli izstopala Adnan Harmandić (met 7-10) in Ivan Čupić (7-II). 22 sekund pred koncem jezadelHannandić, zadnjopo-dajo Sarajevčanov proti črti pa je preprečil Boštjan Kavaš. V dvorani so bila vsaj šdri vrhunska desna kiila. Irùm Smaj-lagić, ki velja za enega najbolj prefin jenih igralcev na tem me-snj vseh časov, kol trener Bosne spec ni prišel oa novinarsko konferenco. Njegov varovanec Fahrudin Melić je navdušil v 1. polčasu s Šestimi atraktivnimi goli, a vendar ga je kasneje zasenčil Ivan Čupič, ki bo (zdrav} med najdražjimi desnimi krili na svetu, Njegov trener Ivica Obrvan je bil z Zagrebom (kol igralec) evropski prvak, nedeljski obračun pa je izjemno objektivno komentiral: »Vsekakor je sla^o zmagati za en gol, a vseeno bi raje videt, da bi razlika znašala na primer pet zadetkov. Čestitam Bosni za odlično igro, tekma 2. krog 1. dela lige prvakov - skupina B Gorenje - Bosna 30:29 (15:17) VELENJE - Rdeča dvorana, gledalcev 1.700, sodnika Slave Nlkolov in Gjorgji Načevski (Makedonija), delegat Božidar Djurković (Srbija). . GORENJE: Gajić 11 obramb, Skok 2; Kavaš 1, Bezjak 3, Sovič 1, Natek 2. Mlakar 2, Rnić 2, Žvižej 3, Štefanič, Golčar, Harmandić 7, Čupič 7 (2), Šimič 2. Trener Ivica Obrvan. BOSNA: Grahovac 11, Uvodiči Doborac 7, Medjić 5, Pucelj 4, Bozoljac I, Jaskič, Veselinov, Banić 2, Kapisoda 2 (2), Go-lič, Nekić, Vrazalič, Sirčo, Arnaudovski 2. Melič 6. TYener Irfan Smajlagić. Sedemmetrovke: Gorenje 2 (2), Bosna 2 (2). Izključitve: Gorenje 6, Bosna 6 minut. Bistveni potek rezultata: 0:1, 3:2, 3:6, 6:7, 7:10, 11:10, 12:14, 13:16, 16:18, 18:18, 21:22, 23:22, 26:24, 27:27. 29:27. 29:29, 30:29. Vrstni red: Rhein Neckar, Kielce 3, Veszprem, Bosna, Gorenje 2, Chambery 0. bi se lahko končala tudi z nagim porazom. Ob koncu smo zm^ali z znanjem in s kančkom sreče, ki ga nismo imeli na Poljskem. Po štirih mesecih smo spet Igrali v Velenju, kar je imelo določen vpliv. Igralci so bili zato v krču. Pomala se je odsotnost levih zunanjih napadalcev Datukašvilija in Ceh-teta, pa tudi krožne^ napadalca Bajrama. Odločale so podrobnosti. Ko pa je naš vratar Cajič obranil nekaj strelov, ki jih )e moral obraniti, smo se vrnili v tekmo in ob koncu srečno, a vendar zasluženo osvojili obe točki.« Vodstvo Gorenja je pozabilo za ligo prvakov prijaviti Datu-kaš\dli)a, Cehteta In Bajrama, zato je direktor Stane (^trelič ponudil odstopr ki oi bil sprejet. Velenjčani bodo v nedeljo gostovali pri Chamberyju, ki je še brez točk. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Šempeter še vedno vodi Odbojkarji SIP Šempetra po osvojeni tretji zmagi ostajajo prvi na lestvici. V soboto so s 3:1 ugnali Svit Unimetal. Tretji krog odbojkarskega prvenstva je ponovno pripadel Šempetranom. V domači dvorani so premagali Svil iz Slovenske Bistrice. Po slabSem začetku je sledi) preobrat, ko so Šempetra-ni prevladali na igrišču. Z 22 točkami se je najbolj izkazal Dario Šildenfeld: »Veseli smo zmage, a je na nek način tudi breme, saj bomo enako kot drugi pričakovali vedno več.« SIP, ki bo jutri gostoval v Prvačini pri Marchiolu, s tretjo zaporedno zmago ostaja edino moštvo, ki ima stoodstoten izkupiček. Zmage so se že v petek veseiile tudi odbojkarice Alianse, ki so s 3:0 premagale Sloving Vital. Prav tako kot njihovi moSki kolegi ostajajo Šempetranke po treh odigranih krogih vodilne na lestvici. Naslednja tekma jih čaka v soboto v Kopru. MOJCA KNE2 »Zadeva je zame končana ! Kovinar 7, Mons Claudius 6, Paloma 3. Štajerska liga, 9. krog: Pohorje-Vransko 4:1 {3:q);Kri-vec (61 ), Gerečja vas - Šmarje 4:2 (2:1); Džaferovič (43), Neskič (46), Koroške gradnje - Šoštanj 2:0 (1:0), Ko-gaSka-Ormož 1:2 [1:1); U. Kobilšek (35).Vrstni red: Bistrica 22, Ormož 19, Koroške gradnje, Gerečja vas 16, Šmarje, Peca, Pohorje 14, Podvinci 13, Šoštanj. Rogaška 12, Poljčane 10, Partizan 9, Bukovci 5. Vransko 4. MCL-MNZ Celje, 7. krog: Brež/ce - Kozje 2:0 (2:0). Radeče - Piifovar Laško 2:4 (0:0); Ribič (52), Racman (86-n m); Davidovič (49). Piraku (52, 87-11 m). Klepej (80). Vrstni red: Brežice 15, Radeče 10. Žalec 7, Kozje 6, Pivovar 3. MALI NOGOMET 1. SL> 5. krog: Pekarna Duh - Litija 2:10 (0:4): Ru-smir (31). Cvijié (35), Do-hovec - Tomi Press Bronx 6:3 (3:1); Stres (5. 19), Mordej (IS, 33), Vojsk (34), Hrova-tlč (39). Vrstni red: Dobo-vec 15, Litija 13, Gorica 11, Izola 9, Oplast 7, Puntar 6, Sevnica, Škofije 3. Ptuj, Pekarna Duh 0. 2. SL - vzhod, 2. krog; Be-nedikí - Naiarje 2:7 (0:0); Hren (29). Šemenc (30, 37), Metulj (32, 34, 38-10 m, 40). Vrstni red: Nazarie, Ormož 6, Kebelj 4, Benedikt 3. Cerk-venjak, Zavrh, Maribor 1, Slovenske Gorice 0. Merkur do prve zmage KoŠarkarice Merkurja so v novo sezono Jadranske lige krenile z zmago nad Vojvodino. Odprtje devete sezone v mednarodni regionalni ligi se je za igralke Damirja Grgiča dobro izteklo, saj so na domačem parketu z 58:46 ugnale nasprotnice iz Novega Sada. Celjanke, ki so vodile ves Čas srečanja, so kljub zmagi zgrešile preveč metov in izgubile kar 15 žog, Odločilno prednost sta »merkurjevkam« priigrali Nika Barlč in Níkya Hughes, ki sta v tretji četrtini poskrbeli za delni izid 8:0. GrgiC je bil z zmago nadvse zadovoljen: »ČestUam igralkam in kljub zgrešenim metom jim ne morem ničesar očitati. V tekmo smo §11 vsi precej živčno, kar je gotovo pustilo posledice na i^šču.« Celjanke se bodo v 2. krogu Jadranske lige pomerile z Banja Luko. še prej pasebodo v 1. krogu državnega prvenstva udarile s Kozmetiko Afrodito. Tekma bo pojutrišnjem v dvorani Janina v Rogaški Slatini. MOJCA KNEZ ODBOJKA 1. DOL. 3. krog: SIP Šempeter - Svit 3:1. Vrstni red: Šempeter 9, Marchiol 8, Triglav. Kamnik 6, Galex, Kropa, Krka 4, Svit, Duol 2, Maribor O- L DOL (ž), 3- krog: sa Šempeter • Slaving Vital 3:0. Vrstni red: Aliansa, Koper 9, Gorica. Ruše 6, Ljubljana, Sloving Vital 3, Novo mesto, Jesenice - Bled 0. ROKOMET I. SL. 5. krog: Celje Pivovarna LaSko - Ribnica 39:30 (19:17); Kokšarov 14, Vugri-nec 6, Kojić, Toskič, Dačevič 4, Zorman 3, Čančar 2. Raz-gor, Koljanin 1: Pipinič 7, Ma-toševič 5. Vrstni red: Celje 10-0, Slovan 8-0, Cimos 8-2, Maribor 6-2, Gorenje 4-3, Ribnica 4-6, Trimo 4-6, Krško 2- 6, Škoija Loka 1-7, Ormož 1- 7, Prevent 1-9. 1. B SL, 3. krog: Celje Pivovarna Laško B - Kríca 26:31 (10:14): Mlakar 9, Vodišek, Ranevski 5, Semič 4, Špiljak. Šibanovski, Irman L LSL (ž).4. krog: Ceije Celjske mesnine - Piran 34:31 (16:14), Burja - Celeia Žalec 22:30 (11:14), Vrstni red: Krim Mercator 8, Celeia Žalec 7, Krka, Zagorje, Celje 6, Olimpija 5. izola, Ptuj 3, Piran 2, Burja, Kočevje, Brežice 0. KOŠARKA LSL. l.krog:Hopsř-5enr-jur 79:80; Kobale 20. Haf-nar 16, Jagodnik 15, fbok, Godler 6, Svirldov, Lorbek 3, Vaši, Skok 3; Crenshaw 27, Simović 15, Ručigaj 11, La-pornik, Sebič 9, Ferme 5, Pelc 4, Krka - Elektra 67:59; Nikolid 24, Balažič 11; Bi-lič 12. Horvat 10, Ćup, Ko-štomaj 9. Lelič, Sjekloča 8. Podvršnik 3. 1.BSL, l.kr0g:/?05úijkd-Postojna 85:70; Spešič 20, Ambrož IS, Smajlovič. Pe-šič U, Pimgartnik 9, Jbtič 8. Kos 4, Markovinovič, Petrovič 2; Muha 18, Panič 16. Konjice - Janče 77:80; Gačnik 23, Skaza 16. Smaka 12, Siv-ka II, Jereb 7. Keblič 5. Vu-čajnik3:Clpot 27, Ptičakl6- 2. SL - vzhod. 1. krog; Pak-man Celje - Dravograd 82:65, Terme Olimia - Union Olimpija mlajši 89:78, Lastovka -Vrani Vransko 82:79. Jadranska liga (ž), 1. krog: Merkur Celje - Vojvodina 58:46; Barič 17, Hughes 14. Tavič 12. Kerin 7, Richard 4, Verbole, Jagodič 4; Je. KarakaSevič, Krnjetin 10- (KM) ŠPORTNI -KOLEDAR Torek, 13. 1Q. KOŠARKA Pokal KZS, 4. krog, 1. tekma:.Šenijur - Branik, Polzela: Hopisi - Radenska Crealiv (19), Šošlanj: Elektra - Maribor (20). Sreda. 14. 10, ROKOMET 1. SL, 6. krog. Velenje: Gorenje - Trimo (19). Ćetrtek._15, .10. KOŠARKA 1. SL (ž), 1. krog. Rogaška Slatina: Kozmetika Afrodita - Merkur Celje (18.30). 'u' O ICL" 14 iPULTURA NOVI TEDNIK Z Medloga na Lavo Danes polasnjujemo poimenovanje zdaj že primestnega celjskega naselja Medlog, ki je bilo nekoč vas pri Celju. Medlog je veliko razloženo naselje na območju toka Ložnice in njenega pritoka PireSice. Začenja se pri Savinji» vzhodno od Levca, in sega vse do Celja. Na severu se razprostira do Zaloga in nizkega slemena vzhodno od njega, medtem ko na vzhodu sega do Ostrožnega, kjer je bilo nekdaj lovišče knezov Celjskih. Na jugu se Medlog konča ob toku reke Savinje. Zanimivo je že samo ime» ki pomeni naselje med logi» po slovarju slovenskega knjiž-nega jezika naj bi bilo to na zamočvirjenem travniku ob vodi, navadno tudi deloma poraslem zdrevesi. Tudi ime potoka Ložnica ima podoben izvor, gre namreč za potok, ki teče skozi log. Medlog se v zgodovinskih virih prvič pojavlja leta 1436 kot »vas pri Celju«, in to celo dvakrat v istem letu. Omenja se tudi medloška kmetija, ki je imela mlin in je bila od znamenitega lovišča knezov Celjskih na Ostrožném oddaljena slabo miljo. Podobno omembo, tokrat štirih hub - kmetij, lahko najdemo tudi v listinah celjskega urbarja iz leta 1480. V času upravnih reform habsburških vladarjev Marije Terezije in Jožefa je bil Medlog samostojna davčna občina. Davčna občina Medlog je zajemala več naselij: Lavo, Spodnjo in Zgornjo I^žnico, Babno» Zgornji ter Spodnji Medlog ter Ostrožno. Slednje je kasneje ob ustanovitvi katastrskih občin (leta 18251 postalo samostojna katastrska občina, i r'OK'om se imenuje Omenili smo Že, dajeMed-log veliko razloženo naselje. Zaradi razsežnosti so ga delili na tri dele. 2^omji Medlog sega od slemena pri Zalogu do Hrastja> ki je prav-za prav ostanek nekdanjega hrastovega gozda. V 18. stoletju je bilo tam deset kmetij, v začetku 19. stolefla pa se jim je pridružila še ena. Pri Hrastju se začenja t. i. Srednji Medlog, ki sega pro-Ú jugu do Ložnice. Do leta 1850 je bil sestavni del ozemlja novoceljske gospoščine. po tem letu pa od nje ločen in pripojen Medlogu. V Srednji Medlog sta spadala tudi že leta 1436 omenjeni mlin in gozdni dvorec, kjer je bil dolga leta sedež celjske in ka-sneje habsburške gozdne uprave. i>vorec in mlin (kasneje imenovan Joštov mlin) sta bila leta 1921 posestno ločena. Svet med Ložnico in Savinjo že spada v Spodnji Medlog. V tem delu Medlo-^ je dolga leta prevladovala t. i. drobna posest malih kmetij, katerih večina je nastala v 19, stoletju. Ob Veliki oziroma Beli cesri, ki je z Dunaja proti Trstu peljala tudi skozi Celje, je bil nekoč Ro-pasov dom, kjer je bila vrsto let znana uglaševalnica Ida-virjev in je poznan tudi kot prva celjska avtomehanična delavnica. VSpodnjemMed-logu je Še danes prepoznavna graščina z istim imenom, Medlog. Graščina je naslednica gradiča Freienberg. V medloški graščini in njenih sosednjih stavbah je búa že leta 1946 ustanovljena vrtnarska šola, ki obstaja še danes. Čeprav je naselje Medlog tik ob mestu Celju, je danes še vedno pretežno na peščenih tleh v spodnjem in ilovnatih tleh v srednjem in gornjem delu Medloga to pretežno kmetijsko območje. Zaradi stalne vodnatosti Ložnice in Pirešice sta v preteklosti delovala v Medlogu dva mlina. V Zgornjem Medlogu Anži-čev mlin, v Spodnjem Medlogu pa že omenjeni Joštov mlin. Slednji se lahko ponaša z bogato zgodovinsko tradicijo. Obstajal je že v času Celjskih, plošča na stavbi pa priča, da je bila na silvestro-vo 1939 v njem partijska konferenca nekdanje Komunistične stranke Slovenije. V mlinu je leto in pol, od maja 1939 do septembra 1940, delovala tudi ilegalna dklostilna tehnika slovenske komurustične stranke, ki Jo je vodil Franc Hribar. Vse do leta 1943 je bilo v Joštovem mlinu tudi partizansko zatočišče. V prihodnji številki bomo pojasnili poimenovanje naselja Lava in zapisali več o zgodovini in razvoju tega območja mesta, kot je ohranjeno v zgodovinskih virih. Foto: GrupA Zgodbo o Medlogu je za objavo napisal mag. Branko GoropevŠek. Fotografiram, torej sem Mesec fot<^afije v organizaciji društva Svit se bo po ponedeljkovi otvoritvi pregledne društvene razstave, na kateri razstavlja 46 Članov in ki je na o^ed v Muzeju novejše 2^odovine Celje, nadaljeval z dvema petkovima dogodkoma. V Šolskem centru Celje bodo ob 17- uri odprli 2. vseslovensko srednješolsko fo- tografsko razstavo, ki so jo letos pripravili pod sloganom Fotografiram, torej sem. Že lani je na prvi razstavi sode iovalo skoraj sto dijakov iz 30 slovenskih srednjih šol, letos pa sodeluje že 150 srednješolskih avtorjev fotografij. V petek bomo videli tudi bero fotografij, ki so nastale med 2. mednarodrum fo- tografskim ex-temporom Celje skozi oči fotografa. Ob 19. uri bodo v Mestnem kinu Metropol prikazali sprejete fotografije 19 avtorjev, ki so se odzvali na razpis društva, in najboljše nagradili. Pogoj za sodelovanje je bil, da je bila fotografija posneta v Celju, v času trajanja ex-tempora. BS Celje Almi Vrstijo se prireditve ob 120-letnici rojstva Alme M. Karlin z odmevnimi dogodki so se minuli konec tedna v Ce-Iju začele prireditve v spomin na 120-letnico rojstva slovite Celjanke Alme Mak-similjane Karlin. V muzeju novejše zgodovine so slavnostno odprli manjšo razstavo fotografij o snemanju dokumentarno-igranega filma Almino samotno potovanje in kostumov iz tega filma. Ob otvoritvi, kise je je udeležila skoraj celotna avtorska ekipa ûl-ma, smo iz ust režiserke Marte Frelib slišali tudi kritiko, da se Celjani še premalo zavedamo Almine veličine. Šele v zadnjih letih prihaja v zavest Slovencev, počasi pa tudi Celjanov spoznanje o vse) veličini in pomembnem delu, ki ga je zanamcem zapustila pisateljica. »V Celju bi, kljub zbirkam, ki so že na ogled in kljub vzorno pripravljeni spletni strani» Ú jo je postavila osrednja knjižnica, lahko storili Še mnogo več. Pripravljali dogodke, razstave, nove stalne postavitve, ki bi Almo prikazale v pravi luči in potrdile njen pomen. Celjani se še premalo zavedate, kaj ste imeli z Almo in kakšno bogastvo vam je zapustila,« je dolgo prezrto delo pisateljice, svetovne popotnice, raziskovalke, po-li^otke in teozofmje komentirala FreUhova. Otvoritvi razstave, ki si jo je z zanimanjem ogledala tudi prva dama Slovenije Barbara Miklič Tiirk, je sledila celjska premiera filma Almino samotno potovanje. Tisti, ki ga na celjski premieri niso videli, pa bodo zamujeno lahko nadoknadili že jutri, ko bodo fUm zavrteli na televiziji. Prireditve Almi v spomin so se v Celju nadaljevale tudi v soboto in nedeljo. Osrednja knjižnica je pod celjskim stropom pripravila javno branje odlomkov iz še neobjavljene Almine knjige Postala sem jaz, ki ga je izpeljala igralka SLC Celje Jagoda. Ob tem so v knjižnici obljubili, da bodo knjigo v prevodu Mateje Ajdnik Korošec izdali prihodnje leto, ko se bomo spominjali 60-letnice Almine smrti. Besede Alme Kaiiin so se dotaknile tudi obiskovalcev. ki so si v nedeljo v SLG ogledali dramatizacijo njene novele Pod košatim očesom, za katero so poskrbeli ljubiteljski gledališčniki s Teharja in plesna šola Harlekin. Prireditve Almi v spomin se bodo nadaljevale v ponedeljek, 19. oktobra, ko bodo v Pokrajinskem muzeju Celje odprli razstavo Poti Alme Karlin. Gre za doslej najobsežnejšo razstavo Almine zapuščine, ki jo hranijo oba muzeja ter celjska osrednja ter narodna in univerzitetna knjižnica. Avtor razstave, ki bo na ogled v štirih sobah pokrajinskega muzeja, na 255 kvadratnih metrih, je mag. Vlado Šllbar. Včeraj, na obletnico Almi-nega rojstva, so predstavniki obeh celjskih muzejev in knjižnice ob spominsko ploščo Alme Karlin, ki je na Ljubljanski cesti v Celju, na mestu, kjer je nekoč stalo njeno skromno domovanje, položili spominski šopek. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA Otvoritve razstave o nastajanju f^a Ahrano samotno potovanje seja udeleSla skoraj cekrtna elûpa ustvarjalcev filma. Almo je prapnč^ odigrala Veronika Đrok (levo), razstavo pa sije med dnigimi uglednimi gosti ogledala tudi soproga predsednika f^HiiMce Bartiara Mddič Tikk. Savinja, reka mojega življenja Tak je rwslov razstave akademske slikarke Darinke Pavletič Lorenčak, ki jo bodo slavnostno odprli nocoj ob 18. uri v Muzeju novejše zgodovine Celje. Avtorica in muzej sta razstavo pripravila ob 85. življenjskem jubileju priljubljene slikarke in častne občanke mesta Celja, na ogled pa bo do 11. novembra. BS WWW,novitednik.com www.radiocelje.com §1. M • 13. oktobOT 2009 NOVI TEDNIK BPLTURA 15 Otroška grafika skozi črke Leta 1980 se na L Osnovni šoli ŽaJec rodila ideja o republiški razstavi otroške grafike. Nastala je iz želje, da bi sena tem mestu srečala likovna govorica osnovnošolskih otrok iz Slovenije (nekaj let nazaj so se pridružili še otroci iz vrtcev) ter likovni pedagogi s svojimi idejami in izkušnjami. Prvo srečanje septembra 1981 v Žalcu je ustvarilo temelje za nadaljnja bienalna srečanja, ki so postala tradicionalna, saj so minuli petek odprli že 14. bienále otroške grafike. V čast lanski SOOletnici rojstva Primoža TYubarja je bil naslov letošnje razstave Črka kot eÎCTnent likovne igre. Na razpisano temo se je odzvalo 106 slovenskihSolin vricevs 1.115 poslanimi grafičnimi listi. Komisija je za razstavo igrala 511 del> enajst najboljših pa rudi nagradila. S Celjskega so med nagrajenimi Nastja Govejšek iz OŠ Griže, Anže Vibo^^k iz OŠ Primoža TVubarja L^to in Nina Vrabič, OŠ Šoštanj; posebno nagrado pa je za mapo sedmih grafičnih likov prejela IMora Kordiš z n. OŠ Celje z mentorico Marijo Cene. Likovna dela bodo na ogled do naslednjega bienala v avli žalske šole. Sicer se je dogajanje v Žalcu zaČeJo že v četrtek, ko so v Sawnovem likovnem salonu odprli razstavo častnega predsednika 14. bienala otroške grafike, magistra likovnih umetnosti Klavdija T\itle. Slikar, âgar dela bodo na ogled Klavdij Tutta do 2. novembra, se ulcvarja tudi z grafiko, objekti in or^niza-djo likovne delavnice na Sinjem vrhu, dela in živi pa v Novi Gorici in Kranju kot samostojni umetnik. Otroška grafika očitno prestopa meje žalske občine, saj bodo jutri, v sredo ob 15. uri, v Mednarodnem grafičnem li-kovuem centru Grad UvoU v Ljubljani odprli spremljevalno didaktično razstavo nagrajenih grafik preteklih razstav. Razstave bienala so tematske, vendar dopuščajo dovolj široko morivično paleto, da lahko zabdežijo najrazličnejše podobe in vsebine iz sveta otroške domišljije. V vseh teh letih je vidna rast kak)vosti, in rudi z^o v Žalcu zatrjujejo, da bodo ostali zakladnica otroške ^afike. Klavdij Itilta, Častni predsednik 14. bienala otroške grafike: »Dogajanje v Žalcu je dragocena prireditev. V tem vsakdanjem hlastanju v življenju so likovna snovanja zelo dr^ocena stvar. Otrok si mora namreč vzeti čas, si narediti skico, jo osmisliti in izdelati, za vse pa potrebuje lastno vizijo. T^ ne nadomesti noben računalnik, in to so poslednji otroški originali, vsi drugo paje neka >Štanca(. Trud na likovnem področju prinaša veliko mero senzibúnosti tudi za naprej, zato bi sam priporočil ministrstvu, da poveča Število likovTuh ur. Vsi pač ne bomo mogli biti direktorji, tudi drugih poklicev ne gre podcenjevati, letošnja tema je izredno težka, hkrati pa )e lahko hvaiežna. Dala je izredne rezultate, najmanj 50 grafik je enkratnih in bi lahko konkurirali odraslim. Otroci imajo pač neizprijen likovni jezik, in rezultati so res ta pravi in hvalevredni.« Teodora Koidiš, D. OS Celje: »Nagrada za ^afično ma- Teodora Korďs Gibalni performans Gee Erjavec Mlada Cetjanka Gea Erjavec je v nedeljo v domači dvorani Plesnega foruma Celje s prijatelji plesalci in glasbeniki prepričljivo iz- peljala svoj prvi avtorski projekt» ki ga je naslovila Follow me... Šlo jeza zvoč-no-gibalno inštalacijo in plesni performans, obarvan z elektroniko, ambientalno glasba in vizualno projekcijo, ki je pokazala izrazni potencial tako Gee kot tudi kolektiva plesnega foruma in gostov. BS Foto; G ru p A po, ki sem jo lani izdelala, me je res presenetila. To je moje prvo tai^no sodelovanje, za kar se moram zahvaiiti mentorici. Sicer rišem tudi v prostem času, uporabljam pa različne tehnike. Za naprej še ne vem, kam me bo odnesla pot, saj me veseli več stvari, ki so zanimive in kjer se dogaja.« N^Štdtf Ndi Šuler, likcTvna pedagoginja na I. OŠ Žalec in strokovna vodja bienala: »Zaradi tradicije, kakovosti razsta- TOREK« 13.10. 10.00 lOtfižnicaVaeoie_ SanK^r^ledovanje |k zdraiKtvena delavnica Društva za boj pmtí raku 16.30 OŠ Stranice_ Ura pra^jic 16.00 Muz^ novejše Zgodovine Ct»_ Savinja» reka mojega življenja odprtje razstave Darinke PavtetiČ-LorenČak 18.00 Medobčinska splošna _knjižnica Žalec_ PoSriLaoki potopsno predavanje Francija Horvaia 19.00 Mestni kino Metropol, Crije_ Tadej Gutan odprtje fotografske razstave 19.00 Dom sv. Jožeta Celje Pravilno in lepo branje Bož^ besede tečaj vodi Jožef Fágantí 19.00 KultuniicaVdcnje Na preži predsU2iHiet^ knji^ TbnjeU-sničar-Pučko SREDA« 14.10. 10-30 (do 11303 in 16.30 (do 17.30) Mu2ej novejSe zgodovine Cd je_ Živeti v Celju demonstracija obrri nwdi-sttnje Maite Žohar 17.00 Knjižnica Pri MlSka Knjžžku Celje_ Pravljičse ć/OgodMUne z Dragico 1700 Knjižnica WlCTjg_ Ura pravl|ic Metka Pivc Srdič o knjigah Cvetko invetrovni dan ter Z\fezdaielja 18.30 Mohoijeva dvorana Celje Mohorski večer dr. Vladimir Kos - jezuit, misijonar TUL Japonskem, pesnik in filozof 19.19 Knjižnica Velenje ve in slovesa v slovenskem kiogu je prav, da z bienali nadaljujemo. Za razstavo se pripravljamo dve šolski leti. Graâl^ skd> no spravljamo, komisija izbere najboljše, največ dela pa je bilo septembra in oktobra, ko postavljamo razstavo in izdelujemo katalog. Po razsta\d sode^ lahko rečem, da je kakovost vse boljša, letos je veliko novih šol. tudi vrtci se radi odzovejo. Razpisana tema je bila pravilna odločitev, saj oâtno pri črid oi konca otroški ustvarjalnosti. Kljub temu, da so nam likovno v^ojo okrnili, se likovni pedagogi pač tmdimo negovati grafiko.« I^tjana Žgaok Meža, ravnateljica I. OŠ Žalec: »Imam občutek, da je v osnovnih Šolah likovna umetnost §e vedno tista, ki v mladih ljudeh gradi posebne vrednote in za-dovoljstvo. Izjemno smo zadovoljni z deli in odzivom slovenskih §ol, razstavljena grafična dela pa bodo vsak dan znova bogatila učence in zaposlene. Vesela sem, ker se v 14 letih nismo izpeli, še Svetovna kriza |e odlična novica prednitanje Rajka Škariča 19.30 Dom kulture Velenje Knapovska wčerfa kornedija Petra Resmana 19.30 Kulturni œntff Rog. SŽatiDa_ Jaz pa tebi sestro! koniedijo Ti.P. teatra v režiji Ckfjmirja l^šnjaka Goj-ca; iimfo Gc^ Alenka Te-tičkovič, EkirioVaT^ 20.00 Celjski dom Zgodba o živalskra vp tu predstasMi Žige Čajnemiků in Sebastjana Pikla v režiji JanezaVajevca CmiTUC 15.10. iO.30 (do n.30) in 16.30 (do 1730) Mu3€jnovejSe zgodovine Celje _ Živetí vCelju demonsrradja obrti kroja-àïFrai^Podbregûjja IS.OO (do 1700) Muzej na prostem Rogatec_ Peka kruha v Čmi kuhinji in Karanoseitvo - obdelava ložanskega kamna errwgrafska demonstracija indeiaimiaiBnjwmirjaHs^ Tuwsa 16.00 Knjižnica SoStanj_ Ura pravljic oknji&Krokodilček Tilček inkii 17.00 Domll. slovensky tabora Žalec_ Štirje letni časi balet za otrokeuizvedbt ëa- letne SofeStevets 17.00 Center Nova, Vdenje Ustvarjalna vzgoja predavanje Miiice Novko- Vič 17.00 Knjižnica Flanina Ura pravljic 17.30 Kunigunda Vdenje Diskriminacija - ksenofobija prireditev za spodbujanje multikaltumega diaioga 18.00 iOTji&Tica Velenje_ Gradbeništvo v krizi Tatjana Žgank Meza manj pa miadi ustvarjalci, v katerih je neizmejna moč, mogoče pâ bodo nekateri krojili likovno pot. TXidl mentorji vedno znova najdejo nove učence in nove izzive, je pa res, da za razstavo potrebujemo kar nekaj energije in podporo občine Žalec.« Razstavo so uradno odprli s Casonantno predstavo iz Preteklosti stopamo v prihodnost, ki jo je piipravila učiteljica Polona Kuder z nastopajočimi učeod L OŠ Žalec. URŠKA SELtŠNlK Folo: IT predavanje Marjance Haň Novtniek 18.00 Kičma'famKoUgiriCelje Eđ koéČ^ romantike v srca mesta 5. obletnica krůne - razstava ceijskih ^itogrnfiyv. nastopi: Bori Z. Jarm Kvas. NiUkeMakuc 18.30 IpavČevahi^Sentlui Ex-tenipore Prevor^2009 odprtje rozstûife in podati-tev nagrad Šenijursk^po-letja 19.30 Glasbena Sola VdCTje _ Godalni kvartet Attacca koncert iz djdaGM oder KINC PLANIT TUS 10. KiiMiMlmrf m priážijiji prvňta 4Ě s^naiMiht BrKpsvr«fci4.30sr1#vka(1B*| T9.S0. Drâra Mvrniiii • kraninilni drama 18i0 6J. Jac V9M Ksbre • 2(Ufi5iyanir4Miaii)£n Iriar 1S.40.18.t0. 20.40 Gril iMHca, rvotfí^Ěňá 1S.1S, 21.10 Kaain • koRKRa drams 16.10 miMwrneZ-vtsňfÁd (18^) 2t.50 OtDk v Mm • koimdíia 19.10. 21i0 Sim-Drier 118*1 19.00. 21.30 SWvwImi • kriminalitě drwni 1720. 19.30.21.40 Uy^itfv Mnít PaiwiB 1 2 3 'liikÉiakadfvns 1S.00.18.30. 2050 V «4M • «Aînràtt pusl^oMĆhs • podrwiowlien 15.20.17,30 Vmm • anímnna pustoloviiina • sMmm 18.40 Vnim • inmim (MBtokivIana • 3O0ihfqaznn 15.30.1740 18.00 20.30 16.00 20.00 METROPOL SRCÛA, U. 10. Rund, dnm« G«Mva. drama &niTllC 15. to. Gaoov«, drama Riirid. drvna Obtoženi umora oproščen odkorakal na prostost Sodišče oprostilo obtožena* umora in napeljevanja k umoru - Če bo sodba pravnomočna, bo Volkov morilec ostal neznanka Po več kot leto dni trajajočem sojenju in večletnih predkazenskih in vseh ostalih sodnih postopkih je bil vrhunec pri dokazovanju krivde za umor VeienjČ^a Matjaža Volka minuli četrtek. Sojenje je namreč na celjskem sodišču trajalo polnih lâ url Oče pokojnega Matjaža, Jože Volk, je zgrožen in skoraj na robu živčnega zloma 15 minut pred 22. uro posIuSal, kako so obtoženega za umor Nenada Miroviča in obtoženega napeljevanja k umoru Gregorja Britovška oprostili. Glavni razlog -pomanjkanje dokazov. Glede na sodbo to pomeni tudi, da še danes ni znano, kdo je ubil Volka, in vprašanje je, če bo kdo kdaj za to sploh odgovarjal 25-lrtnj Volk je umrl 19. marca 2002 v Ljubljani. Usodni so bili streli iz pištole» ki je nikoli niso naSU. Zadeli so ga štirje streli, prvi v stoječem položaju v levo podJakel, drugi v stoječem položaju pod levo lopatico, naboj se mu je zaril v srce, medtem ko sta ga dve krogli zadeli v glavo z neposredne bližine, Miroviča naj bi k umoru ^lalo »koristoljubje po napeljevanju Gregorja Britovška«. Ta naj bi mu celo izročil 200 evrov in 15 tisoč nekdanjih tolarjev, nato pa še pištolo, je pisalo v obtožnici, ki je z oprostilno sodbo »pa^a«. Kot je znano, je Mirovič vseskozi udil, da ni moril in da ne ve za nobeno piStolo, Britovšek pa, da mu je izročil pištoio le za ustrahovanje, a da z njo ni mogel streljati, ker da je bila pokvarjena. Mirovič je nato svoj zagovor spremenil v zadnjem trenutku in podal popoln alibi: »V času umora sem bil pri sestri.« To so potrdile tudi priče. Nekaj ključnih za potrditev alibija, ki ga je Mirovič podal zatem, ko je že slišal, kam vo(h vsa sodna obravnava, so na sodišče v četrtek pripeljali policisti, in medtem ko se je zdaj tako zelo mudilo, se sodišču v (em istem postopku ni preveč mudilo pred mesed. Taivat se je pričanju trikrat izo^iila ena od prič, ob četrtem vabilu pa so jo več ur (kot da bi se norčevala iz vseh) čakali ^^ani senata, odvetnika, tožilec in obtožena. Ko je priča na sodi^ če vendarle pi^la» jo je sodnik na koncu še vprašal, če je s prihodom imela kaj stroškov, ker bi ji le-te sodišče povrnilo, namesto da bi ji naložilo kazen ... Nedolžna! čeprav je tožilec po spremembi prvoobto-ženčevega zagovora spremenil čas Volkove smrti irLS tem nakazal, da bi se umor lahko zgodil v časovnem terminu, za katerega Mi- Predsednilc senata Martin Janêar je obtožena umora in napeljevanja k umoru oprostil. rovič vendarle ni imel alibija, to ni imelo bistvenega pomena. Kljub vsej stroki in davko-plačevalskemu denarju, ki gre sodnim izvedencem, tí niso znali točno opredeliti časa Volkove smrti niti tega, s kakšno pištolo natančno je morilec streljal... »Kaj ste storili, ali nimate otrok? Boste na koncu dejali, da je moj sin storil samomor?« je sodbo v sodni dvorani glasno komentiral pokojnikov oče Jože Volk. »To je nezaslišano za naš sodni sistemi Sodbo so oprli le na priče, ki so potrjevale Mirovičev zagovor, nič ni obveljalo tistega, kar so trdili drugi,« nam je razlagal. Po izreku sodbe je bil v zelo slabem zdravstvenem stanju. »Mislil sem, da me je zadel srčni infarkti Hvala predvsem novinarjem, ki so mi prvi priskočili na pomoč, in to^cu,« je še dodal. V šoku je tudi njegova žena, mati pokojnega Volka, ki zaradi zelo slabega psi^č-nega in zdravstvenega stanja sojenja do zdaj še nikoli ni mogla spremljati. Nad oprostilno sodbo je ogorčen tudi tožilec Edvard Ermenc, ki meni, da so bile pri- če, ki so potrjevale Mirovičev alibi, dokaj ne-verodostojne: »SodiSče bi moralo bolj kritično pristopiti k preverjanju spremembe Mi-rovičevega zagovora! Seveda se bom na takšno sodbo pritožil« Ermenc se bo pritožil na višje sodišče (kjer v primeijavi z okrožnim sodiščem ni dolgega čakanja v postopkih). Ce na primer višje sodišče sodbo razveljavi in jo vrne v ponovno sojenje, potem se na takáno odločitev lahko pritoži obramba obtoženih. V primeru, da višje sodišče poudi oprostilno sodbo, bo zgodba drugačna. Tožilstvo se na takSno odločitev namreč ne bo moglo pritožití, kar pomeni, da bi bil s potrditvijo sodbe na višjem sodišču ves postopek končan. Ker se policija s primerom ne ukvarja več in četudi bi se kdaj našel kakšen nov dokaz, ki bi oba zdaj oproščena povezal z umorom, je malo verjetno, da bi se sodni postopek obnovil in končal z obsodbo. Na kavo Nenada Miroviča smo včeraj čisto po na-'ključju srečali na celjskih ulicah. »Zdaj grem prvič takole na kavo, kjerkoli sem bil od četrtka do danes, me gledajo postrani, ČeS >)ej ga morilca, ki so ga spustili na prostosti Toda nisem kriv in nisem imiorii Volka,« nam je dejal. Trenutno je v Ljubljani pri sestri, včeraj je prišei v Celje, da bi iz celjsldh zaporov, kjer je bii dve leti v priporu, odnesel svoje stvari, i^avi, da je §e vâino pod vplivom tablet, da je psihično v slabem stanju in da bo v Ljubljani ostal, kjer naj bi si z novim letom našel tudi delo. »V Celju nimam več kaj iskati.« VpraSali smo ga tudi, ali misli kasneje morda oditi v tujino: »Da. Februarja bi Sel v Srbijo in Črno goro. Tam imam številne sorodnike, ki jih nisem videl že več let in bi jih obiskal.« Zagotovil je, da bo prišel nazaj. S Srbijo namreč naša država nima dogovora o izročanju domnevnih storilcev kaznivih dejanj. Torej: kaj bo storil, če višje sodišče po pritožbi tožiica oprostilno sodbo razveljavi in pošlje okrožnemu sodišču v ponovno sojenje? »IMhajal bom na vsako obravnavo. Če ne bi, bi pokazal, da sem kriv! Pred dvema letoma sem iz tujine prišel na svo-jo pobudo, ker nisem želel, da me imajo za morilca, ker to nisemi« V primeru razveljavitve sodbe na višjem sodišču napoveduje pritožbo. obrnil se bo tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice, napovedqe. »Vem, da je očetu pokojnega Volka težko. Če bi bil jaz na njegovem mestu, bi se ml verjetno >odtigaIcKÎ Toda Volk ni bil tako »čist^ kot so mislili vsi. Vendar si kljub temu ni zaslužil smrti,« je še dodal Mirovič. Če bo oprostiba sodba postala pravnomočna, ima odprta vrata za »mastno« odškodnino, saj takšna sodba pomeni, da je bil dve leti v priporu po nedolžnem. In kakšen bo znesek, ki ga bomo (poleg sodnih stroškov do zdaj) zaradi odločitve sodišča morali pokriti davkoplačevalci? »Ne morem še povedati, vendar ne bo majhen,« je še pribil. • SIMONA ŠOLINIC Foto: SHERPA 6 D u o (Z d C 2 Oče pokojnega Jože Volk so je po ineku oprostilne sodbe skorajda zgrudil od jaze in žalosti. Bomba na šoli? V tajništvo Srednje ekonomske šole Celje je včeraj okoli 10, ure pokJical neznanec in dejal, da bo v prostorih šole eksplodirala bomba. Vodstvo šole je o tem obvestilo mdi celjske policiste, ki so prostore šole pregledali, a bombe niso našli. Znano je, od kod je moški ^ical, policija pa ga do zdaj še ni izsledila. Je pa za nekaj časa na šoli zavladal nemir, prav tako so morali prekiniti tudi šolski pouk. V nič je Šla ena šolska ura, verjetno pa (udi kakšno napovedano preverjanje znanja... SŠol Pongračan s konopljo Žalski policisti so na podlag odredbe celjskega okrožnega sodišča opravili hiâao preiskavo na območju Pongraca. Ugotovili so, da je dô-letni domačin v okolici stanovanjske hiše gojil konopljo. Ob iiiši so našli več sadik, v biši pa 34 posušenih rastlin ter približno dva kilograma vršičkov te prepovedane droge. Poleg tega so našli tudi več zapakiranih vrečk posušenih vršičkov, namenjenih prodaji. Zaradi suma, da gre za neupravičeno proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, z nedovoljenimi snovmi v športu in s sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, bodo zanj podali kazensko ovadbo. MJ Gregor BrHovssk ni kriv napetjevanja k umoni, je zaključilo okrožno sodišče. Do zdaj obtoženi umora fVanad Mirovič js danes (sa ndpravnomočno) oprošcan in na prostostí. Zbil dekle V petek zvečer se je na Ljubljanski cesti v Velenju zgodila promema nesreča, v kateri se je huje poškodovala mladoletna peška. 19-let ni voznik osebnega vozila je vozil v smeri Podkraja, na blagem klancu in v blagem levem ovinku pa je zapeljal z vozišča ter trčil v 16-letnico. Ta je hodila po makadamski bankini. Dekle so morali odpeljati v mariborski kjinič-ni center, kjer je ostala na zdravljenju zaradi hudih telesnih poškodb. SŠol Vlamljali v lokale Konec minulega tedna so neznanci vlomili v lokal na Strmi cesti v Rogaški Slatini in odnesli 450 evrov. O vlomih poročajo še iz Začreta» kjer je nekdo vlomil prav tako v lokal» odnesel pa »le« cigarete za nekaj več kot sto ewov. V Nazarjah so vdrli v prostore športnega druStva, vlomilci so s seboj odnesli pijačo, vredno 70 evrov. Sta pa minuli teden dva vloma prijavila lastnika hiše v Poljanah nad Rečico ob Savinji, kjer pomešajo več radičnega orodja» in hiše v Žičah. Kaj vse je bilo ukradeno v zadnjem primeru, se Še ne ve. S Šol NOVI TEDNIK REPORTAŽA 17 Teroristi napadli velenjsko postajališče Bojan Brcar, vodja akcije in poveljnik PGD Velenje V soboto v dopoldanskih urah je na avtobusnem postajališču v Velenju dvaiu^t močno počiJo> potem so se z vseh strani zaslišale sirene. Postajališče so» seveda samo za vajo, napadli teroristi, sile zaščite tn reševanja pa so se poleg reševanja precejšnjega števila ranjencev morale izkazati pri gašenju dveh požarov v objektu. Enodnevno kombinirano praktično gasilsko vajo so pripravili ob mesecu požarne varnosti, z njo pa so preverili operativno usposobljenost, pri- Prevmjen avtobus, ranjend, gasilci, dim. lucipredvsem pa proti pričakovanjem izjemno veliko število Velenjčanov, ki so st ogledali vajo. pravijenosl in skupno delovanje sil za zaščito, reševanje in pomoč. Med drugim so preizkusili njihovo ukrepanje ob ga-Senju požara ter odpravljanju posledic nesreč, preverili pa so tudi postopke ukrepanja, obveščanja inalarmiranja ob večjem požaru ali množični ne sreči. Kot zanimivost naj omenimo, da je bil elaborat vaje izdelan na 75 straneh, analizo pa bodo pripravili prihodnji teden. Kot je povedal vodja akcije in poveljnik PGD Velenje Bojan Brcar, so določena odstopanja in dogodke, ki jih niso vnaprej predvideli, opazili že med vajo. najpomembneje pa je bilo, da se je po Kopališki cesti in v okolici postajališča odvijal normalen promet, kar je zagotovo po svoje otežilo vajo. Vse »ponesrečene« so z reševalnimi avtomobili v resnici odpeljali do celjske bolnišnice in preverjali čas ... V vaji je sodelovalo več kot sto ljudi in okrog 20 različnih vozil znotraj sistema zaščite in reševanja. Na oko je vaja dobro uspela, ob tem pa Brcar »priznava«, da bi bil ob resničnem dogodku oziroma terorističnem napadu kaos zagotovo večji in da bi imeli verjetno več težav z reševanjem, »Tovrstne akcije so priložnost, da se gasilci in dnigi sodelujoči vsaj malo pripravimo na morebitno intervencijo,« je poudaril Brcar. US. foto: SHERPA Policijska enota a protibombno delovanje je bila precej okrnjena, ker je varovala dňavniški obisk v Ljublja ni. Sedem ponesrečenih, dva mrtva V soboto je bila na Ulici XIV. divizije v Rogaški Slatini vaja reševanja hude prometne nesreče. Na vaji,, ki jo je organizirala ekipa Nujne medicinske pomoči Šmaije pri Jelšah, so sodelovali ekipi nujne pomoči iz Slovenske Bistrice in Celja» prostovoljni gasibki društvi Steklarna in Rogaška Siatina ter policisti iz Rogaške Slatine. V simulirani nesreči so reševali sedem hudo ponesrečenih udeležencev, dve osebi pa sla umrli, V nesreči so bila udeležena tri osebna vozila in motorno kolo. Reševali so jih & petimi reševalnimi, petimi gasilskimi ter več policijskimi voziii. MJ »Knapl« v akciji V Premogovniku Velenje (PV) so v petek izvedli letošnjo republiš-ko reševalno vajo» v kateri so sodelovaie vse reševalne Čete slovenskih rudnikov ter operativne gasilske enote. Predpostavko vaje je predstavljalo razlitje in vžig nafte na ranžirni postaji za transport materiala pred jaškom NOP. Na površini so posledice nesreče odstranjevali gasilci, v rudniške rove pa so se podali rudarski jamski reševalci. V jami je bilo približno tristo zaposlenih» glavnina se je dogajala 400 metrov pod površjem, seveda pa smo vsi »grbci« vajo spremljali samo preko sodobne tehnologije v PV, »Vesela sem, da tu stvari tako vzorno delujejo,« je po vaji in o^edu PV strnila vtise ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, ki je sicer prvič videla, kako delujejo reševalci v premogovniku, in tudi zato ni skoparila s pohvalami na račun velenjskih »knapov«. Kot je omenil direktor PV dr. Milan Medved, kljub sodobni tehnologiji narava velikokrat pokaže svoje zobe, vendar so v zadnjem Času bistveno zmanjšali število neljubih Zaradi inanja, iikušonj in sodobne opremljenosti v PV potencialne nevarnosti obvladujejo neprimerljivo bolje kot nekoč. Vse pomembne varnostne parametre spremljajo preko vamostno-tehnološkega infomiacijskega sistema. Ministrico JelušiČevo je še posebej navdušil HTZ, premogov-nikovo invalidsko podjetje. di na področju vojaške organizacije prihaja do delovnih invalidov, za katere je treba poskrbeti. Izkušnje v PV so izjemne, in če kaj, se splača to celostno skrb prenesti v sistem nacionalne varnosti.« dogodkov. Možnosti za nesreče so različne, za tiste večje pa Štejejo predvsem požare, vdore in eksplozije plinov ter izpad električne energije. Reševalna vaja spada v sklop skupnih republiških reševalnih vaj, ki se izvajajo enkrat letno v različnih rudarskih organizacijah. Reševalna služba Premogovnika Velenje šteje 104 Člane, Rudnika Trbovlje-Hrastnik 60 članov, medtem ko je drugod ta številka precej manjša - Nafta Lendava šteje 15 Članov, Idrija 8 in Mežica 6 članov. PV ima za vse potencialne nevarnosti oziroma izredne dogodke izdelan načrt obrambe in reševanja, v katerem so obravnavane vse potencialne nevarnosti v jami ter določene vse aktivnosti, ki so potrebne za obvladovanje posamezne nevarnosti. Jamsko reševalno četo ak-tívirajo ob posebnih dogodkih, se- Jože Virbnik, vodja odkopa na jugu jama Pretoge, ima 20 let delovne dobe, 13 let je aktivni reševalec, doslej pa je štirikrat posredoval v resnih akcijah; »Za reševalca je najpomembneje, da je izurjen, fizično pripravljen in psihično dovolj mocen. Čeprav se 2godi, da celo leto nimamo resnega posredovanja, vadimo vsak mesec, ekipa pa je v nenehni pripravljenosti.« stavljena pa je iz najboljših delavcev v podjetju, ki morajo opravili poseben izpit- Člani se urijo in izpopolnjujejo enkrat mesečno, izvajajo tudi simulacije reševalnih akcij, eno takšnih pa so v sodelovanju z drugimi slovenskimi reševalci izvedli v petek. URŠKA SELIŠNIK 18 BlpoSia ČASOPIS NOVI TEDNIK 0ÍR05KI ČA50PI5 Skupaj z živalmi za dobro otrolc Brez besed. Tako bi lah-ko opisali razstavo, ki jo je pripravil Zavod Moj Ar on, saj je iz nje povsem razvid-Û0, da se lahko živali in otroci razumejo tudi brez besed. V avli Planeta Tué v Celju si lahko fotografije ogledate še do 16. oktobra» z nakupom pa boste prispevali v sklad za brezplačne počitnice otrok na Ranču Ka-ja in Grom. In kaj imajo poleg praznovanja v tem času (za nami sta mednarodni dan živali in te den otroka) skupnega otroci in živali? To. da jih odrasli včasih ne razumemo. Prav ocrod znajo najbolj pristno pokazati» kaj vse dobiš, občutiš in doživiS, če postaneš prijatelj živali. Z namenom, da bi 10 lahko občutilo vedno več otrok, so se odločili, da bodo fotografije skupaj z izdellu iz ljubljanskega mladinskega zavoda Malči Belič, kjer so prispevaU figurice z živalskimi motivi, na prodaj. »Že 20 let Ranč Kaja in Grom vzame v brezplačne programe letno približno 10-25 drugačnih otrok (so- cialno ogroženih, otrok s posebnimi potrebami, odvi-snikovnazdravljenjuaii prestopnikov v programu) iz Slovenije in tujine. Vsako leto prosimo za pomoč podjetja, ustanove. Vendar nimamo časa za lobiranje, druženje in obiske specialnih prireditev, ki odpirajo vrata tovrstnim projektom. Ker se tudi ne počutimo prijetno v vlogi nekoga, ki stalno prosi, In ker poskuSamo, da ne bi omenjali tistih, ki pridejo na program (kar pomeni, da v tem projektu nismo zanimivi za me- dije, sponzorje in donatoije), snto se odločili, da spremenimo delo v manjše akcije, ki omogočajo vsem ljudem, da se nam pridružijo pri skrbi za tiste otroke, ki so se mor- da rodili ob nepravem času, na nepravem mestu in včasih v nepravem okolju,« je namen razstave razložila Darja Žnidaršič z Ranča Kaja in Grom. Galerijo slik, ki bo v Celju na ogled do 16. oktobra, nato se bo selila v Maribor, si lahko ogledate tudi na spletni strani Ranča Kaja in Grom. RP. foto: SHERPA Na OŠ Petrovce smo »jezikaliopeljala skozi jesensko pravljico do kmetije. In to peš, brez avtomobila. Najprej smo obilno pozajtrkovali, se obuli, na ramena oprtali nahrbtnike - kol pravi planinci, ter se veselo podah na pot. Odpravili smo se na obisk kmetije našega prijatelja Biaža. Pot nas je vodila po cesti in kaj kmalu smo zavili proti gozdu, kjer smo začeli resnično uživati, saj ni bilo treba več hoditi it.80-13.olclobOT2009 - v paru in koloni, ampak smo med hojo fekll, iskali medveda, opazovali klopotce. Po uri in pol hoje, večinoma navkreber, smo prispeli na naš začrtan dlj. Pričakali sta nas prijazni Blaževa mamica in babica> nam razkazal( živali, povedali« katera dela jih v jesenskem času še čakajo in katera so že opravili ter nam postregli z odlično »pogačo« ter sokom. Čas je prelútro mineval in morali smo nazaj, tokrat po drugi poti, vendar nič manj zabavni, r?a lej poti res nismo srečali medveda, srečali pa smo kar nekaj divjih zajcev, Čeprav utrujeni od hoje, smo v vrtec prispeU veseli in nasmejani, saj smo naredili nekaj dobrega za svoje zdravje, poleg tega pa smo bili zelo ponosni nase, saj smo prehodih dolgo in zahtevno pot. In bili zgled ostalim. POLONA KROBAT in ANDREJA PEZDEVŠEK Vrtec Šmaije pri Jelšah Mnogi so se prvič videli po 50 letih Letos mineva 50 \ei, odkar so zapustili šolske klopi sošolci nižje gimnazije na Pilâtanju. Pred dnevi je slaba polovica od skupno dvaintridesetih sošolcev spel vstopila v razred stare Šole na PiUUnju. Snidenje je bilo ganljivo in prisrčno. Oi^nizadjo za srečanje po petdesetih letih so prevzeli trije njihovi sošolci, Danica Oj-stršek Žnidaršić, Jože Guben-šek in Silva Fajgl Žlender. Ker so nekdanji učenci razkropljen! po celi Sloveniji in so sošolke pridobile nove priimke, niso imeli lahke naloge. Zbrali so se točno opoldne na trgu Pj)štanj> odkoder so se podaii proti stari Šoli, ki so jo zapustili pred več kot pol stoletja. Sledil je o^ed stavbe, v raz-redu. kjer so nekoč sedeli, pa so se spomini kar prebujali in podoživljanje je med sošolci rodilo marsikatero nostal^jo. Tudi na bivanje v internatu in kako so se peJ ob koncu ledna vračali na bližnje in oddaljene domove in nazaj. V razre- du so se jim odstirali liki njihovih učiteljic, Franje Hlačar Tliršič, materinske Marice Kotnik ter Justike Čemak Bossio, ki še živi v Celju. Preden so se podali na kosilo v gostišče na Banovini, so poizkusili še dmulovec na do-mačijiTonija Zakoška. Ob slovesu po družabnem delu so sklenili, da se dobijo že naslednje leto, a takrat bodo povabili še kakšnega muzikanta. MR Žalski biserni maturanti v žalskem hotelu so se pred kratkim zbrali prvi maturanti nižje gimnazije Žalec» ki so jo obiskovali v letih 1945-1949. Tedaj je nižjo gimnazijo obiskovalo v treh razredih 64 učencev in učenk, srečanja pa se jih je udeležilo 25. Srečanje ob biserni obletnici mature so s pesmijo popestrili Reški slavčki. Tistim, ki se srečanja niso udeležili, so poslali pismo z opominom, da se naslednjega morajo obvezno udeležiti. Ob tej priložnosti so obiskaH 90-lelno učiteljico Andjeliko Gorišek, ki so ji podarili fotografijo in rože, učiteljici Mileni Beš- kovnik pa so poslali fotografijo. Kot so povedali, so se kljub letom počutili mlade In so si imeli veliko povedati. Pomagam na polju »Sem Glorija Mužerlin iz Svetega Štefana, stara dve led in pol in že pomagam na polju. Kot vidite, imam veee-iiki >runkl( oziroma krmno peso, ki sem jo pomagala puliti in pospravljati na prikolico. Naj vam zaupam skrivnost: ta >runkl< je dvignil ati, ker je zame pretežak in prevelik.« LH wwiiii.iiovite(lnil(.c(iin Srečanje invalidov v Žiajfi Čepravse mogoče ime Žlaj-fa malo čudno sliši in je kraj tudi malo težje najti» smo člani medobčinskega društva delovnih invalidovCelje, Štore ter Vojnik prav na tam preživeli čudoTAt dan. Daižili smo se v naravi ob dobri jedači in pijači. Pred vremenom smo se zavarovali s šotori, ki so nam jih radodarno posodili gasilci iz Vojnika. Po pozdravnem govoru predsednice smo se okrepčali z gobovo juho, ki sta jo skuhala Marija m Stane (tudi gobe sta nabrala sama). Pošteno sta se potrudila» saj tako okusne gobove juhe še nismo imeli na pikniku. Kmalu smo zaslišali nežno melodijo citer, na katere nam je zaigrala Pepca Ulaga. De-vetdesetletnik, Jože Recko, nam je zaigral na svojo »fraj-lonarico«. Pravi balzam za oči in ušesa pa nam je pripravila vzgojiteljica Tatjana Kragelj s skupino otrok, ki so nas spravili v smeh z odigrano igrico. Seveda pa sia vmes veselo igrala naša muzilcania Franci in Rudi. Slednji je s folklorno skupino Stari prijatelji iz Kom-pol razveselil staro in mJado. Marsikoga so zasrbele pete in spet je sledilo malo okrepči-la. To je bil odojek in kozlič, ki so ju spekii v pekarni Ger-šak, S tem obrokom smo hoteli člane presenetiti, saj takšne malice pač nimamo vsak dan. Da je-bilo res tako. smo se prepričali kar hitro, ko je bil pladenj prazen. Slavko in Stane sta nam spekla še čevap-čiče in ribice, da ne bi bil kdo lačen. Prav veseli pa smo bili obiska župana Mirana Juikovška, saj vemo, da je zelo zaseden. Člane je pozdravil in nagovoril s spodbudnimi besedami. Popoldan smo si popestrili Še z družabnimi igricami in s športnimi aktivnostmi. Da je vse potekalo tako. kot je treba, se za odlično organizacijo in izvedbo našega piknika zahvaljujem Brigiti in Slavku, Stanetu in Mariji in vsem, ki so se teden dni uudili pri or^izadji. Prav gotovo se bomo v Štorah še srečali, DRAGICA MIRNIK Zagovor diplomske naloge v narodni noši Simona Knez iz Šmarja pri Jelšah je (e dni diplomirala na Fakulteti za turistične študije 'Hiristica v Portorožu in je na zagovoru diplomske naloge poskrbela za prijetno presenečenje. \^jučevanje slovenske na-rodnozabavne glasbe v turistične prireditve je tema. ki jo je Simona vzela pod drobnogled in v diplomskem delu pod mentorskim vodstvom doc. dr. Tadeje Jere La-zanski zadevo dodobra preučila in zapisala. Zagovor diplomske naloge pa je želela opravili na nekoliko drugačen način, kot je v navadi. Mladenka se je pred ocenjevalno komisijo pojavila oblečena v gorenjsko narodno nošo in preden je seveda z vso resnostjo pristopQa k za- govoru, je ob spremljavi harmonikarja Francija Vrbovš-ka Zapela še Avsenikovo pesem Slovenija, od kod lepote tvoje. Komisija je bila z njenim izvirnim pristopom in nastopom izredno zadovoljna in je pozdravila njeno kreativnost, ki ji bo verjetno še kako prav prišla, če si bo v bodoče služila kruh v turistični dejavnosti. Dejstvo, da je diplomirala z odliko, pa le še potrjuje, da je svojo življenjsko nalogo kronala s pravo mero znanja, ob tem pa razkrila, da ima dober občutek za stvari in dejanja, ki ji bo zagotovo koristil tudi pri podiplomskem magistrskem študiju, ki ga je te dni začela na isti fakulteti. SANDRA ČATER Bill! Ili IMOŽCI NOVI TEDNIK IŠČEMO TOPEL DOM Biba potrebuje skrbne lastnike Pred tremi tedni smo v zavetišče dobili dva 10 dni stara kužlca, ki jih |e nekdo pustil pred vrati Deke veterinarske klinike. Samček je žal kmaiu po prihodu umri, samička» ki smo jo poimenovali Biba, pa je čudežno preživela. Sedaj je stara dober mesec in kot kaže, bo zrasla v zdiâvo in živahno psičko. Kot se za takšnega otroka spodobi, Biba večinoma jeiû spi> se pa je že začela tudi igrati in veseio tekati naokoli. Njena najljubša igrača je plišasta opica, s katero spi, jo grize, nosi okoli, stopa nanjo. tudi malo renči... Sicer pa za Bibo že sedaj iščemo primernega lastnika» čeprav bo za oddajo primerna čez slab mesec. Želimo jo oddati skrbnemu lastniku, ki bo imel dovolj Časa zanjo, tako Jaz sem tista lumpa, o katari govori Samk. Saj seže s sfike vidi, da sam navihane miđa psička, a m? (Biba) da psička ne bo sama večino dneva, in ki bo dobro skrbel za njeno zdravje z rednimi veterinarskimi pregledi. Uradne ure zavetišča Zonzani v Jarmovcu pri DramJjah: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi živali: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure; spre-hajanja po predhodni najavi: sobote in nedeljeod 10. do 12. ure; spletna stran: www, zonzan I. si : telefon: 03/749-06-00. Ker bo Biba po vsej verjetnost manjše do srednje rasti in ker je zaradi vzreje na dudo še posebej občutljiva, bi jo radi oddaá v stanovanje oziroma bi radi videli, da bi radiocelje Tole je pa stokrat boljše kot solarij. OIhbz ti lepo enakomenio porjovi na naraven naiHn, pa se popolnoma zastonj je. (Ujka) prenočevala nekje v notranjosti na toplem. In ker želi njena sedanja rejniška človeška mati poskrt)eti, da bo prišla v prave roke» je zaželeno, da bi se bodoči lastnik strinjal z njenimi občasnimi obiski oziroma vsaj s kakšno posredovano fotografíjo od časa do časa. Torej, če morda iščete prijetno psičko, ob kateri vam zagotovo ne bo dolgčas, ste vabljeni, da pokličete v zavetišče in se o naši mali Bi-bi tudi pozanimate. Sicer pa si lahko nadebudno razisko* valko ogledate na spodnji fo* tografiji, za podrobnejšo sliko pa se kar oglasite v zavetišče, kjer vam Biba z veseljem pokaže vse svoje vragolije. NINA ŠTARKEL I belive I can fly (venamem. da lahko Ie6n)i A mislite« da se bom dvignHa od tal In poletela, ce bom dovolj dolgo matiata z uhljema? (7S13) HnnnM.radiocelje.com Ker je moja male hčerka že zadosť v^ka in bo čas njenega odhnia v nov dom prišel se prekmalu, bom morala tudi jaz počasi privabljati poglade obiskovalcev. Zeto si namrač hlim toplega doma, kjer se bom počutila varno in ljubljeno. (Zlatica) Tudi mačke in pse bolijo sklepi Jesen prinaâa vlažne in hladne dneve. Ob takem vre* menu nam nagajajo stare poškodbe in revmatični sklepi. Prav nič drugače pa ni našim kosmatincem. Da imajo psi probleme s sklepi» je že dolgo splošno znano. Marsikateri večji ku-ža ima že prirojene okvare kolčnih aii komolčnih sklepov. Stanje se poslabša s starostjo, le-ta pa prinaša tudi spremembe na drugih sklepih in hri^temd. Bolečine pa so posebno očitne ob hladnih in vlažnih dnevih, Tespre-membe zaznavajo lastniki kot težko vstajanje, šepanje, probleme pri počepanju in dvigovanju tačke ob odvajanju urina ali blata. Manj znano |e, da tudi naše muce pestijo revmatične spremembe in bolečine v njihovih zrelih letih. Muce bolečino namreč skrivajo, zato je ne opazimo. Skrben lastnik pa opazi spremembe v obnašanju, ki so posledica kronično bolečih sklepov. Muce z bolečinami veliko težje skočijo, zato več ne gredo oa visoka m^ta, kjer so se prej rade zadrževale (okenske police ipd.). Takšnim živa h m se tudi kremplji velikokrat zataknejo ob oblazinjene predmete, saj jih ne morejo dovolj skriti, lastniki pa mislijo, da so kremplji predolgi. Muce, ki so po naravi čiste, začno urinirati zunaj svojih stra- nišč. Te Škatle so velikokrat visoke in polne mehkega peska. ki ne nudi stabilne opore. To pomeni, da morajo muce visoko dvigniti boleče tačke in hoditi po nestabilni površini, ki obremenjuje sklepe. Na pesku tudi počepnejo težje, zato je na taksni površini odvajanje urina in blata bol) boleče kot na trdni površini. Drugi bolezenski razlog za uriniranje izven stranišča je vnetje spodnjih sečil, takšne muce pa še vedno navadno kakafo v stranišču. Pomoč za tovrstne težave iščite pri veterinarju. Ne poskušajte predpisati protibo-lečinske terapije sami in ži-valid dati kakšnega aspiri- na (acetilsalicilne kisline), lekadola (paracetamola) ali kakšne druge tablete namenjene ljudem. Živali so za te substance zelo občutljive in jim lahko zelo hitro močno poškodujejo želodec in črevesje (razjede), jetra ali ledvice. Preden $e veterinar odloči za terapijo z zdravili, ki so namenjena živalim, jo bo natančno pregledal in odvzel kri, da se prepriča o predhodnem stanju jeter In ledvic. Doza, ki jo bo predpisal, bo prilagojena posameznemu pacientu, pozor-nl pa moramo biti predvsem pri mucah, ki so za td zdravila še posebej občutljive. Zelo priporočljiva pa je tudi podporna terapija s pre- hranskiml dodatki, kot so glukoza min, hondroitin, omega 3 in omega 6 maščob-ne kisline in drugi. Ti lajšajo vnetje in pomagajo pri vzdrževanju zdravja sklepnih hrustancev, tako da se potreba po protibolečinskib zdravilih zmanjšuje ah celo prekine. Boleči sklepi torej niso samo nadloga nas ljudi> pestijo tudi naše štirinožce. Življenja s kronično bolečino si nihče ne želi, zato je prav, da pomagamo našemu ko-smatinčku prav tako, kot bi želeli pomagati sebi. Naši ljubljenčki se bodo veliko bolje počutili, se razživeli, druženje in sprehodi z njimi pa bodo spet prijetnejši. ROK KRAJNIK, dr. vet. med. ZVrrOREPKINA AKCUA V OKTOBRU IN NOVEMBRU odstrsnjmrýt zobntga k«mn« ^^z (REZnAmiM poUranltm zob ZVITOREPKA Z9 uveljavitev akcijske ugodnosti prinesite v Zvitorepko ta oglas Tfnoveljžkž 2> Cetj» 1(0 49031931 wwjvrt&^XâA it so • 13. oklobM-2009 NOVI TEDNIK I 21 SKUPAJ Obittjflo postrežemo kuhan mlečni riž $ čokolado. V programu Radia Celje lahko vsako sredo, nekaj misut po 10. uri, prisluhnete oddaji Kuhajmo skupaj. V njej lahko sodelujete tudi sami z zanimivimi in okusnimi recepti, kot sta tudi ta dva, ki vam ju predstavljamo. Mlečni riž malo drugače (poslušalka Marija) Potrebujemo: ] liter mleka. 20 dag riža» 8 dag slad-koija, 10 dag masla, 4 jajca. rozine» žlica ruma. Priprava: mleko zavremo, dodamo riž in sladkor. Vse skupaj kuhamo na zmernem ognju, da je riž kuhan in se lepo zgosti - kakšne pol ure. Odstranimo z ognja in pustimo» da se ohladi. Tej masi dodamo štiri raz-žvrkljane rumenjake, maslo, nekaj rozin (po želji jih lahko prej namočimo v mm). Stepemo preostale Štiri beljake» sneg počasi in narahlo vmešamo v maso. To zli-jemo v pekač in pečemo v pečici na 200 stopinjah, dokler ne pozlati • porumeni. Vzamemo iz pečice tn še toplo narežemo, nato prelijemo z malinovcem in postrežemo. 10 dag narezanih mandljev ali orehov, 10 dag jedilne čokolade, 10 dag rozin» 10 dag naribane limonine lupine. rum, 4 jajca, 4 žlice sladkorja, mleko. Priprava: kvašeno testo razvaljamo na centimeter debelo. Z raztopljenim rna-slom namažemo prvo plast, nato na testo natrosimo še mandlje ali orehe, naribano čokolado, v rumu namočene rozine in na koncu Še naribano limonino lupino. Vse skupaj zvijemo in zvitek razrežemo na kolobarje (kot rolado). Te položimo v pekač eno zraven druge in pečemo do zlatorja-vega. v pečici, ogreti na 180-200 stopinj. Med peko pripravimo mlečni šato. Jajca in sladkor penasto umešamo, počasi dodajamo vrelo mleko. Stepamo nad soparo, dodamo še žlico ruma. Pri pripravi šatoja moramo biti pozorni, da pri mešanju ne zavre. Iz pečice vzamemo rola-dice, jih ohladimo» prelijemo s šatojem in postrežemo. SP Osja gnezda z mlečnim satoiem (poslusalka Klavdija) Potrebujemo: 1 kg kvašenega testa. 8 dag masla. Dr. PIRNAT ffi|05S325S»01/5193S9« OBVESTILO JAVNOSTI! @ Bob Kart Poletno sankališče na Celjski koči ož. BobKart uspešno obratuje že 120 dni v letošnjem letu. Do vključno 20. 9. je bilo opravljenih 40.252 voženj. Od ponedeljka, 28. 9. dalje bo sankališče ob'ratovalo: •Od ponedeljka do petka 16.00 -18.00 •Sobote, nedelje in prazniki 12.00 - 18.00 Za zdključene vnaprej naiavljene skupine [najmanj 20 oseb] bo sankalisce obratovalo po dogovoru! Ob suh^m vremenu, vse dni vtedr>u! Z zdravo prehrano v zrela leta Celjske lekarne so za 14. oktober pripravile brezplačno predavanje o zdravi prehrani. V kavami Celjskega doma se bo začelo ob 11. uri. O količini in sestavi hrane, ki jo potrebujemo v različnih starostnih obdobjih, In prehranskih dodatkih, ki jih lahko varno uporabljamo» bo predavala farmacevtka Marina Urbane Mokotar. MBP Revmatična obolenja Rezultati najnovejše raziskave so pokaza ii, da zaradi kostno-miŠIčnih c^lea) ijudje preživijo veC đni na bolniiikeni dopustu kot zaradi katerih koli dragih zdravstvenih težav. Knva so za skoraj polovico vseh odsotnosti z delovna mesta in za 60 odstotkov trajne nezmožnosti za delo v Evropski uniji. Po približnih ocenah te In druge socialno-eko-nomske posledice slabega zdravstvenega stanja zaradi bolečin v rniSicah in sklepih stanejo družbo v Evropi do 240 milijard evrov. Fil for work je prva tovrstna raziskava, Û jo je v 25 evropskih diiavah izvedla raziskovalna organizacija The Work Foundation s sedežem v Združenem kraljestvu in je razkrila, da več kot 100 milijonov Evropejcev irpi za različnimi revmatičnimi obolenji. Zgodnje odkrivanje In posledično zgodnja intervencija pri pojavu kostno-mišičnih obolenj lahko sčasoma izboljša kakovost življenja, poveča delovno storilnost in posledično zmanjša breme zdravstvenega ter invalidskega proračuna, so ugotavljali ob svetovnem dnevu revma-tikov -12. oktobru. »Breme» ki ga za dr^vo predstavljajo izgube zaradi revmatičnih obolenj, ki so posledica zmanjšane produktivnosti oziroma odsotnosti z dela, je večje od sredstev, namenjenih za področje znaciosti ali obrambe«, je povedal predsednik Društva revmatikov Slovenije Marjan Hudo-oialj. AB CAJCKI vmw.celjska-koca.si - Ít.M-13.oiitQlMr2009 Orehi za utrujene v ljudskem zdravilstvu se orehi priporočajo ljudem, ki so pogosto utrujeni, oslabelim tn tistim, ki okrevajo po dolgi bolezni. Orehova jedrca so tudi učinkovita pomoč proti driski in črevesnim zajeda vcem. Navadni oreh (Juglans re-gia), ki nas s svojimi plodovi obdari jeseni, je svoje korenine Mgnal v današnjem Iranu. Že 2000 let pred našim štetjem naj bi ga na Visečih vrtovih gojili Babilona. Rimljani so ga posvetili svojemu bogu Jupitru, ki naj bi prebival ití orehovem drevesu. Orehe so svoj čas pogosto primerjali s človeško glavo in jih posledično uporabljali pri različnih težavah z ^avo. Zeleni ovoj je predstavljal kožo na glavi, lupina lobanjo, notranje jedrce pa človeške možgane. Ko so uživali slastna in hranilna orehova jedrca, so se dostojno najedli, sočasno pa so okrepili še svoje možgane in du^. Vsi vemo, da so orehi prava kalorična bomba» a kljub temu so lahko zelo korismo živilo, če z njimi ne pretiravamo. Razveseljiv je podatek, da orehi kljub maščobam, ki jih vsebujejo, človeka neobre-menjujejo s Škodljivimi maŠ-čobnimi kislinami in zloveščim holesterolom. Or^i tako kot dru^ oreški vsebujejo veliko dragocenih nenasič^ nih maščobnih kislin, ki znižujejo raven slabega holesterola v krvi in varujejo pred boleznimi srca in ofilja. Ugoden vpliv orehov na srce in ožilje gre pripisati tako nizki vsebnosti nasičenih maščob kot rudi optimalnemu razmerju med nasičenimi in nenasičenimi maščobami, ki znaša ena proti sedem. Poleg tega vsebujejo ludi snov axginic, ki vpliva na prožnost in elastičnost arterij ter omogoča dovolj velik pretok krvi skozi srce. Piše: PAVLA KLINER Ameriški strokovnjaki so mnenja, da na j bi Že pest ali dve orehov na dan koristili organizmu into ne le srcu in ožilju, pač pa tudi koži, lasem in nohtom. Orehi so bogati z ela-ginsko kislino, ki je močan sprejemnik radikalovin naj bi varovala pred rakom. V njih najdemo aminokislino tripto-to, tó v telesu sprošča serotonin, hormon ugodja in sreče. Orehe se zatorej priporočaža-lostnim, melanholičnim, depresivnim in ljudem, ki jih na-jeda stres. Z njimi bomo močno okrnili živčni sistem. Kot dopolnilo vsakodnevni prehrani naj orehe uživajo utrujeni, oslabeli, bolniki, Id okrevajo po bolezm, ali ljudje, ki jim preglavice povzročajo črevesni zajedava. Priporočajo se tudi ljudem, ki so se odločili za čisto vegetarijansko prehrano. Ker so precej \eîko prebavljivi, jih ne uživamo ob koncu obeda. Za konec Še n^j ljudskih orehovih receptov. 40 mladih orehovdenemovlkgmeduin pustimo stati 40 dni. Po tem času vzamemo po en plod z medom trikrat na dan. To zdravilo naj bi koristilo slabokrvnim in sl^tnimljudem ter bledič-nim otrokom. Orehova jedrca, namočena v medu ter pomešanem s sokom rdeče pese, naj bi pomagala sr&úm bolrûkom. Zc^r drisko in črevesne zaje-davce 3 dni zapored na téèàe uživamo 100 gramov orëiovih jedrc> proti napenjanju pa zaužijemo na drobno zmleta orehova jedrca z nekaj vina. Prosta delovna mesta objavliomo po podđB> Zavoda RS za zaposlovanje, ^adi pomaollania pmatora niso objasrljena vsa. Prav tako arrsyťpreglednosti obiav izpuSčamo pK)goje< ki jih poslavljajo delodajalci {delo za določen Čas. zahtevane delov^ izkužnje« posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajo6 podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih aiužb in uradov za delo zavoda: • na ck)mači strani Zavoda RS la T^posiovanja: http://vvww.0ss.s0v.si; • pri delodaialcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake prî objavi mogoče. UECfue osnovno^lska izobrazba ZldARPOHOČNIK mm ■ Hň: SAHOSTOJIID OPRAVUArUE ZDARSdi IB: COQAVA OPAŽEV. AaiáATUR. znuuE. BtrmifiAfiiE, PQLASMIE ROBNIKOV m llAKDVCtV ÏÏD IHCnA ZFNEUSXA QQA. iZtflAVA mmSH OMETDV. ZAKUJCKÛV fASAO ÏÏD QSTAU OQA PO NAVWIU KLOVt» JL NlAiM VAM ZAPDSUTTV ZA NEĐOlOftN ČAS onníT« m nahoCmku. rkscn oeiovni Cas. PIAÙU] OiÛt MA sposobnost SAMOSTOJNEGA OCU. nmsùk Cas. mm: mmitm XAMOVSKS STOflfTVE aaO. LiSIUâ((IVAŒSTA 9 e lOOOUUBUANA stuûjnik bradbei^ mehanizacije STROJNIK ïï2K£ CflAMENE MEHMZACUE • M/t ijmAVUAlUE. ONEVNO RCGUDOVAftJE IN flESM VZDR&VAWEmKVIiĎIGRAaKNE MEHAM-ZACUt GPRA^mJE MANJâH POPRAVIL NA STROJIH NATlflENU. VODiUE EVIDENC.; OOIQÍENCAS. a MESECE. 1419^ UnERNAUS. 6flADS£Nérva TR80VINA IN SimilVE. aaO. AVÛfiOVA UUCA19. IBQflUUBIJAXA VOZNIK VOZMK • Wt OPRAmUJE VSOI VR^TOVOROV. RtOW VZDtíEVANJt PHE6l£0 IN PRIPRAVA VO' ZllA. VDQENJE DOUlHENTAOlf 0 PflFVOZ» ^ ooLOCn CAS. 3 MESES. mm, INTERNAUS. m0eUE$TV0. TRGOVINA IN STQWTVI 0.0J). AVCWOVAUUCA li IDOfl UUSUANA sahinja ^nucma izobrazba PROOUALfC AVTRGEUIV M DPREUE • li^t' OfilA-VUAHIÊ Oa IN NALOG TR&OVCA. ZUSn PROOAJA. SVFTDVUJE STRANMIL VOOBiJE EVIDENCE BLA-U. NAROtVUE aiAfiA. POm BLAGA. IN^ĐfniRA. VOOEKIF IN SPREMLIARIE ^AJNL ZLA&WUE HABlALAINBlA6ANAP0US;80lim£AS. 12 MESCEV, 4.f20l0: AVTO MARKO TR50VINE MAMO XEBRiC Si. MARIBORSKA CESTA». 3000 QUE VRTA1K4EZKALEC • h^ OaO NA VRTAUIO FRQALMIH STROJ», DELO NA CM STROJ« jOC^ HRWUW). KDQloCni ČAS, 16.10^009: KOVINAR LAŠKO KOVMSXO PmiFVALNA STTOJlGf^ 0J)JL.SAJI<7.3e00CRJE saedmja strokovna au splošna kz08razba ZAVAftOVAUli ZASTDPHK M TERENU • H/2: SVE-TOWUE PRS{»VANE NOVH TEIMROV. TR2ENJE ZAVAROVAUIH NNUXTUV: DOLOČEN CAS, 24 MESECEV. 17.10m ORAWE ZAVAROVALNICA OJ). MARIBOR POSLOVNA ENOTA UUBUANA. KOME» SBAUUCAilOODUUBUAKA fA2Mi; • ŽENSKE.' VAROVANJE ZAPRTIH OSEB IN OBJEKTOV. PREPflEftVAfUE IN QOKRIVAWE KA2M-VlHOEiAILI VZAPOn^ NŒIUïCENCAS. IB.ia2DDB: UPRAVA RS ZA (7VR§EVANJE KAZENSKIH SANHIU LJU8LMA: ZAVOD ZA n^ESTAJAlUE WAOOŒmt !l!E6A ZAPORA UNHARTOVA UUCA 3.301X1 caiE MIZAR PRODAJA V TRGOVINI IN NA TER9IU M/Ž: PRtfiAJA PROFeSIOKAUfKAtR(]DJAMIZMUEN.AmSERW SNIM OflAVNICAM. SWLESXAAJEM; DQLOC» £AS. \l MESECEV. 21.1U009; MiUITSERVISNO IN TRBOVSKO PODJETJE. O.DO. {WM. GORŮCA 1 D0M2AL1 GOnâCA PR IHANU 2.12» OOHŽMi natakar NATAKAR- M/t STREâAJ^OI IN ?Úf£K OOUlfai ČAS. a MESO. 1i1L2inS; PtOKATD GOSTINSTVO TRGOVKA STORITVE 0.aCL UHARJE 71. 3Z21 TDURJE gimnazijski maturant mnun pohoůok. skladi^ kampuiain • M/l'POMOĆ PRI PROOUIV M«i»mui. DOL» CEN Lu. 24 MEStíSV^ 17.102069: \m TQINI& NA TRGOVINA NA 0e8e10 IN DROBNO. HM, CaJE. DPEKARMÛiACESTAiaOODCaJE QMERQUiST ASISTENT. M/2.' POMOČ PRI m OUIVVÏL£PRODAJ.OOU3tENCAS. 12MESECEV. 17.10^ 1NP0S, TEHNIČKA TR^NA NA DEOaO W OROBNQ, OiLO. CEDE. OPEKARKŮIA CESTA 2. SOnCOJE exonoihsiutehnw UUIOMDJA M/2; KIUI2UUE PfiSlOVNIH 0060^ KOV, OBRABA PLAČ. VOOEklE POMOŽNIH KUC.' DOLOČEN ČAS. iaMES£l».!il6J08S:EnN.P& SLOVNE IN INFOffáAOJSS STORITVE. DJli). OUCA MESTA GSVMROlffl 13.3000 SUE strojni tihnik *2AVAR0VAUII ZASTOPNIK ZA OBMOČJE 0B£W CE-UE. VOBUE. SIOVEMJ 91A0EC. IA$K0, ROGAâKA 9.AnN\ WEUSKE KOWCl ZG. SAVW1SKA DO-UNA N/2; SXIEPAfUE ZAVAROVMI fK FIDÍNIH OSEBAH • KLO NA TERENU/NOVO ZAPOSLENIM SE LAVQ ono DBOfUIVAU Oa 2E ZNANIH STHMIV IttOČnČAS, 3 MESECE. B.n200S: ZAVAROVAL HCA TliA. 0.0. NOVO MESTO; PREDSTAVNIŠTVO CEUl MARIBORSKA CESTA 103 A. 3S00 CEUE višja strokovno izobrazba KOMEROAL^T ZA JMIŽASSKO PODROČJE • m/i VZPOSTAVUAUE KOmAKTOV IN KOMWCIRAHJE S POOJÍTJI NA MADŽARSKEM. KAU2AQJA POSLOV. SODELOVANJE PRI PflOJEKTIK: RRD V KNJÚMCAH. PIVOWRSKA INDUmiA. AVKCJStt HlàL NOS loCen čas. i3.iojns: busmessakpts auB med NATOONO TRGOVSKO PODJETJE, m CVETUČNA UUCA24.30lUCaJE visokošolska strcmovna buraz-6a pmnr referent . M/t urejanje ookuhe» TAai£.POMÍKOMERQALJS1V.OOLD^ČAS, 12 MESECEV. ^7.1[L2009.' INPOS. TEHNIČNA TTtGDVlNA NA OEfiELO IN ORODNO. OM. CEDE. OPEX«)NI§KA (BTAl30Q0Ca)E DIPLOMIRANI DELOVNI TIRAPEVT{VS) 0IPLÛMB1AU OaOVm TERAJ>m V ZD ESJE DE RAZVOJNA AMBULANTA • OaOVNI TERAPEVT . OELD ZOT^OKJ SPOSEfiNIMl POTflSiWl ODLOČEN ČAS, 15 MESECEV. T4.1D2DOB;ZORAVSTVENI DOM OUE. GREGORČIČEVA UUCA i 3000 OUE DIPLOMIRANI EKONOMIST IVSf Vlili KDMERQAUST NA PROGRAMU BIVALNIH BIOT M/2; PO POOflLAÎTiLU IN NAVODIUH VDDI. ORGJ^ NQRA IN PLANIRA OBA NA PODRODU PRODAJE IN NAEAVE Tl^GOVniE Z DfVALNO DPREMa PRODAJA BIVAUIE BIDTE S PRIPADUDCO OPREMO^ DOU)-ČaiČAS.3ME5EC£.U.I0i8SS:VIGaAflTTt60V1KA. POSREDOVANJE. PROEZVODNJADJIJI, fSJL KOCBEKOVA CESTA 30 A. 32112 UUBEČNA UNIVERZniTNI OmOMIRANI EMMO-WST DIREKTOR T1tSDVSK£GA KDJiTJA NA SLÍIVASKEM .M/tVDCOJE IN 0R6ANlZAaiA»LA.00L0Cei ČAS. 2IJIIÍÚ0S: METRO TRGOVSKA DRUŽBA DJI, LAVA B. SODO CaJE MLAŽKO OaAVECttSZ POKUCA SnOJMK U/t UPRMUALECOEIDVMH STROJEV. NEODIOCEKCaS, RII.2609; KSVÍDKAR. STIffITVE w mmK aao. thobni ooi 34.32n tam-PERT pomožna BOSTMSKA KLA • Hfi: pomoč m SnEŽBI HRANE IN fUAČ. PRHAVA SLADIC IN SUOOLSA. BUREKA.-DOlDČUi ČAS. Utt£SECEV. 14.10.2009: PRI RČU DNEVNI DAR Cuai ÎÂm. Si. wfiňMmimfMtUí SRCDIUAPOKUCIU EZOBRAZBA VOZNH TOVORNEGA \I0ZIIA M/l' PREVOZ SIA GA PD SIOVENU. DOLOČBI ČAS. 12 MESECEV. )mmk AvnmtEV0ZK$TVD IBOR rop. UJCAOF11433 RADEČE MBIANIK VDZiL IN VOZMH SREEkSTEV STROJNIK VOZNIK M/l UPRAVUALfC KLOVNIH STROJEV. VDZNB. ODLOČEN ČAS. 12 MESESV. 14.11^: MSV 20HAR, STORITVE H TWMNA. m. TMM 00134.32T1 SaiTRUPERT CVETUČAR CVnilČARiU} V CUETUČARNI Ml2CiU) IA$K0 • M/ 2.0aDVCVETLČARM,00UlČENCAS. UKESK^. ailiOOB: ALEMAR CVEIUČARSTVO IN POStOSUE STORITVE. MARJAN PIAWNSEK IP. VALVA2ÛRJEV TRSIT.meUTUA KUHAR KUHAR • M/î PRIPRAVA JEO V SXlttU Z NORMA T1VI IN RECEPTURÁM. DOLOČEN ČAS. I MESECEV. B.11J008: HHSKE TERME. ZDRAVJA PROGRAM 0D8REGA POČUTJA. TimZEM. 0J3JITDPUS 10. 3272RIMSXETVIK£ ORG/VUZATOR POSLOVANJA V GOSTW-5TVU(VS$) VnUA PROGRAMA GOSTINSTVO • Jl^ OR&W ZAUA DELA V GOSIVSTVU. ffiK&OČEN ČAS. 2MUD0a; THERMAIA DRU^A DDSRHiA POČrJA. ZDRAVIUSKA CESTA B. 327B LAâiÛ EKONOMSKO NOMERCIAUIITCHNIK SVETOVALK ZA NQTBAIUG OPREMO • M/l SVETUJE SnWKAM PRI niSAJI POHIŠTVA. BSEUJE IDUNE ZASNOVE IN SMCS. IZSTAVLJA PREDRAČUNE IN RAČUNE. VOOl PREDPISANE EVIDENCE. CDEIIUE PRDĐUNA POROČILA. RE^E flEHLAMACUE. SE VnjUČLUE V MARKETIKSKO AKTIVNOST PODJETJA ^ODLOČEN ČAS. 12 MESESV, miUOCfi; PARON LESNA MUSTRUA ODI. SPODNJA REŮCA 100. 2270 LAŠKO DIPIOMIRANI VZSOjrmj PREDŠOLSKIH OTROK (VS) VZGOJA PREDSDLSHH OTMKM/i-mtAIN VAffr STVOPREDŠOLSKIHOTROlCOOlO&NČAS. llffSE CEV. 17.nL20eS:VHTK lAŠKO. CESTA NASVETn02 A.3?7GLAâ;0 UEMOZimB ~ OSNOVmiOtSKA EZ09RAZBA PROZVODNI DOAVEZ/SESTAVLiAUC • SESTA VUAHJE IZQEUttV. PAARAUE IZDELKOV. RAZNA OaAiDOLOČOlČAS. 3MES&2.aiD.2tta.'TREI^ KWtim KADROVSKE STORITVE. 0^.0. LESXDâKa VASSTABL1000 UUBUANA UB SlOVEHSKf KOiUICE OSNOVNOáOlSKA COBHAOA POttOÎNI OËAVEC • DODVNO MESTO JE VSLOVER-SXIK KONJIČAK. UPTAVSKA 34A « Hi/t POMOČ PRI VUUOUfZEBSHH DQJH. ODLOČEN ČAS. ZllOm VtlUAMZSmVD VULKO GOfUN DRAČA $J>. LEV-nUIVAlUCAS A. 2ZSQ ROGAŠKA SLATINA NIŽJA POKUCNA1Z0BRA2BA (00 3 EfT) VARNOSTNIK • M/l HZIČNO VAROVAIU PREMOŽENJA. nOBVENOJA. NEDOLOČEN ČAS. ZaiOiOCB: HWMIANG VARNOSTNI UUDURHG IN VWÍOWNJE 0.0.0. CESTA NA ROSLJ) 11/J, ZREČE. ŒSTA NA RO GID11 J. 3214 ZREČE ORODJAR DRDOJAR ORODJAR: ODaAVA mm, PREBUALNDL OBtEZlLNlH. KAUBRIRNIH M DSTALJH ORDOU^ ODLOČEN ČAS, B MESECEV. Ta.10.2009: MAROVTmiZVDONO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE. Oil JL STRANCE S6.3206 STBANIQ SUDNJA POKUCNA COSRAZRA PREOOUKDVANJE KOVW M/l OaO NA PREOBLIKOVALNIH SinOJIH. oao NA VF SENERATOfLRi IN pe> tB ZA PRE08UK0VANJE MONTAŽA IN DBAMTAŽA OTDPNIH ORDDUIN DBREZILMH ORDOU DOLOČEN ČAS. 6MESEC£Vjai02OO9:MAROVTPRDlZVOONO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE. D0.0. STRANÍCE S5. 32«STnAMCE NATAKAR NATAKAR . M/l STREŽBA HRANE IN PUAČ, SPRE^ JEM IN DDOUA NARDÙL V GJHHUa EVIOENTHU-MJE PROMETA. ÚSČEHJEOEUlVMH PROSTOROV H POVRSHCPRIBDRAIN KOZARCEV: DOlOČa ČAS. 12 MESECEV. iriQim GRADBENI SERVIS IN C0ST1» STVO PETER LESKOVAR Si. TOVARNIŠKA CESTA 10. 3216 SLOVANSKE KOfUICE DOKTOR M^KINE ZOAAVNW BREZ SPeiAUZACUEZ JCENCO M/l OE 10 ZDRAVNIKA V SPLOŠNI AJMUIANR NEDOlOČ» ČAS. 26.iy BI9: ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KD HML MESniTRG l7.3mSUlVBISKE KOKKE m ŠEPiTJUB PRI CEUTT AVTtR>ČAR lAKWEC ' M/l LAKIRANJE. PRIPRAVA BARV ZA LAKiRANJl LJČAISKA OELA. ODGOVORNOST ZA VARNO DELO: NEDOUČEN ČAÍ 20.10Í009: MARO LB IZD^AVA mŮPíK IN^RNG, TRGOVINA W STORITVE DiLO. CESTA LflMA DO6R0T1N$KA 2. 3?36^inJUfl E1ÍKTR0M0NTER ELfiCTRONOTA^ DËA EUKTROttiHTA-ŽNA IN SERVQXA OEIA OOLDSN ČAS. 3 NESECE. KUG TRADE TRgOVSKO IN PROfZVO DNO PODJETJE. 0.0.0. DOLE H. 3236 SENTJ^ ADMINISTRATIVNI TIHNLK ADMINISTRATOR - M/l LfflEJAlUE OOKUh^AdJE. DOLOČEN ČAS. 12IRSECV. H.ICSSS: AVTOPRE VOZMK ANTON SENTJURC iP. SUVNICA PRI CEUU ]BA.32«3GDRItAPRISUVNia DOKTOR MEDICINE ZORAVNR BREZ SPEOAUZACUE Z UCaCO ALI ZWAVNIK SKQAUZAT DRU2«9Œ AU SPLO^E MaHCM V 7 P1AN1NA • M/1 ZDRAVNIK V SPLO SNI AMBULANTI ZP PLANINA IN DâUftNA SLUŽBA. NEODLOČEN ČAS. 19.10JBBf: ZMAVSTVENl DOM ^M. CESTA UOfiA DOSHDTINkA 3 B. 3230 sbitar ZÛRAVNUSPIOSNE AU [ffiUŽiNSKE ME0H3NEM/1 OEUi VSPUâr AMBULANTI ZO lENTJUR H DEŽURNA SIUŽ8A.DOIOČEN ČAS. 12MESCEV,e.1U0QS: ZORAVSTVMI DOM SENLMíR. CESTA LEONA OOBRO-nN{KA3B.3230ÍEPaJUR ZDRAVNIK SKSKE MEDIQNE AU PEffiATER • M/l DEU] V âOLSKEM OCPANORJU IN DEŽURNA aUŽ* BA. NEDOLOČEN ČAS. a)1iOaO.'ZDRAVSTVENI OOM Šentjur, cesta líona oobrotinška 3 b. zrn šentjur Ui iiiAIIJg PRI JBLŠJUT ZJDAR MDNIBI PVC STAVBRE&A PO»ŠTVA • M/l MO» TAŽA PVC SrAV8NE6A POHltlVA IN OBDELAVA S KNAUFON. ODLOČEN ČAS. 1 MESEC. 13.10^809; EZDEUIVAHJE »GaSKlH PtSČAU. SREČKO NARAT. SP. CESTA NA DOČ132U ROGAâKA SUTINA SHADaENI KLAVEC • Ufi: POMOČ PRI GRADBENIH IN KROVSKIK DELiH, OOUIČEN ČKS. 3 MESECE. 17.112009: KRODAU • KROG IN ORUGl GRADBENA ^ INSTDRITVE. DJI.O. POT CajSISH GROFOV 3. 32S2 ROGATE VOZNIK VOZNIKC IN EKATEGOI&IE'M/l KIKLADIRAZIO^ n, MED PREVOZI, VOZMK V CESTNEM PROMETU. OOUlČEN ČAS. 3 MESEŒ. H.lOilBS: UTTER MAK PREVDZ«$TVD W TRGDVMA. DiLD. IMBIO 73. POOČEim «ENO 73.3^ PDOČETHTEK SRfDNJA POKLICNA BOSRAZBA POMOŽNA OEU' M/l PVMČ PRIVUUIANIZERSKIH ttUa DOLOČEN ČAS. 3MESECE,2S.I0ii)(6:VULKiV NISRSTVO VUKD 60RAN DMU SJ. lEV^HKOVA ULXA3A.32fi)R0&AâUSlAT1HA VOZNIK. M/l PI^OZI OSEB Z OSEBNIM VOZILOM. 00U}Č£NČAS.4MESECE. IB.IOmAVTOPREVnZ* NISTVO MARTIN POBEŽniP. PARTIZANSKA OSTA 27.3250 R0&A$KASlATWi FARMACEVTSKI TIKNIK TEHNkK V RAZVOJU M/t* POMOČ PRI DELU V RA* ZVOJNWLABORATDRUaDOlOČQIČAS. 3 MESECE. 25.1D.2m KDZMniKA AFRODITA PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PROMET S KDZMHICNG KDiLIČNt HI IN KOV«SKO PLASTIČNIMI IZDELKI OiliL. ROfifr $KA SUTINA. KIMIČEVA UUCA 54.32M ROGA^ SLATINA tABORATORUSKI TUNIK 'AOMiNJSTKABmA DEUIN PRODAJA MEOlUNSUH PRIPOMOČKOV NA TERENU ' M/l DaOVNO MESTO ZAHTEVA ZNÁME LABOfWiTj^ POZNAVANJE OaA V lABORATOfRJU [BOLNIŠNICA. ZSRAVST^ DOM) KEMUA. HEMAT0105LIA. KflEAANiE. SPREMLIA* UE H EV«1RAN£ OOUIMENTDV POSLOVNEGA PROCESA (ft^VA. PREV2M. PmJAj m INTERNIH DOKUMENTOV PODJETJA. PRODAJA ME> OKSffSKIH PRIPOMOČKOV NA TERENU IN DOSTAVA 6LAGA KDNČMM KUPCEM. SPREMLJANJE JAVNIH RAZPtSTV m IZD&AVA K OOOU« PONUDBE NA> ROČMKO.' ODLOČEN ČAS. 12 MESECEV. )B.1U099: ORIANA OlAG. TRGOVINA IN SIDRITVL 0.0.0. CEU-SKAaSTAIS,32S2flOCAlEC KOMEROAUST KOMERCIALNI iSFERENT ZA TUJ TRS - M/l ISKANJE NOVIH PfflUOODV V TUJINI. DRGANIZAOIA ISUJAVE PROJaCTA. DOLOČEN Ù&. 3 MESECE, 22.102009: SIRiKS. K0V1KAHSTW. PROIZVOQÍUA. TR8?mA iN SnKVTVE. OJ3J3. HâtA OSTA S. 3254POOČETRB( EKONOMIST ZA KCMEROALNO DLLAmST KOKRCiAUST {KFERENT V NABAVI /PRODAH LAHKO ZAČETMK } < M/l SE ŽEUTE PNORUŽm OSPE^KMU SLOVENSKEMU LBIláNSKEMU TRgO-V»BilU POO^JU Z VEČ KOT 300 ZAPOSLENIMI. STE MkADl VTTTIUL OlfMH^ KOMUNIKATIVNI IN IMATE TTtCOVSKD 2m áčEMO SODELAVCA ZA POMOČ PRI NABAVI/PffOOAJl PRDOMNEGA ASOI^ TINANA NJ^EBA PSUETJA. UA^E NALOGE BDOa SLEDENJE POTREBAM NABAVI ZBIRAKIE. VNOS iN IZVEDBA NAROĎL fRmVAKAUOlUUU KDNTAK* nAAN.eZDSSTOJEČMOOQAVmilOOMA IN V TUlINL KOORDINIRANJE NABAVE S PRtKIAJO. POGA> JAHIE Z DODAVmUL PRIPRAVA POSDOfL PONUDO IN PDNUOB ZA RAZPISI DOGOVORNI 80STE ZA SVOJ PROGRAM.SPOSOBHISTESE SAMOSTDJtG H HITRO DOLOČATI ZA oao a BOSTE IZONAZOi V NASEM KLOVNE« PROCESU MALOft^OOAJE. OaOČEN ČAS. 8 MESECEV. 2S.1B^ JAGROS TRGOVINA, m ZVDONJA W STORITVE. Dili). LASE 1/0, PODPLAT. LAŠEIO, 324IPOOPIAI MAGISTER FARMACIJE RAZVDJNK - DEIO V RAZVOJNEM IA2DRATWUU . M/l RAZVOJ KOZfi^nČNIH IZDEUUIV. ODLOČEN ČAS. 3 MESECE. 26.1U«»: KOZMETIKA AFRODHA POOCTJEZAPROiZVOttU] H PROHrSKOSifn& NO KEMIČNIMI H KOVINSKO PlASnGMMI IZQEUa m, RDGAkA SUTINA. KlOftlČEVA UUCA M. 32H)Rfl6AŠXA5lAT1NA WVlLBi^ ^ OSNOVIlOŠOlSKA IZOBRAZBA Č}STm M/l'ČtST1lKA.S0U)ČEBČAS. 3MESEC, 14.102009: FDHL flEKSIDaM ORGAMZIflANJE AAZVOJNW IDEJ. 000, PRESEMOVA OSTA 1 K 3a28VELElUE deuvec brez pokuca POMOŽNA OELA V SRAOBEJdřrVU • M/l'POMOŽNA OQA V 6RA06CMÍTVU • MOŽNOST DBA V TUM. ODLOČEN ČAS. 3 MESEO. 14.IO2D0S: ADHIA TRŠO VINA IN STORITVE KlRDâ(A CESTA 41.3320 VELDLS SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA PRODAJAMA OEUKATESE mnER JAEER VEIERIE • M/l PRODAJA DaiKATESE TER PONUDBA U TE. NABAVA. SKRB ZA ČISTOČO FItODAJNESA MESTA NAROČAKIE BLAGA: OOlOČ&l ČA& 3 MESECI ZZ.16iOn; J/ISROS TRGOVKA. PMKZVDONJA K SWVE. O.OO.LAIE 1/0 PODPLAT, LA$E IO 3241 POPLAT PEK. Il^'VA^ NAU3S BOOD PRIPRAVA SESfiV VINZATISTO,PQ(AliniKAIN PECIVA IN5KRB ZA UREJENOST KLmfiA OKOUA: NEODUlíSf ČAS. I6.I02608: TRENKWAUIB^ KADROVSKE SmVL 0.0.0. LESKO^OVA CESTA 9 E. 1000 UU6L1ANA PRODAJALK PRODAJALE (M/Ž] • M/l DOO HA BlASAJNL OEU) S STRAMAM, PDUIENJE PDUC. SORTIRANJE BLAGA: OOtO^ ČAS. S MESECEV. Mm: OM DfiOGíRíE MARKTQÍ3Í!.: DMOflOGEfllMARKT 0.0.0. VEENJl âALEK >12.3320 VELENJE PRODAJALEC SlAOBEKEGA MATERJALA OKTER JA6ER VfLEklE • M/l NABAVA. PRODAJA PRE VZEM. ZAW^VANJE TBG. BLAGA. NAUGAHIE. RAZLAGANJE.RAZVOZ^OOIOČBIČAS. 3MESEa 21162009: JAGROS TRGOVNtik PRDlZVtOUA IN STORITVE 0.0.0. LAÏ l/B, PODPIAT. IASE 10 3241 PODPLAT PRODAJAUC |M/Ž)' M/l DEU) NAOLABAJ». KLO S STRANKAMI, POUCNJE POUC. SOflTfflANJE BLAGA. DOLOČEN ČAS. SttESECEV. I4,I120D9: OM m GEflE MARKT D.OO: EM DROGERIE fAARKT 0.0.1. VELEfU. CELJSKA CESTA 40.3320 VELEIU kuhar KUMAR/PUim Wl PRIPRAVA JEDI PO NAROČILO PRIPRAVA PIC.SKRBZAKAKDVDSraO (ZVEDENO m TER ČISTOČO NA OaOVNEM MESTU: ODLOČEN ČAS. 12 MESCEV l&tOiOOO: TRENKWAUl» KA-OmvSKE STORITVE. OJLD. LESKO^KOVA CESTAO E. IOOQUUBUWA PEK PEK • M/l'PEČE RAZUČNE VRSTE KRUHA. SUSâC IN I»ni6IH QXIKOV. OOIDCEN CAS. 12 KSECEV. 23.l02SaS: PQCUNA VOOOVNČWK. STANKO WXnVNČNn IP. PAKA PRI VELÍIUU 43. 3320 .VELENJE FmZER FnZER • M/l STRIŽENJE IN DRUGA FRIZERSKA DELA. DOlOCmČAS. e MESECEV. 2U6ÍO0ítANn£l AVTO ŠOLA. OM. VEIBUE, TRG MLADOSTI O 3321 V^ STROJNI nmiK PROCESNI mik KAKOVOSTI K KONTROLE • ii/i PRDIÏSM nau KMDVDSD IN KOmm ODLO* ČENČAŠ. BMESECEV. 14.132009;R}RLnEKSe&ND ORGANIZIRANJE RAZVOJNIH W. m. PREŠERNOVA ssta1 A. 3320 VELENJE UE ŽALEC DELAVEC 8R£Z POKUCA KUHAR H/l PRIPRAV HRANE PO NAROâLU. OOID ČERČ^ 12HES£aV.14.l02009:PG2ERUAZAN-SBAR CATOmS. UOUA REPAS. Si. KAli 2L 3311 Sempetefvsavinjskidouni â^ LDKAUM/lÚŠČEIUUÍKiUX DOUĎN ČAS, 12W£SEC!V.U.IO20e9:PIZZERUAZAXZ:BAO CATERK.11HJA REPAS. S.P. KALE 2.33n ČEMPE* TP V SAVINJSKI DOUNI KUKAR.NVl PRIPRAVA JEDI PO NAROĎUJ. PHH>RA VA FAST FOOD HRANE. OOmČENČtf. 12MESQÏV. 14.162098: PIZZERUA ZANZfiAR. CATERW. UDUA RD^AS. Si. KAl£ 13311 ÏMPEiei V SAVHUSKI OOUM OBUKOVAliC KOVIN OBUKOVALEC KOVIN M/l PD lASTM IZMERI AU NAČmiH mU RAZUČME KOVINSKE IZDELKE iPOSUJŽIUE STROJE), PftHCNO RAZREZUJE PID lEVUHL PROFILE KRIVI DOREZUJl UPOGIBA. IZSE^ KUJE, PREOeUKUJE, SHOIŽL SEOK BRUSI. VRTA. VARI TER OPRAVUA DRUGA PREDVIDENA DEU DOlOČa ČAS, B MESECEV. 14.102039: VMA PRO^ ZVODNJA TRGOVINA IN STD8ITVE 000, GOTOVU M1C331QŽAaC SNAŽILKA bSTnKA . M/l ČSŠČEIUE PDSIOVNM PROSnnOV. DOlOČENČAS.12MESECEV,H.I020eS:8000Čl$& KIE. ITiGOVINA H STORITVE m. POLZEIA 42 O 33I3P012ELA VOZNHC VOZMK TOVORNEGA VOZILA • HJt PREVOZ (N RAZVOZ TOVORA PD SRAODtŠČIH, «ODLOČEN ČAS. 24.1620» GRADIKDM aWDEM POD^ 0,0,0, UUCA IVANKE UilAIUĐ(l33IBŽAl£C VOZNIK TOVORNEGA VOZIIA • M/l SAMOSTOJNO VOZI IN SKRBI ZA TOVORNO VQZOO ZA PREVOZ KA GA, TĐU1ČIN IN TEŽKIH MATOliUOV NA KRATUH IN DOLGIH RAZDALIAH ORGANIZIRA SVOJE 0Q0 NA PODLAGI NAVOOaA ZA DELO, POTNIK NALOGOV. PODATKOV O RAVNANJU Z BLAGDM OZIROMA TOVORA VSAK OAN, PREDEN ZAČNE Z VOŽNJO OPUVI PREOED OOKUMENTAOJE O VOZlUl PREVENTIVNO TBINlânPREfiLâlA VOZKO BREZ PDSEBNMIElf NIČNW SflEOSTEV (PREVERI OEUJVARS POGONSKIH SKLOPOV RAZUČNE TLAKE. OEUJVAR^SVmOBNIH U ZVDâHH StGNAmW NAPRAV. ZAVORNIH IN DR^ GIH HIDRAVLIČNIH StSTEMOV. STARK IVEVMATIK. mm^ KOMUNIKACUSKW NAPRAV. OBVEZNO IN ZIMSKO onao, starje tancioa. mit DA POTNI NAUK. m) 4 RBM OSKRDUJE vozno S SESTAVINAMI NUJNIMI ZA NORMALNO OEUIVA kS: GORIVOM. DUEM. VHMm TEKOČINO VDOD PRffRAVI VDZIUI ZA NAKiADANJVRAZKlADAUE PREVERI PODATKE O TOVORU (VRSTA. KtUČMA lASTNOSTIj mOČA RAZPOfSDITEV TOVORA NA VOZlUl KOUČWSKD PREVZAME tfi PREM TOVOR ^ VOZNIK VCESTNEMPROHEn):DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 14.1020DS: SARA TRANSPORT. PREVOZ! M STORITVE. D OJL. NAZUBOD14.3312 PŘEDOU) POMOŽNI DELAVEC VOZMK KAMJONAH/l* VOZMK TDVOHUAKAPO EU. NAKLADANJE. RAZKLUARE VOOENJE POTNIH NALOGOV IN OSTALE DOKliSNTAdJE, SKSS ZA V^ ZnO, VQ2HK V CESTNEM PRO«1U;OOU)ČDI ČAS. 3 MSECE. m ■ NEIC JEZERMK 0RASL0VCE29A.33l4nASl0VČE STROJNIK GRADBENE MEHANIZACUE STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACUE M/l IZKOPI ZASIPI NAKLADANJE NA OOPRTIM TERENU, NEOOiO&H ČAS. 21.19ÍDQ9: GRADIKOM GRADBENO PODJETJEM UUCA IVANKE URANJEK 1.3310 ŽALEC NATAKAR NATAKARCA-M/l STREŽBA PUAL DOUIČEN 8 MESECEV. 14.iil2m9: VaTRAG. ELEKTTBM^^ LAOJE. SIORfIVt IN TR60VMA. 000. MA1XE 41. 3312Pfi£B0U] PRODAJAUC PROOAJAUU . oao V ŽAUai • PROQAJA TEKSTKJN ISXLIIIV. PREVZEM 8USA. VODEIUE EVIDENC IN OSTALE DDKUMEKTACLS: DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 17.102009:3 L POOJfTJE ZA ORGANIZACUSKf IN TEHNOUI$K£ STORITVE TER NOTRANJO M ZUNANJO TRGOVKO. 000. GOLNIK 1704204 ŠOLNIK LESARSKI TEHNIK nC OPERATER M/l POSU;ŽEVAfilECNCVERTV KALNEGA CENTRA. PROGRAMIRANJE STROJA. IZVAJANJE NAJZAKTlVNEJto VRTANJA. REZARIA: NEOOlOj^N ČAS. lOlOSOCS; MNK. MIZARSTVO, NEPREMIČNINE IN DRUGE STIBIITVI000. KAPIA fS. 3304 TABOR TEK5TTLN0 KONFEKCIJSKI nHWK MJA. M/l rZDEUVA ZAKTTVMHO^LPOME-RL NEOOmČEN ČAS, 16.102809: SO PROJEKT. PODJETJE ZA EKAOMSKD SVETOVAMIE IN PONOVNE STORITVE. OJIJI, ^DROVTRS 24. SSIOlUE INŽENIR USARSTVA VDOJA Pffi^UE li^ NADZOR IN VODENJI PROlTVOOfil IMAVA POtU^A. MONTAŽA HA TERENU: NEODLOČEN ČAS. 10.16 JOM: MNK. MlZAfV STVO NEPREMIČNINE IN DRUGE STORITVE. 000. KAPU IS, 3304 TABOR INŽENIR STROJNICA VODJA KOVUCARSKE OOAVNCE M/l VODENJE. PUMRAKIE. ORGANORAlLf IN RAZPOREJANJE OELA. NEODLOČEN ČAS. 23.10Í009: APLAST PRO (ZVDONJA IN TRGOVINA O.OiU PETRO^ 116 A. 3301Pni}DVČE RECEPT ZA KRIZO KUHARSKE BUKVE NA MIZO! iiLe in maii ê goápoainje Informacije: 03/4225-100 tifltmlilieao tunim qepreklíciiQ ûardfam nepreklicno naročam nepT{klI;no naročam jsntiStovlrsbJyiiB v AKCUSK) prodaji nsrofii àn, ďoUl tri po cm 20 EUR (• poMa) imdi» KafcOTte kalot slwwgkft fftsyad^ po CB(K 10 EUR izvod poHninal. Rvodm hnjioe faiharste buhve vlaftwla. shraajaiňnía la aginnvanle ŽivtI pD an 7.93 EUf) Z3 irvot 1+ polti mdov luiji^e ZÉavaoa wHiža. feaii ii e«na po nni 10 EUR za imd (•«- pogina). N»rDeilrw} poilfite n» naslov: NTSflC Preiamova 19,3000 Cela Podpts: it. M -13. oktober 2009 NOVI TEDNIK MALI OGLASI - INFORMACIJE 23 O wQtednik NaročnU Novega tednika boste lahko .. ^ naroćnISfceugodnosti- oglase,« Novem^iiBd lUkuito 10 . - bM^jri'^^ltkoWRaâluCieUe^ Izfcodstfl izMfueno S svc^o naro^^ nafoČfUSfa) polotrdco ozifonia z osebnhn dokumentom naroenlca Novega tednika. NelskOfMtene ugodnoiM M ne prenesejo v nosiednle leto! i J vozila KUPIM OSEBNI ovtfl. bkrûn bii. od letnika 1998 naprej, kupim. Tekion 041 708-497. 3698 mmum PRODAM ZEMUlŠá 2.500 m^zdovoljenjemza srednjo rnonjše stonovanjike hise (gospodorsko bivalni objekt)^ no sončni, n^irni lokociji v blizini Dobrne, prodam. Telefon 031 314-616. 4372 VIKEND v okoliu Voinika (Male Oole) pjo-dom2a45.000EUR.Telelon041 998-660. 44S0 NA »ncni legi v biiiinl Smarjo prodam zidonico.Telefon04) 526-9B8. 4661 KUPIM VIK(ND, zidoniie oli posest, v bližini Cel jo. do 2 S km, kupim. Gotovina 50.000 EUJt. Telefon D31400-^73. 4570 ODDAM nïSlOVNIpmItfob MbonkicesN vCeTpi, med Planelom Tus in Jntersporom, s parkJrišd, doj^m v najem. Telefon 041 523-295,041 2fi?m n F O Z O ri iscejose: Kiihrarji-ce f in - ' Natakarji-ce Vifim»raciji Trač c^ter, nvarni Vei^k^ injg hotelu Ce^ska koća Zagotavljamo vam delo v prijaznem in diriamiČnem okol|u, reúno In $limu\8livt\o pUČilo ter moinost napredovanja. 2««Une s» delovne likuinje, priJuADSt vrejenosl, komuniWtvnoei in ve&elje dodela, jnlo: edl.krajAikeir<'C«ije.si lIMkB iimu PRODAM^ NAodKN Ucsdp pod Gokim v CelfU pndoni triinpokobno komfortno slonovanje, )04, S m\ vsdftvD tokot vpis v 2K ur^, líry ceotroina • olje, prítTiqe, vrt. Cena l23.55OaJR.Tel0fonO41 632-955. p nUSOBNO sMitovonje. 77m^ center Mja, vsi priključka bolkon, klel, dvigofo, 9. rtadstropje, prodom. Ceno po dogovoni. Telefon 051 353-587. 4S33 ODDAM OPREMLJENO stanovanje, 90 m^ v Bnskiv-cab, oddam zo doljsi ćos. Možnost najemo tudi sklodisca. Telefon 040 734-571. p V8ÍJZNÍI oJtolki Celjo oddom opremljeno dvosobno slonovonle urejenemu paru bfez otrok oli urejeni ženski, moškemu. Telefon031 264404. 4e3e PORTOROÎ Oddam slonovonje stifdentom ali delavcem. Tel^ 051 611-088,041 32^90. p OPREMLJENO ^anonjero oddom mla|» upokojenki zo pomoć v gospodinj$^u. Telefon(03}492-7516. 4660 V OKOLJCi Smofjo oddom stonovonje 20 S delavcev, v stanovanjski f)ili, poseben vhod in porkïïiscepred f^. Mefon 031 2ia413. 4669 NUDIM DVOSOBNO stanovonje nudim pošteni dn> zini oli upokojeni i vrlom, v lep^ ok^ju, dosmrtno bivanje. Telefon 570-908B. 46&5 umi PRODAM KUHINJO, šMfinft. prokv stroj, siđni stroj, hUiln^ televizor, zomrzo^rNi omaro, prodQm.Telefon 040 869^81. 4671 MALO roblien komb'nimn bojler za kopol-nico, elektrika * trdo gorivo, prodon^. T^efoR03121B4l3. 4669 KUPIM HLADILNIK, štedilnik, zamrzovalnik, pmlni siroj, kupper^uscf) in ostolo, kupim. Telefon 070 870084. 467i material PRODAM SUHA bukovo drva prodam. Telefon 041 76^60. L411 PRODAM 6IK\ SSO kg, poni kobilo, brojo in žrebifto, prodom. Telefon 031 249-934.573B-082. L414 MtRJASCA in odojke, Slovensko Bistrico, prodam. letefon 02BI82-991 ali 041 59(M03. p KRAVO^ brojo 8 mesecev in tefico, brejo 5 mesecev, obesimentoiki, prodom.Telefon 031 521-647. 4634 VISOKO brejo lelico simeniolko prodam. Telefon (03) 5799-27), OSI 216-372. 4640 ZAJCE, za zokol oli r^, prodam. Telefon 04062{M]04. š522 TEUCO, brojo S mesecev, prodam. Telefon (03)5739-067. L419 KRAVO simentalko, storo 4 leto, brejo 9 mesecev, prodom. Telefon 031 6BD-372. 4658 JARKfCE, rjove, bbke jn krizone, rjovo ćme, težji tip, prodajamo no farmi Roje pri Šempe^nj vsok delovnik. Sprejemamo norodla zo enodnevne ter pišćonce, bele, ZQ dopitonje. Telefon 700-1446. 4645 FItASIŒ, težke 30 in 150 kg, prodom. Telefon04] 265-215. 4665 TELIČKO simentolko, storo 3 tedne, prodom. T^on 5738*140. 4667 KOZIŒ, smoste posme, store 3 mesece, zo pleme ali zokol, prodom. Telefon (03) 5777-173. 4660 TRKO, brejo sedem mesecev in pot prodo-mo. (eno po dogovoru. T^elon (03) 5774-150ali0S1412-651. 4674 KUPIM KRAVO oli t^co za zakol kapim. Telefon 031 743-351. 4576 MENJAM IBKO zozdd, 500raijon ZD brejo knm oii prodam. TMn 5738-140. 4667 PRODAM MOST Iz belih ii» dedh sort grozdja, v šmorskoviršlonjskem okolišu, prodom. Telefon031 S7S-777. $S08 iiďOLJCA. rozličné sorte, zo ozimnko, pro-dojomo.Telefon041953-720. 4657 ostalo PRODAM CttKIlAR ffldrvD, voknim§eAánctido goriv^ piodflfli Telefon 031335^9. ers ^^emîn^csrSdôvîImc^* ZAUPANJE zâ vsô osamljene 03 57-2fee-3-f 9. 03-Í 909^499 ^rflzpîâ^n^posredovanj? za ženske cio 46 let Posredovalnica ZAUPANJE 03 67-3e-3lO« 031 839-378 ^^ogol^Orešftij^jg^^rebol^ MO^, 43 let, žensko za resnozvezo, kj bi se preseliki. Telefon 031 211-178. ž 140 50Jetni simpotični iDoski, uspm, želí prf-joteljico do 49 let. Lahko te tudi zaposlim. Telefon 041 248-647; agencijo Alon. 4672 CELJANKA, urejeno, 36 let, zaposleno, zeli pnjateljo. Resno. Telefon 041248-647; agencijo Alon. 4672 a)RAVNICA, 39 let, vrtka, zeJo smpoticna, žd< moskego do 52 i«.Telefon 041 24B-647; agencija Alon. 4672 MIAI^ upokofervc Sce čedno prioteljkoza družbo in pomoc. Telefon 041 267-481. Š510 "zaposlitev i IAMUIMO •iRhiliji gntfbeiiiltve • pf Ů jiktatti ta prafaktiruje v y eébeathrc KoMtdkl. 041 62S 913 Pnmei) MM Nmae lu. SaM 3. aZTD Mta ISCEMO vozniko zo mednorodni prevoz bkigo, kotegorije C, L Jonoč intemotio-nol transport, i 0.0., Obmiisko cesto B, Store,1elefQn041 611-747. 4590 Spr^maioo 4 urajana utbê za poouiv kofliarciati Moinott bonoramaga dala u. kftiA^ r«4na zaposlitva. farfomedja vsak dan od poft. do patka «1 8. do )6.00 m po iti.: 03/420 61 60. Jalioaa. d.a.o., Manbortiia 6.44, Calja V CELJU (šćemo osebo zo voistvo «troko na nošem domu. Pogoji: nekodilka, resnost, potrpežljivost, izkušnje z varstvom otrok don, telefon 031 771-227. 467i IZVAIAMO izkope s kombinirko in mini bagri, kiper prevoze, rušenje objektov in odvoz molerialo, izgradnjo kanalizacije, dvorišč (tlokovonje, os-foltironje...), montažo gips plošč In ostalo grodbena delo. GMG Vinder, ' d.o.a.,2odobrova126,321lMo vos, lelefon 051 377-900; gmgvin-def^moiicom. 4ôdo RA(UN0VIK)S1V0 zod. 0.0., s. p., društvo in zovode, posebej u godno v mesecu obo-bni.TMn031332-B15.KalÍOTtD,io. 0., Moribcrsko 68, Celje; wvw.blikon-toá n DEMTT fasade vom ódekmw kakovostno h po zelo modnih ronak Ne zamudite jesenske olqe-zrezDiw one. Telefon 04] 771-M M39nRl,d.0.a,G090svdskB3,Ce|e. n ISCEM feitsko, s svojim ovtom, zo pomoc Storsem 56 let. Telefon 5443^53 oli 031 722-307. 4664 IZVAJAMO krovsko kleparsko in moRjio tesarsko delo po vsej Sloveniji. Pokri-vomo z rozličnimi pločevinostim/ in opečnimi kfllinami. Telefon 041 771-740. Srečb Fendre, s. p., Ul. kozjanskega odredo 23, RogoŠko Slolino.š 516 Umrla je upokojena sodelavka DANICA PETAVER Ohranili jo bomo vlrajnem spominu. Banka Celje, d. d. Ko pošl£ SO ii moči, zaprla trudne si oá. zdaj tiho, mimo spiš in nič več ne trpiš. ZAHVALA Zapustila nas je HEDVIKA ČATER S KaJobja (7.10.1926-28.9.2009) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom. sosedom in znancem za izražena sožaljd ter darovane sveče, cvetje in sv. maše. Zahvaljujemo se Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah, kjer je zadnja leta bivala» oddelku žilne kirurgije bolnišnice Celje, pogrebni službi Žalujka» g. Župniku Petru Grešniku za lepo opravljen obred, pevcem iz sv. Jakoba in govornici ge. Bernardi Zupane za poslovilne besede, se enkrat hvala vsem. ki ste v teh težkih Uenutkih kakor koli pomagali in jo pospremili na zadnjo pot. Vsi njeni 4647 V SPOMIN MARIJA KRAŠOVEC MARTIN KRAŠOVEC (14.10.1999) (23.7.2005) Minilo je 10 let, kar nas je za vedno zapustila ljubljena mama. pred Stiriroi leti nas je zapustil še ata. Njuna zapuščina je zlaia. Ostali so neizbrisni spomini, ohranjali jih bomo vsi njuni, ki smojuJjubili. Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu in prižigate svečke. L421 Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško. radijsko in agenctjskotržno dejavnost Nastov: Prešernova 19. 3000 Cel)e, telefon (03} 42 25 190, fax: (03) 54 41 032. Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 £UR petkovega pa 1.25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veter. Naročnine: Majda Klan^ek. Mesečna naročnina je 8.30 EUR Za tujino je letna naročnina 199.20 EUR. Številka transakdjskega računa: 06000 0026781320. NenaroČenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk; Delo. d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5. direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode. za katere se plačuje 8.5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvim Namesinicaodg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah. Klara Šteianec Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: iednik(9nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tetiniki.(ednik@>nt*rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simona Brglet Urednica informativnega programa: Janja !ntihar E-maii: radio^nt-rc.si. E-maU v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič. Brane Jeranko. Špela Kuralt, Rozman Petek. Urška Selišnik, Branko Slam^čič. Simona šoiinič, Dean Suster, Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje o^snega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Marketing: Zlatko Bobinac. Vojko Grabar, Viktor Kleaovšek, Nina Pader, Rok Založnik. Marjan BreČko Telefon: (03H2 25 190 Fax: (03]54 41 032. (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. poâti: agencija@nt-rc.si ÍL 80 - 13. oktc^r 2009 življenje med knjigami Zlatoporočenca Mlakar ugotavljata» da mladim parom ni bilo nikoli lahko »Precej strpnosti, veliko pogovora» potrpežij i vost« To so vrline, ki jih datoporo-čenča Mlakar s celjske La-ve svetujeta Številnini mladim parom> ki v danaSnjih resnih časih prepogosto ne zdržijo skupaj. Ko sta se le-ta 1959 poročila, so bili prav \3ko težki Časi, vendar na drugačen način. Današnji tempo življenja je uničujoč, a mladim, ki so se odločili za skupno življenjsko pol, tudi nekoč ni bilo ravno lahko. »Zaradi hude stanovanj-ske stiske so morali mlado* poročenci pogosto živeti vsak pri svojih startih še kar neka) časa po poroki,« se spominja ziatopo ročenka Nada Mla> kar. Nada in Dani Mlakar sta imeia srečo, tako kot pogosto v âvljenju, saj sta si v hiSi Danijevih staršev na robu Ceija po poroki uredila svoje prvo skromno podstrešno stanovanje. »Vsa leta nama je bilo lepo.« pravi zlaporočenka, ko se ozira nazaj po preteklih petih skupnih desetletjih. »Vsako obdobje je po svoje lepo,« dodaja zlatoporočenec. Najlepše je bilo, ko sta se jima rodila hČi in sin in pozneje, ko so prišli na svet njuni trije vnuki. »V družini smo se ved- no veliko pogovarjali ter bili odkriti drug do drugega, tudi Če ni bilo vedno tako, kot smo si želeli,« pravi Dani Mlakar. Žena je bila zaposlena v računovodstvu, moža se Celjani in okoličani spominjajo skoraj kot legende knjigarne Mladinska knjiga, kjer je bil več kot tri desetletja. V zadnjem obdob] u kot vodja celjske enote Maloprodaje. »Bilo je lepo, zelo lepo. Podjetje je bilo uspešno, veliko so stavili na mlade, čeprav so po drugi strani veliko zahtevali,se spominja Mlakar. Za seboj ima 51 let službe, saj je bil desetletje po upokojitvi kot samo- M» Knjige, vrtnarjenje, čebelarienje... Zlatoporoeenea, zakonca Mlakar iz Calja stoj ni podjetnik zastopnik manjših knjižnih založb ter je zato potoval po različnih krajih Slovenije. Z računovodskim In s komercialnim delom mu je seveda priskočila na pomoč soproga Nada. Doma 50 vsi po vrsti navdušeni nad knjigami, pri čemer so oSTod zelo ponosni na bogato domačo ^jižnico zlato-poročencev. »Knjige sem vedno kupoval z namero, da Če jih morda ne bom sam vseh prebral, bodo to storili otroci,« pravi Dani Mlakar. »Še ko smo zidali hišo ter nam seveda ni bilo lahko, je sin prosil očeta za denar, da bi mi lahko kupi! knjigo za dan žena,« se veseD družinske predanosti knjigam soproga Nada. Ce mislile, da zlatoporočenca cele dneve preživita med knjigami, se zelo motite. Zla-toporočenka ima veliko veselja z vrtnajjenjem, zlatoporočenca je dve leti pred upokojitvijo čebelar navdušil za čebele. O čebelah mu je govoril s takšnim navdušenjem, da si je priskrbel sGTDkovno literaturo ter začel delati. Vsak teden se odpravila v počitniško hišico na Kozjanskem, kjer je bolj malo počitniškega vzdušja, saj tam veliko delata. Toda v tretjem življenjskem obdobju je treba gbati, v nasprotnem primeru jima zdravje ne bi tako dobro služilo. Praznovanje zlate poroke v družinskem krogu je za njima, na_vrsti je potovanje, ki sta si ga želela. Za zlato poroko sta jima ga podarila njuna otroka. BRANE JERANKO FOTO TEDNA Foto: SHERPA Plesalec Doigotetnemu postarfu Alfonzu Pw^iiku s Fiankotovega so nknjan oh upokejHw pripmi neimzriww piBseneêaiie. Fonzi je najboljši I AlíoDz Pačoik s Frankolovega se še danes drži na smeh, ko pomisli na dogodek izpred treh tednov oziroma na presenečenje, ki so mu ga ob njegov! upokojitvi pripravili sokrajani. Fonzi, kot ga kličejo prijatelji, je na Frankolovem 30 let predano opravljal delo poštarja. Krajani so sklenili, da bodo njegov odhod v »penzijo« proslavili, kot se spodobi. Kar en mesec je skoraj cel kraj načrtoval in pripravljal presenečenje, a so to tako spretno skrivali, da Fonzi ni ničesar posumil. Potem pa je nekega večera (22. septembra) presenečen obstal, ko je pred svojo hišo zagledal sodelavca na starem kolesu z velikim paketom v rokah ter za njim gasilski avto z vključeno sireno ter veselo druščino, ki so jo sestavljali predstavnikiKSFrankolovo, Karitasa. Prosvetnega dru§-tva Antona Bezenška, gasilcev, vse skupaj pa je nadzoroval policist Janez Goričan. Največje presenečenje je šele sledilo. Zbrani so Fonziju izročili priznanje KS za naj pismonošo v kraju, obdarili pa so ga tudi s torto. Ko bi človek najmanj pričakoval, je pristopil policist in Alfonzu naStel vse »prekrške«, ki jih je zagrešil v 30 letih službovanja- Ob tem so se zbrani nepopisno zabavali. Za kazen je moral Alfonz Pačnik spiti kozarec vode. Ne glede na policijsko poročilo, imajo Fonzija vsi radi. »Kadarkoli smo pouebovali kakršno koli pomoč» je rade volje pomagal. Nikoli ni rekel, da česa ne more. Nič koUko paketov je v imenu Karitasa dostavil socialno ogroženim krajanom. Čeprav je velikokrat prišel iz službe šele zvečer, je z veseljem opravil še kakšno dobro delo. Vedno je bil nasmejan in dobre volje. Fonzi si resnično zasluži naziv naj pismonoša,« so se v en glas strinjali krajani. Čeprav Alfonzu dela na manjši kraetíji ne zmanjka, priznava, da vseeno malo pogreša službo. »Rad sem opravljaj svoje delo. Veste, tudi Novi tednik sem raz-našal. Na Frankolovem imate kar precej naročnikov,« pravi Alfonz. Da mu doma le ne bi bilo preveč dolgčas, so ga nekdanji sodelavci obdarili z »orodjem za penzijo«, ki mu bo prišlo prav pri vsakdanjih opravilih na kmetiji. BOJANA AVGUŠTINČIČ it 80*13. olctoimr2009