List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degili Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v široikosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Srečno in veselo novo leto miru, blagostanja in dela želita Slovencem urviliiištvo in uprava lista «DELO» , OBNOVLJENA IZDAJA LETO IV. ŠTEV. 218 TRST, SREDA 31. DECEMBRA 1952. ni CENA 20 LIR Ob novem lefu VITTORIO V ! D A L! Že zopet se je zaklju-i I o lelo. Zaključuje se :i.etna- bilanca borbe za mir 3"ti demokracijo. Prehajajo v novo lelo 1953. in nas wpremlja odmev Stalino-T-ili besed, ki vztrajno po- udarjajo potrebo po miru slu in nismo nič menjali. :0. jed narodi, po možnosti tirnega sožitja med deželami in po možnem zaključku korejske vojne, ■j tako odgovarjajo Stalinovim besedam? Ali bodo ! ajši še nadalje noroglavo Hodili po poti vojne, ki je -lot njihove končne kata-q.frofe? j'j Sovjetska zveza, ves soia listični svet v Evropi in u-tziji potrebuje mir, hoče ”'hir, se hori za mir. Ta h;'olja je prišla tudi nedavno do izraza: na XIX. veto Sovjetske zveze, ki zahteva ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, in obstaja še vedno naša borba za onemogočitev barantanja. Mi smo na svojem me- n na longresu Komunistične iartije ZSSR in na veli-,1-tem dunajskem Kongresu Herodov za mir. H Med tistimi, ki nočejo Iliru, je tudi gospod De iasperi. On hoče čimprej 9;'ojno, četudi je italijan-ko ljudstvo noče na no-ien način. On pa vztraja, aliteva celo za to, da se tliko sproži, sveto alijan-3]P proti komunističnim ;.lartijam. Tega sina... Vatikana ne briga kri, ki bi moralo preliti ljudstvo, j. katerim ni nikoli imel nima nič skupnega. I Tudi Tito je eden iz nted tistih, ki hočejo voj Jo. Kot De Gasperi pon arja potrebo po «obrani i-i» proti Sovjetski zvezi vdi Tito je. za sveto 7 Ili j anso proti komunizmu, vrba sta zaskrbljena zara-i notranjega položaja v Hojih deželah. Leto 1952. i-i bilo velikodušno za De -asperija in Tila. V Italiji sile demokracije in na-'tedka povèòujejo. V Jugoslaviji so se narodi zajedli izdajstva, ki je bilo tvršeno na njihovo ško-teror, procesi, ječe, | koncentracijska taborišča |!e morejo preprečiti nara-\ ranJa ljudskega sovraštva i1,0ti kliki na oblasti niti J zaustaviti naporov na-’-Hov Jugoslavije za vrni-‘Jv v družino 800 milijo-‘. »v delovnih ljudi, ki pod dfdstvom ZSSR odločno v°rakajo k socializmu in J komunizmu. I De Ga-al>eriju i Titu se novo leto 553. ne predstavlja v rož-aiUih barvah! a Kako pa se nam pred-i-l8vlja? Z večjo gotovostjo e! ponovno govori o baran-Jtiju: cono B Jugoslaviji '1 cono A Italiji. Rim in eograd se s tem strinja-četudi besno kričita, hipak... še vedno velja So drugi, ki so menjali, ki so izdali to, kar so trdili pred enim letom. Kakšen nas je zapustil in stotine drugih so ga nadomestile, razširjajoč naše vrste, vrste te male patrulje, ki je sestavni del velike svetovne komunistične vojske! Danes bolj kot kdaj kol j prej Slovenci, Hrvati, Italijani cone A in cone B, mesta in dežele v bratski enotnosti z zaupanjem zremo v veliko Sovjetsko zvezo in v njenega voditelja, našega tovariša in učitelja Josipa Stalina, korakamo pod njenimi zmagoslavnimi zastavami — zastavami proletarskega internacionalizma in miru, napredka in socialne pravice. Mi vemo, da bo leto 1953. leto novih borb in uspehov, ki nas bo približalo socialističnemu svetu, ki nevzdržno napreduje. VITTORIO VIDALI STALINOVA BESEDA MIRU PONOVNO ODMEVA PO VSEM SVETU STALIN JE PRIPRAVLJEN SREČATI SE z novim predsednikom ZDA Eisenhowerjem Na dan božiča je “New York Times" objavil odgovore Stalina na vprašanja, ki mu jih je postavil novinar Reston - Svetovna javnost pozdravlja z velikim navdušenjem Stalinov nastop - Edini, ki so se kot zakleti sovražniki rnì'ru postavili proti sestanku Stalin-Eisenhower, so titofašisti NAVDUŠENJE V SVETU MOSKVA — Tovariš Josip Stalin je na vprašanja, ki mu jih je postavil diplomatski dopisnik «New York Timesa» James Reston, takole odgovoril: V PRAŠ ANJL : Ali ste ob začetku novega leta in nove uprave v Združenih državah še prepričani, da Zveza sovjetskih socialističnih republik in Združene države Amerike lahko živijo v miru v bodočih letih? ODGOVOR: Še vedno menim, da se vojna med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo ne more imeti za neizbežno in da naši deželi lahko še nadalje živita v miru. VPRAŠANJE: Kje tičijo po vašem mnenju vzroki sedanje, mednarodne napetosti? ODGOVOR: Povsod in ob vsaki priliki, vsaki-krat, ko pridejo do izraza napadalne akcije «hladne vojne» proti Sovjetski zvezi. VPRAŠANJE: Ali bi ugodno sprejeli diplomatske razgovore s predstavniki nove Eisenhowerjeve uprave v vidiku možnosti sestanka med vami in gen. Eisenhowerjem za to, da se omili mednarodna napetost? ODGOVOR: Jaz ugodno gledam na tako možnost. VPRAŠANJE: Ali bi sodelovali v kakršnemkoli novem diplomatskem poskusu, ki bi imel namen napraviti konec korejski vojni? ODGOVOR: Pristanem na sodelovanje, ker je ZSSR interesirana za to, da se napravi konec vojni v Koreji. Ud božiča, ko so bili objavljeni odgovori Josipa Stalina na vprašanja, ki mu jih je postavil diplomatski dopisnik «New Yon: Timesa» Reston, se svetovno javno mnenje bavi s komentarji, ki so jih te besede povsod vzbudile. Nihče ni mogel zamolčati velikanskega pomena Stalinovih izjav, ki predstavljajo za ves svet žarek upanja, ker so konkretr a osnova za rešitev sporov med Sovjetsko zvezo in Združenih i državami. Kakšna razlika med tonom Stalina in tonom najvišjih zahodnih državnikov! Stalin je redk:h besed, ne govori na tekoči trak, kot je to navada raznih Churchillov, Trumanov in Eisenhc-werjev. Ko izgovori kakšno besedo, se vsakikrat svetu odpira možnost za izboljšanje položaja in za odvrnitev vojne nevarnosti. Vsi Trumani, Churchilli, Ei-senhowerji, vsi državniki zahodnega sveta, ki se tako radi sklicujejo, na krščanstvo in na svojo «večtisočletno» kulturo, imajo prepolna usta groženj, izsiljena nja, atomskih in vodikovih bomb. napalma in totalne vojne. Stalin SPOMENICA SHPZ PROTI ZAPOSTAVLJANJU SLOVENSKEGA JEZIKA IN IMEN Borba proti raznarodovanju je del borbe za mir in demokracijo V s i tržaški Slovenci v obrambo narodne enakopravnosti Spomenica SHPZ Varnostnemu svetu OZN, v obrambo narodnih pravic prebivalstva STO, kateri smo posvetili uvodnik v zadnji Številki našega lista, posveča svoje prvo poglavje vprašanju jezika ter krajevnih, rodbinskih in rojstnih imen. To vprašanje je danes tem bolj aktualno spričo novih grobih kršitev, ki so jih zagrešile vojaške in civilne oblasti v vaseh nabrežinske občine. (Op. uredništva). Od nastanka Svobodnega tržaškega ozemlja dalje, to je od 15. septembra 1947., ko je dobila mirovna pogodba z Italijo obvezno moč in so s tem stopile v veljavo določbe Začasnega statuta STO in one določbe Stalnega statuta, ki jih je mogoče uporabljati že v dobi začasnega režima, vojaške in civilne oblasti sistematično kršijo narodne pravice Slovencev cone A in Italijanov cone B na splošno. Prav posebno pa je prihajalo to do izraza pri pravici do rabe jezika ter rodbinskih, rojstnih ni krajevnih imen, to je 'pri osnovnih pravicah, ki so zajamčene v določbah mirovne pogodbe. Sedmi člen Stalnega statuta STO določa: «Uradna jezika Svobodnega tržaškega ozemlja bosta italijanščina in slovenščina. Ustava bo odredila pogoje rabe hrvaščine kot tretjega uradnega jezika». V odkritem nasprotju s tem nedvoumnim predpisom Stalnega statuta ki ga je v smislu določbe 2. člena Začasnega statuta «mogoče uporabljati že za časa trajanja začasnega režima», pa anglo-ameriška okupacijska oblast ni hotela priznati slovenščini enakopravnosti. Vse uradovanje v državnih, pokrajinskih in drugih javnih uradih se kot pod fašizmom še danes izvaja le v italijanščini tako v spisih, listinah in uradovanju s strankami; za potrebe slovenskih strank niso postavljeni niti tolmači; sodišče pa sme po nekem fašističnem pred- Titofašisti dobivajo od svojih ameriških gospodarjev poleg ‘tkoDlovov in tankov tudi vse, kar potrebuje «ameriški način Oljenja: železne okove, pendreke iz kavčuka, električne stole itd. Pred kratkim so raztovorili v reškem pristanišču 12 'keriških policijskih avtomobilov. Titovski časopis «Vjesnik» s pravim ponosom objavil vest, da omenjeni avtomobili '•arnke «Ford» drvijo z naglico 140 km na uro, da so opremlje-z radijskimi oddajniki in sprejemniki in z drugimi sodobnici napravami. 10. januarja prihodnja številka Bralce obveščamo, da bo prihodnja številka našega lista izšla v SOBOTO 10. JANUARJA 1953, t. j. čez deset dni. To se bo zgodilo, ker je naš list ta teden izšel zaradi novoletnega praznika tri dni pred običajnim dnevom. pišu celo naložiti denarno globo onim, ki ne bi govorili v italijanščini, če jo znajo. Okupacijske oblasti pa so šle še celo dalje in So izdale prosluli ukaz št. 183, po katerem je italijanščina izključni uradni jezik u občinah Trst in Milje, dočim je v ostalih pretežno ali izključno slovenskih občinah slovenščina le pomožni jezik poleg uradne italijanščine. V coni B je bila sicer italijanščini formalno priznana enako- U4t.„a pravnost. Toda spričo dejstva, da Vsakomur so titovske oblasti izgnale ali prisilile k izselitvi skoro vse italijanske izobražence in uradnike, sta slovenščina in hrvaščina ostala dejansko edina uradna jezika. Kot posledica te diskriminacijske politike so v coni A še danes v rabi izključno le po fašizmu poitalijančeni nazivi vseh krajev, bodisi mešanih ali pa tudi popolnoma slovenskih. Sklicujoč se na fašistični predpis iz leta 1923. je ZVU ukazala odstranitev dvojezičnih napisnih desk v vaseh nabrežinske občine, pri čemer je, seveda, namerno prezrla določbe mirovne pogodbe o enakopravnosti slovenskega jezika. Proti temu načrtnemu zapostavljanju in kršenju predpisov mirovne pogodbe zahteva SHPZ takojšnjo intervencijo Varnostnega sveta, ki je vrhovni nadzorni organ nad STO. Tako zahteva za cono A poleg drugega: uvedbo slovenščine kot enakopravnega uradnega jezika v vseh vrstah in stopnjah oblasti In javnih ustanov; nastavitev potrebnega števila slovenščine sposobnih nameščencev; enakopravnost slovenskega jezika pri javnih napisih in javnih listinah; enakopravnost slovenskih krajevnih imen cone A.» Ze same te zahteve dovolj jasno prepričujejo vsakega poštenega Slovenca cone A, da je treba podpreti z vsemi močmi široko akcijo, ki jo je započela naša najvišja kulturna ustanova v obrambo narodne enakopravnosti na Svobodnem tržaškem ozemlju. je jasno, da je za takšne akcije potrebna mobilizacija najširših množic, ako jim hočemo zagotoviti uspeh. Ni namen SHPZ, da bi s to akcijo kovala svoj politični kapital ali da bi čelo špekulirala, marveč ima pred očmi le to, da dosežemo popolno narodno enakopravnost prebivalstva STU. Z dosledno izvedbo določb mirovne pogodbe, posebno še onih, ki se tičejo narodnih pravic vseh treh narodnosti, je mogoče doseči na Svobodnem tržaškem ozemlju pomiritev političnih strasti, zlasti še narodnostne mržnje, in tako odstraniti neposredno vojno nevarnost, ki preti ne samo našemu ljudstvu, marveč tudi ostalim državam srednje in južne Evrope; Morebitna vojna bi pomenila za slovenski narod kot celoto popolno uničenje in iztreb. Ijenje. Prav zato pa je predvsem dolž- pe. Dvakrat so izdali tržaške interese R.i;a.tjcosJci list, «L,e_ Monde» je v nekem članku napisal, da se bo vojaško sodelovanje med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo naglo razvilo brez ovir, ker se bodo napravili veliki koraki naprej v zvezi s tržaškim vprašanjem in se bodo odpravili italijanski dvomi glede balkanske zveze. Francoska novinarka Gene-vieve Tabouis pa je odkrila, da je Acheson na seji atlantskega štaba v Parizu povlekel iz svoje aktovke «načrt Brad-leya», ki predvideva ofenzivne akcije na Balkanu na podlagi zavezništva med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo in vsestranske okrepitve Titovega vojaškega potenciala. Ta načrt predvideva tudi organizacijo 40 titovskih divizij po 30 tisoč mož, t. j. oborožitev 1.200,000 mož, kar bi predstavljalo težko nevarnost za vso Evropo in ne samo za ljudske deihokracije. Ta .vojska bi namreč igrala na Baf.kanu vlogo nemške vojske v osrčju Evro- '^ričani pošiljajo krvniku Titu avtomobile za «civilne °trebe» Risba: J. Novak Za rešitev Etliele in Jnliusa Hosemberga Z nag!,mi koraki se bliža dan, ko bi morala Ethel in Julius Rosenberg umreti na električni stolici, ne da bi bila zakrivila kakršni koli zločin. Ze dvakrat je sodišče odbilo prošnjo za njuno rešitev; že dvakrat je vrhovno sodišče ZDA odbilo prošnjo za revizijo procesa. Ameriški imperializem hoče usmrtiti ta dva človeka, hoče odvzeti za vedno mater in očeta dvema otrokoma, da bi zaprepastil svoje lastno ljudstvo in da bi zlomil njegov odpor proti noroglavi politiki pripravljanje nove vojne. Svetovno javno mnenje se zavzema za rešitev Rosen-bergovih, za njuno pomilostitev, za revizijo procesa. Največje osebnost^ sveta so poslale Trumanu brzojavke, v katerih ga pozivajo, naj pred odstopom pokaže svojo dobro voljo in naj prepreči strašen zločin. tudi v Trstu se je povečala akcija za rešitev Rosenber-govih. Se pred božičem je začela krožita pola, ki jopod.pi-sujejo najrazličneši ljudi in ki zahteva pravico in svobodo za Rosenbergova ter mir in veselje za njuna otroka. Zahteva se zaključuje z besedami: «Mir ljudem dobre volje!». Pohitimo vsi in iztrgajmo smrti Ethelo in Juliusa Rosen-berga. Ne dopustimo, da bi se izvršil ta strašen zločin, ki bi predstavljal težak udarec vsem ljudem dotjre volje, vsem ljudem, ki hočejo mir v svetu. nost vseh poštenih Slovencev, da se pridružijo tej skupni akciji, katero je pokrenila SHPZ. Zoperstaviti se raznarodovanju našega življa pomeni danes braniti mir v tem delu Evrope, pomeni braniti obstoj slovenskega naroda sploh, pomeni braniti demokracijo in boljšo bodočnost Svobodnega tržaškega ozemlja. Prva petletka v L. R. Kitajski PEKING — Na seji državnega odbora «upravne in politične konference kitajskega ljudstva» je ministrski pred sedriik in zunanji minister L. R. Kitajske Cu En Lai sporočil, da se s 1. januarjem- 1953 začenja na -ozemlju Kitajske izvrševanje prvega petletnega načrta za obnovo in industrializacijo dežele. Cu En Lai je tudi sporočil, da bo v kratkem sklican «Ljudski kongres», ki ga bodo sestavljali predstavniki vseh slojev-kitajskega prebivalstva, ki imajo -volilno pravico. «Ljudski kongres» bo vrhovni organ republike. V teku so priprave za sklicanje Kongresa (parlamenta), za odobritev novega volilnega zakona in nove ustave. Antinacistov nočejo v ZDA NEW YORK Ameriška fašistična tajna policija FBI je po preiskavi, ki jo je izvršil njen agent, prepovedala Vstop v ZDA 272 članom posadke francoske ladje «Liber-fe». Mornar Girondel ne more vstopiti v ZDA, ker je na-čistom ukradel nekaj kruha za preživljanje lastne matere in ker je bill zato od njih težko rtiučen. V zvezi -s tem je špijon Dušan Kveder te dni objavil članek v beograjski reviji «Mednarodna poiltika». V tem svojem spisu je brez pike na jeziku povedal to, kar mi trdimo že 3 in pol leta, t. j. da Trst služi ameriškim imperialistom in njihovim hlapcem kot oskrbovalno strateško o-porišče južnoalpske «trdnjave» in prav posebno titofaši-stične Jugoslavije. Kveder je v svojem članku napisal, da mora- Trst služiti Jugoslaviji kot oskrbovalna baza, da je ti. tovska vojska poklicana, da ga brani, ker ima osrednjo nalogo v okviru načrtov za južno-alpsko trdnjavo. Jasneje kot tako.se titofašisti niso mogli izpovedati. Njih Trst ne briga iz nacionalnih ali drugih «sen- timentalnih» razlogov. Njih briga samo iz stališča napada in vojne. Tito je v Smederevski Pa-lanki izjavil, da «Italijani so že tako s pomočjo zaveznikov dobili Trst v svoje roke», ker je vedel, da so mu Angleži in Amerikanci dali «častno» nalogo, da brani njih interese z jugoslovanskim topovskim mesom, z jugoslovansko krvjo, z jugoslovanskimi sinovi. Njega ne briga Trst. Ali je Trst v rokah De Gasperija, ali je ,v rokah Anglo - amerikancev, ali je v rokah Culukafrov je zanj vseeno. Zanj je važno le, da mu iz Trsta prihaja «pomoč» v orožju, da ga iz Trsta podpirajo Anglo - amerikanci Tako je Tito dvakrat izdal interese tržaškega prebival- LJUDSKI KOLEDAR Vabimo vse Slovence, ki še niso kupili Ljudskega koledarja 1953 v izdaji SHPZ naj pobite, ker bo naklada kmalu pošla. stva in prav posebno Slovence: s tem, da jih je prepustil De Gasperi ju in s tem da jih je obsodil na gotov pogin. Vse. kakor ta «perspektiva» ni. prav nič lepa za naše ljudi. Prav ob tej priliki m-oramo strgati z obraza titefašisto-v in njihove pete kolone v Trstu krinko licemerstva, ki so si jo nadeli, da bi boljše spremenili naše mesto in ozemlje v «atomsko klavnico». Rešiti moramo naše ozem'je. Strniti se moramo okrog predloga tov. Vidalija o civilni upravi, ker bomo drugače s svojo pasivnostjo pomagali imperialistom in titovskim faVstom pri. o .stvaritvi njih načrtov. pa je stalno poudarjal, da je treba rešiti mir. ker Se ga more u. mora rešiti. In tudi tokrat je v odgovor na Eisenhowerjeve točke, s katerimi je slednji objavil svoj program vojne in atomskega pustošenja po svetu, poudaril, da vojna med ZDA in ZSSR ni neizbežna, da vojna napetost izhaja iz vseh napadalnih akcij proli Sovjetski zvezi, da je pripravljen na srečanje z Eisenhowerjem, da je pripravljen prispevati k re Siivi vprašanja korejske vojne. V Stalinovih besedah se odraža vsa 35-letna sovjetska politika miru in mirne rešitve vseh mednarodnih sporov, se odražate, volja in želja sovjetske vlade in sovjetskih narodov, da se onemogoči sprožitev vojne, da se omogoči sodelovanje med Zahodom in Vzhodom. Namesto groženj z atomskimi bombami in bakteriološkim o o-žjem je tov. Stalin nakazal po' miru, mirnega sožitja, vzajerr: nega Sodelovanja. In kako so zahodni uradni krogi reagirali na vse to? S tem, da so proglasili Stalinove besede za «propagandni manever». Ampak kdo je bil pobudnik tega intervjuja s Stalinom? Glasilo ameriške veleburžoazije «New York Times», ki je znano kot poluradno glasilo washingtonske vlade. Stalin je odgovoril nu njegov poziv in ne iz lastne iniciative. Torej, če gre za «propagandni manever», je to «propagandni manever» tega ameriškega lista, ne pa Stalina. V glavnem pa je svetovno javno mnenje sprejelo Stalinove odgovore kot velik korak naprej t' pomirjenju v svetu. Vsi listi poudarjajo, da mora Eisenhowe: sprejeti poziv Stalina, se sestati z njim in priti z njim do določenega zaključka. Poseben odme ; je imel ta intervju v zahodnoevropskih deželah. V Franciji tisk poziva Eisenhowerja, naj pride čimprej do sestanka. Na Angleškem listi poudarjajo, da Eisen-hower ne sme zamuditi te prilike, Zahodnonemški tisk poleg obi čajnih fraz o «propagandnem manevru» pravi, da je sestanek med Stalinom in Eisenhowerjem mo žen in predvsem pa potreben Zelo ugoden odmev je interi: iu imel v arabskih deželah Afrike in Azije, katerih uradni Src ji p ozdravljajo Stalinove besede in izražajo upanje, da bo Eisenho-wer sprejel povabilo in tako pripomogel k pomirjenju v svetu. Tudi ameriški tisk je prve dni ugodno komentiral Stalinove izjave. Očividno pa so ugodni komentarji tiska in javnega mnenja postavili novo in staro ameriško vlado v mučen položaj, ker je ob tej priliki prišla do izraza vsesplošna želja po ohranitvi in utr. ditoi miru. Zato je list, ki je bil pobudnik tega intervjuja, t. j, «New York Times» že tri dni pozneje pisal, da ne vidi možnosti za sestanek med Eisenhowerjem in Stalinom in da mora za to poteči nekaj časa. Najbolj ogabni pa so v svojih komentarjih titofašisti, ki so že prvega dne odločno odklonili Stalinove besede, jih proglasili za «propagandni manever» in pozvali vse zahodne uradne kroge, naj temu «manevru» ne nasedejo. Jasno je. da se titofašisti boje pomirjenja v svetu kot hudič blagoslovljene vode. Oni živijo, dokler obstaja možnost napad a in vojne. V trenutku, ko bi prišlo do pomirjenja, ne bi več služili svojim gospodarjem, ki bi jih zapustili, kot gospodar odpusti neuporabnega hlapca. Zato so dvignili tak hrup proti Stalinovim besedam, zato so edini na svetu, ki brez sramu napadajo intervju in ki hočejo biti boljši Amerikanci kot Eisenhower in Truman. Ob tej priliki so zelo jasno pokazali svoj ogabni obraz poklicnih provokatorjev, ki brez provokacij ne morejo živeti, kot ne more živeti riba brez vode. Prepričani smo pa, da bodo narodi prisilili ameriško vlado na ta sestanek. Ugodni odmev Stalinovih besed v svetu je najboljši znak, da se volja narodov ne more prezirati. Od ledna do redna TOREK, 23. decembra: Radio Phenjang je sporočil, da so ameriška letala dne 21. novembra in decembra odvrgla nad čansžo-nom in Kesongorn bakteriološke bombe — Francija ponovno preživlja vladno krizo; Pinay ie moral podati ostavko takoj po zaključku vojaške konference atlantske zveze, ker je Franriia v zelo kritičnem gospodarskem in finančnem položaju — Proti sleparskemu volilnemu zakonu ie po Italiji stavkalo 300.000 delavcev — Ameriška vlad? ie prepovedala vstop v ZDA 269 mornarjem francoske ladje «Liberte». SREDA. 24. decembra: Ves britanski tisk ostro protestira p-oti stopitvi v veljavo zloglasnega MacCarrenovega zakona, ki legalizira gonjo p-oti vsakemu, ki ne odobrava ameriške politike ■n sprošča roke policiji in nie-nim preiskavam celo proti državljanom drugih držav — Titovski morski razbojniki so zajeli 26 italijanskih ribolovnih I ari i i in sedaj zahtevajo za njih izpusti-‘ev ogromno denarja — Guy Molici (radikolec) je odklonil' povabilo za sestavo nove francoske vlade: golisti so se začeli potegovati za sestavo vlade — Po izključitvi Calamandrei in drugih znanih voditeliev iz P9DI je iz stranke izstopilo veliko znanih osebnosti; federacija v Firencah je proglasila svojo avtonomijo — Papež je v božični poslanici obsodil riosedan e socialne pridobitve delovnih ljudi. ČETRTEK. 25. decembra: Javnost vsega sveta je brez razlike osredotočila svoio pozornost na izjavo tov. Stalina, ki odpira možnost sestanka z Eisenhowerjem in zmanjšanja napetosti — Predsednik francoske republike te pozval solista Soustelleja. naj sestavi novo vlado — Policija zahodnega dela Berlina je uprizorila težko provokacijo na razmejitveni črti, ko je začela streljati n.a sovjetske vojake. PETEK. 26. decembra: Se vedno so v teku komentarji o Stalinovih izjavah; skorai vsi listi, razen titovskih poudarjalo potrebo. da pride do sestanka med Stalinom in Eisenhowerjem — Na seji CK korejske partije dela ie Kirn Ir Sun imel poročilo, v katerem ‘e zaiet položaj v Severni in Južni Koreji? v po-očilu se pravi, da od vseh mrtvih v Seulu je 22% samomorilcev. — Pariška celica Massena. v kateri ie bil včlanjena Martv. ie izglasovala njegovo izključitev ' iz partije. SOBOTA. 27. decembra: Churchill bo 31. decembra odpotoval v New York, kjer se bo srečal 7 Eisenhoweriem; njegovo potovanje spravljajo v zvezo s Stalinovimi odgovori. «New York Timesu» - Poljska agencija «Pap» poroča, da so varnostni organi uieli dva šniiona, ki so ju Amerikanci odvrgli s padali na poljsko ozemlje — Vietnamske čete so osvobodile trdnjavo Muong Huang in tako nopolnoma očistile pokrajino Ma. NEDELJA. 28 decembra: Go-list Soustelle ni mogel sestaviti nove francoske vlade: sedai bo poskušal demokristjan Bidault — V Siamu se ie povečalo partizansko delovanje — Po Italiji so bila velika zborovanja proti volilnemu zakonu — Dna ameriška špijona sta se javila poljskim oblastem. PONEDELJEK. 29 decembra: V italijanski zbornici se ie ponovno začela bitka opozicije proti volilnemu zakonu. — Tudi italijanska vlada je protestirala proti ameriškemu fašističnemu zakonu Mac Carran. RAZUMLJIVO STALISCE Dočim so vsi uradni krogi in tisk v zahodnem svetu bolj ali manj ugodno komentirali Stalinove izjave dopisniku «New York Timesa», jih je Titova vlada brez prevelikega razmišljanja odklonila, jih označila kot «propagandni manever», kot «hinavsko potezo», kot «krinko za imperialistični pohlep», kot «željo po razdelitvi sveta na podlagi interesnih sfer». V tem primeru kot v vseh drugih je Titova tolpa pokazala, da ie bolj amerikanska kot sami Amerikanci, da bolj nvsli na interese chikaških mesarjev in texaških prasičjerejcev kot oni sami. A zakaj to? Ali ste kdaj videli, da bi si pogrebna podjetja želela zmanjšanja u-mrljivosti? Ne, ker to bi pomenilo za njih bankrot. Tako so titofašisti. Ali si.morejo želeti pomirjenja v svetu, zmanjšanja oborožitve, zmanjšanja vojaških kontingentov itd ? Ne, ne morejo, ker bi to pomenilo za njih gotov pogin. Kako bi mogli služiti lepe denarce, ako ne bi mogli več igrati vloge vojnih priganjačev, ako ne b: mogli več biti miljenci vseh špijonskih služb tega sveta, ako ne bi mogli več uprizarjati provokacij proti sosednim državam, ako se ne bi mogli družiti več z vsemi fašističnimi izmečki sveta? Oni živijo za to, ker pripravljajo smrt drugim. Sedaj igra Tito pri Amerikan- JL, if\/o m %JV2C/\ cih vlogo prve pocestnice, če pa bi -prišlo do pomirjenja, bi to vlogo zapravili. Tito pa noče v «pokoj». Zato pa kriči na vse grlo proti Stalinovim izjavam, ki odpirajo žarek upanja vsemu svetu, svari svoje sovrstnike, naj pazijo na «zahodno solidarnost», na svoje vojne načrte itd. Od titovcev nismo, po pravici povedano, pričakovali drugega. Lakaj se vedno prilizuje gospodarju prav s tem da gleda na njegove interese tudi, ko to ni potrebno. Za Tita bi bila pomiritev v svetu prava nesreča. Prav tako kot za tovarnarje topov in tankov v ZDA. URA SPIJO-NOV Politični imperialistični špi-jon z epoletami generala, Dušan Kveder je u titovski reviji «Mednarodna politika» objavil članek o Trstu. STOja ne imenuje več niti z besedico. Zanj je STO pokopan. Govori le o Trstu. Iz svoje stare šare je povlekel ven, da je «najpra-vičnejSa rešitev za Trst» nje- gova «priključitev k Jugoslaviji» in, če to ni mogoče, pa . «kondominium z Italijo». Zakaj pa se zavzema za Trst? Zato, ker «lahko Trst v primeru napada uspešno brani samo jugoslovanska armada, KATERI JE TRST TUDI POTREBEN KOT BAZA ZA PRESKRBOVANJE». Spijon Kveder pravi nadalje: «Močna jug. armada je v interesu Trsta, kajti Jugoslavija bi nosila veli-k del odgovornosti in naporov v obrambi južnoalpske trdnjave». In končno: «Jugoslavija je poklicana, da brani Trst. Zato ji je tudi potreben v organizaciji njene o-brambe...» — Ko smo pred tremi leti začeli trditi to, so nam titofašisti odgovorili, da «fantaziramo». V skoraj enakih besedah je to povedal sedaj špijon Kveder. Torej Jugoslaviji Trst ni potreben za drugo nego v vojne svrhe, kot «preskrbovalna baza» južnoalpske trdnjave, ki «jo je jug. armada poklicana braniti». Prau lepe «perspektive» odpira špijon Kveder pred Tržačani: «perspekti- vo» Fusane, Dunkerque, Salerna in vseh takih «preskrbovalnih baz» izza časa pretekle vojne. To se pravi gojiti «neizmerno» solidarnost s «presrečnimi» Tržačani, ki bi okusili i «lepote» na popolno uničenje obsojenega mesta i «lahko» roko Rrankoriča, ki ie kot «demokrat» in «človekoljub» prav posebno znan na Golem otoku na Grgur otoku, v Stari Gradiški itd. itd. GROBNI MOLK Prejšnji teden smo skoraj v celoti objavili zapiske grofa Sforze o njegovih razgovorih s Titovim pooblaščencem Y.iem v zvezi s tržaškim vprašanjem Opazili smo, da je za tem nastal v titovskem taboru čuden, prečuden grobni molk. Ali je vse to zadelo v živo in titofašisti nočejo delati prevelike reklame svojim lastnim grehom, ki polagoma prihajajo na dan? IN SMEDER. PAL 4 NKA ? Slov. «Piccolo» od 27 decembra objavlja u okviru na prvi strani del govora svojega cmaršala Idei sette čolni) Tita v Smederevski Polanki. V tem delu govora se govori o Trstu. Najbolj zanimivo je. da ie slov. «Piccolo» «pozabil» objaviti tisti del Titovega govora, v katerem se pravi: «ITALIJANI SO ZE TAKO S POMOČJO ZAVEZNIKOV DOBILI TRST V SVOJE ROKE». Zanimivo bi bilo, da bi se razni Renki «po-žurili» tudi z objavo teh besed, Pričakujemo. Tečaji za vzgojo članov Kom partije Za prihodnje leto se predvidevajo naslednje pobude za ideološko vzgojo članov partije: 1. Osrednji tečaji: tečaj politične ekonomije in tečaj marksizma-leninizma. Teh dveh tečajev se bodo udeležili tovariši, ki so že politično zgrajeni (sekcijski in celični voditelji, kvalificirani vodje sku. pin, od sekcijskih komitejev izbrani najboljši tovariši). 2. Sekcijski tečaji: teh tečajev se bo udeležilo čimveč tovarišev, ki pa morajo dokazati. da se bodo resno in vztrajno- lotili študija. Sekcijski komiteji bodlo- izbrali -snov med kratkimi kurzi «Ma-rksa», «Lenina», «Stalina», «Gramscija» (t.j. o borbi- za- mir, o delavskem gibanju, p osnovah politične ekonomije, o italijanskem delavskem gibanju, o a-grarnem -v-prašanju) na podlagi materiala in skript, -ki jih je izdata, bratska- KPI. Za organizacijo teh tečajev bodo odgovarjali kadrovski referenti- ali pa politični sekretarji sekcij. Inštruktorje bó določil vzgojni odsek partije. 3. Polurni študij o sodobnih vprašanjih se bo. vršil v vseh sekcijskih komitejih in v vseh celicah ob začetku redne seje na podlagi člankov, ki jih bosta objavljala v posebni- rubri, ki «Delo» in «Lavoratore». 4. Mesečna politična ura se bo- vsak mesec -organizirala v tednu, ki ga bo določilo v o drst vo p-artije na mesto redne celične seje. Razpravljalo se bo o političnih ali organizacij, skih v-p-rašanjih, ki jih bo nakazal Izvršni komite. 5. Osrednji ženski politični tečaj se bo imenoval «Klara Zetkin» (Zena i.n borba za socializem). Posvečen bo najboljšim tovarišicam demokratičnega ženskega gibanja poleg sekcijskih in celičnih voditeljic, ki ne posedajo sekcijskih tečajev. 6. Osrednji tečaj ZKM o organizacijski konferenci Z-KM, kateremu bodo sledili sekcijski tečaji. Sekcijski politični sekretarji in kadrovski referenti naj preštudirajo ta načrt, naj izberejo tovariše, ki se bodo udeležili teh tečajev, naj organizirajo sekcijske tečaje in mesečne politične ure, naj kontrolirajo izvršitev dela in naj pomagajo pri organiziranju polurnega študija v celicah in sekcijah. Za vsako pojasnilo, naj se tovariši obrnejo na-vzgoj-ni odsek Iz-v-ršnega komiteja partije. in preventivne zaščite kar se je že pokazalo kot uspešno v Sovjetski zvezi. Na Češkoslovaškem so izvrševali zdravstveno službo, ki je za delavce brezplačna, zdravniki povečini v svojih zasebnih ordinacijah, po državnih bolnicah in ambulatorijih Centralnega ljudskega zavarovanja. Zdaj prehajajo nekateri posli le tega na državo, ki koncentrira na ta način v svoji izključni kompetenci vso zdravstveno službo. Am.-bulatoriji ljudskega zavarovanja se spajajo z ustanovami ljudskega zdravja v zdravstvena središča. katerih nameščenci so tudi vsi zdravniki teh področij. Zdravstvena služba je v organizacijskem pogledu razdeljena na okraje in oblasti. V okraju so zdravstveni okoliši, ki jih vodi okrajni zdravnik. To je prva stopnja ambulančne in preventivne službe. S tem je omogočeno voditi dober pregled, statistiko, skupno planiranje in zdravniške pasete po družinah, tovarnah in šolah, i Bolnik, ki se je poprej zdravil pri zdravniku in bil nato poslan v bolnico ali sanatorij, kjer ga je dosedanji zdravnik izgubil iz vida, ostane zdaj v bolnici še naprej pod njegovim nadzorstvom. Tu gre torej za izboljšanje individualne brige, kjer se praktično zdravnik lahko strokovno izpolnjuje v bolnici kot član do-Učnega zdravstvenega centra. Istočasno pa se je moči na ta način izogniti tudi administrativnim nevšečnostim, kar je spet le a korist bolnika in zdravnika. Zakaj so angleške oblasti povlekle na dan bajko o organizaciji «Man-Man» Kampanja proti neobstoječi organizaciji “Mau-Mau“ služi Angležem za povečanje preganjanja in terorja proti domorodcem v Keniji - V desetih dneh preko 3600 aretacij - Nacionalno gibanje Kenijcev ni bilo uničeno in nadaljuje še z večjo silo svojo pravično borbo proti suženjstvu {Jpioliocl po pod o'olju Prebivalstvo Kenije ni nikoli hotelo kloniti pred suženjstvom, Vedno je nudilo odpor proti angleškim zatiralcem, zahtevajoč zemljo in nacionalno neodvisnost. 1923 se je med delovnimi ljudmi razvilo protestno gibanje proti zakonom o propustnicah, proti prisilnemu delu in barbarskemu izkoriščanju Zborovanja in manifestacije so se vršile po mestih. Angleške oblasti so ukazale streljati proti udeležencem nekega zborovanja in aretirati voditelje gibanja. Protiimperialistično gibanje se je povečalo po vojni. Vodi ga Kenijskega zveza Črncev. Program te zveze je zmeren, ampak vsebuje nekatere legitimne zahteve: razdelitev zemlje, ki je določena le za Evropejce, Črncem; ■vzpostavitev minimalne plače; sin dikalne pravice; ukinitev zakona o propustnicah; povečanje števila črnskih predstavnikov v zakonodajnem svetu; splošno osnovno izobrazbo za Črnce; izboljšanje zdravstvenega sistema. Zveza uživa podporo in simpatije vsega črnskega prebivalstva. Njeni voditelji Jomo Kenjata, Mathu, Zičuru, Hamizi in drugi so zelo popularni. Z veja se poslužuje le legalnih sredstev borbe. Pošilja svoje predstavnike v Veliko Britanijo in sestavlja re- Zdravstvena služba v ČSR Od oktobra preteklega leta imajo v CSR novo ureditev zdravstvene službe, ki je zdaj poenotena za. vso državo. Reforma zdravstvene službe je bila potrebna zato, ker zahtevajo osnovne naloge ljudsko-de-mokratične države tudi novih organizacijskih in delovnih oblik zdravstvene politike. Poenotenje zdravstvene službe pomeni združenje ambulančnega zdravljenja Tudi birokratizem predstavlja težko napako, ki še vedno obstaja pri nekaterih članih naše partije. Taki tovariši izražajo ozkost svojega načina gledanja na stvari s tem, da se ukvarjajo samo z malimi zadevami in zanemarjajo v raznih okoliščinah tiste, ki so temeljne važnosti. Njihov vpogled je omejen na zelo ozko polje, na delo, ki se jih osebno tiče ter na formalna vprašanja, ki jih z lahkoto postavljajo v nasprotju z drugimi tovariši, kar zavira uspehe splošnih borb. V te borbe pa se taki tovariši ne znajo vključiti s potrebnim političnim razumevanjem dogodkov, položajev ter borb partije v svoji skupnosti. So pa tudi člani partije, ki nimajo jasnega političnega stališča, in prav iz tega razloga pritrjujejo komur koli in si skušajo pridobiti simpatije vseh. Taki elementi so zmožni izražati se pohvalno o prisotnih ter govoričiti o odsotnih, ali pa se pohvalno izražati o neki osebi in to pred določenimi tovariši, pred drugimi tovariši pa isto osebo obrekovati. V besede takih elementov ni mogoče polagati nikakega zaupanja, ker niso nikoli v stanju braniti lastnega mnenja in se ne pokažejo, kar so v resnici. V gotovih prilikah zavzamejo taki elementi nevtralno stališče. C e gre za kak spor, zavzamejo stališče šele, ko se jim posreči dognati, kdo je zmagal v diskusiji, in v istem trenutku se prav gotovo postavijo ha stran zmagovalca. Taki ljudje, ki niso nikdar odločni, bodisi, ker ne znajo sami razmišljati ali pa, ker so oportunisti, predstavljajo v partiji nevaren element, ker so pač z lahkoto podvrženi vplivom in lahko postanejo 'saboterji. Lahko bi preučili še druge primere, da dokažemo, kako imajo nekateri tovariši še vedno, in to v večji ali manjši meri, značilnosti malomeščanske mentalitete. Take značilnosti so lahko tudi dolgo časa prikrite ali pa jih stalno postavljajo v nasprotja z izvedbo partijske linije. Na vsak način pa predstavljajo vedno nevarnost, na katero je treba bildno pazil in to z nenehnim utrjevanjem politične zrelosti, vzgojo vseh članov partije za vedno širše spoznavanje načel, ki jih je treba uporabiti pri vsaki borbi in akciji ter pri celotnemu načinu dela komunistov. solucije, naslovljene vladi, 17. januarja t. I. sta dva predstavnika Zveze Kuenandž in Oneko podala na neki tiskovni konferenci v Lononu izjave o tragičnem položaju Črncev Kenije in o nasilju britanskih oblasti. Pozvala sta britansko javno mnenje, naj podpre zahtevo kenijskega prebivalstva po prepovedi nepravičnih zakonov. Večkrat sta zaprosila za avdijenco pri britanskemu ministru za kolonije Oliverju Lytteltonu. Vsakokrat so jima jo odrekli. Februarja 1952 je bila poslana angleški vladi resolucija, ki jo je podpisalo na stotisoče črncev Kenije, v tej resoluciji só se zahtevale razdelitev zemlje, ki je bila dodeljena za Evropejce in ki je ti niso obdelovali in demokratične volitve v zakonodajni svet. Tudi ta resolucija je ostala brez odgovora. Poleti 1952 je britanski imperialistični tisk začel v zvezi s Kenijo umazano kampanjo. Začel je pisati o «povečanju zločinov» v tej deželi in o «terorističnih dejanjih», ki naj bi jih bili izvršili Črnci proti belcem. Nato se je pojavila vest tajne, teroristične in protievropejske «or-gamiacije Črncev», ki naj bi se imenovala Mau-Mau. Pisalo se je, da noče povzročiti nerede, da hoče izgnati vse belce iz Kenije in da jih hoče celo vse uničiti. Kako je to, da so angleški listi tako dobro obveščeni o programu in ciljih te organizacije? Najbolj čudno je, da je nek glasnik kenijske uprave Whyatt, komisar za pravosodje in javni red izjavil prav v najvišji fazi te kampanje, da se v prvih petih mesecih 1952 ni opazilo povečanje kriminalitete. Zato Je bilo jasno, da se je organizirala zarota proti kenijskemu nacionalnemu gibanju. To dokazujejo tudi dogodki. Septembra so kenijske oblasti pripravile vrsto zakonskih osnutkov'za prepoved delovanja črnskih organizacij in za legalizira-nje terorja proti domorodcem. Ko so te zakone sprejeli v Londonu, so jih uveljavili v Keniji. se ti zakoni tičejo le Mau mauov. Ampak vse črnske organizacije so bile prizadete. 24. septembra sta bila aretirana namestnik tajnika zveze Črncev in glavnega urednika dveh črnskih listov Paul Joseph Ngej in član vodstva Jesse Kariuki. Obsedno stanje je bilo proglašeno 20. oktobra. Naslednjega dne so se začele množične aretacije. Kamioni oboroženih vojakov so začeli krožiti po vaseh in mestih Kenije. Angleži so aretirali na stotine ljudi. Cete so prišle iz sueškega prekopa. Križarka «Kenya» se je usidrala v luki Mombase. Nato so se začeli pohodi škvader, ki so jih oblasti organizirale med angleškimi farme-rji. Iz Londona je za te škvadre prišlo orožje. Policija je aretirala 90 voditeljev zveze kenijskih Črncev, med temi Zorna Kenjato, Richarda Achienga, Freda Kubaja, Petra Gatabakija. številne pokrajinske voditelje itd. Obtožili so jih, da so povezani s famozno organizacijo Mau-mauov. Kenjato pa so obdolžili da je njen voditelj in so zato proti njemu uprizorili ne. sramen proces. Jasno je, da je aretacija voditeljev Zveze kenijskih Črncev zadala težak udarec organizaciji. Da bi zmanjšal vtis tega brutalnega nister za kolonije Lyttelton iz- javil, da britanske oblasti nimajo namena razpustiti organizacije. Ko so opravile z voditelji zveze, so se oblasti spravile na pleme Kikujujev. Ker je to pleme bilo izgnano s svoje zemlje, se najbolj aktivno bori za razdelitev zemlje. Zato si Angleži niso preveč belili glave za iskanje pretveze. Obtožili so to pleme. ki šteje milijon ljudi, da pripada organizaciji Mau mauov. 22. oktobra je veliko število policistov in vojakov obkolilo okraj, ki leži 100 km severno od Nairo-bija. Objavilo se je, da so se tam sestali voditelji Mau mauov. Začeli so z aretacijo '31 Črncev. Prebivalstvo je zbežalo iz vasi, vojaštvo je pokradlo živino in zapuščene predmete. Po agenciji «Reuter» je vojaštvo odvedlo preko 4000 glav rogate živine in na tisoče konjev. Od 20. do 30. oktobra je bilo aretiranih 3600 Črncev. Vse aretirance vklepajo v težke verige, jih zverinsko pretepajo in jih potem obsojajo na težke zaporne kazni, kot je primer Karanje Kamaua, ki je dobil 20 let zapora. A to zverinsko preganjanje ni zlomilo ljudskega odpora. Novi voditelji kot Odede in Murumbi so se postavni na celo zveze J. KOVROV Britanske oblasti so izjavile, da in protiljudskega dejanja je mi- I INadaljevanje na 4. strani) mm i«! masam Ta prostor so kupili kriški ljubitelji ljudskega športa zato, da bodo na njem zgradili športno igrišče. Nihče, razen njih, nima pravice do njega. Na njem si bodo- uredili igrišče, kljub oviram, ki jim jih delajo vojaške okupacijske in občinske oblasti. Štefanovanje v Boljuncu Kot vsako let-o tako se je tudi letos vršilo tradicionalno «lučanje» na praznik sv. Stefana. Ker je bilo vreme zelo ugodno je ta sv-o-jstveni običaj privabil vi vas zelo mnogo tujce-vi. Prišli, so iz vseh krajev bližje in širše okolice ter iz Trsta. Boljun-ške «pupe» so tudi leto-s «na-lučale» na Gorico nad en stot pomaranč in jabolk ter s tem napravile veliko veselje domačim otrokom, ki so se podili za njimi, kakor tu- ČLANEK TOV. CERVENKOVA, GEN. SEKRETARJA KP BOLGARIJE Krvniki ljudske revolucije in socializma v Jugoslaviji Razvoj dogodkov v Jugoslaviji je potrdil ugotovitve zgodovinske resolucije I.U. — Titovcem je bila strgana krinka z obraza — Delovni kmetje so postali bedni hlapci kulakov Ubljavljamo v izvlečku članek tov. Viko Cervenkova, generalnega sekretarja KP Bolgarije, ki je bil povzet iz št. 213 lista «Zra trajen mir, za ljudsko demokracijo». Pred tremi leti je Informacijski uradi komunističnih in delavskih partij v posebni resoluciji «Jugoslovanska komunistična partija, v rokah morilcev ini špijonov» ugotovil popolno odcepitev tito-vske kli-ke odi enotne socialistične in pro-tiimperialistične frc-nte ter njen popoln prehod i-z buržoaznega- nacionalizma v fašizem in odkrito izdajstvo nacionalnih interesov Jugoslavije in mednarodne solidarnosti, njen prehodi v tabor imperializma ter preobrazbo tito-vcev v neposredne pomočnike netilcev nove vojne, Jugoslavije pa v UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE “DELA“ GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 24-36. Težak poraz DFS ZVESTI TRADICIJAM PRIZNANIH PROVOKATORJEV Občinske volitve na Goriškem so zadale titofašistični kliki pri, DF-S zelo resen udarec, Izgubila je namreč nad 500 glasov. Ce pomislimo, da je titovska fronta- zelo majhna Strančica, potem si lahko predstavljamo, kako resen udarec je to zanjo, S «fronto» so volivci obračunali- predvsem -v- krajih, ki niso neposredno v bližini državne meje: torej volivci, ki nimajo cnstra-n meje svojih polj in zato ni nujno potrebno -biti s titovsko kliko v «dobrih odnosih». V zadnjih dneh volilne kampanje so poskušali reševati svojo barko s pomočjo dogodkov, ki jih je povzročila «Ente delle Tre Venezie». Toda zaman. Pevmčani so- volili tako- kot so pač hoteli. Rovarjenje titovskih kolovodij v podgorski predilnici je dobilo zasluženo plačilo. Podgorci- so strnjeno bolj kot kdaj koli prej zavrnili «fronto». Da o središču goriškega mesta ne govorimo še posebej, T:rej po delu plačilo! Niti z argumenti, ki so privlačni Za zamejske Slovence, ne bodo mogli titovci v bodoče mamiti naših rojakov, ki žive v obrobnih in narodnostno mešanih predelih naše dežele. Njim ne bodo mogli nikoli dokazati, da so- «narodnjaki»; kajti od priliki zadnjih volitev so nanje pozabili zato, ker je bilo tako sklenjeno v sporazumu z De Gasperijem, zato, ker so- se bali, da bi z zmanjšanjem demokristjanskih glasov nehote pripomogli k zmagi komun,istov, socialistov in demokratov. Kako ljudstvo sodi titovce in njihovo «fronto», nam potrjuje med drugim neki dopis iz Skrljeva, ki ga je objavila «Soča» v svoji zadnji -številki in ki pravi med1 drugim:... Brez zastopnikov v občinskem svetu smo ostali Slovenci iz naše vasi in iz Mirnika. Ce bi Slovenci nastopili enotno, bi lahko tri zastopnike v o-bčin-svetu, tako pa nimamo imeli skem nič.» Seveda je «S-oča» objavila omenjeni prispevek zgolj zaradi tega, da bi «oprala» DFS, pri te,n pa ni pomislila na to, da bodo prav te besede še bolj podkrepile naš očitek in sicer, da je «fronta» popolnoma pozabila na rojake v «narodno-, stno ogroženem predelu» dežele, kot so n. pr. Dolenje. Nezgoda na delu v predilnici POiDGORA — Sistem prekomernega izkoriščanja delavk v podgorskih predilnicah je pred dnevi terjal novo, žrtev. V petek zvečer je pletilni stroj povlekel ro-kio delavke E-li-se Bressan iz Lečnika ter ji pri tem prizadel težjo rano, zaradi česar so jo morali peljati v bolnico, Do nezgod pri delu prihaja zelo pogc-stoma v predilnici predvsem zato, ker morajo delavke opravljati razna dela pri več strojih hkrati. Titovci še vedno rovarijo proti slovenskim šolam na Goriškem Ce je kdo, ki bi se moral sramovati laži, katerih se poslužuje za to, da poriva svojo barako naprej in da nadalje mami nekaj zapeljanih slovenskih zamejcev, ki jim sledijo v dobri veri ali spričo obstoječih razmer - ali pa, ker imajo materialni interes od tega (tu mislimo na fašistične aktiviste. O. ured.), so to titovci. Vsa njihova propaganda, vsi njihovi argumenti in vse njiho- vo natolcevanje po znanem mednarodnem provokatorskem receptu temeljijo na lažeh in sleparijah. Oni so tisti, ki so ideale krvave osvobodilne borbe pomen, drali, sadov pa se enostavno polastili in sedaj se na njih s pomočjo ameriških dolarjev, šopirijo kot sraka s pavjim perjem. Ze od konca zadnje vojne so na razne načine ovirali in sabotirali vsakršno pametno pobudo, ki DEMOKRISTJANI SO proslavljali «zmago» je imela za cilj normaliziranje življenja, popraviti krivice, ki jih je prizadel fašizem, pripomoči k utrditvi enotnosti med tu žive-I cimi Slovenci in Italijani in k ; tako potrebni ostvarltvi pravega t bratstva med nami. Kot vse druge pobude tako so vedno sabotirali tudi vsako pobudo za uzakonitev slovenske šole. Goriški šol. niki še vedno pomnijo razbijaška delovanje raznih titovskih | nadzornikov in ravnateljev. Tudi ljudje, ki se danes šopirijo v coni B so v znatni meri sokrivi sedanjega stanja šolskega vprašanja na Goriškem. GORICA — V soboto- popoldne so v -Gorici pokopali najstarejšo Goričanko. Ta je bila He dvig a- Jakopič. Stara je bila 99 let. GORICA — Pred nekaj dnevi So se sestali goriški svetovalci demikristjanske «večine». Na sestanku so opevali- «veliko zmago», ki so . jo odnesli na nedavnih volitvah, kjer so, kot je znano, s pomočjo svojega lažidemokratičnega voli-.nega zakona dobili 26 občinskih PROTESTI PROTI volilnemu zakonu GORICA — Po vsej pokrajini se nadaljuje borba preti sleparskemu volilnemu zakonu, ki ga z vsemi sredstvi vsiljujejo demokristjani v rimskem parlamentu. Delavci oddelka OMiFA v t rž iški ladjedelnici so po-slali predsednik poslanke-zbornice v Rimu pi-smo, v katerem ga pozivajo, naj ščiti republiško ustavo, ki je podlaga vseh zakonov in ki jamči demokratične svoboščine za vse držaiv-ljane. Hkrati ga o- po-zarj-ajo, da bi pomenilo kršenje ustave velik korak naprej k rehabilitaciji reakcije in k uvedbi klerofašizmia v deželi. GORICA — Urnik trgovin za novo leto. Na zadnji dan leta so vse trgovine lahko odprte do poljubne ure. Na dan novega- leta bodo odprte v jutranjih u-rah le pekarne in mlekarne. Vse ostale trgovine pa bodo ves dan zaprte. svetovalcev, vse ostale stranke, k; s o- skupno dobile mnogo več glasov pa s amo- 17. Na sestanku seveda ni- bilo govora o številnih vprašanjih, ki tarejo, slehernega meščana in deželana, kajti za demokrist-janske aktiviste je na Goriškem vse v redu. Ka-k-o pa je v redu, je dovolj, če pomislimo, d-a živi v goriški pokrajini, ki je tako majhna, preko 11.000 brezposelnih ljudi. Li-berinski sindikalist Gian, ki se je tudi udeležili sestanka, si je ob tej priliki skušali napraviti malo- reklame s tem, da je o-pozoril sv-eto-valce, da je sedaj treba nekaj ukreniti za to, da se zagotovi vsem delavcem kruh, dom in mirno življenje. Lepe besede, kaj...? Pokrajinski tajniki -DC je nekoliko «o-žehtal» svoje zaveznike, male nacionalistične strančice, ter jih pozval, naj bodo vsaj zdaj nekoliko bolj potrpežljive... Menda- je mislil na uzakonje, vanj-a novega volilnega zakona, ki naj bi pomagal DC na povišje. Vsaka matična država navadno podpira, vsaj moralno, šole tudi v zamejstvu. Tega titovska država ne dela. Njej je vseeno, kako je s Šolstvom v zamenjstvu. Se več, danes je ta država popolnoma v oblasti tistih gospodarjev, ki ukazujejo De Gasperiju. To nam da slutiti, da se tudi v šolskem pogledu godi tako kot za časa zadnjih volitev, ko titovci niso hoteli preložiti svojih kandidatnih list v nekaterih občinah zato, da ne bi škodovali demokristjanom, odnosno zato, ker so se z demokristjanskimi pogla. varji že vnaprej sporazumeli. Zato pa se s tako jezo zaganjajo proti komunistom in socialistom, ki zahtevajo uzakonitev slovenske šole. Zato njihova glasila priobčajo Po cele stolpce dolga skrpucala, s katerimi poskušajo odvrniti od sebe sokrivdo za nerešena vprašanja. To delajo titovi fašisti v času ko vsa slovenska in italijanska demokratična javnost topla pozdravlja pobudo naših parlamentarcev. Zato imamo popolnoma prav če trdimo, da so te kreature pravi provokatorji in škodljivci interesov našega življa na Goriškem. vojn,o in policijsko- lašistično državo. Vsakodnevni razvoj Jugoslavije v navedeni dobi predstavlja neovrgljivo potrditev pravilnosti navedenih ugotovitev in, zaključkov. V zadnjih treh letih je kontrarevolucionarna fašistična- dejavnost titovcev dobila širok obseg in se pokazala v luči, ki jo je naznačil Informacijski urad. To- so dokazali stari agenti imperializma, ki- so- se s prevaro polastili obla-sti v Jugoslaviji in pod krinko prijateljev Sovjetske zveze podlo izkoriščali junaške- napore in žrtve bratskih jugoslovanskih n-arodov. Zgodovinska zasluga resolucije I.U. tiči- v tem, da je pravočasno strgala titovcem krink-o «prijateljev»- SiZ ter popolnoma razkrinkala- njiho-vo protisovjetsko buržoazno bist-vo. S tem je bili razbit načrt imperialistov za prevrate v deželah ljudske demokracije. Takrat so imperialisti ukazali titovcem naj odkrito preidejo v njihov tabo-r ter začnejo nebrzdano klevet-niško kampanjo proti SZ in deželam ljudske- demokracije, narodno- osvobodilnemu gibanju v Aziji in drugih delih sveta in proti gibanju za mir. Po ukazu svojih gospodarjev so za-sa-d-ili nož -v hrbet slavnim grškim borcem, in s tem omogočili poraz narodno osvobodilnega- gibanja, odkrito so stopi-li na stran- krvnikov korejskega ljudstva, sovražnikov Kitajske, Vietnama in vseh kolonialnih narodov, ki se borijo proti imperializmu. Vsa oblast v Jugoslaviji- je sedaj v rokah kaste kakih- 50 do 60 -špij-on-ov in izdajalcev, predvsem: generalov s Titom na čelu, ki je prodala Jugoslavijo imperialistom in jo prikovala k vojnemu vozu- Prava go-sp-odarja Jugoslavije sta danes ameriško in angleško poslaništvo, ki si- delita področja uprave. Titu pa je prepuščeno izvrševati ukaze teh poslaništev in čvekati o «samostojnosti» titovske politike. Titovski «samoupravni proizvajalni koleiktiiviiM predstavljajo v bistvu obliko vzpostavitve kapitalizma. V titovskih kmečkih «zadrugah» so postali delovni kmetje navadni hlapci, ki so prav zaradi tega smrtno zasovražili zadruge in jih množično zapuščajo. V odnosu do siromašnih kmetov izvajajo titovci politiko največjega izkoriščanja po ŠTUDENTOVSKO.MAŠČEVANJE vzgledu in vzorcu dobe egiptovskih faraonov. Takozvana «decentralizacija državnega i-n gospodarskega vodstva», «delavski sveti», «samoupravni delovni kolektivi», sprememba državne banke v navadno buržoazno računovodsko ustanovo brez kontrolnih funkcij, ukinitev osrednjega razdeljevanja surovin in valute, planiranja in državne kontrole, «preobrazbe» ustave in «poviisa-nje» Tita v «predsednika republike» in cela vrsta drugih titovskih «reform» — utrjuje kapitalizem in kolonialno suženjsko odvisnost Jugoslavije od imperializma. Titovci- so objavili, da v Jugoslaviji ne bo več obveznih ljudske- - gospodarskih planov in da se mora gospodarsko življenje odvijati na temelju «ponudbe in povpraševanja», kar dejansko pomeni svobodni razvoj kapitalizma in neovirano- gospodarjenje inozemskega kapitala v jugoslovanskem gospodarstvu. Kardelj, Djilas. Kidrič in druščina pa čvekajo o «razširitvi socialistične demokracije», «likvidaciji birokratizma» iin «odmiranju države». Titovski janičarji si domišljaj-o, da b-o-do ta-ko lahko zakrili svoje fašistične zlcči-ne ter kapitalistično in vojn-o agresivno prakso. Ne morejo pa zakriti dejstva, da je gospodarstvo Jugoslavije' zašlo v slepo ulico, da je petletni načrt pro-padel in pokopan, da njihova «ključne» podjetja niso dograjena, da narašča inflacija in pada vrednost dinarja, ter da ima plačilna bilanca ogromen deficit. VLKO CERVENKOV generalni sekretar KP Bolgarije (Nadaljevanje v prih. številki) d; radovednim gledalcem, ki so nasmejanih obrazov prisostvovali lepemu prizoru. Skoda je le, da je mnogo tujcev zlasti meščanov «lučanje» zamudilo. Temu je kriv predvsem neprimeren urnik avtobusov. Vsem je bilo zelo žal. Po končanem1 luča.nju je bil v vaški dvorani pevski koncert. Priredilo ga je domače prosvetno društvo «Prešeren» s sodelovanjem drugih zborov i-z Brega. Dvorana je bila za to priliko mnogo premajhna. Lahko rečemo, da je na stotine ljudi o-stalo izven nje in ni moglo pris-c-stvovati koncertu. «Primiorsk-i dnevnik» je naslednji dan pisal, da je to dokaz, da si ljudje želijo pomirjeni a in enotnosti. Mi pa mu -odgovarjamo da so Bo-1‘junčani zelo enotni in da med njimi vlada popol mir To so že neštetokrat pokazali in potrdili tudi ob priliki volitev. Mislimo, da «ribiču» Stoki še danes niso ozdravele ustnice, ker si jih je namreč tako strašno zgrizel -ob priliki njegovega -volilnega shoda v tej vasi, ko mu je. ko-t je znano, vsa vas žvižgala in s tem zavračala fašizem. ki ga je skušal oznanjati. 32 poslušalcev proti stotinam domačinov je dovolj zgovoren in prepričljiv dokaz. Kot vedno ta-ko so tud-i danes Boljunčan; pripravljeni sodelovati z vsemi poštenimi ljudmi, toda nikakor ne s fašisti, pa naj bodo katerega koli kova ali barve in naj se skrivajo -pod KakrthJ kolti krinko-! Ce je kdo, ki lahko govori o razbijanju in rovarjenju pr:ti enotnosti in slogi, potem so to prav go-tovo titovci. Zato- pa jih ljudstvo zavrača in obsoja njihovo delovanje. V soboto- zvečer je društvo «Prešeren» priredilo družar ben večer v gostilni Sancin. Nanj so povabili pevce in godce, ki so prejšnji dan nastopili na koncertu. bvar lad st, l 25 i želi FR/ želi - Ba. / ?ODJ[ I del ‘ODR II. Ma fiale ; Ti Ei Pl ari fio iKersniH: KMETSKA v Ti SMRT II. w;šr.v/*> ■ 'le--C ■ «... in sedaj bomo videli, koliko se ti gospodje razumejo v zvezdoslovstvu!» («Neue IHustrierte», Koln) Pozno na večer je bilo, ko so- stali -v-si domači okrog očetove- postelje. Tudi nekaj sosedov je bilo navzočih. ((Nesreča, to je nesreča!» je zmajeval z glavo sosedi Cešek. «Umri boš, Planj ave c — umrl — tega noben pada-r ne ozdravi!» «Saij je tudi ta, na-š — tako dejal,» je pritrdil Anton. Starec je slišal te besede, pa mu niso bile s-tirašmč; nasprotno — kakor tolažilo so mu zvenele. «Uh-uh-uh,» je zaječal; ali to je bil le dušek telesnim bolečinam. Mati Planjavka je čepela -na klopi pri peči, pa- jokala ni več; samo hči je še včasih zaihtela. Mati je sosedu Cešku pošepetala nekaj na uho, «Planjavec — k-aj — ko bi po može- poslal? Dobro je, če člo-vek uredi, kar je treba.» Starec se je ozrl z medlim očesom vanj. «Kaj praviš?» je dejal. To je bilo prvo -vprašanje, prvi govor po duhovnikovem odhodu. «I — po može pošljimo — testament napravi!» je vpil -Cešek in se poskusil nasmehniti. «;Sa-j ta-kioi — ni nič — v-se ni nič» je jri-stavil polagoma, pa- nihče ni vedel, kaj ni nič ali kaj misli sosed s- to besedo. «Katere pa hočete?» je vprašal Anton, ko oče ni odgovoril. «Cešek j-e tu,» je rekel bolnik počasi, «potem pa Bunček.» «Se eden mora biti,» je silil Cešek, ki bil izvedenec v takih stvareh. Plan-javec premišljal. »Kaj pa Kodre?» Planjavec je molče odmajal z glavo. «Ta je baba,» je zinila hči. «No, pa — Marti-nko-vec?» Bolni-k je pritrdil kimajoč in zneje so sedeli vsi trije sosedje v sobi in tlačili in vžigali svoje pipeLvivčke. «Oh, oh, oh!» je vzdihoval venomer Mar-tinkovec. «Umrl bo, umrl bo,» je glasno trdil Cešek. «Kako pa boš — Planjavec?» je vprašal Bunček. «Uh-uh-uh!» je dejal ta in položil glaivo po strani proti zi-d-u. Od domačinovi je ostalo samo Planjavka v sobi; otroci in posli ■ s-o bili šli -venkaj po opravkih, ki so si jih kar izbirali. Nekoliko trenutkov je bilo tiho v sobi, le od ure se je sliša-l enakomerni «tik, tik, tik.» Bolnik je prvi spregovoril. «Zemljišče naj bo Antonovo,» je dejal počasi in v dolgih z dvema go-spodoma!» odmorih, «drugim po osem sto, Micki pa še kosilo i-n posteljo- in skrinjo, če se -omoži.» «Torej ba-lišče?» je vprašal Cešek. «Ne, samo posteljo pai skrinjo-!» Potem -so zopet vsi molčali. «Pa pokopati me mora -— Se F Dela je je «In za svete maše?» vpraša Bunček. «Sto goldinarjev za rimske maše pa za cerkev tudi petdeset goldinarjev!» «Pa za -sedmino,?» se je oglasil Mart-i-nk-o' vec. «Tudi sedmino mora napraviti.» «Kar reci — koliko!» je silil Martinkove** in že .sedaj požiral sline v mislih, kako se bo jedlo in pilo na sedmim. «Bo že vedel in bo — vedel!» je zavrni* | bolni-k in govoril vse razločno, dasi- preti' j gan°' . . Opč Molčali sio sedaj, a-koravno jim je bil° vsem še -nekaj na jeziku. In ker nihče sos®' L_______' dov ni zinil, se je oglasila Planjavka tab1 L________ izza peči: «Kaj pa meni?» «Materi -pa — -doto, ki jo ima v zemljišči*' in pa živež do, smrti :—- pa- — kót — Fa obleko —» «Irt drugega nič?» je zajavkala stark8-«torej- za to sem se trudila in delala kakor črna živina?» -Spus-ti-la se je v glasen jok. <«Sa-j sem se jaz tudi!» je vzdihnil Planj8' vec. «D-a me -bodo na stare dni od hiše podil'*' To sem prislužila» je tarnala ženica. Pa nihče izmed mož ni: imel razuma njeno bolečino. «Kaj pa dolgovi?» deje Ce''---------- šek, «je li kaj dolga?» — «Sa-j ve vsak**0 ^--------- zanj,» je mrmral bolnik. «Cerkvi je tri 'S|° goldinarjev p-a Juretovemu Pavlu za usnie j'*tNTI petnajst goldinarjev in Gostinčarju polu-pe 1 jjjjj goldinar na- pijači.» Sosedje so- -kimali; za cverkveni dolg ,0 j i znali vsi, za druga- dva ne, ali vedeli s°’ da je to vse. Planjavec je -bil trden- kmet. Pristi Udljs «Torej meni -nič več?» je dejala mati enkrat, dem.» - «Dos,ti bo imel plačevanja!» ^ - «Uh-uh-uh!» je zatulil bolnik pol ure po- je moje plačilo! Beračit -in prosjačit P" oj OpC mrmral Planjavec. «Kje bo jemal?» — <(^° ^ glas. Hči Micka je stopila v sobo in prècej z _ njo še drugi; poznali so, d-a je c-poroka reje-na. Planjavec je zopet v steno- gleda j Mraz ga je jel izipreleta-vati sprva polag0 ma, pc-tem vedno silneje, da se je postelj tresla. «Umrl bom!» je rekel zaa-j -na 8*a in se krčevito skušal skloniti. «Luč, luč!» je vpila dekla. «Motite, molite^ je velel 'Buček in mati Planjavka je zače na ves glas moliti; vsi so- pokleknili po tle j samo Anton na klop ob peči. Preden s,_ zmolili nekaj očenašev za verne duše v v . c ah, je imel Planjavec, vse zemeljske sk1^ in bolečine z-a sabo. Zenske so zajokale, 111 šk-i pa so se razšli na vse kraje. Sedaj ž-1 vi Antonov rod na Planjavi: 11 in mehak, surov in nežen, krepak in zdel8^ samogolt-en in dobrosrčen, -dober im slab kakor si ga ogledaš. Pa kad-ar mrjó ti lj ■ d je — jaz sem jih že videl —, smrti se boje! ez: •»Zv p piproMi ■i mmm ■k III Prosvetno društvo “M. KRALJIČ" želi članom in pristaniškim delavcem blagostanja in miru tek Tovarniški odbor E. S. v ladjedelnici Sv. Marka želi vsem delavcem srečno novo leto 1. PITASSI k KONFEKCIJE ZA MOŠKE IN ŽENSKE TRST- Korzo 7, tel. 88-73 GORICA - PADOVA PORDENONE ROVIGO želi srečno novo leto tek Celica v ladjedelnici Sv. Marka želi vsem delavcem dela, miru, svobode tek Avtonomna skupina klavcev v tržaški mestni klavnici • želi srečno novo leto tik Prosvetno društvo «ZVEZDA» V POOLONJERJU želi svojim članom in prijateljem društva srečno novo leto GIOVANNI SFERZA tek štedilniki, peči Trst, ul. Valdirivo 34 Tel. 29-667 želi srečno novo leto Demokratični delavci in nameščenci DELAVSKIH ZADRUG v TRSTU Selijo srečno novo leto Zveza demokratičnih tek žena STO želi srečno in uspeha polno novo leto 1953 tek Srečno novo leto želi Gostilna ..Alla bella Trieste” lastnik Giorgio Vardabasso Trsi - ul. d'Azeglio 19 - lei. 93-068 KROJAČNICA |tek^ KRAMAR JOSIP TRST - OPČINE, Narodna ulica 61 želi srečno novo leto vsem svojim klientom L Čepar Peter Pavel "*■ Manufaklurna trgovina Trst, ul. Udine št. 36 - tel. 2»-296 ždi srečno novo leto Dl SCIASCI0 ANGELO sadje, zelenjava, jestvine Opčine 45 - te!. 21-101 želi vsem odjemalcem srečno novo leto Srečno novo leto želi Bk Nabavna in prodajna zadruga z. z o. j. OPČINE - Alpinska ul. 93 Srečno novo leto želi Bk Škabar Josip trgovina jestvin Opčine - Narodna ul. št. 42 Urarna in zlatarna Bk Mikolj TRST Campo S. Giacomo št. 3 želi srečno novo leto Srečno novo leto želi tek vsem svojim obiskovalcem KINO VERDI V MILJAH Sekcija KP STO Sfare mifniceHte* «M. COSSUTTA» želi srečno novo leto vsem simpat žerjem in demokratom okraja KULTURNI KROŽEK tek "LUIGI FRAUSIN” V MILJAH želi svojim članom srečno novo leto Srečno novo leto želi CASALINGA TRIESTINA d. x o. z. edino zastopstvo štedilnikov znamke "HELIOS" TRST - ul. Ginnastica 24 tek Smfuxiio Manufakture, srajce, pletenine, nogavice, drobno blago in podloge UL. ORIÀNI, (NA BARI ERI) žeti srečno novo leto tek Srečno novo leto želi Zadruga pristaniških menz tek ZADRUGA ČLANOV ZVEZE ENOTNIH SINDIKATOV STO Z. Z 0. z. TRST - trg Ponterosso 2-1, tel. 68-60 želi srečno novo leto - k Bk Občinski komite Komunistične partije STO v Miljah želi ob novem letu vsem tovarišem, demokratom, prijateljem in njihovim družinam novih uspehov v borbi za mir in boljšo bodočnost Sekcija KP STO - Sv. Križ želi srečno in uspeha polno novo leto Konfekcije " A C C O TRST Korzo Garibaldi 11 - iel 96,636 želi srečno novo leto Miljska ljudska zadruga Cooperativa Popolare Muggesana želi vsem cenj. odjemalcem za leto 1953. dela in blagostanja Potrošna zadruga delavcev in nameščencev tovarne strojev Sv. Andreja želi svojim članom in zadrugarjem uspehov polno leto 1953 Sekcija KP STO Pončana v Trstu vošči uspehov polno leto 1953 ■k Uk Invalili odiar El v Tržaškem arzenalu želi srečno novo leto Sekcija KP STO *■ Školjet v Trstu vošči novo leto miru in dela Mlekarna A vretij a OPČINE, Narodna ul. št. 48 želi vsem cenj. odjemalcem srečno novo leto Prosvetno društvo « IM LOU.V » želi novo leto miru, svobode in dela G. Dolci - dediči zaloga kislega zelja Trst - ul. Maiolica 13 želi srečno novo leto Sekcija KP STO Sik Sv. Ana v Trstu vošči vsemu demokratičnemu prebivalstvu srečno novo leto in ga poziva v borbo za mir, svobodo in blagostanje športni krožek v ladjeelelniei Sv. Marka želi vsem atletom, članom in simpatizerjem srečno novo leto MLEKARNA GULIČ Opčine - Proseška 45 želi srečno novo leto Demokratična ;j-L solidarnost za Trst in Ozemlje Trst - trg Ponterosso 6-II, 60-40 želi vsem svojim prijateljem in podpornikom srečno novo leto Srečno novo leto želi KROJAČNICA Košuta Stanislav TRST, ul. Raffineria 6 l. SREČNO NOVO LETO ŽELI KMETIJSKA NABAVLJALNA IN PRODAJNA ZADRUGA V TRSTU z. z o. j. Centrala: ul. U. Foscolo 1 - lelef. 94-386 Prodajalna: ul Mercadanle 4, le1. 88-19 - Podružnica v Miljah: ul. Roma 1 Člani ES tovarniškega odbora Esso Standard Italiana čistilnica pri Sv. Soboti voščijo srečno novo leto RADIOVALMAURA Trst - ulica Valmaura, 1-Tel. 44-140 želi srečno novo leto Sekcija KP STO Sv. Ivana želi demok atičnemu prebivalstvu okraja srečno novo leto Prosvetno društvo “Pinko Tomažič" želi srečno novo leto Trgovina s čevlji TREVISANI Trsi - ul. Vasari 10 - tel. 96-661 želi srečno novo lelo Potrošna zadruga železničarjev TRST - ul. Flavio Gioia 5 - telef. 68-41 (notr. št. 398) želi svojim številnim in cenjenim odjemalcem srečno novo leto, mir, delo in obilo uspehov KINO OB MORJU Trst - Irg Duca degli Àbbruzzi želi svojim obiskovalcem uspehov polno novo leto Srečno novo leto želi Gostilna Cargnali Trst - Strada del Friuli 19 tek »tek Športni odsek P. D. "Vesna" Sv. Križ želi srečno novo leto Celica KRSTO občinskih delavcev in nameščencev «Odorico Visinfini» vošči vsem demokratom, da bi bilo leto 1953. leto zmag, miru in blagostanja MARICA VD. MAGANJA gostilna Sv. Križ 187 želi srečno novo leto Člani gradbene zadruge Opčine želijo uspeha polno leto 1953 Opčine, Alpinska ul. 97 - telef. 21-097 tek Štete, Tovarniški odbor «ILVA» Skedenj pri Trstu želi vsem delavcem srečno novo leto CENTER ZA ŠIRJENJE TISKA ii6‘ trst - trg duci degli Abruzzi 3 želi srečno novo leto Športni krožek Tržaškega arzenala vošči uspehov polno leto 1953 'Veza partizanov STO1^ Zveza bivših politič-*ih preganjancev STO želita vsem srečno j novo leto : tovarniški odbor ES v Tovarni strojev ^ Sv. Andreja v Trstu vošči vsem delavcem novo leto miru in dela Srečno novo leto želi «Stei ROJC gostilna Švara Ricmanje 111 Srečno novo leto želi tek Urarna in zlatarna SOSIČ ALOJZ Opčine, Narodna ul. št 38 Prosvetno društvo «SLAVEC» iz Ricmanj želi vsem svojim članom srečno novo leto Odlikovana tovarna Bk pohištva PER0CCI E S0SSI Trst, ul. Tesa št. 37 - Tel. 93-294 želi srečno nove leto Potrošna zadruga delavcev in nameščencev Sv. Marka želi vsem članom in zadrugarjem srečno novo leto Sekcija KP STO "EUGENIO CURIEL” center mesta in pristanišče zeli članom in prebivalstvu dela in miru Srečno novo leto želi DONDA TRGOVINA S ČEVLJT TRST Largo Barriera Vecchia 5 k Bk Celica v Tovarni strojev pri Sv. Andreju zeli vsem delavcem srečnejše novo leto Srečno novo leto želi Ivan Kerže nasi. trgovina s kuhinjskimi potrebščinami Trst - trg S. Giovanni, 1 Srečno novo leto želi ZADRUGA DELAVCEV OKRAJA ŠKOLJET Tržaški planinski klub C. A. T. želi članom in simpatizerjem srečno novo Irto Srečno novo leto želi ■ Zadruga za predelavo klavnih odpadkov Z. Z O. Z, Trst-Škedenj , ul. Vigneti 22 - Tel. 93-271 FRANCA MLEKARNA V ULICI COMMERCIALE 83 želi svojim odjemalcem srečno novo leto Zveza društev za telesno vzgojo Trst - ulica Canova 25 želi srečno novo leto Krojačnica Bogateč in Baučer Trst, Viale XX Settembre 22, - tel. 96-796 želi srečno novo leto tek ■ ; ivarniški odbor (E. S.) »k ladjedelnici Sv. Roka v Miljah želi vsemu delavskemu razredu srečnejše novo leto Društvena gostilna OPČINE želi vsem svojim obiskovalcem srečno novo leto tek tetetek Tiskarna RIVA st, ul. Torrebianca 12 23-565 želi srečno novo leto k Bk Prosvetno društvo ÌKEDEHJ” želi svojim članom vse najboljše za leto 1953 Daneu Josip brivnica Sv. Križ 166 želi srečno novo leto 1 Srečno novo leto želi Hrovatin Emil TRGOVINA JESTVIN BRIŠČIKI Slovenski trgovini manufakture in mode tvrdke F. UDOVIČ TRO PONTEROSSO 5 TEL. 29-686 - DUCI MAZZINI 44 TEL. 94-550 želita srečno novo leto vsem cenjenim odjemalcem, znancem in tovarišem ■e. ■nas GOSTILNA FRANČIŠKA SANCIN DOLINA [želi srečno novo leto \—-------------■-- f ----------------- barvarna Angelo Trst ‘ODJETJE: I. dell’Istria 212 - Tel. 41-036 iODRUŽNICI: I. Madonnina 18 - Tel. 93-798 jiale XX Seli. 5 - Tel. 93-675 želi srečno novo leto Srečno novo leto želi tek gostilna Kraljič pri pošti Boljunec 159 Tovarniški odbor Enotnih sindikatov pri ACEGATu skupno s pododbori delavnice v Broletu, potujočega osobja in z zaupniki posameznih oddelkov želi vsem delavcem, brez izjeme, srečno novo leto, z željo, da bi to leto prineslo blagostanje, mir in bratstvo [adruga delavcev in nameščencev v Tržaškem arzenalu tek Bk vošči vsem zadrugarjem in zadrugam srečno novo leto Športni krožek v Tovarni strojev pri Sv. Andreju pošilja ob novem letu članom in simpatizerjem najlepša voščila Sekcija KP STO pri Magdaleni želi srečno novo lelo Srečno novo leto vošči Prosvetno društvo "Z. PISONI" Ribarnica DANEU Opčine - Alpinske ul. šl. 47 želi srečno novo leto elavcem v pristaniščih, sektorjev : istan-ščnikov, Javnih skladišč, ladijskih tolkačev, nosačev, dijskih nameščencev in pristaniških delavk Strokovna zveza Enotnih sindikatov pristaniških delavcev vošči, da bi leto 1953, znočilo novo zmagovito obdobje v obrambi mira in nove delovne družbe ENRICO GUERRA MESNICA TRST - Campo S. Giacomo šl. 2 želi srečno novo leto Srečno novo leto želi B ZULJAN JUST GOSTILNA Ricmanje 6 Prosvetno društvo jk “Haas1* na Školjetu želi vsem svojim članom in simpatizerjem srečno novo leto Srečnejše in boljše leto želi FODERAMI A. PERTOT TRST ■ ul. Ginnastica 22 telefon 95-998 Strokovna zveza ES 1 pekovskih delavcev želi srečno novo leto Prosvetno društvo Marii Matjašič - Milan Barkovlje želi vsem članom in prijateljem srečno novo le‘o Sekcija KP STO Barkovlje želi vsem članom in simpalizerjem srečnejše in uspehov polno novo lelo 1953 Trgovina električnih potrebščin MALALAN ERNEST OPČINE - Narodna ulica 128/1 želi srečno novo leto Kk tetetek Sekcija demokratičnih žena iz Križa želi srečnejše novo leto P. D. «VESNA» SV. KRIŽ želi vsem svojim članom in prijateljem srečno novo leto Celica KP STOGARLO SIGUR” čistilnica nafte "AQUILA,, v Žavljah vošči tovarišem, da bi v letu 1953 dosegli zaželeni mir in bratstvo Sekcija KP STO ZGONIK vošči vsem volivcem in simpatizerjem srečno in uspehov polno novo leto 1953 CELICA KP STO iz Saleža želi domačemu in vsemu demokratičnemu in naprednemu ljudstvu v svetu srečno in zmagovito novo leto 1953 kk Sekcija KP STO v taiiii želi srečno novo leto Ite. Konsumna zadruga delavcev škedenjskih plavžev - Trst želi srečno novo leto vsem članom in zadružnikom Srečno novo leto želi Radovič Davorin trgovina ieslvin Nabrežina - kamnolom Srečno novo leto želi Visinlin Ivan gostilna Nabrežina 95 Manufaktura Dilenardo Josip Sv. Križ želi vsem odjemalcem srečno novo leto EPA TAM. KDO SE BOJI RESNICE? — Ponesrečeni proces, ki ga je sprožil titovec Bortolo Petronio proti «Unità Operaia», ne dopušča tržaški titofašistični a-genturi mirnega spanca. Titovska revšeta se ne morejo na noben način potolažiti, ker se je «žajfa», ki so jo hoteli uporabiti za «očiščevanje», dokaj slabo obnesla in ni sprala niti enega samega madeža. Zato pa so začeli na ves glas vpiti, da se «Unità» boji resnice, češ da se izmika besedam, zaradi katerih se je Bortolo Petronio «naveličal». Mislimo, da je popolnoma odveč vsako ponavljanje katerih koli besed, ki so tako globoko «užalile» titovskega prvaka. Saj ga tržaški delavci še predobro poznajo in so tudi že večkrat dokazali, kako ga «cenijo». Ker se slovenski «Piccolo» tako poteguje za «resnico», bi ga radi vprašali, čemu je pisal tako sramežljivo o celotnem poteku procesa? Zakaj ni vendar napisal niti ene vrstice o izjavah, ki jih je dal na procesu Petronio? Kam je slov. «Piccolo» pomašil pismo, ki ga je Petronio pisal fašističnemu prefektu Tiengu, s katerim ga je moledoval za službo? Kje je obtičala Petronije-vega iz poved, da je v zaporu vložil prošnjo za pomilostitev? Kaj pa njegovo napredovanje v službi pri Lloydu, ki gotovo ni prišlo «slučajno»? O vsem tem se je na procesu vendar govorilo in tudi «Unità» je precej pisala, toda slov. «Piccolo», ki se tako poteguje za «resnico», je molčal kot mutec osojski. Ne mešaj gnoja, ker že itak preveč smrdi — tega nasveta bi se morali držati še posebno titofašisti. Ce so že zamolčali Petronijeve izjave na procesu, ki so že same ob sebi zanj najboljša karakteristika, naj torej držijo še nadalje zaprte gobce. S tem bodo verjetno napravili Petroniju najboljšo uslugo. KAKŠNE ZASLUGE PA IMA ? — Res ne vemo, kakšne posebne zasluge naj bi si jih bil kar naenkrat pridobil na-brežtnski titovski «factotum» P .Srečk- Colja, da mu je začel delati slov. «Piccolo» tako reklamo. Sedaj so mu začeli izkazovati hvaležnost za «hrabro borbo za pravice Slovencev» celo duhovniki — tako namreč pravi «Piccolo», ki je v celoti objavil nek tak dopis. Ce je titovec Colja «odločno spregovoril na seji», kot ga hvali njegov prijatelj, je pač to storil na podlagi ukaza iz ul. Ruggero Manna, kjer so mu menda celo spisali «odločni govor». In glej čudo, ukaz je prišel prav od tistih, ki so lepo počastili gen. Wintertona, ko je prišel v Postojno. Koga torej predstavlja Srečko Colja? Niti počenega groša? Pardon, nekaj vendar predstavlja! Prazno demagogijo in besedičenje ter tiste, ki so se pokazali kot zvesti hlapci sovražnikov Slovencev. Zaradi tega smo trdno prepričani, da bodo njegovi «uspehi pri delu za blagor našega ljudstva» zelo, zelo klavrni. V novem letu bo partija žela nove zmage in uspehje Aktiv v Kinu ob morju - Govor tov. Vidalija - Velik pomen Stalinovega dela o ekonomskih vprašanjih socializma - Pozdrav Stalinu in Togliattiju Potniki bodo stavkali V zadnjem trenutku smo zvedeli, da so potniki iz Boljunca sklenili na svojem sestanku, da bodo od 5. januarja 1953 dalje začeli splošno stavko proti avtobusnim linijam zaradi zvižanja voznih tarif, želimo jim obilo uspeha v upravičeni akciji. ČESTITKE —Celica KP STO iz Saleža iskreno čestita novopo. ročencema tov. Mariji Furlan iz Saleža in tov. Oskarju Košuta iz Križa ter jima želi obilo let srečnega in zadovoljnega življenja. Zveza partizanov in Zveza bivših političnih preganjancev se toplo zahvaljujeta baletni skupini P. D. «Zvezda», lirični skupini «Kraljiča», slovenskemu zboru iz Elerjev, združenim zborom iz Milj ter godbi «Rinaldi», ki so s svojim sodelovanjem pripomogli k uspehu partizanskega praznika pri Sv. Barbari. V nedeljo zjutraj je bil v Kinu ob morju aktiv Komunistične partije, na katerem je tov. Vedali poročal o bilanci naših borb vi letu 1952. in o perspektivah za prihodnje leto. V prenapolnjeni dvorani je vladalo veliko zanimanje za besede govornika ki se je v svoji analizi dotaknil vseh perečih mednarodnih in krajevnih vprašanj. Najprej je tov, Vidaili v svojem govoru poudaril neprecenljivo važnost najnovejšega Stalinovega dela o vprašanjih izgradnje socializma, v ZSSR. S tem svojim delom je .tov. Stalin odločilno prispeval : k razčlenjenju vseh vprašanj, ki se postavljajo sovjetskim ljudem v izgradnji komunizma in ki zanimajo svetovno delavsko gibanje. Ugotovil je osnovni gospodarski zakon kapitalizma in socializma, na podlagi katerega se mora usmerjati borba komunističnih in delavskih partij v svetu. Osnovni gospodarski zakon sodobnega kapitalizma je lov na maksimalni profit. Osnovni- gospodarski zakon socializma pa je maksimalna zadostitev' ljudskih potreb. Tov. Stalin je v svojem delu ugotovil, da je največji rezultat druge svetovne vojne uničenje enotnega. svetovnega trga, povečanje splošne krize kapitalizma in neizbežnost vojne med kapitalističnimi deželami. Druga svetovna vojna ni omilila protislovij med kapitalističnimi deželami, marveč jih je še poglobila in poostrila. Tov. Stalin — je poudaril tov. Vidali — je podčrtal veliko vlogo gibanja za mir, ki lahko -odvrne nevarnost določene vojne, prisili- na odstop določeno vojnohujskaško vlado, omili mednarodno napetost itd. In prav te dni je tov. Stalin s svojimi odgovori listu «New York Times» dokazal, kako je dosledna politika miru sovjetske države, ki je vedno pripravljena na mirno rešitev vseh > sporov, na svetu. ■Nato je tov. Vidali označil razv-o-j položaja v -svetu v letu 1952. V tem letu se je povečala nevarnost vojne, vojna v Koreji še vedno traja, je prišlo do ustanovitve atlantskega poveljstva, do ločenih pogodb z Nemčijo- in Japonsko, do njune vključitve v vojne načrte imperialistov, do vključitve Franca v zahodne vojne načrte, do povečanega preganjanja komunističnega in delavskega gibanja v kapitalističnem svetu, do aretacije Duciosa, ustrelitve Bei’.oyannósa, potrditve -obsodbe Rosenbergovih, do obsodbe komunističnih voditeljev v ZDA, do težkih pokc-ljev v kolonijah. Narodi pa nočejo vojne. Gibanje miru se je razširilo, celo v OZN se krha- umetno ustvarjena ameriška večina, so se poostrila protislovja med državami zahodnega bloka, je prišlo do zmanjšanja- stroškov oborožitve proti v-olji ZDA, do težke krize francoske vlade. Povečalo se je sovraštvo proti ameriškemu imperializmu, pomnožili so- se znaki gospodarske krize. Po drugi strani pa je socialistični svet napravil velikanske korake naprej, imperialistom so spodleteli -v-si poskusi notranje ošibitve deželi ljudske demokracije, k-o-t se je dokazalo s procesom proti Slan-skemu; v kolonijah se povečuje -odpor, v kapitalističnih deželah se kljub vsemu komu- nistično gibanje utrjuje in razširja. Leta 1952. je prišlo do večjih intrig okrog tržaškega vprašanja, ki ga atlantičarji hočejo rešiti za svoje strateške cilje. Prišlo je.-do londonske' konference, d‘o dejanske priključitve cone B k. Jugoslaviji, do Titovega predloga o -kondominiju, do neslavnega konca tristranske note, do Titove izjave, da so Trst že dobili Italijani i-n te dni d s -Kvedrovega članka, da Trst služi- Jugoslaviji kot oskrbovalno strateško oporišče. P-r-i šla je ,do .izraza, težnja po rešitvi tržaškega vprašanja na podlagi -obstoječega stanja. Zato smo predložili civilno upravo in na podlagi tega predloga moramo razviti široko ljudsko akcijo. Naša borba mora biti povezana z mednarodnim gibanjem, prav posebno pa z borbo jugoslovanskih narodov proti Titovi bandi in italijanskega naroda za nacionalno neodvisnost. Mi se borimo za socialistično Evropo in socialističen.' Trst. Tov. Vidali se je dotaknil tudi težkega gospodarskega položaja našega mesta in nakazal smernice za bodoče borbe. Boriti se moramo proti o bema nacionalizmoma, proti titov-stvu, indipendentizmu, o-hraniti naša načeila i-n ne jih zapustiti, našo pdrtij-o moramo organizacijsko, politično, ideološko in številčna utrditi. Mi gremo .naprej, kot gredo naprej italijanski i-n jugoslovanski narodi. Z roč -v ZSSR, v njeno slavno partijo in v velikega učitelja Stalina, korakamo dalje novim zmagam naproti. Po govoru tov. Vidalija je tov. Marina, ki je predsedovala, poudarila potrebo po še večji borbi proti tito-vstvu in po v-ztrajnem- delu za ostvaritev ciljev, ki nam jih je nakazal naš sekretar. Z aktiva je bil poslan pozdrav tov. Stalinu ter pozdrav tov. Togliattiju. Na koncu se je predvajal drugi del sovjetskega filma «De-tinstvo Gorkega». ministru Lytteltonu, ko se je oktobra in novembra mudil v Keniji. V glavnem so to bile pro-gramatične točke zveze črncev. Poleg tega so bile postavljene naslednje druge zahteve: ukinitev novih protiljudskih zakonov, osvoboditev ali proces za vse tiste, ki so bili aretirani, ukinitev vseh omejitev za Črnce. Angleška oblast se ni niti zmenila za te zahteve. Lyttelton je skušal opravičiti preganjanje Črncev. Ampak celo britanski listi so morali priznati, da se je organizacija Mau mauov porodila v možganih prenapetih oblastnikov Kenije. Celo Davies. glavni komisar za črnske zadeve v Keniji je dejal, da v Keniji m terorizma. Lord Strabolgi je 29. oktobra v zbornici izjavil, da se je preračunano napihnila vsa zadeva Mau mauov, da bi se opravičilo pre- ganjanje proti Črncem. Kljub temu se preganjanje nadaljuje. An. gleži skušajo napraviti iz Kenije močno strateško postojanko. Zato hočejo imeti «mir» v deželi. In to je predvsem vzrok tega preganjanja, ki so ga Angleži organizirali proti Črncem, da bi zlomili njih odpor. A tega ne bodo nikoli doživeli, saj se Črnci zavedajo svojih pravic in ne bodo nikoli odnehali od svoje borbe. NA POBUDO DEMOKRATIČNIH ŽENA Tudi letos so malčki prejeli božično darilo Tudi letos je prišel božič. Naši otroci so se ga zelo veselili. Dob go so ga nestrpno pričakovali. Fričakovali so treutka, ko bodo postavili in okrasili božično drevesce, ko bodo nanj izobesili naj* različnejše okraske, svečke, slaščice in podobne reči. Za mnoge otroke so bile žal to le sanje, le upi, ki pa se niso u-resničili. Njih doma ni razveselilo božično drevesce, okrog katerega bi se bili v božičnih dneh zbirali V nedeljo, 4. januarja 1953. ob 16. uri bo v AVDITORIJU V TRSTU (UL. TEATRO ROMANO) predstava Golijeve otroške igre v 4 dejanjih « JURČEK » ki jo bodo uprizorili pionirji iz Križa pod okriljem SHPZ. Nastopi tudi pionirski pevski zbor. OBČINSKA SEJA V TRSTU DemoKRiSTjoni nočejo monopoLizman tudi i.h.c.p. Protest odv. Pogassija zaradi izključitve predstavnika manjšine Kakšno “demokracijo" pozna večina - Kritike drugih svetovalcev Svojevrstna “teorija" Pranzila - Odobritev sklepov upravnega značaja «Mau-Mau» (Nadaljevanje z 2. strani) Črncev. Ti vodijo protestno gibanje proti represalijam. Določene zahteve so bile postavljene Na. zadnji seji tržaškega mestnega sveta, ki je bila prejšnji torek, so dali demo-kristjanski m-onopolizatorji občinske uprave nov otipljiv dokaz svojevrstnega pojmovanja načel demokracije. Ko je bito treba izvoliti . v .upravni svet ustanove IAOP 3 predstavnike občine, je večina predlagala in tudi .izglasovala svoje mi-ljence ter s tem še enkrat onemogočila vsako- kontrolo opozicije nad ustanovo, ki je nedvomno- velike važnosti- za pretežni del tržaškega prebiva-l-stva. Naši svetovalci so že večkrat zahtevali, da mora biti v up-ravnem svetu zastopana tudi opozicija in. župan Bartoli je celo zagotovil, da bo vzel zahtevo v poštev. V praksi pa se je zasukalo drugače, kljub odločnemu nastopu tov. Pogassija, ki- so se mu pridružili tudi drugi svetovalci opozicije. DELEGACIJA SHPZ PRI OAI NA PROSEKU - KONTOVELU SE BO VRTEC OTVORIL Več -let vod-ijo starši s Pro-seka-Kc-ntovela, SHPZ, Zveza demokratičnih žena in razne druge demokratične organizacije, kakio-r tudi skupina komunističnih svetovalcev -v- občinskem svetu akcijo za otvoritev prepotrebnega otroškega vrtca na Proseku, kjer na to čaka letno od 80 do 120 otrok. Do-slej so oblasti še na vsako prošnjo našle nešteto izgovorov, namesto da bi ljudstvu ugodile. Vendar je tudi tokrat vztrajnost staršev in demokratičnih organizacij dokončno zmagala. Oblasti so morale I -2 W elbsi Silvestrovanje v Ricmanjih V sredo 31. t. m. se bodo Ricmanjci dostojno poslovili od starega ter bodo v veselem razpoloženju, in z najboljšimi nadurni vstopili v novo leto. V ta namen bodo na Silvestrovo- priredili vesel spored, pri katerem bodo sodelovali mali pionirji in odrasli. Pionirji bodo uprizorili zabavno in poučno «-Pravljico o travici hočem», odrasli pa nas bodo presenetili kar s tremi šaljivimi prizori. Pridite! Božičnice Na Kontovelu Na Stefanovo je Z.D2 Proseka - Kontovela pripravila pro-seško - kontov-eilskim -otrokom lepo božičnico ter jih vse obdarovala. Ob tej priliki so pionirji uprizorili tudi dve lepi enodejanki: «Učeni bolnik» in «Ples igračk». Lepe so bile tudi otroške recitacije priložnostnih pesmi. Dvorana je bila nabito polna -staršev in o-trok, ki so bili s prireditvijo nadvse zadovoljni- Splošno je bila izražena želja, naj bi spored ob priliki ponovili skupno še z orkestrom in pevskim oktetom. V Barkovljah Na., božični predvečer je bila v Barkovljah prisrčna pri- *l*l***i reditev, kjer so demokratične žene razveselile otroke z -obdaritvijo. Domači pionirji so ob tej priliki nastopili z enodejanko «Pravljica o travici hočem», ter se ponovno izkazali, Glavno- vlogo je prisrčno igrala Jež Graziela, vlogo mačka v- škornjih Jež Marija, govorečega konja Fran-keto Fazarin, temnolaso -vilo Bruna Jež, lisico Silvanu Jež in v-ol-ka- Bruna Peric. Obilo smeha- je povzročili prihod palčkov, ki so priskakljali na oder (mali Vojko. Etnica in Silvana) in čriček (Pertot Mitko). Lepo so pedale svoje vloge jagode (Marina, Majda in Silvana), kakor tudi -vile. Nastopila je tudi italijanska skupina s «Cipollino v šoli», kjer so se izkazale zlasti Bruna in iLilianu Scolari in -Silvana Ferlatti. Ob koncu sta nastopili še Elida Miklavec in Marina Bordon s šaljivim prizorom, s furlanskim plesom in petjem. Pri Magdaleni V soboto so se posebno izkazali domači pionirji z igricama .«Učeni botni-k» in «Kaznovani šaljivec» ter številnimi baleti, petjem in recitacijami. Prireditev je silno navdušila male in velike gledal- ce, k-i so do zadnjega- kotička napolnili dvorano. Na koncu so demokratične žene pogostile vse prisotne malčke z zakusko. Gostovanje Prosečanov-Konto. velcev pri Sv. Barbari Drugo nedeljo, 11. januarja bo gostovalo PD «Ivan Vojko» s Proseka - Kontovela s svojim zanimivim in lepim sporedom pri Sv. Barbari, na kar že danes opozarjamo ljubitelje lepe pesmi in igre. Začetek ob 16. uri. Po igri bo ples do polnoči, pri katerem bo igral orkester gostov. NOGOMET Spored tekem za nedeljo 4 jan. 1953: I. KATEGORIJA: Skedenj - Proleter, v Boljuncu ob 8.30; Sv. Marko - Rojan, v Boljuncu ob 10.30: Vesna - Primorje P.K., v Nabrežini ob 10.30; Arzenal - Pristaniščniki, v Trebčah ob 10.30; Frausin - Opčine, v Boljuncu ob 12.30; Costalunga - Rozandra, v Boljuncu od 14.30. II. KATEGORIJA: Opčine B -Union, v Trebčah ob 9: Cebu-lec - Greta, v Trebčah ob 12.30; Rojan B - Aurora, v Trebčah ob 14.30; Nabrežina - Trebče, v Nabrežini ob 14.30, Počiva četa Staro pristanišče. vendar priznati nujnost otvoritve vrtca. V ponedeljek 2-2. decembra je, bilo", "namreč ponovno zastopstvo "SHPZ (Košuta Justo in Jelka Gerbec) pri profesorici Taverni, odgovorni za OAI, ki je v predvojnem času otvoritla italijanski vrtec na. Pro-seku v lastnih prostorih m sicer, kjer je do predi kratkim imelo svoj sedež prosvetno društvo «Ivan-Voj-ko», Ko sta zastopnika vprašala, kako se končno namerava rešit; to vprašanje, je prof. Taverna odgovorila, da je dokončno sklenjeno, da se vrtec r.-tiv-ori, da je že bil določen fond- za popravila poslopja ter da se bo delo- začelo v teku nekaj dni. Toda popravila bodo dolgo trajala in vrtec se bo lahko otvoril šele spomladi ali, v najhujšem primeru, v začetku prihodnjega šolskega leta. Upajmo, da bodo končne tudi proseški in ko-ntovelski o-trocj čimpreje imeli prijetno zavetišče, kjer bodo deležni pravičnega pc-uka in pravilne vzgoje. Delegacija je tudi izrabila priliko, da je pono-vno iznesla nujnost otvoritve vrtca v Kolon,ji, kjer je že italijanski vrtec. Prof. Taverna je odvrnila, da- to ni njena kompetenca, marveč, da- se je treba obrniti na Pro-svetni urad1 ZVU, čeprav je sama odgovorna za oddelek za vrtce na tem u. radu. Na koncu sta tovariša- iznesla tudi vprašanje vrtca Gropade-Padrič, kjer starši vsako novo šolsko leto naprošajo oblasti za otvoritev istega in kjer je letno na razpolago c-d' 25 do 2-8 otrok. Do sedaj so oblasti na vsako prošnjo odgovorile negativno, toda starši vztrajajo in so prav pred kratkim ponovno- vložili prošnjo na o-pen-sko didaktično ravnateljstvo. Tudi komunistični- svetovalci so v občinskem svetu po-novno postavili to vprašanje. Naša dolžnost bo, da tudi za ta dva .v-rtca, kakor tudi za vse ostale, kjer so potrebni, poskrbimo, da bo-do čimprej na razpolago otrokom. Za zastopnike občine je prof. Furlani predlagal Balestro, Colauttija in Cattalana, to je ljudi, ki so očividno za demokristjane «politično zanesljivi». Temu se je seveda, uprl tov. Rogassi, ki je opozoril večino na prejšnje županove obljube ter predlagal Tonela, kot predstavnika manjšine. Naš svetovalec je ostro kritiziral tudi sestav upravnega sveta, kjer so kar štiri člani imenovani od VU, doči-m nimajo najemniki in brezdomci niti enega zastopnika. Ostra kritika tov. Pogassija je zadela v živo posebno Pranzila, ki je povsem odkrito priznal po kakšnem kriteriju imenuje. večina svoje predstavnike. Privlekel je na dan svojevrstno «teorijo» in sicer, da bo manjšina lahko vršila uspešno kritiko le če bo izven upravnega sveta. Pravilno stališče našega svetovalca je podprl tudi tov. Teiner, ki je opozoril večino, da bo take postopanje občinskega odbora lahko samo porodilo nezaupanje javnosti d-o- njegovega dela. Za tov. Teinerjem so se oglasili tudi svetovalci dr. Agneletto, Morelli in Gianpiccoli, ki so isto take kritizirali. nedemokratični postopek večine. Ker je tov. Po g as si odločno vztrajali pri svoji zahtevi, mu je demokristjanski župan povsem odkrito in brez ovinkov povedal, da se občinski odb-o-r drž; «načela» . štirih «italijanskih» strank večine in da izključujejo stranke manjšine, ker so «protiitalijanske» ter da bodo na ta način vedno postopali. -S tem je Bartoli dejansko odvrgel svojo krinko licemerskega in farizejskega besedičenja o demokraciji ter dal sebi in svoji stranki najboljše spričevalo. V nadaljnjem. je občinski svet razpravljal o vprašanjih upravnega značaja. Odobren je bil strošek v znesku 3 milijonov lir Za popravila gledališča Verdi. Imenovali so posvetovalno komisijo za trža- ške muzeje ter odobrili razpis natečaja za šest mest tajnika II. razreda. Komunisti so glasovali.proti, ker ni bito, dano jamstvo,, da bo v izpitni komisiji tudi predstavnik E-S, kar so naši svetovalci že prej zahtevali. Nato je večina izvolila župana ko-t predstavnika občine v upravnem svetu tržaške univerze, dočim je bil podžupan Visintin izvoljen kot občinski predstavnik v Glavnem svetu ustanove za industrijsko luko. Za prihodnjo sejo pa so preložili diskusijo o skiepu, ki naj bi poveril ožjemu odboru, da lahko sklepa o vprašanjih, ki spadajo v občinski svet. Pri glasovanju o določitvi cenikov za predmete, ki so podvrženi trošarini, so se komunisti vzdržali. Svetovalec Benussi bi moral predložiti na tej seji svoje poročilo o- socialnem skrbstvu, ki je pa bilo na predlog večine . odloženo za prihodnjo sejo. V zaključku je imel občinski svet tajno sejo. Prihodnja seja bo 9. januarja. Topel pozdrav bolni tovarišici Ob ustanovitvi nove partijske sekcije za Devin, Stivan in Medjo vas so prisotni član’ partije naslovili topeil pozdrav z voščili tovarišici Citi Kro-šelj, ki se nahaja že več mesecev v bolnici v Tržiču. Na sestanku so se spomnili težko progrešane tovarišice kot zavedne in požrtvovalne članice partije, ki je bila zelo aktivna vse, dokler ni obolela. Želijo ji. skorajšnjega okrevanja, da bi- se lahko kmalu vrnila v njihove vrste. Voščilu se pridružuje tudi sekcijski komite iz Nabrežine. SOŽALJE — Sekcija KP in celica - iz Zgonika izrekata iskreno Sožalje družini Milič ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta in moža Alojza. Sožalju se pridružuje uredništvo «Dela». PROTEST PROTI UKAZOMA 190 IN 192 Nerazumevanje VU za potrebe prizadetih V zvezi z ukazoma -št. 190 in 192 VU, s katerima so- bile začasno podaljšane zapore stanovanjskih izgonov in odpovedi na-jem.nih pogodb, je Združenje za pravico do stanovanja poslalo te dni vojaški upravi naslednji dc-pi.s: «Ukaz 1-90 o-dreja, da se najemninske in podnajemninske pogodbe podaljšajo do datuma, ki bo določen z nadaljnjim u-kazom. Gre torej dejansko za podaljšanje zakonskih ukrepov, ki jih predvidevata ukaza 175 in 188 ,ne da bi se vsaj trenutno vnesla kakršna koli sprememba ki so jo večkrat urgirali. Združenje za pravico do stanovanja i-n drugi organi. Zaradi tega si pridržuje pravico obravnavati argument, k-o bo objavljen nadaljnji ukaz, ki bo moral analizirati položaj povsem drugače, kot se ga je do danes razumevalo. Nadalje je ZVU izdala ukaz 192 glede podaljšanja stanovanjskih izgonov, ki so tako ponovno podaljšani do 30. junija 1-953. Navedeni ukaz pravi da podaljšanje ne pride v po-štev v primerih izgonov, ki so v preučitvi na podlagi izvršilnih razsodb z datumom pred 1. 1. 1951. Podaljšanje izgona ne pride nadalje v poštev, če gre za zaostalo najemnino, nem-oralnost, vselitve brez dovoljenja in najemninske pogodbe, ki so bile sklenjene po 28. 2. 1947 ter za opremljene sobe, ki jih oddajajo v najem s policijskim dovoljenjem. To je ukaz 192. Združenje za pravico do stanovanja ugotavlja, da to podaljšanje nikakor ne olajšuje že itak žalostnih razmer tis-o-čev družin, ki bod-o še nadalje živele v večnem trepetu, da jih doleti izgon. Dejstvo je namreč, da 70 odst. stanovanjskih izgonov ,ki- so v teku, ni prišlo v poštev pri prejšnji zapori izgonov (ukaz 145) in navedeni niso -vzeti v poštev niti danes. Čeprav je to delni uspeh, ki'ga beleži, Združenje za pravico do stanovanja izjavlja. da nikakor ne more sprejeti takega ravnanja Z-VU in zaradi tega protestira pròti nečuve-nemu nerazumevanju, ki so ga pokazale vojaške oblasti.» polni veselja in radosti. Preštevilni otroci so zaman pričakovali, da jim bodo matere napekle ali nakupile slaščic in drugih dobrot Zanje je bil božič čisto navaden dan, poln grenkobe, brez onega nenavadnega veselega razpoloženja in brez žarka radosti. Razne organizacije so poskrbele zato, da so tem otrokom nudile vsaj nekaj veselja, da so jih osrečile s primernimi darilnimi paketi. Med te spada tudi organizacija Tržaškega božiča, ki pa je na žalost osrečila le malo o-trok; kajti znano je, da je ta organizacija razdelila med otroke mnogo manj paketov nego je siromašnih otrok v mestu in v bližnji okolici. Poleg raznih organizacij v drugih podjetjih je organizirala o-troške božičnice tudi Zveza demokratičnih žena STO. Ta je priredila v teh dneh številne ožje prireditve ob priliki katerih so bili razdeljeni paketi po raznih sektorjih in sicer v Barkovljah. v Pisoniju, pri Magdaleni, v Pod-lonjerju. na Proseku-Kontovelu, v Banah, v Trebčah, pri Sv. Jakobu in drugod. Po vseh teh krajih so naše žene razveselile otroke s primernimi paketi, v katerih je bilo nekaj slaščič, sadja in drugih primernih darilc. Povsod so otroci od tej priliki nastopili s prisrčnimi sporedi, na katerih so deklamirali, uprizorili razne krajše igrice, peli in recitirali. Sreda, 31. - Silvester (mlaj) JANUAR 1953 Četrtek, I. - Novo leto Petek,, 2. - Makarij Sobota, 3. - Genovefa Nedelja, 4. - Benedikta Ponedeljek, 5 - Telesfor Torek, 6. - Sv. trije kralji Sreda, 7. - Valentin (Zdravko) Četrtek, 8. - Severin (zadnji krajec) Petek, 9. - Julijan ZGODOVINSKI DNEVI 3. 1. 1942 so padli v Begunjah na Gorenjskem- prvi slovenski talci. 4. 1. 1797 so pričele izhajati «Lu- blanske Novize». 6.1. 1943 je umrl Nikola Tesla, utemeljitelj sodobne elektrotehnike. Rojen je bil 10. 7. 1856 v -Liki. 9. 1. 1856 se je rodil pesnik Anton Aškerc. Umrl je 10. 6. 1912. VREMENSKI PREGOVOR Trije kralji so burjo pripeljali, io v Storjah naložili, in v Štanjelu zvrnili. Izjava P. D. «Prešeren» Prosvetno društvo «Prešeren» iz Boljunca nam je poslalo naslednjo izjavo: Odbor PD «Prešeren» iz Boljunca, ki je kot tolmač krajevnih običajev in na podlagi narodove volje organiziralo dan slovenske pesmi v petek 26. decembra v Boljuncu, ne more preko strupenega članka «Primorskega dnevnika» z dne 27. t. m., ki je skušal izrabiti za svojo proti-ljudsko propagando lepo uspeli kulturni večer, ki je žel splošno odobravanje vaščanov. Pisanje «Primorskega dnevnika» je izraz brezmejnega sovraštva do vsega, kar prihaja iz ljudskih vrst. Prozoren namen članka ie le ta, da bi za bodoče onemogočil kulturno delovanje našega ljudstva. Pevska zbora iz Boršta in Doline sta prav dobro vedela, da so ju Boljunčani klicali na sodelovanje v krajevnem merilu brez vsakega političnega namena in da je orientacija Boljunčanov in Ricmanjcev ljudska ne pa titovska. In prav «Primorski dnevnik» in titofašisti so s svojo u-mazano protiljudsko politiko dokazali, da takega sodelovanja ne marajo in so štefanovanje skušali izrabiti za razdor med kulturnimi silami in za onemogočitev takih nastopov. Podpisani odbor izjavlja, da je imel za to prireditev vsestransko priznanje domačih «komi.n-formistov» in onih iz Trsta, kar ga je navdušilo za skupni nastop. Zato se bo še nadalje potrudil za take nastope proti volji titofašistov in njihovega vodstva. ODBOR PD «PREŠEREN» BOLJUNEC Na dan Sv. Stefana je prišlo do pevske prireditve v Boljuncu Nastopili so pevski zbori iz Boljunca, Ricmanj, Doline in Boršta. «Primorški dnevnik» je skušal drugi dan prikazati to prireditev kot nekako manifestacijo «enotnosti» s tiiovci, ki naj bi bila prišla do izraza. S titovci naši ljudje nočejo imeti nobenega opravka. To naj vedo titofašistični hierarhi. Edini kontakt z njimi je vsestranska in brezkompromisna borba proti njim. Ce je prišlo do pevskega nastopa v Boljuncu, se je to zgodilo mimo in proti volji titovskega vodstva, na izrecno zahtevo pevskih zborov, ki so se radevolje odzvali vabilu PD iz Boljunca (Popolnoma v «kominformlstičnih rokah»). Res pa je, da je potem titovsko vodstvo skušalo omiliti težki disciplinski prestopek nekaterih svojih baznih somišljenikov (ki so taki bolj zaradi znanih izsiljevanj kot iz prepričanja) s tem, da je v «Primorskem» zlilo svoj žolč na organizatorje nastopa, t. j. na «kominformiste». Kljub temu ne bodo titofašisti mogli nikoli dopovedati, da je bil ta nastop kakršenkoli izraz simpatije do njih. Nasprotno, prav dejstvo, da se je ta nastop vršil brez in proti vednosti titovskega vodstva, nas prepričuje, da vse naše ljudstvo smatra tttovce kot elemente, ki nimajo več nobene besede med nami in ki so jim že vsaka slovenska vrata zaprta. Za teden ---dni---- Papirnica in kramarija Marizza Nabrežina 142 želi srečno novo leto Gostilna Guštin Zgonik želi srečno novo leto Gostilna * DELORENZI Sv. Križ želi srečno novo leto TRST II. Val. dol. 306,1 SREDA, 31. dec.: 20. Parada lahkih orkestrov - 20.30 Dvorakovi slovanski plesi - 22.32 Plesna glasba - 24. Novole-na voščila -nato Plesna glasba - 02. Zaključek večerne oddaje. ČETRTEK, 1. jan.: 13. Glasba po željah - 15.30 Melodije iz revij - 19 Slavni pevci - 21. Radijski oder - Ibsen: «Stavbenik Solnes» - nato Večerne melodije. PETEK, 2. jan.: 13. Glasba po željah - 20.30 Tržaški kulturni razgledi - 21.15 Zgodovina pomorstva - 22. Iz koncertnih dvoran Velike Britanije. SOBOTA, 3. jan.: 13. Šramel kvintet in pevski duet - 19. Pogovor z ženo - 22. Pestra operetna glasba. NEDELJA, 4. jan.: 9. Kmetijska oddaja - 11.30 Oddaia za najmlajše - 12.15 Od melodije do melodije - 13. Glasba po željah Športna kronika - 21.30 Izbrana lirika - 22. Wagner: «Lohengrin», 1. dejanje. PONEDELJEK, 5. jan.: 19. Mamica pripoveduje - 21. Književnost in umetnost - 21.30 Richard Wagner: «Lohengrin», 2. dej. TOREK, 6. jan.: 9. Slovenski motivi - 10. Predavanje - 13. Glasba po željah - 16. Oddaja za najmlajse - Pepelka - 21. Dramatizirana povest - 22. Wagner: «Lohengrin»; 3. dej. SREDA, 7. jan.: 19. Zdravniški vedež - 20.30 Sola in vzgoja -21. Koncert pianistke Silve Krašovec - 21.30 Vokalni kvartet. ČETRTEK, 8. jan.: 13. Slovenščina za Slovence - 21. Radijski oder - Constant: «General Friderik» - nato Priljubljene melodije - 23. Chopinovi volčki. PETEK, 9. jan.: 13. Glasba po željah - 20.30 Tržaški kulturni razgledi - 21.15 Zgodovina pomorstva - 22. Iz koncertnih dvoran Velike Britanije. * * * RADIO BUDIMPEŠTA V slovenščini: na valovni dolžini 253 m od 7.15 - 7.35, 18.25 -18.40, 23.40 - 24. ure. Ob nedeljah od 7.30 do 8. ure na valovni dolžini 253 m. RADIO SVOBODNA JUGOSLAVIJA V slovenščini vsak d-an od 19. do 19.30 ure na valovni dolžini 43.56 in 47.76. Gostilna in trafika Mice Kralj TREBČE 17 vošči svojim cen j- gostom srečno novo leto Srečno novo leto želi vsem eW svojim gostom Možina Josip gostilničar TREBČE, 49 STOKA Prosek - Devinščina želi srečno novo leto Srečno novo leto želi KANTE ZDRAVKO trgovina jestvin Prosek 152 j -------------------------\ Gostilna Antonija Stranj Dolina 40 želi srečno novo leto Prosvetno društvo F. Prešeren BOLJUNEC vošči vsem čianom, pevskemu zboru, godbi in vaščanem srečno novo leto Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Biagi) Založništvo «DELA» Tiska tip. RIVA, Torrebianca la Dovoljenje AIS geometra za cenitve, ureditve zapuščinskih zadev, kupno-prodajne pogodbe, kontestacije vrednosti, zadeve glede izplačila odškodnine za zavezniške rekvizicije. Trst, ul. S. Marco 26, II. nadstr. Prodajalec rib ■ za Prosek, Devin, Nabrežino, Zgonik želi vsem odjemalcem srečno noi o leto Sekcija KP STO Sv. Vid želi demokratičnemu prebivalstvu okraja srečno novo leto & Novo otvorjeni brivski salon FAGGIN ITALO Prosek želi vsem srečno novo leto b Škedenjska športna zveza U.S. SERV0LANA vošči srečno novo leto članom, simpatizerjem in bratskim društvom Srečno novo leto vsem z željo, da bi narodi izbojevali mir. Tržaški odbor miru Prosvetno društvo * OPČINE želi srečno novo leto F0T0ASS1STENZA ALABARDA FERRUCCIO BATTICH Trsi - ul. S. Spiridione 6, tel. 31 -093 želi srečno novo leto Furlani F. d var d semena in kmetijske potrebščine j Trst ul. Milano 18, tel. 51-69 želi srečno novo leto CELICA KP "G.TOMilSl v tovarni Dreher želi novo leto miru in blagostanja L OLO ( 7 ji dindio C^di TRST Ulica Ortani 2,1. nad. (Barriera vecchia - nad lekarno Picclola) vošči srečno novo leto ter se priporoča Trgovina čevljev COLJA MIRO Prosek 212 želi vsem cen j. odjemalcem in prijateljem srečno novo leto > Sekcija KP STO Prosek - Konlovel želi vsem partijcem in vaščanom obilo sreče v miru S. A. P. E. N. D. PLESKAR - DEKORATER Marino De Rossi Trst, ul. Canova 22 želi srečno novo leto Ib. Slovensko - lirvatska prosvetna zveza želi vsem prosvetnim društvom, njihovim članom in vsem naprednim prosvetnim de' lavcem obilo uspeha v novem letu 1953. . TOVARNA SODAVICE IN ZALOGA PIVE frankovič NABREŽINA, 73 želi srečno novo leto Srečno novo leto želi Kazimir Sirk ŽELEZNINA - HIŠNE POTREBŠČINE TRST - ul. Settefontane i