PRIMORSKI DNEVNIK Po.*L"ltia D1?c?na v gotovim Cdlfl 35 |ii* Abb oostale 1 gruppo Leto XVIII. - Št. 151 (5235) TRST. tor "'llH ------—-------------------------------------^ I | *?, | ji' I ""*?-T“^—iPj I tl | f f J 1 PO 132 LETIH KOLONIALNEGA ZATIRANJA IN PO SEDMIH LETIH OSVOBODILNE VOJNE Danes uradna proglasitev alžirske neodvisnosti Začasna vlada pride danes v Alžir Volitve so potekale brez incidentov - Alžirska vlada odstavila tri častnike glavnega štaba - Nesoglasja z Ben Belo - Naserjev poziv na enotnost msmm ALŽIR, 2..— Alžirsko ljudstvo ie na včerajšnjem referendumu o samoodločbi plebiscitarno potrdilo svoje težnje po narodni neodvisnosti. Po 132 letih francoske nadoblasti in po sedmih letih osvobodilne vojne nastaja nova neodvisna Alžirija. V Tunisu je predstavnik alžirske vlade sporočil, da bodo predsednik alžirske vlade Ben He da in člani te vlade prišli jutri v Alžir s posebnim letalom. V alžirsko prestolnico bodo prišli takoj po uradnem sporočilu o dokončnih rezultatih referenduma. _ jfe Danes so že znani, dokončni ati' ‘ rezultati v mestu Alžiru in tudi v celotnem alžirskem departmaju. V Alžiru ‘je bilo 461.101 vpisani volivec. Glasovalo jih je 315.933 (to je 65 odst.K veljavnih glasov je bilo 307.068. Z «da» je odgovorilo 302.305 volivcev, to je 98.4 odst., z «ne» pa 4759m m m ^ V alžirskem departmaju pa je( bilo vpisanih 835.540 volivcev,., Glasovalo jih je 618.280. Veljavnih glasov je bilo 607.642. Z «da» je odgovorilo 601.582, z «ne» pa 6060. Poročila iz vseh krajev Alžirije govorijo, da se je alžirsko ljudstvo skoraj soglasno izreklo za neodvisnost. Alžirska vlada je sporočila, da Alžirske in francoske volivke v nekem volilnem sedežu v Alžiriji bo jutri v vsej Alžiriji praznič- ■"'"■iiiiiinii ................m iiiiuim ninnimi muti ,i, mm mm mini ili 'in iimiiniimmiiiuiimmmmiiii« ODMEV STAVKE METALURŠKIH DELAVCEV V PARLAMENTU Poslanska zbornica nadaljuje danes razpravo o avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini Demokristjanski poslanci razpravljajo o nacionalizaciji električne energije Predstavniki sindikalnih organizacij pri La Malli - Stavka kmetijskih delavcev v Bariju - Segni danes rfa uradnem obisku pri papežu Janezu XXIII. » RIM, 2. — Minister za delo Bertinelli je danes, odgovoril na številne interpelacije in vprašanja komunističnih, socialistič-n*h. demokristjanskih in misovskih poslancev, ki so zadevala tiedavno stavko metalurških delavcev in dejstvo, da je vodstvo tovarne' Fiat zaprlo tovarno v dneh stavke, ker je večina delavcev tudi te tovarne, prvič po-------------- dolgih letih, solidarizirala s stavkajočimi metalurgi. Interpe-lanti so zlasti podčrtali, da je ?apora tovarne protiustaven u-*reP, ki hkrati krši tudi pravico stavkanja, in vprašali vlado, ,1 hamerava ukreniti s tem v zvezi. ea^?ILzadeva stališče vlade do test«.11.^apa tovarne Fiat, je mini-stva deja'' da ni naloga ministr- ti» podobni0 ,lP°hVall_U .“IL*”.?.'!’ la io,Rnga sodišča št. 29 od 4. ma-ki <n sindikatov na eni Jih «trikotnih konferenc». S v zvezi bo treba rešiti tudi . K° imenovano «nagrado za sode-j. anje», 'Ki jo podjetja dajejo de-^vcem, ki ne stavkajo, in ki jo » moč upravičeno označiti za na-f ado za stavkokaštvo. Kar zade-a Predlog poslanca Rapellija, da bi proglasitev stavke odločili z referendumom med prizadetimi delavci, je minister dejal, da bi to pomenilo vsiljevati delavcem kolektivno voljo, kar bi bilo v nasprotju s 40. členom ustave; manjšina ima pravico začeti in nadaljevati stavko, tudi če je večina nasprotnega mnenja. Kar zadeva, končno, stavkovno gibanje metalurških delavcev, je minister dejal, da jg ministrstvo za delo posredovalo, kakor v prinjeru drugih stavkovnih gibanj, in da je to posredovanje v teku. Na kratko je odgovoril interpe-lantom podtajnik za notranje zadeve Ariosto. V odgovoru misov-skemu poslancu Robertiju je dejal, da je policija poskrbela za to, da so nestavkajoči delavci mogli na delo; da je prijavila sodišču 22 delavcev, od katerih je 2 aretirala zaradi nasilnosti in žalitve «javnega funkcionarja»; ni izključil. da bi se manifestacije delavcev utegnile udeležiti tudi osebe, ki niso bile neposredno zainteresirane pri stavki, da pa tega zakon ne prepoveduje. Z odgovori predstavnikov vlade Roberti ni bil zadovoljen; Lama (KPI) je vzel z zadovoljstvom na znanje nekatere izjave ministra, druge pa je zavrnil, med temi tudi pobudo za zakonsko ureditev «nagrad za sodelovanje»; Pajetta (BPI) je dejal, da je treba reakcijo Fiat vrednotiti politično, izjave ministra pa je označil za protislovne; Jacometti (PSI) pa je. dejal med drugim, da je bil odgovor vlade «bolj birokratičen kot političen». Jutri bo poslanska zbornica nadaljevala z razpravo o ustanovitvi dežele s posebnim statutom Fur-lanije-Juhjske krajine. Pod predsedstvom Zaccagninija strijcev. Predstavniki sindikatov bodo dali svoj odgovor jutri. Minister za državni proračun La Malfa je sprejel danes predstavnike vseh treh sindikalnih organizacij (CGIL. CISL in UIL), da bi proučili vprašanje sindikalnega spora z javnimi nameščenci; sestali se bodo ponovno prihodnjo sredo, ko se bodo začela pogajanja za rešitev tega spora. Jutri pa bo La Malfa sprejel predstav- so demokristjanski poslanci danes , nike Medsindikalne zveze šolni-razpravljali o Furlaniji-Julijski j kov, ki je danes poslala pismo krajini in o nacionalizaciji elek-j prosvetnemu ministru Guju in trične industrije, o čemer razprav-1 podtajniku Magriju, in v katerem lja tudi parlament. Namen raz-1 ponavlja svoje stališče glede razprave je doseči enoten nastop de- delitve sredstev, ki jih je vlada mokristjanskih poslancev ob priliki glasovanja o leh zakonskih o-snutkih, ki spadajo v program sedanje vlade. Znano je, da precejšnje število poslancev KD nasprotuje tako prvemu kot drugemu osnutku; gre v glavnem za Scelbovo skupino «ljudskega cen-trizma», nekatere dorotejce in desno krilo KD. Razprava se bo nadaljevala jutri. V pokrajini Bari se nadaljuje stavka kmetijskih delavcev; po vseh mestih so manifestacije in povorke teh delavcev; incidentov ni bilo. Vse tri sindikalne organizacije javljajo, da bo prihodnji četrtek skupna javna manifestacija v Bariju, hkrati pa proučujejo možnost, da bi v znak solidarnosti s kmetijskimi delavci stavkale tudi druge kategorije delavcev. Minister Bertinelli je danes ponovno sprejel predstavnike sindikatov metalurških delavcev in jim sporočil nove predloge indu- ...m................................................"".. Demonstracije proti Adenauerju ob njegovem prihodu v Pariz Skupna izjava nemških socialdemokratov in 2- — Zahodnonemški n!ncler Adenauer je prišel nocoj Urar terim et*sed.,,„ ^sednikom' vlade in zunanjim kat '"ču so ga sprejeli s častmi, s žav!tlmi običajno sprejemajo dr-prIae Poglavarje. Sprejel ga je n ®asednik ,1.. Gaulle skupno s Predse m'n'»lrom. ^ - ftdenauerja spremljajo zunanji ,‘aister Schroeder, šef protokola mak” Von Braun, tajnik za infornale von Hase in državni tajnik tns Globke. d*Vetali«a sta se Adenauer in LauUg odpeljala v palačo l^uai Val Say- kJe>' bo Adenauer stanova. • *had svojim enotedenskim bi-naSlem v Parizu. Ko se je Ade-SoUer vozil po panskih ulicah, ki Se zbrale večje skupine ljudi, nLS0, vzklikali proti kanclerju in rnuali Paradižnike proti njegove- avtomobilu. dom2Vezi z Adenauerjevim priho- sku* v Pariz so v Bonnu objavili ci»u0 izjavo zahodnonemsae so-co.r^okratske stranke in fran-socialistične stranke. ),va se izreka Pr°h temu, da bi Evropa predstavljala «tretjo silo», in proti nacionalni atomski oborožitvi ter dedaj», da bi s časom to lahko pripeljalo do razkroja atlantske skupnosti in do izolacije Evrope. . Zahodnonemški tisk označuje A. denauerjev obisk Franciji za «zgodovinski dogodek» v odnosih med obema državama. Vendarpa izreka prepričanje, da so možnosti A-denanerja za Ustanovitev osi Bonn-Pariz omejene, ker bi taki poskusi naleteli na negativen odziv v ZDA jn v ostrilih državah zahodnoevropske gospodarske skupnosti. Večina listov poziva Adenaner-ja, naj vskladi francosko-nemske odnose s politiko sodelovanja z ostalimi članicami atlantskega pakta. «Fueddeutsche Zeitung» piše, da Adenauer še ni opustil zamisli o nemiko-francoskem sporazumu kot posebnem činitelju v svetovni politiki, in da ameriška zamisel o integraciji Evrope «ni enaka sliki, kakršno nosi predsednik bonske vlade v svojem srcu», francoskih socialistov Izjava govori o posameznih razdobjih f rancosko-nemškega sodelovanja po vojni in pravi, da se prijateljstvo med obema narodoma «ne sme izčrpati v vojaškem in političnem zavezništvu obeh vlad, temveč mora biti francosko-nemško sodelovanje temelj, na katerem naj se gradi evropska skupnost». Izjava pravi, da zadobiva francosko-nemška sprava svojo pravo veljavo, «samo če je izhodiščna točka in če ima za končni smoter ustanovitev popolnejše in večje Evrope, kot jo sestavlja skupno tržišče». Izjava zahteva čimprejšnjo vključitev Velike Britanije v evropsko integracijo bodisi na gospodarskem kakor na političnem področju. Razen tega napovedujeta obe stranki svojo akcijo, da bi se posamezne evropske države odpovedale delu svoje suverenosti v korist evropskih ustanov, da bi interesi Evrope prevladovali nad interesi posameznih držav in da bi se izvajalo res demokratično nadzorstvo tako v medn- I o cm IcnUnr v Tvro ; jo- IZ LATINSKE AMERIKE Položaj v Peruju po volitvaH Ker ni noben kandidat dobil potrebnega števila glasov, bo predsednika volil parlament Latinskoameriška dežela ob Pacifiku, Peru, šteje okrog 11 milijonov prebivavcev, od teh tri in pol milijona belcev in sedem in pol milijona mešancev ter Indiosov. Je zelo bogata, samo da njeno bogastvo danes še ni ustrezno valorizirano in razdeljeno. Okrog šest milijonov njenih prebivavcev se preživlja s poljedelstvom in živinorejo. Pretežni del zemlje je v rokah la-tifundistov, kj predstavljajo šele L4 odstotka vsega prebivalstva, a .majo v rokah polovico zemlje. Druge 3,4 odstotka prebivalstva sestavljajo srednji latifundisti, ki 6o lastniki polovice preostale zemlje, tako da na vse druge Prebivavce, ki se ukvarjajo z obdelovanjem zemlje, pride komaj četrtma obdelovalnih površin. Milijoni poljedelcev delajo na tuji zemlji in v pogojih srednjeveških tlačanov. Politično življenje Peruja je izraz zgoraj iznešenih prilik in Pogojev. Od 1. 1948 do 1. 1956 je v Peruju vladal diktatorski režim, ki mu je načeloval general Manuel Odria. Pod pritiskom splošnega razvoja pa je bil 1. 1956 prisiljen razpisati predsedniške volitve, na katerih je zma-Sal Manuel Prado. Obdobje njegovega predsednikovanja je bilo obeleženo z dokaj mirnim razvojem ter obnovitvijo strankarskega življenja vse do 10. junija letos, ko so se vršile nove Predsedniške in splošne volitve. Glasovalno pravico je imelo okrog 2 milijona oseb, a se je Posfužilo samo 1.800.000 volivcev. Za predsedniško mesto se je potegovalo sedem kandidatov, od katerih je trojica je prejela 1.400.000 glasov, ostali štirje sku-Paj pa 400.000. Odločilna bitka se je potemtakem vršila med prvimi tremi. Nekaj besed o generalu Odrii, bivšem diktatorju, ki je upal, da ko to pot z ustavnimi sredstvi znova prišel do oblasti. Predstav-1-1*1 Je klasično desnico, ki jo Podpira buržoazija, a precej gla-Sov je zbral tudi med srednjimi sl°ii. posebno v mestu Limi. Na. stopal je s parolami «Dejanja Pred besedami». «Delaj vsaki dan Več» itd. O agrarni reformi niti besede, pač pa je omenil kredi-'e Poljedelcem, velika javna de-,:a. za namakanje itd., kar bi po Pjegovem mnenju .bilo koristne-lg ,od agrarne reforme. Skliceval s* je tudi na blagostanje, ki da je vladalo v času njegovega u-Pravljan.ia pred 1956 letom in na svo.le izkušnje, ki da jih njegovi nasprotniki nimajo. Hkrati je obljuboval, da bo vodil proza-bodno zunanjo politiko, in doka-zoval, da njegovi tekmeci «žele Privesti deželo na stran Vzhoda». Pa nobena tajna, da je vse .o govori! ludi zaradi tega. ker ■'v upal, da bo vojska stopila na n egovo stran. Hau| Hava De La Torre je vo-p’elj gibanja APRA — Alianza Copular hevoluzionaria Ameri-CHn* (Ljudska revolucionarna 2Vt‘za Amerike). S politiko se ukvaija na 1 štirideset let, pri <-'einer Je njegovo življenje (zredno razgibano in pisano. Bil zelo preganjan in večkrat 2*Prt. Gihan e. ki mu načeiuje, Pbstaja že ori I. 1924, a zavzemalo se je za borbo proti dikia-'un, za uveljavitev pravic Indio-Sov za izvedbo agrarne reforme, 2a piavice delavcev in proti im-PPnalumu Kot študent je La Torre b.i nod močnim vplivom mehiške revolucije in perujskega marksističnega pisatelja .losea a le» legi j a. Ob pril ki prettsed- P'ških volitev kompromis s da ga bili dotlej preveč napadali kot filokomunista. V resnici Komunistična partija Peruja ni usmerila nanj glasov svojih pristašev, temveč je podprla kandidata Fronte za nacionalno osvoboditev Fernando Belaunde je star 48 let in pripada zelo znani in bogati perujski družini. Po poklicu je urbanist in arhitekt. Na volitvah je kandidiral že L 1956 ter bil najnevarnejši nasprotnik Manuela Prada. Njegova Accion popular je relativno mlada stranka, ki ie s svojim programom celo v nekakšni opreki z družbenim položajem svojega voditela. Smatra se jo namreč za «stranko centra, ki nagiba na levo». Na volitvah je Belaunde nastopil s parolo, da «Peruanci morajo osvojiti Peru». Ključ za dosego tega, kakor tudi za rešitev najtežjih vprašanj, je rekel, le v upostavitvi politične demokracije fn razvoju gospodarstva na osnovi načrtovanja ter postopnih družbenih reform. Zaradi takšnega njegovega pro- grama so ga celo bolj napadali kot La Torreja, očitajoč mu, da je kastrovski agent. Vse to je seveda pretirano, saj je še britanska agencija «Reuter» o tem napisala: «Beluande se potegu- je za družbene reforme, katerih raven bi se večini zahodnih demokracij zdela konservativna». V sonoto so uradno objavili, da na predsedniških volitvah 10. junija nobeden izmed treh kandidatov ni dobil potrebnega števila glasov, da bi bil izvoljen za novega šefa države. Največ glasov je dobil voditelj Stranke narodnega revolucionarnega gibanja Victor Raul Haya de la Torre, in sicer 588.237 ali 32,37 odst., medtem ko je predsednik Stranke narodne unije Fernando Belaunde dobil 543.828 glasov, bivši perujski predsednik general Manuel Odria pa 481.434. Ker nobeden izmed treh kandidatov ni dobil tretjine glasov (33,34 odst.), bo novega predsednika imenoval perujski parlament, kot' to v takem primeru določa ustava. Tokrat bodo prvič uporabili to ustavno določbo. Z II. revijo jugoslovanskega baleta Začel se je Deseti ljubljanski festival Program se bo odvijal skozi vse poletje tudi z nastopom folklornih skupin iz inozemstva V monumentalnih ljubljanskih «Križankah» .se je v nedeljo začel X. ljubljanski festival z II. revijo jugoslovanskega baleta. Nastopil je zagrebški operni Da-let s tremi deli Kabaljevskega, M.de Falle in Bartoka, sinoči pa je bil na programu znameniti balet Čajkovskega «Labodje jezero», prav tako v izvedbi zagrebškega opernega baleta. V okviru Prireditven* poslovalnice «Festival» bo nastopila cela vrsta kulturnih ustanov s svojimi prireditvami, slovenskih in jugoslovanskih, pa tudi inozemskih. Program se je pravzaprav že začel odvijati v juniju, v kolikor ga ni preprečevalo vreme. Vendar pa ostane jedro Festivala zamisel o izmeničnih bienalih baleta in opere. Tako je letos na vrsti spet revija jugoslovanskega baleta, ki se je kot smo omenili v začetku, začela v nedeljo z nastopom zagrebškega opernega baleta in ki se bo nadaljevala po naslednjem programu: 3. VII. Gershvin: «Amerikanec v Parizu» (Izvaja reški operni balet); 4. VII.: Nastop in simpozij mladinskih komornih skupin Centra za estetsko vzgojo (Ljubljana) in Pionirskega kaza-lišta (Zagreb); 5. VII.: Prokofjev: «Romeo in Julija» (Izvaja sarajevski operni balet); 7. VII.: Osterc: «Iluzije» (Izvaja ljub- ljanski operni balet); 9. VII.: Prokofjev: «Klasična simfonija», M.de Falla: «Ljubezen čarovnic», Brandjolica: «Velemestne variacije» (Izvaja skupljanski operni balet). Program bo potekal skoraj skozi vse poletje in bo prinesel številne zanimivosti iz Jugoslavije in iz tujine. Tako bo iz Skoplja nastopil folklorni ansambel «Orce Nikolov» z Biseri jugoslovanske folklore. Nekaj posebnega utegneta biti tudi «Večer gvinejske folklore» v izvedbi gvinejskega folklornega ansambla «Kejta Fodeba» in «Koncert pesmi latinske Amerike» v izvedbi skupine «Manfiji-ko». Videli bomo tudi ukrajinsko folkloro v izvedbi folklornega ansambla «Veriovka» — večer berlinske revijske skupine in pa večer madžarske folklore v izvedbi najkvalitetnejšega folklornega ansambla iz Budimpešte. Koledar prireditev se nadaljuje v tem vrstnem redu: 12. julija: Orli: Premetenka (V izvedbi ljubljanskega opernega gledališča), 14. julija: Orff: Premetenka (V izvedbi ljubljanskega opernega gledališča), 17. julija: Biseri jugoslovanske folklore (V izvedbi makedonskega folklornega ansambla «Orce Nikolov» iz Skoplja), 19. in 20. julija: Smole: Igrice (V izvedbi O-dra 57), 3. avgusta Večer Gvinejske foklore (V izvedbi gvinejskega folklornega ansambla «Kejta Fodeba») 6. avgusta: Koncert pesmi Latinske Amerike (V izvedbi skupine «Manji-fiko»), 11. in 12. avo.: Giradoux: Amfitrion 38 (V izvedbi gledališča «Ad Moc»), 13. avgusta: Večer berlinske revijske skupine, 21. avgusta: Ukrajinska folklora (V izvedbi folklornega ansambla ♦ Veriovka»), 27. avg.: Večer madžarske folklore (V izvedbi najkvalitetnejšega folklornega ansambla iz Budimpešte), 1. septembra: Držič: Tripče de Utolče (V izvedbi Mestnega gledališča Ljubljana). 1. 1956 je sklenil s konservativcem *nuelom Pradom in ga podprl, Je zmagal kar je zbudilo dokajšnje presenečenje, v kolikor Brado meščanski politik, des-n'čar, vtem ko je APRA napred-gibanje. Do tega pa je prišlo, er Je bilo gibanje APRA dotlej Prepovedano in izven zakona, na nsnov! volilnega zavezništva s “radom pa si je zagotovilo po-bovno legalno delovanje. v predvolilni propagandi se je k* Torte sicer držal svojega programa, govoril o agrarni refor-n,'> kot nekdaj, skušal pridobiti Zaupanje delavcev in kmetov, 'andar je to delal tako, da ni 5 svojimi nastopi preveč izzival desnice. Preizkusni kamen je bil 'bdi njegov odnos do Kube. Si-Cer je tudi danes ne obsoja, za-vzema se nasprotno celo za vzpo-atavitev diplomatskih odnosov z ni°, samo da je na predvolilnih zborovanjih nastopal s poudarje-p° Protikomunističnim stališčem, Ptorda tudi zaradi tpga, ker so Jus Kozak 70-letnik 27. prejšnji mesec je slavil 70-letnico svojega plodnega pisateljskega življenja slovenski pisatelj, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti JUS KOZAK Jui Kozak se je rodil v Ljubljani 27. junija 1892. Leta 1911 je maturiral, nato pa je do leta 1914 študiral na Dunaju zgodovino in zemljepis. Kot pri-podnik prerodovskega gibanja je bil drugo polovico leta 1914 obsojen na mesec dni zapora. Nato je bil do aprila 1917 v vojski, od leta 1918 pa profesor na ljubljanski realni gimnaziji. Od leta 1935 do začetka okupacije je bil tudi urednik revije «Ljubljanski zvon*. Med okupa cijo je bil zaprt v Novem mestu, nato v belgijski vojašnici v Ljubljani med talci, pozneje pa konfiniran in interniran v Italiji. Po osvoboditvi je uredil ■Slovenski zbornik 1945, v letih 1946 in 1947 je bil še urednik osrednje slovenske literarne rc vije -Novi svet». Zatem je bil imenovan za upravnika Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, kar je bil do svoje upokojitve Svoje prve spise je Juš Kozak objavil že kot dvajsetletnik. V političnih č.ankih m satiričnih Narodnih pripovedkah se «e potegoval zu uresničenje narodnostnih in socialnih teženj slovenskega naroda. V času od 1918 do 19311 je vnašal v svoja dela problem razkola med starim pa-triarhalno-kmečkim in mestnim življenjem. S svojimi novelami iz tega časa in romanom iz življenja v ljubljanskem pied-mestju -Sentpeter* se je n veljavi! kot umetniška osebnost. Kmečko življenje je Kozak opisal v dveli povestih, -Beli macesen» in «Ledov grad*. Oblikovno zelo dovršeno je Kozakovo delo «Celica», popis pisateljevih doživetij, podoba človeka, ki je sanjal o svobodi na-toda, odmev zgodovinskih dogodkov izven zidov jeliušnice s pisano in bogato golenjo oseb. Leta 1940 so izšle njegove Muske» — zrcalo časa pred ,rugo svetovno vojno, ko je fašizem grozil uničiti vso evropsko kulturo. Delo je preurejeno ponovno izšlo teta 1949. Pomembno kot zrcalo dobe p' Kozakovo najobsežnejše delo 'Z doživetij med okupacijo, «L -sina žlica», v dveh delih. V njem omioveduje o svoji usodi m o življenju, med vojno, kaže podobo ječ, zaporov, internacije in pa ljudstvu v boju za svobodo. Pa vojni je napisal med drugim še povest «Gašper Osat» in «Balado o ulici v neenakih kiticah», ki je bila tudi dramatizirana. Nekatera svoja najboljša dela je pisatelj ob svoji 60-letnici zbral v knjigi -Stezice* (1952). Juš Kozak je svojevrsten pripovednik, ki je zlasti razmišljajoč filozof in družbeni kritik. Pri njegovem literarnem delu ga je predvsem navduševala resnica, boril se je proti -neumnosti, neiskrenosti m hipokriziji* in sploh cenil v umetnosti tn življenju vse, kar je iskrenega. Za svoje pisateljsko delo -e že pred petimi leti dobil najvišje jugoslovansko priznanje za literaturo: diplomo Zveze jugoslovanskih književnikov in Zveze jugoslovanskih založb, katere je bil pred njim deležen samo še Ivo Andrič, K čestitkam ob njegovi '''■letnici se pridružujejo tudi Slovenci izven meja domovin*. V svojem boju z naravo, človek nenehno odkriva njene tajne Geofizikalno leto mirnega Sonca prineslo nova odkritja Sonce še vedno predmet največjega zanimanja - Rakete in umetni sateliti odlični pripomočk znanstvenikov pri njihovem elu d Tako imenovano mednarodno geofizikalno leto — v katerem so številni učenjaki, observatoriji in laboratorij vsega sveta proučevali, sodelujoč med sabo, pojave v zvezi s Soncem — je v resnici trajalo več od leta dni, in sicer od 1957. do 1959. leta. Bilo je to v obdobju, ko se je na Soncu pojavilo največ viharjev. Učenjaki so to predvideli, pa so zaradi tega za geofizikalno leto izbrali prav ta čas. Tl dve leti sta bili zares srečno izbrani, ker je v času njunega trajanja prišlo celo do več zanimivih pojavov, kot se je glede tega predvidelo, a tudi pogoji njihovega registriranja so v tem času bili najugodnejši. Od 1775. leta, ko so prvič začeli te pojave opazovati in proučevati, je prešlo že 19 sončnih sezon, od katerih je vsaka trajala okrog 11 let. Najnovejši ciklus se je začel 1. 1954 in bo trajal do leta 1965. Izkazalo se je, da je v tem času bilo največ sončnih madežev in da je intenziteta veličastnih pojavov, ki spremljalo te madeže, bila izredno velika. V času od 1964, do 1965. leta, t. j ob koncu devetnajstega ciklusa, bo dejavnost na Soncu padla na najnižjo -stopnjo. In prav zaradi tega, da bi se pojavi na Soncu in njihove posledice mogli proučiti tudi v mirnejšem obdobju, je bilo sklenjeno, da se organizira še eno geofizikalno leto. Učenjaki raznih dežel so se strinjali, da bi to bilo koristno, nakar so bili postavljeni ustrezni temelji za ta novi znanstveno-raziskovalni podvig, imenovan Mednarodno geofizikalno leto mirnega Sonca. Največja znanstvena dejavnost bo razvita 1964. m 1965. leta, ker bo Sonce v tem času •— kot predvideva znanost — najmir-nejše. Napredek, ki se je zadnja leta dosegel na področju raket in u-metnih satelitov, je tako velik, da bo v dobršni meri olajšal učenjakom njihovo delo. Zdaj bo moč mnogo lažje in neposrednejše proučevati kozmične žarke, značilnosti visoke Zemljine atmosfere, posebno ionosfere, zemeljski magnetizem, svetlobo neba ponoči, polarno svetlobo, kar bo važno tudi za tako imenovano aeronomijo, novo panogo znanosti, ki se ukvarja izključno s fizično-kemičnimi značilnostmi stratosfere. V preteklem geofizikalnem letu je bilo ugotovljeno, kako se razvijajo erupcije, ki se pojavljajo na površju Sonca blizu omenjenih sončnih madežev ali celo na njih samih. S tem, da se je Sonce proučevalo s pomočjo raket in umet- nih satelitov, so tudi rezultati proučevanja bili natančnejši. Zemljina atmosfera namreč v nekem smislu filtrira sončno žarčenje, tako da do naših oči, oziroma teleskopa ne prodre vse, kar bi želeli videti. Atmosfera vpija ultravioletne, ultrardeče In x-žarke. Izven atmosfere je žarčenje zelo intenzivno (posebno ultravioletni žarki), kar v visokih slojih naše atmosfere ustvarja električna stanja, katera olajšujejo (lahko f>a povzročajo tudi motnje) radijske oddaje med eno točko na Zemlji in drugo. Danes je razmeroma lahko fotografirati Sonce izven zemeljske atmosfere. To je predvsem mogoče s pomočjo balonov, ki so napolnjeni s helijem. Nanje se privežejo teleskopi z odprtino do 30 centimetrov in tako je bilo na film posneto tudi Sonce v višini 30 kilometrov nad Zemljo. Prekrasne fotografije, katere sploh niso bile poškodovane zaradi nemirnosti atmosfere ali njenega absorpcijskega delovanja, ki smo ga malo prej omenili, so pokazale, oziroma odkrile pravo strukturo sončne površine, imenovano «fotosfera». Fotosfera se nam kaže — kot se je tudi predvidevalo — kakor da je sestavljena od briljantnih zrnc, med katerimi so ozke temne cone. Lahko se določi tudi njihova mera: naj- manjša imajo v premeru 300, največja pa 1500 kilometrov. Laboratorijski poizkusi vodijo do predpostavke, da so to pravzaprav stebri plina s tempera- turo približno 6000 stopinj Celzija, ki se dvigajo nad površino Sonca v dokajšnjo višino in padajo nazaj, pri čemer se ohlajajo, brž ko se njegovi površini spet približajo. Doslej se je s fotografiranjem marsikaj doseglo, pričakuje pa se, da bo z njegovo pomočjo v novem geofizikalnem letu prišlo do novih odkritij, še posebej, da bo moč natančneje spoznati naravo in strukturo omenjenih zrnc. Mnogo pričakujejo tudi od fotografiranja sončnih madežev, katerih narava je prav tako zelo malo jasna, kot je tudi nepoznana njihova struktura. O-krog temnega jedra madežev je moč opaziti določene pravilne svetle trakove, ki so široki do 300 kilometrov. Zdi se, da niso podrženi magnetskim poljem, kot madeži. Omenjeno je bilo, da se je precej doseglo že samo s fotografiranjem s pomočjo balona v višini 30 kilometrov, vtem ko je danes moč pošiljati umetne satelite v še večje višine, kjer lahko opravljajo vlogo pravcatih observatorijev. Lahko se jih izstreli celo nad sto kilometrov visoko in funkcionirajo zelo dobro. Fotografski aparati, spektroskopi, različni inštrumenti za registriranje kozmičnih žarkov pošiljajo s pomočjo radija na Zemljo takšne podatke, do kakršnih bi sicer nikoli ne mogli priti. Znano je, da kozmični žarki, oziroma električno nabiti delci, neprenehoma bombardirajo Zemljo. Toda do zemeljske površine se prebijejo samo tisti, ki so na svoji poti skozi atmosfero bili izpostavljeni določenim preobrazbam. Nad atmosfero pa je moč registrirati tudi protone ali vodikova jedra. Njihov izvir je nepoznan, čeprav je bilo ugotovljeno, da prihajajo tudi s Sonca in da jih je več, ko so na Soncu perturbaci-je. V primeru, da .kozmični žalski zadenejo umetni satelit, «e pri tem ustvarijo žarki-x, ki bi za kozmonavte utegnili biti smrtonosni. Z mirnim Soncem je ta nevarnost, se zdi, manjša, iz česar bi mogli sklepati, da se bodo morala bodoča človekova potovanja v vesolje omejiti na tista leta v ciklusu, ko na Soncu ni viharjev. Toda sodobna in bodoča tehnika bosta verjetno rešili tudi to vprašanje, V novem geofizikalnem letu, ko je Sonce mirno, bodo proučevali tudi tako imenovani Al-lenov obroč, ki se o njem zadnji čas toliko govori v zvezi z nevarnostjo, ki mu grozi ob poizkusnih eksplozijah vodikovih bomb v atmosferi. Raziskovanja od 1964. do 1965. leta, ki se nanje številne dežele temeljito pripravljajo, bodo gotovo prinesla številne nove podatke, ki jih v preteklem geofizikalnem letu ni bilo moč zbrati, ker pač še ni bilo na razpolago umetnih satelitov in vesoljskih observatorijev. S—f—5|=f tmrmnmi mmmlm .............................................................................................muhi....m..................... OVEN (od 21.3. do 20.4.) Prouči-vse plati predloga, ki ste ga Ptavkar prejeli Resiti boste morali delikatno vprašanje. Zdravje nespre-1,1'‘njeno BIK (Od 21.4. do 20.5.) Prepričali “osle vplivno osebo o koristnosti Sv°>ga načrta. Glede svoje čustve-5* zadeve, zaupajte v bodočnost. Zdravje zelo dobro. OVOJCKA (od 21.5. do 22.6.) 1-razumevanje do vaSih mlaj. sodelavcev. Spoštujte sklepe, st>r*jete v okviru družine. RAK (od 23.6. do 22.7.) Potrudite ?*• da popravite člmprej napako, i1 jo Je storil vaš sodelavec. S svo-Pomlrljlvostjo boste resili neprl-»POL Zdravje odlično. LEV («d 23.7. do 22.8.) Dokaj na-porno poslovno tekmovanj* vam bo zagotovilo nepričakovan uspeh. Srečne ure z ljubljeno osebo. Zdravje dobro. DEVICA (Od 23.8. do 22.9.) V poslu se ne spuSčajte v tveganja. Z malo dobre volje boste uredili družinski spor. Zdravje dobro. TEHTNICA (od 23.9. do 23 10.) Nastopil Je odločen čas za uresničitev vaSih načrtov. Bodite Iskreni z osebo, ki vas iskreno ljubi. Izboljšano zdravje. ŠKORPIJON (Od 24.10. do 22.11.) Zelo ugodne okoliščine za uresničitev važnih načrtov. Bodite nekoliko bolj spravljivi do drage osebe. Zdravje dobro. STRELEC (Od 23.11. do 20.12.) Ne polagajte važnosti samo na nepo. sredne koristi, ampak glejte dalje. Potrebna reorganizacija v vašem gospodinjstvu. Zdravje dobro. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Da bi vaš| napori in žrtve ne bili zaman, ukrepajte odločno. Znova boste upostavlli mir v družini. Zdrav. Je zelo dobro. VODNAR (od 21.1. do 192.) Uspeh vam je zagotovljen, če se boste pokazali spravljivi. Srečanje z osebo, ki ste nanjo že pozabili. Zdravje dobro. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Na vsak način se potrudite, da bo sodelovanje s predstojniki čim boljše Posvetite več časa družinskim vpra. Sanjem. Zdravje Izvrstno. Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba in koledar; 11.30: Šopek slo- venskih; 11.45: Vrtiljak; 12.15: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 17.00: Igra klavirski duo Russo-Safred; 17.20: Sem in tja po lahki glasbi; 18.15: Umetnost, knji. ževnost in prireditve; 18.30: Itali- janski operni pevci; 19.00: Sopranistka Nada ZrimSek; 19.15: Glasba za najmlajše; 19.30: «Zakladi kralja Matjaža», prvi del; 20.00: Sport; 20.30: Večer z Amibrosejetn, Danny. jem Weltonom in Henrijem Salvadorjem; 21.15: Ansambel Srečko Dražil; 21.30: Sonate za klavir Ludvvika van Beethovna; 22.20: Ples v blue jeans; 23.00: Orke- ster Louis Armstrong. 12.00: Plošče: 12.20: Glasbena oddaja; 12.25: Tretja stran; 13.15. Kakor juke-box?; 13.35: Carlo Pac-chiori in njegov ansambel; 14.00: Radijska Igra; 14.35: Franco Russo in njegovi ansambli. Tarek. 3. Julija 1003 Nacionalni program 6.30: Vreme na Ital. morjih; 8.20: Omnibus; 10.30: Pirandello v spominih nekoga, ki ga je poznal; 11.00: Omnibus; 12.00: Pojejo Lucia Altieri, Bob A zzato in drugi; 13.00: Tour de France; 13.30: Včerajšnji uspehi-popevke; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Upodabljajoča umetnost; 15.30: Plošče; 15.45: Italijanske ljudske pesmi in pl »si; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Komorna glasba: 18.15: Koncert lahke glasbe; 19.10: Glas delavcev; 20.00: Sport; 20.20: Tour de France; 20.35: Jazzovski program; 21.10; Simfonični koncert; 22.40: Plesna glasba. Sloveniia II. program Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos KL; 7.15; Glasba za dobro jutro; 12.00: Glasba po željah; 12.40: Glasba po željah II. del; 13.40; Mali ansambli; 14.00: Zabavne popevke; 14.30: Dva koprska zbora; 15.15: Zabavna glasba; 15.30: Poskočne in okrogle; 15.55: Lahka glasba; 16.00: Filmske melodije; 16.30: Tretja stran; 16.45; Operna glasba; 17.40: Bojan Adamič; In njegov orkester; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Fausto Cigliano; 19.30: Preno* RL; 22.15: Armando Trovaloll Il» njegovi ritmi; 22.35: Glasba n lahko noč; 23.00: Prenos RL. 6.00: Jutranja glasba; 8.35; Poje Gian Costello; 8.50: Sodobni ritmi; 9.35: Glasbeni program; 10.35: Po. jejo Mario Abbate, Paolo Bacilie-ri in drugi; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.00: Dekle ob 13 vam predstavlja: 14.45: Plošče; 15.00: Album pesmi; 16.00: Ritmi in melodije; Tour de France; 17.15: Italijanske narodne pesmi; 17.35; Ma. la ljudska enciklopedija; 17.45; Lirični koncert; 18.35: Vaše najljubše pesmi; 21.00: Pesmi za Evropo; 21.30: Poročila; 21.45: Večerna glasba. III. program 18.30: Gospodarska rubrika; 19.00: Glasbeni program; 19.15; Pregled italijanske literature; 19.30: Vsako-večerni koncert; 20.30: Revija re. vij; 20.40: Dvorakova sonata za violino m klavir; 21.20: Erik Satir In «Skupina šestih» — koncertni program. 5.00: Dobro jutro!; 8.00: Zborovski napevi; 8.25: Zabavni kalejdoskop; 8.55; Počitniško popotovanje Od strani do strani; 9.10: Odmevi Iz nordijskih dežel; 9.45: Vaški kvintet s pevci; I0.15: Od tod in ondod; 11.00: Besedo imajo pihla; 11.20: Rolf in Aleksandra Becker; 12.05: Slavko Korošec: Domovini (igra ansambel Srečka Dražila); 12.15: Kmetijski nasveti; 12,25: Melodije ob 12.25; 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 13.30; Iz oper slo. venskih avtorjev; 14.05: Glasbeni omnibus; 14.30: Prireditve dneva; 14.35: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20: Zabavni intermezzo; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Z našimi skladatelji po domovini; 18.00: Poročila; 18.10: Dvaj. set minut ob glasbenem avtomatu; 18.30: Poje Komorni zbor iz Maribora; 18.45: S knjižnega trga; 19.05; Glasbene razglednice; 20.00: Udar na udar (na predvečer dneva borca); 20.30: Radijska igra; 2i.30: Pavel Sivk: Istrska legenda za violino m klavir; 21.46: Po strunah in tipkah; 22.15: Rendez-vous z našimi orkestri zabavne glasbe; 23.05: Se veš...; 23.45: Romantičnim plesalcem; 24.00: Zadnja poročila. Ital. televizija 17.30: Program za najmlajše; 18.30 Dnevnik; 18.45: Nikoli ni prepozno; 19.15: Rim v času Panini, ja; 20.20: Sport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Kinematografski dokumenti; 23.00: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.10: Televizijska igra; 22.10: TV dnevnik; 22.35: Pogovori s pesniki. Jug. televizija NI SPOREDA Prireditve in razstave na slovenskih šolah • s lili Osnovna šola7 v Ul. Donadoni Osnovna šola v Borštu »0 Osnova šola v Ul. sv. Frančiška Osnovna šola v Barkovlj^h PRIMORSKI DNEVNIK Vreme včeraj: najvišja temperatura 24, najnižja 15.8, ob 19. uri 21; zračni tlak 1016.2 pada, veter 1 km severovzhodnik, vlage 42 odst., nebo 8 desetin oblačno, morje rahlo razburkano, temperatura morja 20.1 stopinje. r i r ški leviti Danes. TOREK, 3. julija Nada Sonce vzide ob 4.20 In zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.38. Luna vzide ob 5.44 in zatone ob 21.02 Jutri, SREDA. 4. Julija Uroš SINOČI NA SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Z glasovi običajne večine sprejet regulacijski načrt Proti predloženemu sklepu so glusovali svetovavci KPI, NSZ; PSI in MSI ■ Nov načrt je preveč površen in pomanjkljiv Sinoči je tržaški občinski svet . vec odv. Puecher poudaril, da bo-1 načrt preveč površen in pomanjk- z glasovi svetovavcev Krščanske ■ do oni odobrili predložen regula-demokracije. Socialdemokratske j cijski načrt predvsem zato, ker stranke, Liberalne stranke, sve- se strinjajo, da je treba zaklju-tovavca Simčiča za «Slovensko li-lčiti razpravo in da ga je treba sto» in Tolloya za «Tržaško uni- sprejeti, da se prepreči interven jo» sprejel splošni regulacijski na- črt za tržaško občino. Proti predloženemu sklepu so glasovali svetovavci KPI, NSZ, PSI in MSI. S poročilom odbornika za javna dela podžupana prof. Cumbata, ki je odgovoril na intervencije svetovavcev v obširni diskusiji, ki se je vlekla skozi mnogo sej občinskega sveta, se je zaključila razprava. Prof. Cumbat je kot odbornik za javna dela in v imenu občinskega odbora odgovoril na razne kritike in sporočil, da je odbor sprejel tudi nekatere, za večino sprejemljive predloge, ter še enkrat ponovil stališče odbora, da je treba čimprej sprejeti regulacijski načrt, češ da je že potekel rok, ki ga je občini po- cija ministrstva za javna dela. Poleg tega je izrazil nezadovoljstvo svoje skupine, da je bila nenadoma prekinjena diskusija, potem ko je 'odbor sprejel nekatere popravke. Hkrati pa je dejal, da ima regulacijski načrt osnovno napako, da vsebuje splošna in delno tudi podrobna pravila, kar je popolnoma napačno in kar bo v bodočnosti povzročilo številne težave v občinski upravi, zlasti na področju gradnje stanovanjskih hiš in drugih zgradb v tistih predelih mesta, kjer bi morale biti gradnje nadzorovane. Te kritike svetovavca večine še bolj pod-krepujejo kritike opozicijskih svetovavcev, da je nov regulacijski ljiv. Dr. Dekleva za pomoč oškodovanim kmetom Na sinočnji seji je svetcvavec Neodvisne socialistične zveze dr. Ježe Dekleva postavil županu vprsšanje v zvezi s škodo, ki jo je povzročilo neurje s toče 26. t.m. med Barkcvljami in Kcnkonelom ter med Opčinami in Pfdričami. Dr. Dekleva se je v svojem vprašanju zavzel za to, da bi pristojne cblasti priskočile prizadetim kmetovavcem na pcmoč, predvsem v raznih kmeujskih prispevkih. Celotno besedilo vprašanja dr. Dekleve bomo zaradi pomanjkanja prostora objavili v naši jutrišnji številki. V pismu predsedniku vlade A Vidalijevo vprašanje o nabrežinski zadevi s laž e Poslanec Vittorio Vidali je poslal pr.edsednikp vlade vprašanje, v katerem želi vedeti,' ali še'predsedniku vlade ne zdi potrebno seznaniti se z vsebino korespondence med vladnim generalnim komisarjem za tržaško področje in de-vinsico-nabrežinskim županom (pisma od 1. in od 19. junija letos), v zvezi z izdajo gradbenega dovoljenja, ki ga je zaprosila «Opera Assistenza per i profughi Giuliani e Dalmati». Poslanec Vidali pravi, da iz o-menjene korespondence izhaja da argumenti in ton, ki jih je uporabljal generalni vladni komisar, niso bili korektni in niso bili v skladu z resničnimi dejstvi, kar popolnoma upravičuje negativno mnenje in ogorčenje vseh, ki so v omenjeni občini in na ostalem tržaškem področju zvedeli za stališče generalnega vladnega komi-sarja. Poslanec Vidali meni, da bi moral predsednik vlade, potem ko se bo seznanil z omenjenimi p.smi, posredovati v tej zvezi, da se v bodočnosti podobni krivični in nezaželeni dogodki vladnega vmešavanja v delovanje občinskih uprav na tržaškem področju preprečijo. VČERAJ NA SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH Z italijanskimi nalogami začetek zrelostnih izpitov Danes na realni in klasični gimnaziji ter na učiteljišču prevod iz latinščine, na trg. akademiji pa naloga iz trgovinstva Začela se je velika matura, odločilni dnevi za mnoge dijake, ki so dokončali šolanje na višjih srednjih šolah in se pripravljajo za vstop na univerzo ali v poklicno delo. Na slovenskih šolah je letos skupno 85 kandidatov, in sicer 14 na realni gimnaziji, 11 na klasični gimnaziji, 21 na učiteljišču in 39 na trgovski akademiji. Med temi so všteti tudi kandidati iz Gorice Včeraj so vsi kandidati pisali nalogo v italijanščini, danes bodo imeli na klasični gimnaziji, na realni gimnaziji in na učiteljišču prevod iz latinščine, na trgovski akademiji pa nalogo iz trgovinstva. Na klasični gimnaziji so imeli kandidati včeraj na izbiro tri na- loge. Prva naloga: «Resnična zgodba Manzo nijeve spreobrnitve je napisana v njegovem delu». . Druga naloga: «Vzpostavitev prestolov in nova vrenja med narodi med 1815 in 1830». Tretja naloga: «Tassov grob. Ti razumeš veliko kopičenje čustev, ki izhaja iz presojanja nasprotja med veličino Tassa in skromnostjo njegovega groba. Toda ne moreš imeti pojma o drugem nasprotju, namreč o tistem, ki ga občuti oko, navajeno neskončnega sijaja in razsežnosti rimljanskih spomenikov, v primerjavi z neenotnostjo in preprostostjo tega groba. Občuti se žalostna in besna uteha ob misli, da ta revščina vendarle zadostuje, da vzbuja za- ‘t"V ‘%l )e ODClnl po- VIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllilllinilMIIIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIMMilllllllllll lil ltlao zfe dinske iniciative tržaškega podroc ja ugotovil, da so v sedanjih po gojih še posebej aktualna načela MI sprejeta na konferenci aprila 1961. leta in zlasti ona, ki govore o sodelovanju z mladino italijanske narodnosti, ter načela pravilnika, Ki govore o dolžnosti p kitične akti vizacije mladincev. Istočasno ugotavlja aktiv, da je nujno potrebno okrepiti slovenske narodnoobrambne organizacije in v prvi vrsti SKGZ, ki mora postati še bolj vseslovenska ra ki mora podčrtati svojo neodvisnost od političnih skupin n strank,-'- V tem okniru se pomen MI še poveča, in mladina bo morala sprejeti nove, še težje naloge. Zlito je aktiv mnenja, da je treba narediti vse napore, da se organizacija razširi in utrdi. jena naprava za dezinfekcijo, ki jo sedaj grade Javna,^kladišča. Gre za dobave proft; «Avstriji, «vswjuttf ' celic, med katerimi bo največja zmogljivost žele*niškeg^ imela vagona. Izboljšanje prejemkov v cementni industriji 28. junija so predstavniki indù, strijcev, ki izdelujejo cement in podobne proizvode, ter predstav, niki sindikatov delavcev industrije cementa sklenili sporazum, ki se tiče delnega izboljšanja prejemkov. Pri pogajanjih je bil navzoč tudi sindikalni predstavnik iz Trsta. Po tem sporazumu bodo od pr. vega julija 1962 dalje upoštevali doklade, ki jih dobivajo delavci za delo v izmenah ter za težka in nezdrava dela, tudi pri določanju božične nagrade, plačanih do-pustov in praznikov. V ta namen bodo povečali za 20 odstotkov do. datke, ki jih dobivajo delavci gradbene industrije namesto pia. čanih praznikov, dopustov in božične nagrade. Razen tega bodo plačali delavcem ki so bili zaposleni pred 1. julijem enkratno nagrado 20.000 lir in delavkam 17.000 lir namesto poviškov za preteklo obdobje. To vsoto bodo izplačali takole: delavcem 10.000 lir 31. julija in 10.000 lir 31. oktobra; de. lavkam pa 10.000 lir 31. julija in 7.000 lir 31. oktobra. PODATKI ZA JUNIJ «L Padec prometa Javnih skladišč OB OBISKU MINISTRA ZA TRGOVINSKO MORNARICO Potrebe tržaškega pristanišča p reti oee n e mini st r u M aere I i i j u Javna skladišča naj se oprostijo izdatkov za upravljanje železniškega omrežja v pristanišču Za Trst enake klavzule kot za Hamburg v okviru EST * Problemi miljskih ribičev Tržaški gospodarstveniki so iz- »uri««« vat jlSH-ì prog. ®prog. Tudi ob tej priliki je Junija je prèmer JdVmh fskta-' dišč tržaškega pristahišča dosegel 154.0CO ton in je bil za 10.3 odstotka nižji kot istega meseca lanskega leta, ko je znašal 172.732 ton. Promet Javnih skladišč je v letošnjem prvem polletju dosegel 1.032.000 ton in je bil za 8.5 odstotka nižji kot v istem razdobju lanskega leta, ko je znašal milijon 127.000 ton. r« vpwsanje u gitano rešeno v vseh ostalih italijanskih pristaniščih, kjer skrbi tudi za ,to dtlava p tronca železniška u- . .Z rešitvijo tega vprašanja bi namreč. prefej razbremenili /izdatke Javnih Skladišč in s tem okre- pili njihovo konkurenčnost. Zato je predsednik Javnih skladišč dr. Tanasco prosil ministra, naj posreduje pri vladi, da se Javna skladišča končno razbremenijo. Tanasco je tudi opozoril ministra, da je ostal promet med Trstom in zalednimi državami v zadnjih petih letih na približno1 isti ravni, medtem ko se je promet teh držav v celoti precej povečal. Od ,a povečanja pa je imela do-j korist samo Reka, kar poni, da je tržaško pristanišče izgub ! o del prometa. Fedsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi je orisal konkurenco, ki jo delata reško in hamburško pristanišče Trstu ter dejal, da mora vlada poskrbeti za boljše Železniške usluge, da bo Trst laže konkuriral s Hamburgom, ter za porrloč -Javnim skladiščem, da znižajo tarife pristaniških uslug, da bodo lahko na ta način konkuri- hkrati pa so tudi prosili, najt. oc zgradi pomol, ob katqp^pv' nòdo rala, z Reko. iMirfište.r -1 jè obljubil, da se bo za stvar zavzel ter da bo država pq^egla vmes, da se izboljšajo usluge tržaškega pristanišča. Končno je še obljubil, da bo vlada ob pristopu Avstrije k Evropskemu skupnemu tržišču zahtevala, da se tudi Trstu priznajo prednostne klavzule, kakršne že uživa Hamburg v okviru EST. Minister je bil tudi v Miljah, kjer je sprejel predstavnike tamkajšnjih ribičev. Ti so se mu pritožili nad ribolovom z mrežami vlečnicami, ki uničuje ribji zarod, limimi iiiiiiiiiiiijjiimimiimimmiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimimmiiiiiiiiiimmitiiiiitiiiiiiiuiiii luminili iiiiimuiimiiii umu mm iiiiiiiiiiiiimimmimiiiiii PREDAVANJE STROKOVNJAKA PSI DR. BONACINE Nacionalizacija električnih podjetij pomeni zmago naprednih sil v državi Mali delničarji lahko preprečijo špekulacije monopolistov in s tem padec vrednosti delnic Nižji tečajni izpit na strok, šoli v Dolini N? strokovni šoli v Dolini so letos uspešno opravili nižji tečajni izpit Jordan Bandi, Viljem Bandi, Marijan Gropajc, Mirko Kraljič, Boris Rapotec, Oskar Zobec, Lidija Cesnik, Sonja Pregare, Sonja Strajn in Marija 2erjal. Trinajst dijakov ima popravne izpite, dva pa sta odličnjaka. Uvoz banan skozi Trst Ministrstvo za kmetijstvo je odločilo, da bodo izključno skozi Na sedežu Italijanske socialistične stranke je član gospodarske komisije FSI dr. Ercole Bonacina govoril o nacionalizaciji električne industrije. Predavatelj je najprej nakazal, kako bo delovala nova državna u-stanova (ENEL), ki bo proizvaja- la in razdeljevala etektrično energijo. Predvsem bo ustanova delovala kot navadno podjetje na o-snovi zakonov tržnega gospodarstva, kar pomeni, da bo morala kriti izdatke z dohodki in ne bo določala političnih cen kot podjetja, ki skrbe za nudenje družbenih uslug. Ustroj ustanove, način razdeljevanja električnega toka, razne tehnične in juridične podrobnosti itd. nodo določili z zakoni na osnovi pooblastil parlamenta. Nato je orisal izjeme, ki veljajo za občinska električna podjetja in zasebna podjetja, ki proizvajajo! tok za lastno upbra bo, Ta spadajo nacionalizacijo, Jce porabijo si zase vsaj 70 odstotkov proi*V' nega toka. Končno ne Abodb cionalizfrall zelo malih pofljétlj. Sar se tiče odškodnine električnim podjetjem, so upoštevali povprečje skupne vrednosti delnic v i----------------------------------- letih 1959-1961. Seveda so računi na tej podlagi le približni, saj so tudi nekateri demokristjani govorili celo o 5000 milijardah, medtem ko so socialisti zračunali, da bi morala znašati odškodnina od 1300 do 1400 milijard. Končno so se sporazumeli o 1500 milijardah, ki jih bodo izplačali v gotovini v 10 letih, in sicer v 20 obrokih po 75 milijard. Poleg tega bodo plačevali 5.5 odstotka obresti. V skladu z gospodarskim načrtovanjem pa bodo podjetja lahko tudi eskomptirala svoj kredit do drža- Da «e preprečijo posledice špekulacij z delnicami, jih bo nova električna ustanova ENEL lahko tudi kupovala in s tem zavrla težnjo po padanju njihove vrednosti. Seveda pa je od delničarjev samih, ki jih je okrog 270.000, odvisno, ali bodo -zaradi špekulacij monbpolistov utrpeli izgube ali — Včeraj ob 8. uri zjutraj so prispele v naše pristanišče tri ameriške vojne ladje iz sestava ameriškega sredozemskega brodovja. Gre za vljudnostni obisk težke križarke «USS Canberra» ter dveh torpedovk «USS Hyman» in «USS Òeaty», ki bodo ostale v pristani-jču do petka. Ladjam poveljuje admiral pomorske divizije J. W. Ai-les, poveljnik druge divizije križark VI. flote. Ladje so se vsidrale ob severnem pomolu Pomorske palače ob bok odreda italijanskih vojnih ladij, ki se mudijo v našem mestu že nekaj dni. V dopoldanskih urah je admiral Ailes obiskal mestne oblasti in admirala eskadie Ernesta de Pellegrinija dai Coi, ki lioveljuje italijanskemu brodovju, ki se trenutno mudi v pristanišču. Včeraj zvečer je godba ameriške mornarice priredila na Trgu Unità promenadni koncert, ki ga, bo ponovila tudjrjivcoj. L»d e ši bo lah-14o ogledalo tudi oh.-instVo. kakor si lahko ogleda tudi italijanske. JNHM Jdrugira plačeval davkov. V resnici pa bo moral od' okrog 590 mBi.jaM inkasa Odšteti državi 50 milijard, medtem ko so zasebne elekkričiie družbe plačevkte mnogo manj. 'Kar se kritik KPI tiče, da bodo družbe, 7ci bodo razpolagale z velikimi vsotami odškodnine, lahko izvajale monopol na drugih področjih, je dr. Bonacina dejal, da se ne sme pozabiti, da se bo v bodočnosti uveljavilo načrtovanje zlasti glede investicij ter da se bodo s tem špekulacije onemogočile. Seveda pa ne bo nevarnost popolnoma odstranjena. Tudi očitki z druge strani, da je zakon naper-jen predvsem proti malim delničarjem, ni upravičen, saj je dovolj, da ne .začno množično prodajati delnic, ki bodo potem o-hranile svojo vrednost. Vsekakor pa je treba predvsem zaščititi interese 50 milijonov Italijanov. Upoštevati je treba, da je vsota 1500 milijard sad kompromisa, kakor je tudi kompromisna rešitev zakona o pooblastilih, saj so socialisti zahtevali zakonski dekret. Vsekakor pa so postavili dokončno rok, ko se mora nacionalizacija izvesti, sicer se bodo obrnili na volivce, naj oni sami presodijo, kako so stranke v tej zadevi ravnale. Socialiste zanima predvsem bistvo, to je nacionalizacija, ki bo vsekakor pomenila zmago za napredne sile in hud udarec monopolistom. Kdor ima v rokah e-nergetske vire, namreč lahko odločno vpliva na vso jipspodarsko - --- JU. Hnk H 7 na politiko. Nàjbólj maéìldn dokaz za to je, da znaša bilanca družbe Edison in podjetij, s katerimi je povezana, nad 2000 milijard lir, to je polovico državnega proračuna. Po svojem izčrpnem predavanju je dr. Bonacina odgovarjal na razna vprašanja številnih posiušav-I cev. Diplome usiužencem Finmare Predsednik Tržaškega Lloyda adm. Capponi je izročil diplome 163 zaslužnim uslužbencem pomorskih družb Finmare. 12 jih je na ladjah Finmare že preko 35 let, ostali pa preko 20 let odnosno so preko 25 let zaposleni v uradih. Podobna svečanost, je bila itudi v CRDA. kjer so nagradili V8 uslužbencev, ki so v 'podjetju od 25 do 45 let. Tečaj za popravne izpite Opozarjamo starše malih maturantov, da zanje, kar je povsem umevno, ni potekel rok za prijavo v tečaj. Prosimo pa vse pri. z|dete ,da se prijavijo v tečaj t a k o j, ko bodo znani izidi malih matur. Vse informacije o tečaju daje uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu. Ui. Ginnastica 72, lei. štev. 93.167. itat&uurr lahko zasidrali ribiške ladjice. Tudi njim je minister obljubil svo jo pomoč. -r «il Pojasnilo o, ’’ ‘ vode v Miljah V zvezi z vestmi, ki so bile objavljene v nekaterih listih, da je pomanjkanje v,ode v Miljah poštam pereče vprašanje, ki ga za sedaj ni mogoče rešiti, sporoča miljska občinska uprava sledeče: Pomanjkanje vode, do katerega je prišlo pretekli teden, je bilo povsem izrednega značaja, ki so ga povzročile velika vročina in nekatere že odpravljene težave tehničnega značaja v' dvigalni centrali. Trditev, da se te težave ponavljajo vsako leto, nima nobene resnične osnove. Nekaj podobnega se je doslej pripetilo samo leta 1958 in 1961. Sedaj je v gradnji nov vodovod, zaradi česar bodo podobne težave popolnoma odpravljene že prihodnje leto. Vsak alarmizem je popolnoma neupravičen, čeprav se bodo lahko v sedanjem poletnem času dogodile podobne začasne neprijetnosti v zvezi z dobavo vode. V vsakem primeru pa bo, če bi se to še kdaj ponovilo, prebi-vavstvo pravočasno obveščeno, da se bo lahko vnaprej preskrbelo z vodo. IZŽREBANI DOBITKI NA VELESEJMU Sinoči so bili na velesejmu izžrebani za nagrade naslednji ob. iskovavci: 1. nagrada: Maria Cozzolino — Vrdelska cesta 23. 2. Sergio Kozič — Campo San Giacomo 11. 3. Giovanna Vardabasso — Ul. Toti 23. 4. Piero Tomšič — Ul. Donado. ni 16. 5. Silvana Manzin — Ul. Giuliani 2. železniško vozno karto je dobila Mirella Grandus — Istrska uli. ca 64. Z avtom s ceste pri Sesljami Ko se je včeraj nekoliko po pol. noči 42-letni Alceo Vidussoni iz Tržiča vračal iz Trsta domov z avtom po obalni cesti, je blizu cestarske hiše pri Sesljanu iz neznanih vzrokov zgubil nadzorstvo nad vozilom. Avto se je prevrnil, nato pa zletel na levo stran ceste. Pri tem se je Vidussoni ne. koliko rani) in pobil po glav; ter rokah. Avtomobilist, ki je privozil mimo, mu je priskočil na pomoč in ga odpeljal v tržaško bolnišnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Zdraviti se bo moral nekaj dni. KVOTE: 12 točk — 1.946.000 lir, 11 točk — 64.400 lir, 10 točk — 6700 lir. Eden izmed enajstih zma. govavcev z 12 točkami je iz Milj. nnillllllllHIIIIIM, .1.11111.............................................I" 11111 Ml H11H MI H1111H II H.unil.HUllim IMIMIM I..........IMMIMIMIMMMMMIIII nimanje in poživlja zanamstvo, medtem ko si ogledujemo ponosne mavzoleje, ki jih ima Rim, s popolno brezbrižnostjo za osebo, kateri so bili posvečeni, in po imenu katere niti ne sprašujemo, ali pa sprašujemo ne zaradi znane osebe, temveč spomenika. Giacomo Leopardi)». Na realni gimnaziji so imeli na izbiro te naloge: Prva: «Kandidat naj pove, kaj je novega zapazil v Pascolijevi poeziji». Druga: «Zgodovinske in socialne razmere ter novi ekonomski problemi v drugi polovici 19. stoletja». Tretja: Pascoli jeva poezija: Di Lassù La lodola perduta nell’aurora si spazia, e di lassù canta alla villa, che un fil di fumo quà e là vapora; di lassiì largamente bruni farsi i solchi mira quella sua pupilla lontana, e i bianchi bovi a coppie sparsi. Qualche zolla nel campo umido ___________________________e nero fùccicà al sóle, nétta come 1 . « specchio: fa il villano* mqnnelle in suo pensiero, e il cauto Set cuculo ha nell’orecchio. Giovénni Pascoli Na trgovski t/kadeiniji: -, Prva naloga: «Izmed pisateljev, katerim ste se letos približali, izperite enega in skušajte poudariti p jegov lik, delo, oblike njegove duševnosti, zaradi katerih je postal človek svojega časa, ali predhodnik novih časov, probleme ali ideale, ki so mu bili posebno pri Srcu». j Druga naloga: «Trgovina je skupno z industrijo in kmetijstvom sila, s katero se narod lahko prerodi in uspeva. Kandidat naj dokaže resničnost te trditve in naj po možnosti navede druge iile, ki po njegovem mnenju omogočajo večjo blaginjo». Na učiteljišču se je prva naloga nanašala na Manzonijeve «Zaročence», druga na poezijo Die-i>a Valerija, tretja pa je bila pedagoškega značaja in je moral kandidat obrazložiti, kako bo v življenju izkoristil izkušnje in tiauke starejših ljudi. Kino Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pokojne Eme Škerlj daruje Ema Tomažič 1000 Vir za Dijaško Matico. V isti namen daruje 1000 lir tudi v spomin‘na pokojnega Rudija Križniča. Včeraj-danes V dneh 1. in 2. julija 1962. se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa je 18 oseb. UMRLI SO: 65-letni Vittorio War-to, 41-letna Esperina Leonardi por. Rasile, 77-Jetna Antonia Muslavich por. Bolsi, 65-letna Maria Agostini, 68-let-àì Giovanni Giacomelli, 58-letni Er. minio Marini, 68-letni Rodolfo Cris. tjich, 52-letni Ugo Schik, 68-letna Lucia Maraspin por. Visnievez, rS-letna Lu. ria Fragiacomo por. Dagnelut, 83-letni Antonio Pahor, 77-letna Giuseppina ^lonlecchio por. Zennaro, 7 dni stari Maurizio Zerial, 82-letni Salvatore Carriglio, 64-letni Ernesto Petri, 71. letni Arturo Polito. 79-letni Stefano Robec, 85-letna Angela Haipel vd. Simsig. NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato. Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul, Settefontane 39; dr. Gmeiner, Dl. Giulia 14; Al Lloyd, Ul. dell’Oro- logio 6; dr. Signori, Trg Ospedale 8. LOTERIJA BARI 2 3 21 6 33 Cagliari 30 37 54 74 29 FLORENCA 9 55 14 76 6 Genova 23 1 54 82 57 MILAN 53 41 35 60 80 NEAPELJ 86 80 30 81 41 PALERMO 60 65 39 3 89 RIM 20 49 29 45 33 TURIN 15 57 29 49 51 BENETKE 11 38 52 82 32 ENALOTTO . 1 1 1 1 X 2 X 1 I 1 2 X HUDA PROMETNA NESREČA PRI OREHU Avtomobilist podrl zakonca: žena mrtva, mož hudo ranjen Avtomobilist je zaradi teme šele v zadnjem trenutku opazil pešca in ni utegnil več dovolj zavreti vozila, ki je po trčenju zavozilo s ceste Pri Orehu se je v nedeljo zvečer zgodila huda prometna nesreča, pri kateri je zgubila življenje 52-letna Olga Bordon por. Kolarič iz Stramarja št. 24, medtem ko si je njen 53-letni mož Ludvik zlomil desno nogo in se je pobil ter ranil po levi rami, zaradi česar so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti dva meseca. Moža m ženo je z avtom povozil 34-letni Giorgio du Ban iz Ul. Franca 4, ko sta se peš vračala z obiska pri stari materi onstran meje. Na malem ovinku približno 100 m pred gostilno Sartori je du Ban prepozno zapazil pešca, ki sta šla ob robu ceste. Pritisnil je sicer na zavore, toda ni mogel preprečiti nesreče. Najprej je treščil v drevo, podrl je nato zakonca ip zletel s ceste na drugi strani. Žensko je vrglo skoraj 20 m vstran in je obležala mrtva na tleh, njenega moža pa je vrglo nekaj metrov vstran od nje. Avtomobilist, ki je kmalu nato privozil mimo, je odpeljal Kolariča v bolnišnico, za njegovo že- no pa ni bilo več pomoči, ker si je zlomila hrbtenico in nogi. Po običajni formalnosti so njeno truplo odpeljali v mrtvašnico, medtem ko so agenti prometne policije nadaljevali s preiskavo, da bi ugotovili vzroke nesreče. Nekaj ur prej pa je skoraj na istem kraju 42-letna Nives Gol-drin iz Ul. Tesa 23 povozila 'z avtom 4-letno Suzano Cekin s Kr-menke pri Boljuncu št. 277, ki se bo morala zdraviti dva tedna. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v 2. najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče 129 259 259 limone . . :........ 59 marelice češnje . . . vrtne jagode jabolka 1. . jabolka II. . breskve . . pesa . . . . domača pesa 129 20 294 83 47 18 30 20 129 259 353 411 106 141 94 411 200 165 118 212 80 80 106 47 70 50 kumarice ......... 36 ebula tročji fižol it ročje fee' elancane mlada solata . . krompir . . . . srab . ...... paradižnik . . . zeleni radiò I. m jig'eflna blaga prevlad. 36 106 83 20 90 65 153 118 100 41 12» 10« 60 235 282 271 . 49 66 , i)4 180 47 180 150 350 40 100 : 70 140 55 118 59 250 70 106 at ceni se prodaja po (3. stolpec) Nazionale 15.30 «Jastrebi velemesta» • Gli avvoltoi della metropoli). — Prepovedano mladini. Fenice 16.00 «Čarobna Malezija» (Ma. lesia magica). Eastmancolor. Prepovedano mladini. Excelsior 16.00 «Jaz se izpovem» (Io confesso). Montgomery Clift, Anne Baxter. Grattacielo 16.00 «Zlate ribe in srebrni bikini» (Pesci d’oro e bikini d'argento). Technicolor. Arcobaleno 16.00 «Pokol pri črnih gričih» (Massacro alle colline ne. re). Clift Walker. Supercinema 16.00 «Suspens». Deborah Kerr. Mladini prepovedano. Alabarda 14.30 «Upor» (L’ammutinamento). Technicolor. Edmund Pur-dom. Aurora 16 00 «Senca dvoma» (L’ombra de; dubbio). Cristallo 16.30 «Vroči svet ponoči» (Mondo caldo di notte). Technicolor. Prepovedano mladini. Garibaldi 16.30 «Začelo se je s poljubom» (Cominciò con un bacio). Technicolor. Glen Ford, Debbye Reynolds. Prepovedano mladini. Capitol 16.30 «Povej resnico» (Dim. mi la verità). Technicolor. Sandra Dee, John Govin. Impero 16.30 «General in poi» (Un generale e mezzo). Massimo 14.30 «Herkulesov bes» (La furia di Ercole). Brad Harris, Brigitte Corey Moderno 16.00 «Pustolovščine miši Gigio» (Le avventure di Topo Gi. gio). Technicolor. Astoria 17.30 «Bobnenje bobnov» — (Rullo di tamburi). Technicolor. Alan Ladd. Astra 16.30 «Teror morij» (Il terrore dei mari). Vittorio Veneto 17.00 «Fanny» Technicolor. Leslie Caron. Ideale 16.30 «Glejte jiih, a ne dotikajte se jih» (Guardatele ma non toccatele). Ugo Tognazzi. Marconi 16.30 «Paris Holiday». Technicolor. Anita Ekberg, Fernandel, Bob Hope. Abbazia 16.00 «Peklenska četa» (La squadra infernale). Technicolor. — Audie M-urphy. Prepovedano mia- -dini. Odeon 16.00 «Robin Hood in gusar, ji» (Robin Hood e i pirati). Tech- nicolor. Lex Barker. KINO «IRIS» PKOSEK predvaja danes 3. t. m. ob 19.30 uri film: Smrt prijatelja Igrajo: GIANNI GARKO ANGELA DUŠE Strogo prepovedano mladini pod 16- letom Razstave V občinski galeriji je odprta limet, “niška razstava oljnatih slik Luciana 'Trojanlsa, ki bo'trajala do' 9. jtllija.' V galerijj Cavana je razstava del, ki jih je pripravil slikar Bruno Oher-sicla. Razstava bo odprta do 14. julija. Razna obvestila Odborova seja Dijaške Matice danes dne 3. Julija ob 20. uri sedežu v Ul. Ceppa 9. bo na Izleti Izlet v Celle in Velenje. Pevsko društvo «A. Tanče» iz Nabrežine priredi 28. in 29. julija izlet v Celje in Velenje. Prijave se sprejemajo v trgovini Terčon v Nabrežini do 10. t.m. 4: * $ V nedeljo 15. julija priredi SPDT planinski izlet v najbližjo soseščino očaka Triglava: preko Bleda na Po. kljuko ter od tod za planince na Lipanski vrn (1983 m) Vpisovanje lil obvestila v Ul, Geppa 9. :S * !]i Prosvetno društvo Prosek-Kontovel priredi v nedeljo 22. julija enodnev ni izlet v Ljubljano-Novo mesto In na Otočec. Vpisovanje vsak veče» od 21. do 22 30 na sedežu prosvetna ga društva Prosek # # # RMV organizira 15. Julija izlet m taborjenje. Vpisovanje v Ul. Geppa 9. Vožnja vključno s kosilom 1500 lir. Mali oglasi TRGOVINA JESTVIN Magajna, via Rossetti 14, išče vajenca ali pa osebo, ki Ima že nekaj prakse. IŠČEMO DELAVKE ne več kot 2« let stare. Plača dobra. Pisati: Fabbrica Cartotecnica. casella postale 2001 Opicina-Opčine. «PLASTIKA» . Trst. Ul. D'Annunzio št. 4 (blizu Trga Garibaldi) Vam nudi: torb ce raznovrstne ter športne. namizne prte (cerade), cedilnike za posodo, bl’zine, žimnice za na mjrje, vreče za perilo m obleke Itd vse Iz plastike in gume no zmernih cenah. Obiščite nas! MOTOCIKLISTI: nadomestne dele za vsa motorna vozila vseh znamk do. bite pri CHEMASCOLI Agencija Mo. toguzzi, Trst, Ulica Fabio Severo 18- PLASTIKA za pokrivanje tal po 559 lir kv. m. preproge vsen vrst za sobe in hodnike, pode Iz gume, linoleja. cevi iz Plastike za vrtove in za r-|jno uporabo, torbice, zavese In vse ostale predmete iz gume in plastike ec ute pri ITALPLAST, Trst. Trg Ospedale št. 6 PRI MAGLIAnELLA se z uspehom nadaljuje prodaja: majic, srajc, perila. kopalnih kostumov najboljših znamk za moške, ženske |,n otroke po riepobitmh cenah. Zapomnite sil MAGLIABELLA. Trst. Korzo Garibaldi št. 11. nekaj korakov od avtobusne postaje. Preden freste na dopust se naročite na PRIMORSKI DNEVNIK Pošljemo vam ga v katerikoli kruj, tudi v inozemstvo. 15-dncvna naročnina L 400 Telefonirajte na it. 37-338 PRIMORSKI DNEVNIK 5 3. julija 1962 OB KONCU ŠOLSKEGA LETA 1961-62 V Šolske prireditve v Dolini, pri Domju v Cerovljah, na Repentabru in v Žavljah Sedaj pa na počitnice s prešerno radostjo na zdrav oddih za nove napore v prihodnjem letu Zadnje zaključne šolske prireditve na slovenskih šolah so bile te dni v Dolini, pri Domju, v Cerovljah, Repentabru in v Zavijali. y Dolini so imeli učenci prireditev v vaški kinodvorani. Najprej so nastopili otroci iz prvega m drugega razreda, ki so zapeli ln recitirali nekaj narodnih pe-smi. Nato so oni iz četrtega in petega razreda podali igro «Cista Vest», v kateri je nastopilo pet «branjevk» in sicer: Sonja in Ana Marija Lovriha, Ada Poropat, Maura Stefančič in Eleonora Coradi-ni> medtem ko je vlogo «pobali-na» igral Vitjan Sancin. V drugi točki sporeda so učenci iz tretjega razreda nastopili z igrico Kralj Matjaž in Alenčica. Igrali so: Marija Strajn — Alenčico, Aldo Cunja — kralja Matjaža, Valter Dta — Pavliho, Franko Svetina — Sultana, Boris Žerjal — Mustifo In Boris Sancin — stražarja. Nazadnje so učenci iz raznih razredov nastopili s štiridejanko •Pepelko». Vlogo Pepelke je prikupno podala učenka Darija Ces-juk. kralja in kraljiča pa Vladan Žerjal in Vojko Lovriha. Violi0 «tnačehe» je igrala Ada Strajn, •očeta» pa Boris Panger. Prvi •mmister» je bil Igor Strnad v v'ogi sester pa sta nastopili Eleonora Coradini in Edvina Sancin. # # # . V Cerovljah so imeli otroci svolo zaključno šolsko prireditev in razstavo v petek. Veliko število vaščanov je prisostvovalo prireditvi, ki je bila v veži osnovne šo-Najprej e domačinka Nadja "etelin pozdravila občinstvo in Sp mu zahvalila za tako lep od-»v vabilu učiteljev in učencev, n s* o pa je napovedovala vsako ločko pestrega in bogatega spo-reda ter proti koncu tudi reciti-fo’a uvod h «Krstu pri Savici». Na oder so se najprej prikazali 0'imlajši učenci ter podali eno-''''mnko «Kaznovani šaljivec», na-kar je Mira Trobec deklamirala ,n zapela pesem «Plenšarica». 5a: •'dgro «Dolg čas» in prizorček •tv-ček in metuliček», «Oba ju-r'’’">». «Gledališče» in «Sarofan» So kar dobro podali otroci iz dru-j’""a razreda. «Zapeljivec» je ero-, ;wka, ki so jo igrali učenci od tretieva do petega razreda, med-*'”T> ko so prizor «Bratovsko ljubezen» prikazale vaške deklice, ki j'bis^uiein strokovno šolo v Nabrežini. Lucijan Gruden iz Drveli3 razreda je recitiral «Kralja Matjaža». Sledila je deklamacija s Petjem, ki so jo dobro prik.iza-!*“ deklice vseh razredov. Za zaključek sta Marica Kocjančič in r’dija Klančič zapeli «AT me boš *ai rada imela». # # * Največja učilnica osnovne šole Jja Colu je bila v nedeljo popol-Premajhna za vse, ki so prišteli, da bi videli kaj so jim o-“bb' pripravili za zaključek sol- S prireditve šole v Cerovljah Med najbolj važnimi sklepi u-pravnega značaja, ki jih je pokrajinski svet odobril na svoji zadnji seji, je bil sklep, da bo pokrajinska uprava zaprosila za posojilo in prispevek države za povečanje in modernizacijo pokrajinske umobolnice v Gorici. Odbornik za zdravstvo dr. Marchesini je pred glasovanjem o tem predlogu podrobno poročal o načrtu za to delo in o potreoi, da se postopoma in v najkrajšem času izvede. Načrt predvideva izgradnjo popolnoma 'novega «diagnostičnega središča», ki bo bolnišnica v pravem pomenu besede in v katerem bo prostora za kakih 150 bolniških postelj. V tem središču bodo vse potrebne naprave za zdravljenje in tudi zdravniški študiji. To središče bodo zgradili na površini 20.000 kv. metrov ter bo stalo 300 milijonov lir. Drugi del načrta predvideva popravilo in modernizacijo že obstoječih paviljonov, ki bodo urejeni kot «bivališče» pacientov, s spalnicami, dnevnimi prostori, potrebnimi pritiklinami in v katerih bodo tudi primerno urejene delavnice za zdravljenje bolnikov z delom, po modernih zdravstvenih metodah. Tu bodo slikarski atelje, gledališče, razne obrtne delavnice itd. Za ta drugi del načrta je določenih 120 milijonov lir (za osem paviljonov), za splošno zunanjo ureditev pa bodo potrošili nadaljnjih 20 milijonov. V celoti je predvidenih 500 milijonov lir stroškov za izvedbo popolne modernizacije te važne rmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii im iiniiiiiiiiiii iiiiiiii iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiuiuifiiiiiiiiiitiiiii àr5# - ' ' - '■ S prireditve šale na Colu - Repentabru POVEČANJE POKRAJINSKE UMOBOLNICE Potrebnih je 500 milijonov za preureditev umobolnice Novi zdravstveni center s ISO posteljami ■ S primerno zaposlitvijo bodo zdravili bolnike ■ Povečana zmogljivost od 500 do 600 postelj pokrajinske ustanove, ki je imela v vodo, da bi omrtvičil ribe, ki do sedaj kapaciteto za 500 bolniških postelj, čeprav se je zadnja leta število bolnikov sukalo o-krog 600. Tudi za bližnjo bodočnost se predvideva, da bo dovolj 600 postelj, kolikor jih bo v preurejeni in povečani umobolnici. Ob koncu naj omenimo, da je v bolnišnici precej bolnikov iz tistih predelov bivše goriške pokrajine, ki spadajo po vojni pod Jugoslavijo in za katere plačuje jugoslovanska vlada vzdrževalni-no preko rimske vlade. Poletni urnik na goriškem županstvu Od 2. julija do 15. septembra bo veljal za občinske urade v Gorici naslednji poletni, urnik: uradi bodo poslovali neprekinjeno od 7. do 13. ure; za občinstvo ostane običajni urnik od 9. do 12. ure. 11 TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Suspendirana kazen šoferju ki je povzročil smrtno nezgodo Potrditev prvotne razsodbe proti bivšima civilnima policistoma Crafittiju in Mosettigu Pred porotnim sodiščem so ponovno razpravljali o tragični nesreči, ki se je pripetila 16. maja 1960 na obalni cesti pod Križem. Na prvem procesu sta bila obtožena 35-letni šofer Gino D’Arsie iz ■'kega leta.1*Otroci so prav dobro ] Trevisa in 48-letni Tulele Fracca- naštudirali igro v treh dejanjih «fehta*. Prostor nam ne dopu-‘chida bi navedli vse nastopajoče, saj jih je bil cel «regiment». D.hieniti Pa 'e moramo vsaj tiste, fi so imeli glavne vloge in sicer: Ljubico Guš*in v vlogi Pehte, Subito Milič kot Mojco, Aleša Lu-binca — Kekca, Nevenko Doljak ~~ mater Ivana Škabarja — oče-!a- Vlogi Groge in Malika sta 'Krali Janko Škabar in Aleš Križ-fitan, «planinsko vilo» in «hudobno vilo» pa sta podali Anica Škabar in Nevenka Guštin. Nastopili ie palčki, vile in vaški otroci, *i so se zelo dobro odrezali. # # # Tudi v osnovni šoli pri Domju ?? otroci prisrčno in lepo zaključi šolsko leto. Učenka četrtega fazreda Almina Kermec je naj-hrej pozdravila navzoče, posebno Ta starše, ter jim želela veliko zahave. V prvi točki programa so nasto-P'ii učenci raznih razredov, ki so j Prikazali enodejanko s petjem «Vesela naloga». V drugi točki Jo nastopili z igrico «Policaj in Vefizelj». V zadnji točki spm-eda ,0 se pokazali na odru skoraj ?si otroci s prizorom «Mamici». v lpm prizorčku so prepevali le-Pe slovenske pesmi za vse mamice svetu, posebno pa za naše ma-PTce. #** . čeprav je na slovenski osnovni ?.°‘i v Zavljah malo otrok, so ime-11 .tudi tu svoio zaključno šolsko Prireditev v učilnici šole. _ . Prireditev so otvorili dečki iz drugega, tretjega in četrtega raz-.us. ki so prav prisrčno deklamirali pesem «Mamica», nato sku-Pal zapeli pesmi «Prelepa Go-re°iska», «Mamica moja» in «Kos». Anita Cok iz II. razreda je na-Tn nainrej sama deklamirala «Prid-deklico», nato pa skupaj z MJanco Rakar iz IV. razreda še "Vprašanje sončecu» Ritmični vaji «Krivci za klobukom» in «Ki-taički» so lepo prikazali skupoo Vsi dečki. Sledila je igrica «Ude-kapica», na koncu pa sta natopili Tiziana in Rosanna, dve bjUmlajši iz otroškega vrtca, ki t® lepo zapeli «Navzgor še živi mzmarin». *** - ra letos smo z obiavo šolskih prireditev zaključili. Zaključilo se j* solsko leto in naši šolarji ho-? poslej uživali zaslužene počit-'ce. Želimo jim, da hi se prijet-o razvedrili in odpočili, da bodo , »oven. šolskem letu dosegli še ZaaP ">'Pehe v svoio korist in “uovoljstvo staršev ter vseh nas. M. M. ri iz Mester. Kot smo poročali že ob prvem procesu, je 16. maja 1960 zjutraj peljal D’Arsie z avtomobilom Alfa-Romeo 1900 izvode časopisa «Il Gazzettino» iz Benetk »v'Trst. Na obalni cesti pod Križem se je zaletel v lambreto, ki jo je vozil 34-letni Riccardo Darsi doma od Sv. Jakoba 9, in s katerim se je na zadnjem sedežu peljal 49-letni Giorgio Berger doma iz Ul. Fossetti 41. Darsi je bil na mestu mrtev, ker si je razbil lobanjo, Berger pa je bil hudo poškodovan in bo ostal trajni invalid. Takoj po udarcu se je avtomobil zaletel v skalnato nabrežje, se obrnil za 180 stopinj, pri čemer so tako luči kot zvočni signali delovali. Tudi šofer avtomobila D’Arsie je bil težko ra-nien, saj ga je močan sunek vrgel iz avtomobila na cesto. Med procesom je obtoženec po- vedal, da je vozil z brzino 100 do 120 km na uro in da je zagledal lambreto kakih 150 metrov pred lahnim zavojem na desno. Ni se zavedel, v katero smer vozi lam-breta in ni niti poskušal zavreti, ker se je bal, da bo v celoti izgubil oblast nad vozilom. Na prvem procesu so šoferja D’Arsieja spoznali za krivega nenamernega umora in povzročitve težkih telesnih poškodb in so ga obsodili na eno leto zapora. Poleg tega so mu sodniki odvzeli vozniško dovoljenje in suspendirali olajševalne okoliščine, tako da je moral plačati 10.000 lir globe, na katero ga je obsodil 15. novembra 1 1960 pretor iz Trbiža. Poleg tega sta bila D’Arsie in Fraccari skupaj obsojena, da povrneta škodo svojcem žrtve, da začasno plačata 5C0 tisoč lir ter 90 tisoč lir za stroške. Končno je bil D'Arsie obsojen, da za predujem na odškodnino plača drugemu poškodovancu 500 tisoč lir in 70 tisoč lir za stroške sodnega postopka. O tem primeru so včeraj ponovno razpravljali pred prizivnim so- Pffkop grobov krauDan*'V0 sP°rot,a, da b°do v naj-j, času na novo uredili del po- Iv (kripte in navadne žare) na žar Pri Sv Ani, In sicer od s*. 2593 do 2736. kjer počivajo smrtni ostanki pokoinikov, ki so - 1 hokopanj v času od 2. aprila do • maJa 1953. liiiuitiiiiiiiiiiiiiMmiiiiimiimtiitiiiiiHiiitiiittiiiitniiiiinniiirfiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiMii NA PROGI TRST-GRADEŽ Ladja „Ambriabella“ na otvoritveni vožnji Nadomestila je staro ladjo «Grado», ki je po dolgih letih službe odšla v pokoj V nedeljo je začela na pomorski | ca ladje, se je zahvalil vladi za progi med Trstom in Gradežem | pomoč. Končno je spregovoril mi- pluti nova ladja «Ambriabella» in stara ladja «Grado», ki je mnogo let vzdrževala zvezo med Trstom in Gradežem, je šla «v pokoj». Navadni potniki so se sicer odpeljali zjutraj še z ladjo «Grado», zvečer pa so se vrnili z «Ambriabello», ki je bila naravnost natrpana. Nova ladja je odplula iz Trsta na prvo vožnjo v nedeljo popoldne ob 16.30 s samimi povabljenci in oblastmi, med katerimi je bil tudi minister trgovinske mornarice Ma-crelli; na povratni vožnji pa je pobrala v Gradežu tudi redne potni-ke. Ob tej priliki so pogostili tudi te redne potnike z obloženimi kruhki in pijačo, seveda tiste, ki so se «prebili» do bara. Nova ladia je motorna in razvija brzino 18 vozlov na uro, tako ha traja vožnja manj kot poldrugo uro, medtem ko je trajala s staro ladjo nad dve uri. Ze zaradi tega pričakujejo, da se bo okrepila turistična izmenjava med Trstom in Gradežem Ob prihodu «Ambriabelle» v Gra-dež so bili običajni govori. Grade-ški župan je poudaril pomen nove ladje za turizem, tržaški župan pa da ima glavno zaslugo za /graditev te ladje vlada. Inž. Giacomelli, preds. nove družbe «Navigazione Alto Adriatico», ki je lastni- nister Macrelli, ki je dejal, da je zelo zadovoljen, da se je udeležil otvoritvene vožnje. Ladja je odplula in pristala ob pomolu pri ribarnici, kjer je zasidrana druga nova ladja te družbe, ki bo plula na progi med Trstom in Puljem in nadomestila tudi zelo staro ladjo «Vettor Pisani». -WJfiTtTMtiì UIWNJk - Predvaja danes 3. t. m. z začetkom ob H in 20.30 uri na Prostem film: EICHMANN-HUDIČEV M ORI V EC Neverjetna in vendar resnična zgodba morivca tisočev in tisočev ljudi, ki odgovarja za svoja zločinska dejanja Trčenje dveh ladij v starem pristanišču V tržaškem pristanišču je v nedeljo popoldne prišlo do trčenja dveh ladij; italijanska ladja «Bar-berma» (476 ton) je namreč s krmo zaJela ob levi del 1527-tonske grške ladje «Georgios». Nesreča se je zgodila ob 16.10 v starem pristanišču, ko ?e je ladja «Barberina» pripravljala na odhod v lesno pristanišče. Poveljnik je odredil ritensko vožnjo, toda ladja se pri tej vožnji ni ustavila pravočasno in je tako zadela ob grško ladjo, ki je oila privezana pii istem pomolu. Na srečo ni bilo zaradi tega na obeh ladjah nobenega ranjenca. Skoda na ladji «Barberina» je precejšnja, škoda na grški ladji pa znaša okrog 10 milijonov lir. Do trčenja je prišlo verjetno zaradi okvare transmisijske osi vijaka. Avtomobilske miši Na komisariatu javne varnosti jc Lino Brunello iz Ul. Monteilo št. 15 prijavil, da so mu neznanci ukradli iz avtomobila rezervno kolo. Elio Marchiime iz Miramar-skega drevoreda 73 se je priložil, da mu je nekdo ukradel bicikel. Bruno Moro iz Ul. Panzera 18 pa je prijavil, da so mu neznanci ukradli rezervno kolo iz avtomobila, ki ga je parkiral v Barkov. ljah. diščem, kateremu predseduje dr. Nardi, javni toživec Marši, zapisnikar Parigi, obramba odvetnika F. Romano in Padovani, civilne stranke Poillucci in Paperio. Prizivno sodišče je delno potrdilo prejšnjo sodbo, vendar pa so glavnemu obtožencu D’Arsieju suspendirali zaporno kazen za pet let pod pogojem, da plača 10.000 lir globe. Istočasno je sodišče odločilo, da se mu vozniško dovoljenje suspendira za eno leto in ne odvzame za vedno. # # # Na dveh zadnjih zasedanjih prizivnega sodišča so ponovno razpravljali o hudih obtožbah proti 42-letnemu inšpektorju civilne policije Iginiju Grafittiju in 42-letnemu bivšemu policistu Umbertu Mosettigu. Sodniki so 20. februarja odločili, da ni mogoče nadaljevati z razpravo, ker ni predpisanega dovoljenja ministrstva za sodstvo, kot je to potrebno za prekrške policistov izvršene med službo. Proti tej sodbi se je pritožil javni toživec, ki je sedaj zahteval za obtoženca najnižjo kazen. Sodišče pa je potrdilo prvotno razsodbo. Kot je znano, sta bila policista obdolžena, da sta '9. junija 1960 zvečer povzročila poškodbe 52-let-nemu pristaniškemu delavcu Carlu Rossiju in 30-letnemu delavcu pri dvigalih Mariju Feruzzinu. Delavca sta se zadržala v gostilni «Alla Pasquetta» v Ul. Lazzaretto Vecchio, od koder sta ju policista odpeljala na komisariat javne varnosti v Ul. Università. Oba policista menda nista bila v službi-* * # Kazensko sodišče je včeraj sodilo dvema mladima jugoslovanskima državljanoma, ki sta ukradla vespo. Gre za 16-letnega Anta Kormanjora in 23-letnega Ra-divoja Stankoviča. V naše mesto sta prišla iskat delo, ker pa nista našla zaposlitve, sta nameravala odpotovati v Benetke. Nista imela denarja za vožnjo in sta ukradla vespo, ki je bila last Daniela Ula-vine. Odpeljala sta se samo do Tržiča, kjer ju je policija prijela, ko se nista ustavila pred se-maforom. Sodišče je obsodilo Stankoviča na 8 mesecev zapora z vsemi olajševalnimi okoliščinami, proti mlajšemu pa so ustavili sodni postopek. Na delu se je včeraj popoldne ponesrečila 32-letna Miriam Donati iz Ul. Guardia 31, ki so jo sprejeli na 2. kirurški oddeieke in se bo morala zdraviti dva tedna. Zenska je čistila prostore na sedežu ustanove RAS v Ul. Mazzini, pa se je pod njo udrl stekleni pod male terase. Čistilka je obtičala med razbitimi šipami in se porezala po levi nogi ter kolenu desne noge. 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 jih je v reki kar precej, in si pripravil kosilo. Toda zaradi neprevidnega ravnanja z žico je drago plačal nedovoljeno dejanje. Občinski park odprt za publiko Kakor vsako leto so z 2. julijem tudi letos odprli občinski park za goriškim županstvom za obisk Občinarjev. Park je odprt vsak delavnik od 10. do 12.30 in od 15. do 19. ure. Otroci morajo biti v spremstvu odraslih. V parku imajo obiskovavci na razpolago nekaj dnevnikov in revij. Ker ima občinstvo največ časa ob nedeljah, bi bilo zelo umestno, če bi ostal občinski park odprt za obisk tudi ob nedeljah in praznikih. Odhod otrok v kolonijo Forni di Sopra Včeraj zjutraj je odšlo na počitnice v Forni di Sopra okoli 260 dečkov. Počitniško kolonijo vzdržuje «Pontificia assistenza». Danes jih bo odšlo prav toliko v Gradež in v Forni di Sopra, le da bodo vmes tudi deklice. Otroci bodo ostali na počitnicah en mesec. Odpeljali so se s šestimi avtobusi. Poleg drugih vasi, katerih imena so bila napisana ra avtobusih, da so starši laže našli pravi avtobus, smo brali tudi napis sovodenjske in števerjan-ske občine. Iz teh dveh krajev ie namreč odšlo v kolonijo 12 dečkov. Ko so se avtobusi premaknili, so bili otroci v avtobusih in matere na tleh solznih obrazov, ker je en mesec navsezadnje le precej dolga doba, ko se ne bodo videli. Elektrika ga je ubila ko je lovil ribe Mladenič iz Praprotnega pri Dolenjah je v nedeljo izgubil življenje, ker se je hotel poslužiti električnega toka, da bi nalovil rib. Mladenič — 20-letni Giordano Codromaz — si je priskrbel bakreno žico in Se odpravil k Idrijci (Judrio). Ko je zataknil žico na vod visoke napetosti, se je je ponevedoma dotaknil in bil na mestu mrtev. Njegovi prijatelji so mu skušali nuditi pomoč, vendar je bilo že prepozno. Codromaz je pred nekaj dnevi prišel iz Zahodne Nemčije, kjer je bil zaposlen, da bi pomagal očetu, ki je v bolnišnici zaradi hude bolezni. Prav takšna nesreča se je pripetila na bregovih Idrijce prjd nekaj leti. Zaradi «črnega» ribolova z električno strujo je izgubil življenje odrasel moški. Po- spustiti Novi poveljnik gasivcev v Gorici Dosedanji poveljnik goriških ga-sivcev inž. De Paola je bil po skoro treh letih službovanja v Gorici službeno premeščen v Perugio. Na njegovo mesto je prišel inž. Alessandro Cascarino, ki je po rodu iz Abrucov ter je v zadnjem času služboval v Bariju. V nedeljo 1. t. m. je novi poveljnik prevzel svoje delovno me- Zaključni nastop gojencev plesne šole «Tersicore» Milojka Sanie in Nadja Leban sla bili deležni najvefjega aplavza za svojo odlično izvedbo Goriška srednješolka Milojka Saule je dosegla pri zaključni pred. stavi gojencev šole klasičnega plesa «Tersicorer največ aplavzov za izvedbo «Mrtvega laboda» in ruskega narodnega plesa «Gopa. ka». Na sliki jo vidimo v tipični pozi klasičnega plesa Pod okriljem pokrajinskega odbora Rdečega križa, je bila v soboto zvečer v veliki dvorani goričke «Unione Ginnastica» tretja zaporedna letna akademija klasičnega plesa, ki so jo pod skrbnim vodstvom Mimy B randolin pripravili gojenci in gojenke plesne šole «Tersicore». Cisti dobiček je bil namenjen tuberkuloznim otrokom, ki jih bodo poslali na zdravljenje v Enego. Poleg številnih mamic in očkov, ki so prišli bodrit svoje malčke ob tako svečanem dogodku, je zaključni šolski prireditvi prisostvovalo tudi precej meščanov, ki sto od svojega prednika. iiiiiiiiiiiiiHmiiHHHiimiiMHmuHiminiiiuiMMiiinHiiminiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SEJA OBČINSKEGA ODBOR.A V GORICI Posredovanje župana v vprašanju arondacije Morda se bo že pred koncem lela razpravljala o regulacijskem načrtu Na zadnji seji občinskega odbo- | Jugoslovanskima predstavnikoma ra v Gorici so razpravljali o števil- je župan prikazal posledice, ki jih nih točkah dnevnega reda. Zupan je seznanil odbornike z vsebino pisma arhitekta Piccinata, v katerem znam arhitekt navaja pogoje za dokončno izdelavo regulacijskega načrta. Po arhitektovi sodbi bi bilo mogoče delo dokončati štiri mesece po prejemu načrtov in podatkov, ki se zbirajo. Odborniki so izrazili željo, da bi se postopek normalno odvijal, tako da bi regulacijski načrt prepustih v odobritev občinskemu svetu že pred koncem tega leta. Zupan je poročal tudi o postopku jugoslovanskih oblasti v zvezi z arondacijo zemljišč v novogoriškem okraju, ki so last italijanskih državljanov. Dotaknil se je vprašanja v zvezi z razgovori, ki jih je imel z jugoslovanskim generalnim konzulom v Trstu in z jugoslovanskim poslanikom v Italiji, ki je prišel na otvoritev tržaškega velesejma. skušal je električni tok ima razlastitev na izboljšane odnose med obema državama. Predlagal je jugoslovanskemu poslaniku, naj pri svoji vladi doseže začetek dvostranskih razgovorov, da bi se našla praktična rešitev vprašanja. Jugoslovanski konzul in veleposlanik sta županu zagotovila, da bosta naoravila vse, da bi se našla zadovoljiva rešitev. Zaradi zaviranja prevrnjena dva avtomobila V nedeljo popoldne sta se pred vidijo v taki ustanovi, kot je gorička šola za klasične plese, enega izmed redkih vzgojnih centrou, ki skušajo dati našemu mestu tisto kulturno obeležje, na katerem v zadnjih letih vedno bolj pfšal Program je bil zelo obsežen in koreografka Mimy Brandolin je skušala vključiti vanj vse svoje učenke in učence od najmlajše komaj triletne Cinzie pa do dveh najboljših in najstarejših učenk Milojke Saule in Nadje Leban. Srednješolka Milojka Saule je v izvedbi «Mrtvega laboda» pokazala, da je vedno bliže tistemu trenutku, ko se klasičnemu baletu ne bo več mogla odreči; tolikšen uspeh je namreč dosegla v svojem dosedanjem razvoju in s tolikšno prirodno nadarjenostjo razpolaga, da bi bilo zares škoda, če bi se baletu kdaj koli morala odreči. Največ aplavza, že kar pri odprti sceni, je privabila izvedba ruskega narodnega plesa Gopaka, kjer je Milojka pokazala vso svojo gracioznost, njen partner Gian Paolo Giordano pa tisto precizno izvežbanost in zahtevno gibčnost, kakršni že dolgo nismo bili priča. Najbolj impozantno je na vse prisotne delovala zadnja množična baletna enodejanka «Plesna šola», ki jo je na Straussovo glasbo pripravila gospa Brandolin. Balet je prikazal slovo gojencev plesne šole od svoje učiteljice. Toliko ljubkih nastopou posameznih gojenk in dražestnega skupnega izvajanja je bilo v tej zahtevni prb-‘)ir gramski točki, da so bili gledavci v dvomu, komu poklonili večji aplavz. Glavno težo celotne izvedbe baleta «Plesne šole» je nosila Nadja Le banova, ki je v vlogi plesne učiteljice nakazala, da ji tudi najtežja baletna vloga ne dela več preglavic; publika se je že v točkah «Slikar m muza» (ob Gershimnovi glasbeni spremljavi) in v Sibeliusovem «Žalostnem valčku» prepričala u njeni predanosti klasičnemu plesu, toda v tem množičnem baletnem nastopu je kvalitetno izvajanje Nadje Le- letališčem prevrnila dva avtomobila s tržaško evidenčno tablico. Prvega je vozil pristaniški delavec 20-letni Stelio Cottunar iz Ul. Pauliana 16, poleg njega pa so se peljali še potniki. Drugega pa je vozil livar ^Metali Giuseppè 1 VonoLV’ prišlo "do~ie~ večfega iz- TOMBOLA NA TRAVNIKU Glavni dobitek zadela delavka iz Podg-ore Tudi v Števerjan je odšla polovica drugega dobitka Nezgode otrok Zaradi padca s kmečkega voza si je zjutraj zlomil desni komolec 9-letni Renato Bordon iz Moše. V civilni bolnišnici se bo moral zdraviti 30 dni. Claudio Cucii, 9-letni deček iz Krmina, Ul. Monte H, se je nekaj pred poldnem peljal s kolesom po poljski poti. Pri padcu pa 3. Szabo (Madž.) 29 30”2, 4. Gor-ny (SZ) 29’32”2. Troskok: 1. Fedoseiev (SZ) 15 in 48; 2. Goriaiev (ŠZ) 16,45; 3. Aljabjev (SZ) 15,98. Hoja na 20 km: 1. Klimov (SZ) 1.28’44” ; 2. Ženin fSZ) 1.28’44”; 3. Krolovič (SZ) L.29’03”. ZENSKE Daljina: 1. Jorgova (Bolgarija) 6,16; 2. Krepkina (SZ) 6,08; 3. Tališeva (SZ) 5,97. 200 m: 1. Repke (Vzh. Nemč.) 24”: 2. Itkina (SZ) 24”; 3. Ma-slovskaja (SZ) 24”5. 80 m ovire: 1. I. Press (SZ) 10”6 (izenačen sovjetski rekord)! 2. Kulkova (SZ) 10”7; 3. Bistrova (SZ) 10"7. 800: 1. Sin Kirn Dan (Koreja) 2’01”4: 2. Lisenko (SZ) OT’8. Krogla: 1. T. Press (SZ) 54,16; 2. Kontsek (Madž.) 53,89; 3. Zelo-tučina (SZ) 51,71. ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR obvešča, da bo veUai za časa počitnic in do preklica sledeči urnik vadb na stadionu «Prvi maj»: OB TORKIH odbojka za ženske in mladince OB SREDAH odbojka za moške OB ČETRTKIH telovadba OB PETKIH cdbo ka za moške OB NEDELJAH odbojka za vse Otre-ka telovadba odpade do nadaljnjega wwwAwyw WWVWWWWIi ivo andricTI Travniška kronika ! W3. ■»VA\VLWAWJW KONZULSKI ČASI «NW Kadar je pa kaka stvar zahtevala obisk pri vezirju, se je pripravljal kakor na težak pohod, že dan prej je brez zlasti jedel in slabo spai. Preizkušal se je, kaj in kako bo govoril, ugibal njihove odgovore in fraze in se tako že vnaprej utrujal. Da bi se kolikor toliko odpočil, pomiril in potolažil, je ponoči v postelji govoril sam sebi: «Ah, jutri ob tem času bom spet na temle mestu in tisti dve grenki in neprijetni uri bosta daleč za mano.» 2e navsezgodaj se je začela mučna igra. Po dvorišču in pred konzulatom so topotali konji in skakali sluge. Potem je ob domenjeni uri prišel Davna z zagorelim in mrkim obrazom, ki bi vzel pogum ceio nebeškim angelom, kaj šele smrtnemu in zaskrbljenemu človeku. To je bilo znamenje, da se začenja trnova pot. Po zbiranju otrok in brezdelnežev so meščani čutili, da bo eden od konzulov šel v Konak. Zdajci se je na ovinku iz glavne čaršije pokazal Davillov sprevod, vedno isti. Naprej je jezdil vezirjev konjenik, ki je vsako pot spremljal konzula, za njim Daville na svojem vrancu, miren in dostojanstven. Dva koraka za konzulom in malce v levo je Davna jezdil svojo visoko, muhasto arabsko kobilo, ki so jo travniški Turki črtili kot Davno, zadaj pa konzulova kavaza na odličnih bosenskih konjih, oborožena z revolverji in bodali. iako je bilo treba pojezditi vsakokrat, sedeti na konju vzravnano, gledati ne na desno ne na levo, ne previsoko pa spet ne konju med ušesa, ne raztreseno ne zaskrbljeno, ne nasmejano ne mrko, temveč resno in pozorno, toda mirno kakor vojskovodje na podobah. Sam ne ve, koliko stokrat je v teku let prejezdil to pot, ve pa, da mu je bila vselej, v vseh dobah in pod vsemi vezirji bridka, kakor bi šel na morišče. Včasih je to pot sanjal in se mučil, jezdeč s pošastnim spremstvom med dvema vrstama groženj in zasedb proti Konaku, ki je bil nedosegljiv. S temi trpkimi, spomini je jezdil skozi somračno, zasneženo čaršijo. Trgovine so bile večinoma že zaprte. Redki meščani so šli počasi in sklonjeno, kakor bi vlekli tovor po težkem, globokem snegu, z rokami za pasom in z ruto na glavi. Ko so prišli domov, je Davna zaprosil Davilla, da ga za trenutek sprejme. Sporočil mu je novice, ki jih je slišal v Konaku. Neki popotnik iz Carigrada je prinesel novic o Ibrahim paši. Po dveh mesecih bivanja v Galipoliju so bivšega vezirja pregnali v neko maloazijsko mestece, še prej pa so mu zaplenili vse imetje v Carigradu in okolici. Spremstvo mu je počasi skopnelo; vsak je odšel za kruhom in za svojo usodo. Ibrahim paša je skoraj sam šel v pregnanstvo. In ko je potoval v daljno maloazijsko naselje, kjer je zemlja gola, izžgana in strmovita, kras brez trave in tekoče vode, je vsedilj ponavljal svojo vsakodnevno misel, da bo, umaknjen svetu in oblečen v preprosto vrtnarsko nošo, v samoti in tihoti obdeloval svoje vrtove. Nekaj dni pred vezirjevim odhodom v pregnanstvo je nenadoma umrl od srčne kapi kakor pravijo, Tahir beg, njegov bivši tajnik. To je bil hud udarec za Ibrahim pašo, ki ga je preboleval samo s svojo starčevsko pozabljivostjo, ko je preživljal svoje zadnje dneve v kamenitem in brezvodnem kraju. Daville je odslovil tolmača in ostal sam v snežnem Somraku. Iz doline je v velikih valovih silila vlažna megla. Visok, mehak sneg je dušil vsak glas. Na dnu obzorja se je v snegu črtala grobnica Abdulah paše. Skozi okno je medlo odsevala luč voščenke, ki je gorela nad grobom. Konzul se je zdrznil. Počutil se je slab in bolan, v njem so rojile novice in doživljaji. . In kakor se rado pripeti zaskrbljenim in utrujenim ljudem' ie tudi Daville pozabil ta trenutek vse, kar je čez dan slišal in preživel, pa tudi vse težave in neprijetnosti, ki ga čakajo jutri in v prihodnje. Mislil je samo na tisto, kar je videl pred seboj. Mislil je na osmerokotno grobnico, mimo katere je hodil dolga leta, na plamen sveče, ki nocoj komaj proseva skozi meglo in ki sta ga z des Fossésom nekoč imenovala «večna luč». Premišljeval je o začetku te grobnice in o zgodbi Abdulah paše, ki počiva v nji. Nizki kamniti sarkofag je pokrit z zelenim suknom, na katerem je napis: Naj Vsemogočni razvetli njegov grob! V visokem lesenem svečniku gori nad temnim grobom noč in dan debela voščenka v nemočnem prizadevanju, da bi dosegla, kar prosi napis Boga in česar Bog, kot je videti, noče storiti. Daville misli na pašo, ki se je že zamlada povzpel visoko in po naključju prišel umret v svoj rojstni kraj. Da, vsega se spominja, kakor bi bila to njegova lastna usoda. Spominja se, kako je des Fossésu pred odhodom le uspelo prebrati oporoko Abdulah paše in kako živo in na široko mu je to pripovedoval. Vedoč, kako malo svetlobe je v tej soteski, je paša izročil mošeji svoje hiše in kmete. Zapustil je pa tudi nekaj gotovine, da bi mu vedno, dokler bo stal svet, gorela vsaj ta velika voščenka. Vse si je že za življenja uredil, s pisanjem zagotovil in s pričami potrdil pri kadiju : vrsto voska in težo sveč, plačo človeku, ki jo bo menjal in prižigal, da ne bi nihče od potomcev aii tujcev tega mogel ovreči. Ta paša je vedel, kako mračne noči in megleni dnevi so v tej globanji, kjer bo moral ležati do sodnega dne, vedel je, kako ljudje hitro pozabijo žive in mrtve, se izognejo dolžnostim in kršijo obljube. In ko je bolehal tam doli v hiši, brez upanja na ozdravljenje, brez tožbe, da bi oči, ki so videle, toliko sveta, še kdaj zajele širši razgled od tega, ki je pred njim, ga je v njegovi brezmejni bolečini spričo iz: gubljenega življenja in prezgodnje smrti tolažila vsaj misel na čisti čebelni vosek, ki mu bo nad grobom izgoreval z mirnim, tihim plamenom, brez dima in ostankov. Zato je vse, kar si je z velikim trudom, junaštvom in razumom pridobi! v svojem kratkem življenju, zapustil za ta plamenček, ki sveti nad njegovimi bednimi ostanki. V nemirnem življenju, ko se je nagledal sveta in ljudi, je spoznal, da je ogenj osnova stvarstva; on giblje življenje in uničuje, vidno ali nevidno, v neštetih oblikah in različnih stopnjah Zato so bile njegove zadnje misli posvečene luči. Seveda, ta plamenček ni kdove kaj in ver- jetno ne bo gorel do konca ali to je bilo vse, kar je mogel storiti: na nekem prostoru mračne in mrzle zemlje za traj.io pri' žgati luč! To pa pomeni osvetliti čeprav samo z enim žarkom, vse oči, ki bodo kdaj šle mimo. Da, čudna oporoka in čudni ljudje! Toda kdor je nekaj le* preživel tukaj in stal v nočeh takole ob oknu, to lahko in dobro razume. Daville je komaj umakni) pogled od slabotne luči, ki j® vse bolj tonila v temo in vlažno meglo. Zdajci ga je pa nenadoma preblisnil spomin na današnji dan, na mučni pogovor z vezirjem, na Ibrahima Halimi pašo in na Tahir bega, nekdanjega teftedarja, o čigar smrti je zvedel nocoj. Bolj živ kakor kdaj koli v Travniku je Tahir beg stal pred njim. Prepognjen v pasu, bleščečih oči, mežikljavih od hude svetlobe, mu je teftedar rekel kakor nekoč v prav takem mrzlem večeru : «Da, gospod, zmagovalca vsak vidi v sijaju, ali, kakor pravi perzijski pesnik: Obraz zmagovalca je kakor roza.» Da, obraz zmagovalca je kakor roža, obraz premaganega je pa kakor prst na grobu, od katere vsak beži in obrača glavo. Daville je glasno povedal odgovor, ki ga je nekoč ostal dol' Žan živemu teftedarju. šele sedaj se je spomnil, da govori s pokojnim. Spet ga je zamrazilo po vsem životu in je pozvonil, da mu nrineso luč. Tudi še potem je Daville večkrat stopil k oknu, gledal sij voščenke iz Abdulahpašine grobnice in drobcene, motne lučke v travniških hišah, še naprej je premišljeval o ognju v svetu, o usodi zmagovalcev in premagancev, spominial se je živih ih mrtvih, dokler niso zapovrstjo ugasnila vsa okna. tudi ona na avstrijskem konzulatu. (Zmagovalci zgodaj ležejo in dobro spijo!) Ostala je samo turobna voščenka v grobnici in na nasprotnem koncu mesta še neki sij, drugačen in večji. Nekje kuhajo žganje kakor vsako leto ob tem času. Na drugem koncu travniške soteske, zatrpane s snegom, Je res pripravljen prvi kotel v kleti Petra Fufiča ln začeli so kuhati žganje. Klet stoji zunaj mesta, tik nad Lašvo, toda pod cesto, ki pelje v Kalibunar. (Nadaljevanje sledil — UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHl H-Il. TELEFON 93-808 IN 94 638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico 1-11, Tel. 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV 8RANCISKA št 20 - Tel. st 37-338 - NAROČNINA: mesečna 6SU ur. — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir. celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din. mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS, Ljubljana-Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928. tekoči račun pri Narodn, banki v Ljubljani 600-14/5-375 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravm 150. Osmrtnice 120 lir. — Mal) oglasi 3l, lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. '' Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst ■ri-