Delavska

|
GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Leto V. — Št. 19.
Ljubljana, 13. maja 1949
Izvod 3 din
Poštnina plačana v gotovini
NOVE OBVEZNOSTI ZA II. K0N6RES ZS SLOVENIJE ZA IZPOLNITEV POLLETNEGA PLAHA
Kolektiv Železarne štore je na svoji proizvodni konferenci sprejel v počastitev II. kongresa Zveze sindikatov Slovenije poleg rednih obveznosti v tekmovanju, še naslednje: martinarna bo povišala plan poleg prejšnjih tekmovalnih obveznosti, še za 3%, valjarna bo presegla plan še za 3%, kolektiv mehanične delavnice bo v počastitev II, kongresa prestavil tir iz martinarne v šamotarno, zidarji bodo zgradili metalurško šolo do zaključnega venca, Kolektiv se obvezuje, da bo napravil vse proge preko ceste v kotlarno. Organizirali bodo še pet novih tovarniških kotičkov ter opravili 6000 ur prostovoljnega dela pri kapitalni izgradnji,
Kolektiv gradbene sekcije PTT direkcije in kolektiv TT center Postojna sta se sporazumno z upravo direkcije PTT zavezala, da bosta v počastitev II. kongresa ZS Slovenije izvršila predvideno plansko delo — gradnjo telefonske linijske trase Postojna—Koper. Delo je planirano do 30. jun. 1949, toda zaradi nujnosti in v počastitev II. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, bodo linijo izgotovili do 20. ter jo dali v promet 21. maja.
IZPOLNJEVANJE GOZDARSKEGA PLANA POSTAJA ZAVESTNA NALOGA VSEH ČLANOV FRONTE IN SINDIKATA
Bredi kočevskih gozdov ustvarjajo socializem odlikovanci in udarniki
Danes, ko se po resoluciji Iniorm-biroja in gospodarske blokade držav ljudskih demokracij, naslonjeni na lastne sile, uporno borimo za izpolnitev vseh planskih nalog, je v našem planskem gospodarstvu gozdarstvo tista najpomembnejša postavka, ki pomeni za našo industrijo in za naše kmetijstvo vir novih ter \*a zgraditev socializma neogibno potrebnih strojev. Jamski in stavbeni les, hlodovina in železniški pragovi, rezani in '6lulozni les so tisti proizvodi našega gozdarstva in lesne industrije, s pomočjo ,aierih bomo lahko uspešno gradili sofizem. Odvisno je le od nas samih, kako bomo prav sedaj izpolnili vse tiste na*oge, ki jih postavlja pred nas naš P!an gozdarstva. Kljub vsem naporom in
lesa, od tega dokončno izdelanih 215 kub. m hlodovine, 17.5 kub. m jamskega lesa, 240.5 prm celuloznega lesa in 110 prm lubja, in naloženih ter prepeljanih je bilo nad 260 kub., m lesa raznih dimenzij. Uspehi pa bi bili še vse lepši, če bi bilo v tej organizaciji več osebne odgovornosti, trdno vodstvo brigad in skupin, konkretni in jasni plani, tekoča evidenca, pregled nad delom ljudi in obvladanje položaja v vsakem trenutku, kar so pri gozdni upravi v Mokricah v prvi množični akciji pogrešali.
V primeri s prejšnjimi akcijami je pokazala nedeljska akcija precejšen napredek tudi v gozdovih, severovzhodne Slovenije. Na Pokljuki je bilo med
c^"ifde',.anlem naših gozdnih delavcev der * fa£ie izkušnje pokazale, da ka-delavcev, s katerim razpola-„„ , na“e gozdarstvo in lesna industrija, DrawZm°gel vseh nalog, da bi bile te nim 7asno, izpolnjene, če ne bodo gozd-vsp ji°.sP°darstvom priskočile na pomoč v a?se množične organizacije, ki bodo gozdar^ P°ma£a^e izpolniti plan našega
j .i^ekor povsod v ostalih delih naše *av?i zlasti pa še v LR Bosni in Her-ogovini, ko je že na desettisoče članov ti) k® ironte odšlo na delo v gozdove, bodu *udi Pfi nas v LR Sloveniji Osvo-oinv 3 ironta skupno z ostalimi množič-organizacijami organizira množično dni,0° gozdarstvu, ko bo že v prihodnjih njjprišlo gozdnim delavcem na pomoč mšs članov Fronte, ki bodo v enem Pia Cu nepretrgoma pomagali izpolniti lja n gozdarstva in nadoknaditi tisto, j r smo doslej zaradi nepredvidenih te-
av zamudili.
■ Za izvršitev te velike, gospodarsko Pr j°'llčno nadvse pomembne akcije je bj,. vsem važno, kako bo izvedena mo-iz»cija pri zbiranju te delovne sile. a in industrijska središča bodo da-dež ..nedeljske prostovoljce, naše po-sll eve in vasi pa bodo zbrale delovno ni J” Poskrbele za prevoz lesa. Okraj-Pa krajevni in vaški odbori Fronte so nih -e® v svojih letošnjih delovnih pla-jib ^e določili tudi delovne naloge, ki stvu” xz° izpolnili v gozdnem gospodar-iela ” celoti je Fronta v Sloveniji spre-nih V sv°i načrt okoli tri milijone delov-pri ar za gozdarstvo. Prav zdaj je naj-polreznejši trenutek in obenem nujna nfjo rt ’ da Tonine organizacije izpol-stavi,gozdarske naloge, ki so si jih po-e v svojih delovnih načrtih.
prostovoljci mnogo borcev JA in članov Narodne milice. Akcija je bila namenjena spravilu lesa iz gozda do kamionskih cest, čiščenju gozdov in pogozdovanju. Posekali so 157 kub. m lesa, znosili do cest 1400 kub. m, preložili 970 kub. m, očistili 5 ha gozda in posadili 4500 dreves. Na 19 kamionov so naložili 193 kub. m lesa. 343 prostovoljcev pa se je udeležilo dela na žagah Rečica, Poljane, Gorjane, Boh. Bela, Soteska in Boh. Bistrica. Dobra udeležba je bila tudi v zadružnem sektorju gozdarstva.
Dober odziv na gozdarske akcije je nadalje v poljčanskem okraju, kjer so že ustanovili štab brigade in okrajni gozdarski štab. V Prekmurju se je v dolnje-lendavskem okraju javilo 111 prostovoljcev, v murskosoboškem pa 70; v okraju Ljubljana-okollca 180, v črnomaljskem 80, iz novomeškega okraja se je samo iz Podgrada javilo 25 tovarišev, v kočevskem okraju pa se jih je doslej javilo 47. Iz ptujskega okraja je že odšlo na delo 600 frontovcev, prihodnji teden jih odide nadaljnjih 800. V okraju Maribor-okolica se je doslej javilo 70 prostovoljcev, v tolminskem okraju jih je 32 že na delu. Jeseniški okraj zaznamuje doslej 200 frontovcev za delo v gozdarstvu in vse kaže, da bo dal celotni okraj od 600 do 700 ljudi. Tudi kranjski okraj je že zbral 300 prostovoljcev,
Tenj primerom bodo nedvomno sledili še drugi. Na ta način bo Fronta ob pomoči in pod vodstvom partijskih organi-
Dobro je treba vzeti pot pod noge, da se pride do oglarja Tomiča. Njegovo delovišče je 26 km daleč v notranjosti kočevskih gozdov. Tam ima tudi svoje bivališče, poleg katrega se že vidi delo, ki ga je opravil od meseca aprila dalje: velika okrogla kopa zloženih drv, okoli katere se skrbno suče on, 67 letni Tomič Nikola, oglar in odlikovanec z medaljo dela. Dosedaj je zložil tričetrt kope in ko bo dokončno »dograjena«, bo vsebovala nič manj kot 200 kub. m lesa, katerega bo oglar Tomič prekuhal v oglje. Iz te množine drv bo nastal precejšen kup oglja, saj Tomič sam pravi, da mora oglar dobiti iz 1 m drv najmanj 100 kg oglja, drugače je škoda, da se imenuje oglar.
Kako si je Tomič mogel pri svojem oglarskem delu pridobiti medaljo dela? Kopa je kopa, poleno več ali manj, kdo neki nadzira tega oglarja, ki najbrž ve samo za gozd, za življenje in dogajanje v svetu pa se prav gotov ne zanima. Ali je res takšnemu oglarju kot je tale 67 letni Tomič, svet deveta briga?
Pa poglejmo, kako je s temi stvarmi. Tomič je povedal, da ima tudi on svojo normo in da prav dobro ve, koliko oglja mora skuhati, da normo doseže in preseže. S ponosom je povedal, da je lani presegel predpisano količino, za kar je tudi dobil odlikovanje — medaljo dela. Tomič živi v gozdu kot odrezan od sveta, vendar je kar na lepem začel pripovedovati o veličastni proslavi letošnjega 1. maja v Ljubljani. Ali je o tem čital? Ne. Tomič je bil osebno v Ljubljani in seveda tudi orodja ni pozabil vzeti s seboj, da je svetu pokazal, da kuha oglje, ki je potrebno številnim panogam naše industrije, predvsem pa kovinski.
Tpmiču pač ne bi mogli prisoditi 67 let. Saj se tako spretno giblje po kopi, še malo ne lovi ravnotežja, ko stopa po ostrih robovih polen, ki jih je res mojstrsko zložil. Po sredi kope gre od vrha do tal luknja, da bo ogenj, s katerim bo podnetil kopo, imel potreben zrak. Kopa tli 18—20 dni, oglarjeva naloga pa je, da med tem časom bdi nad njo, da ne zgori, da dobi iz nje pričakovano količino oglja.
Odlikovanec Tomič je doma iz one strani, s Hrvaškega. Skoraj ni dela, za katerega v življenju ne bi bil prijel. Še čisto mlad je odšel v Avstrijo, kjer si je služil kruh na železnici in v rudnikih. Že po treh letih pa ga je propaganda, da je v Novi Zelandiji boljše, zvabila tja in delal je na kavčukovi plantaži. Pa ga je kmalu spet zaneslo v drug kraj, v Novo Kaledonijo, kjer je bil rudar v rudniku nikla. Tu je v svoji režiji prevzel gradnjo železniške proge in že se mu je obetalo lepše in boljše življenje. Tedaj pa ga je doseglo leto 1914 in z njim. svetovna vojna. Tomiča so Francozi internirali in leta 1919 se je povrnil v staro domovino — bivšo Jugoslavijo. Toda ta domovina ni prav materinsko ravnala s svojimi sinovi in to je občutil tudi Tomič. Nekaj časa je bil brezposeln, končno pa je dobil službo na Kajfeževi žagi v Kočevju. Tu pa delavci zaradi 10 urnega delavnika in slabih plač niso bili
zacij pomagala pravočasno izpolniti plan _ našega gozdarstva, ki bo prinesel koristi zadovoljni, zato so napovedali stavko, nam vsem. Zato pa je dolžnost vsakega ki je trajala 14 dni. Zahtevali so osem-
v 2vf.° ie okrajni odbor OF v Kočevju Sozda21 s 6edanjo akcijo pomoči našemu ciji a,rstlfu že sklenili, da bodo v tej ak-iih vJv- ’ene gozdarske naloge, ki so k' odbori Fronte sprejeli v svoj b»r ■ ovni načrt. Tudi okrajni oddale y ie sklenil, da bodo žene so delo-°°do (r sed,anji akciji na ta način, da g°zdovikntne brigade, ki bodo delale v Prale j.,1, oskrbovale z zelenjavo ter
Front ,e P«ilo.
°kraja SQVci,- prostovoljci iz krškega Pomoč £rnv?i!ml° nedeljo priskočili na v'e -\foL-t;. < n,'m delavcem gozdne upravo iz Stn G v revirju v Dobravi. Prišli o o ve. hrc„wy,v.asi pri Bizeljskem, iz Do-tanina fes	..mestnih podjetij, Jugo
di gozdne evn*ce’ izkazale pa so se tu-kronoffU pJPrave v Kostanjevici, Mo-Planini LSec&b, Radečah, Mokricah. 100 strokov6^0/0*’ ^ so poslale okrog
zavednega in predanega člana Fronte, da prav sedaj, ko ga kličeta Fronta in plan, izpriča svojo pripadnost in dokaže, da je pripravljen doprinesti svoj delež v tej borbi, ki v tem trenutku zahteva celega človeka, človeka, ki bo vztrajal na položaju te izpostavljene fronte dela vse dotlej, dokler ne bo letošnji polletni plan našega gozdarstva v celoti izvršen.
urnik in zvišanje plač. Lastnik pa zahtevam ni ugodil, temveč je žago oddal v najem.
Po teh dogodkih je Tomič opustil delo na žagi in se posvetil novemu delu — oglarjenju. Veliko je garal, toda kapitalistična Jugoslavija takim ljudem ni nudila tistega, kar so zaslužili, šele danes, ko je v naši novi državi od-
Tekmovalna napoved Splošnega stavbnega podjetja Ljubljana
kronogn pJPrave v Kostanjevici, Mo-Planiai TSccah, Radečah, Mokricah.
strokov6^0/0*’ ki so poslale okrog 'antov ir, , lakov logarjev, ma.nlipu-t . dot>rih sekačev.
sekačev.
kovnjakov'jfPe Jf Priš,a skupina stro-kmeti}s+vr, Ministrstva za gozdarstvo Predsedstva ) , in s.oc.ialno skrbstvo,

za no-
lr°io. fron"t;r’T"mlslle državno kon-n’a in 71 ditnt terena, Pr,ule- IV. rajo-Ma: D0 štirUk0V gozdarskega tehniku-slednfe ' ?n,fr,'"tovci dosegli na-usoehe: 750 kub. m podrtega
Za zboljšanje in dvig življenjske ravni delavstva imajo razna podjetja, tovarne in ustanove svoje obratne ekonomije, katerih naloga je. da zboljšajo hrano delavstva in nudijo svojim menzam, delav-skonameščenskiim restavracijam čim več zelenjave, sočivja, mesa in maščobe.
Sindikalna podružnica SSP Ljubljana je po raznih gradbiščih imela skupinske sestanke članstva, na katerih so sprejeli tekmovanje po naslednjih točkah:
katera ekonomija bo dala največji hektarski donos v letu 1949.; katera ekonomija bo imela najboljšo organizacijo dela; katera ekonomija bo zredila največ prašičev, živine, perutnine in kuncev na hektar obdelovalne zemlje v letu 1949.; katera ekonomija oziroma sindikalna podružnica bo obdelovala zemljo največ s prostovoljnim delom; katera ekonomija bo najbolje in najceneje oskrbovala svojo menzo- delavskonameščensko restavracijo in svoje industrijske magacine z ze-
klenkalo kapitalistom, ko je delo vsakega posameznika cenjpno in pravično nagrajeno, je tudi Tomič začutil, da je njegovo delo cenjeno in da je potreben pri izgradnji socializma. Za njegovo zvesto delo ga je ljudska oblast nagradila z medaljo dela.
V Stajah, nekaj kilometrov proč od Kočevske Reke v smeri proti Ravnam, je te dni podiral smreke štirikratni udarnik in odlikovanec z medaljo dela tov. Mikulič Franc. Prav takšen kakor na sliki takrat, ko je tekmoval v tesarski tekmi med gozdnim gospodarstvom Kočevje proti gozdnemu gospodarstvu Ribnice in odnesel prvo mesto, je bil tudi danes, ko je imel na glavi zavezano rdečo belopikčasto ruto in kraj ceste izsekava! zadnje veje s podrtega debla Opoldanski odmor je bil in žena je njemu in njegovemu pomočniku Lipovcu Ivanu, ki je tudi štirikratni udarnik, pravkar prinesla kosilo.
Ta dan je Mikulič Franc izjemoma delal na tem sedišču v bližini ceste. Drugače pa je njegovo delovno mesto v 48 in 49. oddelku Grčarice A Udarnik in odlikovanec Mikulič Franc je doma iz Kočevske Reke — prav za prav v srcu prostranih kočevskih gozdov Od svojega štirinajstega leta drvari in seka po teli gozdovih, zato pozna in ve že skoraj za vsako smreko. Delu v gozdu ga je privadil njegov oče, ki je prav tako drvaril

Odlikovanec Mikulič Franc pri tesarjenju
v nekdanjih gozdovih grofa Auersperga. Polnih 12 let je pomagal podirati očetu težke smreke. In ko je oče onemogel in so mu stoletna drevesa iz Auerspergovih gozdov izpila moči, se je tudi sedanji odlikovanec Mikulič Franc odločil, da gre v svet in si poišče kruha drugod. Odšel je v Francijo. Toda samo štiri leta je živel v tujini. Prišla je vojna, z njo ujetništvo iin internacija. Novembra 1945. leta se je vrnil. Ničesar ni več našel, vse mu je pobrala vojna. Prav nič ni pomišljal, Spet je prijel za sekiro in v devetem oddelku je pod ostrino njegove sekire padla prva smreka, ki mu je dala prvi zaslužek v osvobojeni domovini.
Od takrat dalje dela, seka, podira, proži in teše les v kočevskih gozdovih in dnevno presega normo za 50 do 70%. Od ranega jutra do poznega večera vihti sekiro in kuje zlato za našo mlado državo, ki gradi socializem. Kočevski gozdovi in življenje v njih so mu prirasli k srcu in on sam se čuti kot del teh prostranih gozdov, V njih in z njimi živi in danes ne bi šel nikamor več. »Dan v tovarni bi mi bil predolg,« pravi sam, »tu v gozdu pa mi je vedno prekratek.« *
Gozdni delaoec Lipovec Ivan je začel z delom v gozdu že kot 12 letni deček. Čeprav doma iz Kočevskega, ni vedno delal le v kočevskih gozdovih, ker ti kljub razsežnosti in bogastvu niso imeli dovolj kruha za njega. Zato jo je cesto, predvsem preko zime, potegnil v Slavonijo poskušat srečo Enkrat se mu je res prijazno nasmehnila. drugič pa se je razočaran vrnil. To je bilo takrat, ko so ga izkoriščali kapitalisti. Tudi vojna Lipovcu ni prizanesla. Okusil je ujetništvo, 15 mesečno infernacifo na Rabu in seveda tudi partizanstvo. Po vojni se je zopet vrnil v svoje kraljestvo — v gozd. Že drugo leto je delovni tovariš Mikuliču, s katerim sta postala nerazdružljiva. Skupaj delata, oba sta bila hkrati proglašena za udarnika — sedaj bosta četrtič in oba presegata normo za 50%, To je še najmanj, kajti tudi 70% nad normo ni pir njima nič nenavadnega. Kako to. da tako visoko presegata normo? Videti ju je treba pri delu in postane takoj razumljivo. Oba sta vešča vseh gozdnih del in presneto trdega oreha bi se lotil tisti, ki bi ju hotel spraviti iz gozda. Tu. kjer sta zrasla in se počutita gospodarja, jima je čas vedno prekratek S kakšno ljubeznijo opravljata svoje delo. Dričata tudi njuna zadovoljna, zagorela obraza in veseli ton v pogovoru, ko pripovedujeta o svojem delu in uspehih in tudi o nekaterih težavah.
Med Čapeln ho imi g izdata
lenjavo, sočivjem itd.; katera sindikalna podružnica bo redno poročala OS-om in KS-om in RO o uspehih tekmovanja (mesečno); katera sindikalna podružnica bo organizirala največ strokovnih in političnih predavanj delavcem, zaposlenim na ekonomijah.
Po teh točkah poziva na tekmovanje vse sindikalne podružnice, ki imajo obratne ekonomije na ozemlju LR. Slovenije.
Vse navedene točke naj po gradbiščih in stranskih obratih dobro prediskutirajo, sklepe o tekmovanju pa naj pošljejo upravnemu odboru podružnice.
Tekmovanje bodo ocenjevali za svojo stroko RO, najboljše od RO pa GO ZSS, ki bo določil od teh tudi najboljšo sindikalno podružnico v LRS,
Sindikane podružnice pošljejo mesečno poročilo o tekmovanju poleg ostalih poročil RO-KS-OS, na podlagi česar se bo vršilo ocenjevanje.
Po strmem pobočju od kmeta Orešnika, Obera, Predovnika do požgane Krajnčeve domačije je dobri doe uri hoda. To pot opravijo osak teden de-lavci-gozdarji iz Čapelnikooe brigade, ko se osak ponedeljek zjutraj sprav Ijajo o planino, da za potrebe števil nih rudnikov pripravijo in nasekajo les
Brigada šteje deset ljudi. Med nji-so Čapelnik Ivan, trikrat udarnik in novator, Praper Ferdo in Zapečnik Jože, dvakrat udarnika, in enkratna udarnika Zorman Ivan in Fajmut Ivan. — Ostalih pet tovarišev Anželak Pavel, Napotnik Miha, Martin, Franc in Skar-loonik Rudolf pa si bodo ob uspehih, ki jih letos dosegajo, prav gotovo priborili častni udarniški naslov. Pred ne kaj dnevi sem jih obiskal na nekdanjem Mučeoem posestvu, kjer Čapelni-kooa brigada sedaj že drugo leto seka nad ose lep in zrel les. Stari Muf, ki je umrl pred kakimi slo leti, gotooo ni mislil, kako vrednost bodo predstavljale majhne smrečice, ki bodo dorasle o debla prav sredi gigantske bitke za izpolnitev Titovega plana elektrifika cije in industrializacije naše domovine, in pomagale k izpolnitvi planov v rudnikih Mežica, Trepča, Zletovo. Lojane, Rovinj, kakor tudi v stranskih obratih mežiškega rudnika.
Nedaleč od prostrane jase, kjer so ti iolcarjU, kakor pravijo na Koro škem drvarjem, posekali lani nad 2 tisoč kubičnih metrov hlodovine, zopet pojejo sekire. Na njihovo delo je ponosen gozdarski oddelek rudnika v Mežici in tov. Vončina Stanko, vodja oddelka, na sestankih rad postavlja »Gapelnikove ljudi« za zgled drugim skupinam — brigadam in jih stavlja kot primer prvoborcev za plan.
Čapelnik Ivan je kot gozdar preho dil malodane pol Evrope, po Romuniji in tudi drugih državah je *ckal les. In tudi bosanski in či irngv gozdovi mu
niso tuji, saj je med njimi preživel dolgo vrsto let S počasnim glasom pripoveduje o svojem življenju, o svoji borbi dar
za obstanek, dokler ni kot hlo-v novi Titovi Jugoslaviji razvil vse svoje sposobnosti za izgradnjo socializma. Danes kot vodja svoje skupine dela s tako vnemo, da njegova brigada iz meseca v mesec presaga normo od 15—20 odstotkov.
Sam je prišel do spoznanja, da bodo njihovi uspehi bnljši in da bodo skupnosti več koristili, če uvedejo brigadno delo ali kar po domače rečeno, če delajo jo partiji« Dna ali trije posekajo, največkrat sta to on in tov. Zorman Ivan. ostali pa nato klestijo veje, lupijo skorjo in razrezane hlode obrobijo Norma, ki jo imajo, znaša na 8 ur za jamski les 1.20 prm, za hlodovino pa 2 kub m. Ker v skupini, kjer delajo, presegajo nnrav>, naredijo tudi po 2.50—2.60 kub. m hlodovine na osem ur.
Pri delu brigada dosedaj Se ni imela posebnih nezgod. Kadar pa jih zaloti neurje, pa tukaj o baraki izdelujejo kline za delo na jrižah«. Delo na >drčaht ni tako enostavno, kot bi si človek mislil, in zahteva precej znanja in poznavanja lesa Vzpon oziroma padec mora biti tak. da tudi na ovinkih ne bo zadržalo lesa. ko z bliskovito naglico pada v globino. Izdelana te 1515 metrov dolge jdrče« se jim je lani dobro posrečila in kljub temu, da ni bilo v teh krajih skoraj nič snega, so les, katerega so nasekali preko vsega lanskega leta, srečno spravili v dolino. Pri delu so dosegli res dobre rezultate. Posebno pa bi jim bilo še marsikaj. Vsekakor visoko o planini, ko redkokdaj nridejo v dotiko z ljudmi, ne bi bilo id več, če bi imeli v svoji koči baterijski radioaparat. da bi zvedeli, kako n sosednih rudnikih in tovarnah poteka borba za plan.
Pred II. kogresom ZS Slovenije
Z ODKRIVANJEM NOVIH REZERV NAPREJ ZA IZPOLNITEV POLLETNEGA PLANA
II. kongres Zveze sindikatov Makedonije
Okrepimo delovno disciplino
Ob zaostreni borbi v poslednjih dneh lanskega leta, ko se je bila bitka: doseči ali ne doseči plan drugega leta naše prve petletke, je večina delovnih kolektivov v vseh panogah našega gospodar • ®tva spoznala, kako važno je, če se izpolnjujejo planske naloge sproti, to se pravi polletno in četrtletno, mesečno, desetdnevno ali celo dnevno. Številni izmed teh kolektivov so to dragoceno izkušnjo in spoznanje ponesli v tretje leto naše planske graditve in že takoj v začetku leta napeli vse sile, da so doslej uspešno in sproti izpolnjevali svoje planske naloge. Ostalo pa je kljub temu še vedno nekaj kolektivov, ki so smatrali, da se lahko vsaj v začetku leta nekoliko »oddahnejo« in so v svojem poletu nekoliko popustili prav tiste prve dni, ko bi se morala borba z nič manjšo ostrino nadaljevati. Posledice takšnega ravnanja so se v večini teh kolektivov pokazale že doslej, ko lahko ugotavljamo, da povsod tam, kjer niso že v začetku leta poskrbeli za dnevno izpolnjevanje plana, zaostajajo pod planom.
Letošnje leto — leto kongresov — in pomembnih obletnic, ko slavimo 301et-nico naše slavne in junaške Partije, ko smo se pripravljali na proslavo praznika Prvega maja in ko pričakujemo II. kongres Zveze sindikatov Slovenije in kongrese sindikatov po strokah, je sicer razgibalo domala vse kolektive, da so si napovedali tekmovanje in sprejeli obveznosti. Večina teh obveznosti, ki so jih sprejeli bodisi kolektivi, pa tudi posamezniki v počastitev tega ali onega pomembnega in zgodovinskega dogodka, je bila izpolnjena, ostalo pa je kljub temu še na tisoče obveznosti neizpolnjenih. Zato je prav v teh dneh, ko se pripravljamo na II. kongres ZSS in ko nas loči le še komaj mesec in pol, ko bomo polagali obračun svojega dela' za prvo polletje tretjega leta naše petletke, prilika, da sedaj že do samega kongresa, ki bo 27. maja, izpolnimo vse te še ne izpolnjene obveznosti, da v njegovo počastitev sprejmemo nove in napnemo vse sile, da bo polletni plan izpolnjen pred rokom in čim bolj presežen.
Resolucija Informbiroja in nezaslišana gonja ljudske demokracije, ki skušajo izvajati gospodarsko blokado in nam onemogočiti zgraditev socializma, je sicer povzročila v našem gospodarstvu marsikakšno težavo, v nobenem primeru pa ne takšno, da bi je naše delovno ljudstvo ob povečanih naporih ne moglo premostiti. Res je nastal zaradi neizvršenih dobav iz držav ljudskih demokracij trenutno zastoj v tem ali onem podjetju, ko nismo prejeli naročenih in marsikdaj že vnaprej plačanih strojev za našo težko industrijo in hidrocentrale, ko nismo dobili materiala za elektrifikacijo naše dežele, ko je primanjkovalo raznih rezervnih delov za te ali one vrste strojev in motorjev, toda to so bile le težave prehodnega značaja Naš delavski razred, prekaljen v krvavi borbi, se je znašel tudi v tem položaju. Na vse klevete držav ljudskih demokracij, na vso gospodarsko blokado, naperjeno proti nam, je odgovoril s povečanim delovnim poletom in desettisoči novatorskih in raciooaliza-torskih predlogov, ki so omogočili izdelovanje manjkajočih delov in novih strojev, so bili na eni strani odločen odgovor klevetnikom, da smo, če tteba, tudi sami sposobni zgraditi socializem, na drugi strani pa so bile vse te iznajdbe in podvigi nov dokaz, kako smelo in polni zaupanja v naše partijsko in državno vodstvo s tovarišem Titom na čelu premagujemo vse težave in stopamo po začrtani poti naprej v socializem.
Zgleden primer v tem so letos med mnogimi drugimi gospodarskimi panoga-
mi pokazali prav rudarji, ko marsikak njihov kolektiv še lansko leto ni dosegel plana, in je bil celoten plan rudarstva dosežen le s 94,7 odstotki. Letos, ko so pregledali in pretehtali vso svojo zmogljivost, ko so odkrili vse rezerve v materialu in delovni sili, ki je bilo skrita v njihovih kolektivih in ko so končno pristopili k urejanju norm, ko bodo že do konca leita imeli povsod na vseh delovnih mestih uvedene tehnične, namesto statističnih norm, so napravili tako ogromen korak naprej, da bodo svoj proizvodni plan lahko izpolnili že tudi vsi tisti kolektivi, ki so še lansko leto močno zaostajali. Obenem pa so bili pod takimi pogoji tudi v stanju, da so ob svojem kongresu lahko prevzeli novo, prav drzno, toda za naše gospodarstvo izredno pomembno obveznost, da bodo svoje planske naloge izpolnili že do 29. novembra in dali naši industriji 221 tisoč ton ali 22.000 vagonov več premoga, kakor pa je določenega po planu.
Takšno obveznost, kakršno so sprejeli naši rudarji, bi lahko nedvomno sprejeli tudi kolektivi drugih gospodarskih panog, če bodo znali odkriti vse rezerve, če manjkajoče delovne sile ne bodo iskali po terenu in čakali nanjo, kdaj in odkod bo prišla, ampak jo bodo poiskali v svojem lastnem podjetju in jo z izboljšano organizacijo dela znali pravilno razmestiti, kakor je to znala napraviti opekama v Puconcih v Prekmurju, ki je z zboljšano organizacijo dela lahko sprostila kar 27 delavcev in jih odstopila opekarni v Ljutomeru. Podobno je storil tudi rudnik v št. Janžu na Dolenjskem, ki je odstopil del svoje delovne sile rudniku v Hrastniku, da bi ta uspešneje zmagoval svoje naloge.
Če bomo poleg tega na prepričevalen način in s pravilno ideološko vzgojo znali izboljšati tudi še odnose do dela, ko bo vsak član kolektiva do zadnje minute koristno izkoristil ves delovni čas, če bomo napovedali neizprosno borbo vsem neupravičenim izostankarjem, ki s svojo brezbrižnostjo do plana ovirajo uspešno graditev socializma, če bomo po naših podjetjih ustanavljali racionaliza-torske krožke, v katerih bodo člani krožka skupaj z inženirji obdelovali zamisli o novih proizvodih, da bi prihranili čim več deviz, če bomo sklepali s posameznimi delavci individualne pogodbe, ki bodo prinesle koristi ne le njim samim, ampak bodo dvigale tudi proizvodnost podjetja, če bomo od individualnih pogodb prehajali kasneje še k sklepanju kolektivnih pogodb, če bomo končno v vseh neupravičenih primerih z vsemi administrativnimi ukrepi, ki jih predvideva uredba, znali preprečiti vsako nezakonito fluktuacijo, če bomo ustanavljali posebne ekipe, zlasti ekipe kovinarjev, ki naij bi sodelovale pri preobrazbi vasi, ko bi popravljale kmetijske stroje in tako povezovale mesto z vasjo, bomo našli dovolj možnosti, da se bo ustvarjalnost naših kolektivov pred II. kongresom ZS Slovenije tako razgibala in potem do konca prvega polletja in vse do zaključka tretjega leta petletke stopnjevala do tolikšnih mej, da bomo letos izvojevali novo, še pomembnejšo gospodarsko bitko od vseh dosedanjih.
Z njo bomo dokazali vsem klevetnikom in vsemu svetu, kaj je zmožno ustvarjati delovno ljudstvo, katero vodi takšna Partija, kakor je naša s tovarišem Titom na čelu. Zaito bomo že v pripravah na II. kongres ZSS dali vse od sebe, vse, kar zmorejo naše sile, da bo letošnji polletni plan častno izpolnjen. To zmago pa si bomo priborili, če bomo delali zavestno, če bomo vztrajno premagovali vse težave in če nam ne bo nobena, na videz še tako težka naloga pretežka.
S široko akcijo revizije norm bo v celoti uveljavljeno socialistično načelo nagrajevanja
V vrsti ukrepov, za zagotovitev čim hitrejšnje izgradnje socializma v naši državi, je naša ljudska oblast uvedla tudi revizijo dosedaj veljavnih norm v vseh gospodarskih panogah, nadaljnje normiranje dela m revizijo ter razporeditev delovnih mest in delavcev po njihovi strokovni sposobnosti, po težini dela in posebnih delovnih pogojih. Z revizijo norm so začeli tudi v rudarstvu. V ta namen so bile sklicane konference v vseh večjih rudnikih Slovenije, na katerih je tehnič-no-uprarvno vodstvo skupno s partijskimi in sindikalnimi organizacijami pregledalo dosedanje delo po normah ter doseganje in preseganje norm v prvem četrtletju letošnjega leta.
Te konference so odkrile vrsto nerealnih norm in nesorazmernega nagrajevanja po težini dela in delovnih pogojih na splošno. Tako je konferenca ugotovila nesorazmerje in nerealnost norm na mehaniziranih čelih in prečnih odkopih ter dnevnih kopih za ročno odkrivanjč. Povprečno doseganje norm na mehaniziranih čelih je 99.3%, na prečnih odkopih v Trbovljah 132%, Zagorju 117%, v Hrastniku 109% in v Kočevju 114%, Na dnevnih kopih pa je povprečje od 110% do 141%.
Na osnovi teh ugotovitev so na konferencah, ki so se vršile pretekli teden v teh rudarskih centrih s celotnimi rudarskimi aktivi, sprejeli sklepe za uvedbo novih realnejših norm.
Tako so na širši konferenci rudarjev, tehničnega in upravnega vodstva v rudniku Kočevje razpravljali o revidiranju dosedanjih norm. Nerealne norme, ki so bfile na nekaterih delovnih mestih prenizko postavljene, so povzročale nesorazmerje v zaslužku posameznikov, ki so bili zaposleni pri težjih delih ter med tistimi, ki so bili zaposleni na lažjih delih. Zaradi nesorazmerja se je dostikrat kršilo osnovno načelo socialističnega nagrajevanja Dosedaj veljavne norme na prečnem odkopu so presegali v prvem četrtletju le-
tošnjega leta za povprečno 14%, na dnevnem kopu za 10% in zunanje norme konjarjev za 17%. S tem je bilo ustvarjeno veliko nesorazmerje med normiranim delom na pripravah pri odkopu, katerih tromesečno povprečje znaša le 99.6%. Prav ta razlika je narekovala ureditev norm in so zato norme pri prečnih odkopih zvišali za 14%, na dnevnem kopu za ročno odkrivanje pa za 25%. Pri dnevnem kopu so norme zvišali nad povprečno doseganje predvsem zaradi tega, ker do sedaj ni bil racionalno izkoriščen delovni čas, kar je poleg tega povzročalo tudi ozko grlo dnevnega kopa, ki ga bo treba čim prej odpraviti.
Konferenca je ugotovila tudi, da sindikalne organizacije niso dovolj tolmačile delavstvu namena novih uredb o plačah delavcev. Prav tako jih niso poučili o potrebi uvajanja realnih norm in o pravilnem nagrajevanju. Sindikalne organizacije bi morale posvetiti vzgoji teh ljudi vse več pozornosti,
S to široko akcijo revizije norm pa bo odpravljeno nepravilno plačevanje in bo v celoti uveljavljeno socialistično načelo nagrajevanja.
Pred nekaj dnevi se je vršil v Skoplji! II. kongres Zveze sindikatov za Makedonijo. Poleg številnih gostov je na kongresu sodelovalo nad 550 delegatov vseh sindikalnih organizacij Makedonije.
Kongres je otvoril predsednik Glavnega odbora tov. Dmitar Aleksijevskt, za njim pa je pozdravil kongres sekretar Centralnega komiteja Komunistične partije Makedonije tov. Vidoje Smilevski, ki je med drugim govoril o velikih uspehih, ki jih je dosegla naša Partija na torišču socialistične industrializacije in elektrifikacije v naši državi, za dvig naše nacionalne kulture in izboljšanje življenjskih pogojev naših delovnih ljudi ter izgradnje socializma na vasi.
Pred in posebno še po II. plenumu Centralnega komiteja KPJ se je na vasi razvila široka dejavnost, posebno v ustanavljanju kmetijskih obdelovalnih zadrug. V republiki Makedoniji je več kot 41% vseh vasi vključenih v kmetijske obdelovalne zadruge s skupno 30% vseh gospodarstev in 37% obdelovalne zemlje.
Z zgraditvijo tovarn, električnih central, prog, melioracijskih objektov, šol, tiskarn — je dalje govoril tov. Smiljev-ski — se izgrajuje tudi nov lik naših delovnih ljudi, zavestnih graditeljev naše socialistične družbe.
Govoril je tudi o vedno večji enotnosti makedonskega ljudstva v odgovor na vse klevete, ki padajo na našo Partijo in naše vodstvo.
Tov. Grga Jankers, ki je pozdravil Kongres v imenu Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije, pa je poudaril veliko vlogo, ki jo imajo naši sindikati v borbi za socializem. Da pa bi naše sindikalne organizacije lahko izvedle naloge, ki jih pred nje postavlja naša Partija, morajo neprestano izboljševati svojo metodo dela, odpravljati vse pojave birokratizma v delu in hitreje reševati naloge ter biti velika šola borcev za izgradnjo socialistične domovine.
Po pozdravnih govorih so bila podana poročila o delu Glavnega odbora.
Ob zaključku svojega dela je II, kongres Zveze sindikatov sprejel resolucijo, ki obsoja klevetniško kampanjo in napade Informbiroja na našo državo in naše partijsko vodstvo.
Poleg tega so bili poslani pozdravni telegrami tov. Titu in Svetovni sindikalni federaciji.
Naša delovnopravna zakonodaja se nenehno izpopolnjuje in bogati. Sledeč herojskemu delovnemu poletu izdaja naš zakonodajalec predpise, ki naj zagotove temu poletu še večje uspehe, ki naj poglobe socialistični odnos do dela. S tem daje ljudska oblast tudi na področju graditve novega pravnega reda delavskemu razredu močna sredstva za njegovo uspešno borbo in za odpravljanje vsega, kar ga ovira na njegovi poti.
Zvezna vlada je izdala sedaj uredbo o disciplinski in materialni odgovornosti delavcev v državnih podjetjih, ustanovah in uradih (Ur. 1. FLRJ št. 27, z dne 31. marca 1949). Ta uredba obravnava izredno važno področje delovnih odnosov — delovno disciplino, ki je pogoj za izpolnjevanje nalog delovnih kolektivov. Delo je pri nas družbena dolžnost in stvar časti, zavednosti. Od tod dejstvo, da izpolnjuje ogromna večina naših delovnih ljudi svoje naloge zavestno, disciplinirano.
So pa na drugi strani še ljudje, ki nimajo pravega odnosa do dela, ki jim je tuje ali pa neljubo zavestno izpolnjevanje delovne dolžnosti. Ti kršitelji delovne discipline povzročajo ogromno škodo naši skupnosti, hočejo živeti na račun sotovarišev in so resna ovira pri izpolnjevanju planskih nalog. Maršal Tito. je. jasno pokazal na pomen delovne discipline v našem planskem gospodarstvu, ko je dejal, da je. od odnosa do delovne dolžnosti »odvisno, ali bomo hitreje ali počasneje izpolnili naš petletni plan, ali bomo laže ali teže izvedli naše naloge«. Spričo tega ogromnega.pomena delovne discipline je razumljivo, da to vprašanje ni moglo ostati neurejeno tem bolj. ker pomen in vloga delovne discipline naraščata vzporedno, z naraščajočo borbo, za uspešno izpolnitev plana. Omenjena uredba je^torej zelo pomembna, saj ureja vprašanja, ki so bistvene važnosti za našo pot v socializem.
V prvem delu obravnava disciplinsko odgovornost. To je odgovornost za natančno izpolnjevanje delovnih obveznosti in dolžnosti kakor so določene v delovnem redu. in drugih predpisih, pa tudi v delovnih pogodbah. Pod delovno disciplino torej ne spada samo izpolnjevanje predpisov, temveč tudi
Naše industrijske šole vzgajajo kvalificirane delavce
Potrebe ljudskih množic so vedno večje, zato mora tudi naša industrija izdelovati vedno več proizvodov. Gradimo nove železnice, ceste, kmečko delo se mehanizira in obilneje nam rodi zemlja. Naša tehnika se na vseh področjih izpopolnjuje vedno hitreje. Zato pa potrebujejo naša industrija, kmetijstvo, promet itd. vsako leto več strokovno izobraženih ljudi.
Izpolniti moramo petletni plan izgradnje strokovnih kadrov. Ljudska oblast je naši mladini omogočila primerno zaposlitev in primerno izobrazbo. Na široko so odprta vrata najrazličnejših šol, v katerih se izobražujejo bodoči strokovnjaki vseh strok. Večina strokovnih šol ima svoje internate, v katerih imajo naši gojenci brezplačno stanovanje in vso ostalo preskrbo, mnogi od njih pa prejemajo tudi štipendije.
Življenje v naših industrijskih šolah je prav zanimivo, posebno v kovinarskih, Vsaka od teh šol ima svoj internat, kjer živijo učenci skupno, kolektivno življenje v delu, učenju in tovarištvu. Medsebojno si pomagajo, kjer je potrebno. Vsi so kakor velika družina, saj vedo, da je moč v skupnosti. Življenje v internatu teče lepo in mirno.
Med učenci se dnevno razvija tekmovanje, ki*zajema posameznika in celoto. Tekmujejo v delu, učenju in disciplini. Vse te zbrane podatke in uspehe ali neuspehe posameznika dnevno ali mesečno nazorno prikazujejo grafikoni. Zato je slehernik zainteresiran v samem tekmovanju, ki mu prinaša mnogo koristi. Ocene se posebno zaznamujejo z zastavicami v grafikone, Rdeča zastava za pridne in dobre, a črna za slabe in neubogljive.
Skoraj tretjino svojega dneva preživijo v svoji šolski delavnici. Vsi ti prostori so veliki, svetli in zračni. Za dolgimi mizami ima vsak učenec svoje delovno mesto in svoj ročni primož, vsak ima tudi svoj predal, v katerega spravlja vse svoje orodje, kotnoke, pile itd Po več »učencev menjaje skrbi za red in čistočo v delavnici. V delavnicah imajo tudi stružnice, rezkailne, vrtalne, brusilne stroje itd. Pri delu imajo učenci svojega učnega mojstra in učne pomočnike, ki jih učijo in jim pomagajo pri delu, dajejo nasvete in kontrolirajo kakovost njihovih izdelkov. Mnogo njihovih predmetov je bilo razstavljenih po izložbah v Ljubljani, tako da tudi širša javnost vidi, kako se učijo in usposabljajo v prave strokovnjake svoje stroke. Če kje leži kakšen star stroj, namenjen za staro že-
lezo, ga učenci sami s pomočjo svojih mojstrov kaj hitro usposobijo za svoje potrebe. Mnogo takih starih strojev so že popravili. V šolah izdelujejo učenci že različno orodje, ki je že za uporabo v proizvodnji. V mnogih primerih jih rabijo tudi njihevi mojstri ali delavci v
ostalih obratih tovarne.
Skrb sindikalnih organizacij za slednjo električne energije
V letošnjem in tudi naslednjem letu naše elektrogospodarstvo ne bo v stanju proizvesti tistih količin električne energije, ki jo potrebuje naša industrija in potrošniki, čeprav je plan proizvodnje električne energije v letošnjem letu dvakrat večji od predvojne proizvodnje.
Ta pomanjkljivost v proizvodnji električne energije je nastala zaradi povečanih potreb naše industrije kakor tudi potrošnikov in ker naše hidrocentrale zaradi nenormalno nizkega vodnega stanja ne bodo mogle proizvesti tistih količin električne energije, ki eo bile planirane za leto 1949 Poleg tega se morajo v kaloričnih centralah vršiti popravila in
bo zaradi tega proizvodnja v gotovih ko ličinah periodično upadala.
Da pa se bo lahko s temi razpoložljivimi količinami naše gospodarstvo nemoteno .razvijalo, je treba, da naše sindikalne organizacije vložijo vse sile za štednjo električne energije in pomagajo pri reorganizaciji dela po določbah posameznih gospodarskih resorjev.
Važnost teh sprememb se mora v prvi vrsti razložiti delavcem v podjetjih, da bodo naloge, ki stoje pred njimi, pravilno razumeli. Kjer bodo dnevne ‘zmene postale nočne, je treba pomagati pri pravilni porazdelitvi strokovnih moči, da zaradi tega prehoda ne bi oslabel tekmovalni polet naših delavcev.
V prvem letniku delajo praktični osnovni tečaj za kovinarje ali ostale v proizvodnji. V mnogih primerih g mora poznati vsak kovinar ali kdo jz ostalih strok. Lepo je videti razporejene mlade in krepke fante v svojih delovnih oblekah za primoži, kako pilijo ali obdelujejo svoj model. Iz drugega ali tretjega letnika pa že delajo na stružnici ali na vrtalnem stroju, na katerih obde-1 a vaj o kos jekla ali drugo kovino. Nekateri že delajo kakovostno, tako da se njihovi izgotovljeni predmeti že uporabljajo v proizvodnji. Učenci zapisujejo vse delo, ki ga opravljajo, v svoj delovni dnevnik, ki jim sproti daje sliko njihovega delovnega napredka. Vsa snov se dela po programu vrtanja, izsekavanja, zakovičenja, rezanja, piljenja, vezave, upogibanja, zagrazovanja, zapasovanja vseh kovin, posebno pa jekla. Plan takega dela je predviden na 470 ur, a pridni učenci izvršijo predpisano delo tudi v 400 urah. Izgotovljene predmete ocenita učni pomočnik in učni mojster. Ocenjevanje je strogo in objektivno. Pri ocenjevanju so važne kotnost, ravnost, ličnost in čas izdelave. Učni mojster temeljito razlaga o stroju, kajti za pravilno upravljanje stroja je potrebna temeljita razlaga. Po začetni fazi dela gre vsak učenec k strojem ter dela izmenično po mesec dni v različnih obratih tovarne, v varilnici, kalilnici, kovačnici itd., dokler se prav povsod ne priuči in seznani s posameznimi stopnjami dela dotične stroke.
Po kosilu in uri odmora se prične redni študij v krožkih, ki se vrši ob lepem vremenu tudi na prostem v naravi Krožke po pet do sedem ljudi vodi najboljši mladinec iz grupe. Predelavajo in učijo se že vzeto snov, ali pa se pripravljajo za naslednji dan. Po dveh urah pridnega učenja pride na vrsto fizkul-tura.
Ob 19 uri pa se vsi zb ero na svojem zbornem mestu, kjer jim prečitajo razpored za naslednji dan, obenem pa pohvalijo najboljše učence dneva v delu. učenju in disciplini. Po večerji so po navadi politična predavanja ali avto-moto, foto-amaterski, jedriličarski krožek itd
Naša republiška industrija potrebuje večje število kovinarjev, električarjev, strugarjev, orodjarjev, ključavničarjev itd Zato bodo tudi letos sprejeti učenci v naše industrijske šole, ki so izpolnili predpisane pogoje za vstop. Sprejeti učenci pa bodo stanovali v internatih, kjer bodo imeli na razpolago vse potrebno, da se bodo nemoteno posvetili delu in študiju Delo in učenje pa bo s pravim tovarištvom in medsebojno pomočjo zbliževalo učence v njihovem delovnem kolektivu.
Na ta način se pri nas vzgaja in se bo vzgajala mladina novega časa v znamenju revolucionarne prevzgoje v strokovnem in politično-družbenem pogledu Le talko bomo sposobni z uspehom graditi našo. socialistično domovino, ki je
porok bolišega in lepšega življenja vseh narodov Jugoslavije, posebno pa mladih pokolenj.
dosledna izpolnitev obveznosti, kj jih posameznik sprejme ob sklepanju delovne pogodbe zato, ker je delovna pogodba osnovni način ustanovitve delovnega razmerja. Kdor teh dožnosti in obveznosti ne izpolni, prekrši delovno disciplino, to je zagreši disciplinski prekršek in zanj odgovarja.
Delovna disciplina obsega torej na eni strani vse tiste predpise vključno delovno pogodbo, ki določajo delovne dolžnosti in obveznosti, na drugi strani pa natančno izpolnjevanje teli obveznosti in dolžnosti. Disciplinski prekršek pa je neizvršitev ene ali več teh dolžnosti in obveznosti.
Uredba ne našteva posameznih primerov disciplinskih prekrškov: podaja pojem delovne discipline in disciplinskega prekrška. Na ta način je ustvarjena osnova za konkretizacijo disciplinske odgovornosti, ustrezajoče posameznim gospodarskim strokam in podjetjem. Ta uredba je torej temelj za zgraditev sistema disciplinske odgovornosti in sicer prvenstveno na osnovi delovnih redov, zaradi česar daje nredi ba ministru za delo pooblastilo, da izda po zaslišanju Centralnega odbora ZSJ splošno navodilo za predpisovanje delovnega reda. (To splošno navodilo je že objavljeno v Uradnem listu FLRJ št. 27 z dne 31. marca 1949).
Na drugi strani je s postavitvijo načel disciplinske odgovornosti brez naštevanja disciplinskih prekrškov nedvoumno povedano, da v načelu vsako neizpolnjevanje predpisane dolžnosti krši delovno disciplino, kar pomeni zaostritev odgovornosti za red in delovno disciplino v podjetjih, ustanovah in uradih. Zato določa uredba, da so direktorji podjetij (odgovorni voditelji ustanov in uradov) osebno odgovorni za vzdrževanje delovne discipline, saj je to njihova dolžnost.
Delavci so za svoje delo odgovorni direktorju podjetja, ki je najvišji disciplinski starešina. Disciplinsko pa odgovarja za storjeni prekršek delavec, k; prekrši delovno disciplino z naklepom (t. j. hote, vede) ali iz malomarnosti.
Uredba določa naslednje disciplinske kazni:	pismeni opomin, pismeni
ukor, pismeni strogi javni ukor, denarno kazen v znesku največ enodnevne čiste plače; vsota denarnih kazni v enem mesecu pa ne sme presegati dnevne čiste plače, vsota denarnih kazni v enem mesecu pa ne sme presegati 10% enomesečne čiste delavčeve plače, premestitev na delo nižje skupine da treh mesecev in odpust.
Namen disciplinskega kaznovanja je, da se poboljšajo nedisciplinirani, ki jih ne preobrazijo niti prepričevanje, nit* vzgledi tistih tovarišev, ki z disciplin’" ranim odnosom do dela požrtvovalna izpolnjujejo svoje dolžnosti, dosegajo velike uspehe in so deležni tudi veli-Kih priznan.) Zato nredho Ooioča. se mora pri odmeri disciplinske kazni upoštevati teža prekršitve in njene posledice, stopnja odgovornosti, velikost škode, k; jo je kršitelj povzročil s svojo kršitvijo, okoliščine, v katerih je prekršek storjen dotedanje delo in obnašanje delavca, narava dela ki ga kršitelj opravlja in vse ostale olajševalne in obteževalne okoliščine. Z upoštevanjem vseh teh momentov je možno izreči tako kazen, ki bo primerna in ki bo predvidoma dosegla svoj cilj. da namreč storilec ne bo ponovno kršil delovne discipline, s tem oviral ostale svoje tovariše in jim otežkoča! delo.
Vse disciplinske zadeve so nujne, kajti le tako more disciplinska kazen doseči svoj namen. Kazni izreka direktor podjetja, ki pa lahko pooblasti svoje pomočnike (namestnike), obrato-vodje itd., da lahko izrekajo disciplinske kazni, razen kazni premestitve n® delo nižje skupine, oziroma kazen odpusta, Pri izdaji odločbe upošteva pristojni starešina tudi mnenje sindikalne podružnice. V tej zvezi je pomembno določilo, ko lahko direktor podjetja prepust,- odločitev o posameznih disciplinskih prekrških delavcev tovarniškemu sodišču sindikalne podružnice. Določbe o tem sodišču izda Centralni odbor ZSJ.
Pristojni starešina mora takoj uve-sti . disciplinski postopek, čim zve z® kršitev delovne discipline — V tem postopku je osnovni predpis da dela-vec ne more biti kaznovan, preden ni zaslišan, če so potrebne kakšne poizvedbe. da se ugotovi disciplinsko odgovornost delavca, morajo biti te poizvedbe kratke in hitre, seveda pa tako temeljite, da omogočijo pravilno presojo zadeve in izrek primerne kazni.
Disciplinski postopek mora biti izveden v enem mesecu po storitvi prekrška. Po enem mesecu pravica d® pregona zastara. Izrečena in provomoč-na kazen pa mora b:ti izvršena v !?• dneh po pravomočnosti. sicer zastar® pravica do izvršitve kazni.
Zoper odločbo o disciplinski kazn’ se lahko delavec v petih dneh po prejemu odločbe pritoži, če je odločb® izdal direktor, se delavec pritoži Pr pristojnem npravnooperativnem voditelju. Če pa izda odločbo kak drug pri' stojni starešina (n. pr. obratovod.ja) s® delavec lahko pritoži pri direktorji' Pritožba mora biti rešena v 8 dneh.
Če doseže kaznovan delavec katerega častnih naslovov al; če je pri*' glasen za novntorja, rncionnlizatorj®’ iznajditelja, se mu izbriše izrečena d1' sciplinska kazen. Razumljivo le z zavestnim in discipliniranim izpolnjevanjem svojih dolžnosti si je mogel pri' dobiti kakšnega izmed častnih nas!®' vov. Kazen se izbriše tudi v primež11.' če delavec v 6. mesec:h po izvršil'' kazni ne stori novega disciplinske#® prekrška.
Te določbe nam jasno razkrivaj socialistični značaj ureditve discipl”1' ske odgovornosti delavcev. M. R‘
IS e d borci za socializem
OBISI Pm IMENIKU KAPUNU VALENTINU
Že nekaj časa drči električna železnica po progi iz Glančnika proti Barga-tejevemu vpadniku, Še nekaj ovinkov in Po tričetrturni vožnji obstoji lokomotiva ®a Bargatejevem vpadniku. Brez posebnih pozdravov nas sprejme tov. Serno Martin, »jamski prometnik«, ter daje strojniku nadaljnja navodila. Nato stopiva skupaj v koš in se po dvigalu spu-
jih de-po-de-ti in iv no liski
na ično ivne
®*iva na 12. obzorje. Spotoma ga vpra-•špk iS8m’ dela Kapun Valentin, najboljši i- kopač mežiškega rudnika, mož, ki pre-sega normo 70 do 72odstotno in bo ko-• 2eP. *e*a 1^49. zaključil svoj petletni plan. pri- Prijazno mi tov, Serno Martin pojasnju-laja je, da enajsto obzorje »dela« tov. Kapun sam in da naj z dvanajstega obzorja, kjer bo obstal koš, še stopim navzgor P°, »stopnicah« kakih 20 metrov. Še nekaj besed-navodil, kod naj hodim, in s prečno« se poslovim od predsednika KLO-ja Mežica.
Ko stopam po zasilnih stopnicah Ka-Punovemu delovišču nasproti, mi karbidovka ne samo riše pot navzgor, ampak tudi v ogromnih obrisih kaže vso moč človeškega ustvarjanja. Ogromne odprtine prevrtanih skal, kjer se je na podlagi geoloških del ugotovilo, kje se nahajajo rudnine, je človeška roka izdolbla; po rovu danes v poševnem padcu nekaj sto rijo metrov vozi dvigalo vagončke; polne irez navzŠor k lokomotivi, prazne na delov-ne„ na mesta, da jih marljive roke vozačev ako naPolnijo z izkopnino ali pa jalovino.
, Enajsto obzorje Bargatejevega vpadla. Sledilna in odkopna dela na de-®®tem in dvanajstem obzorju so pokazala, ja„se med tema obzorjema nahajajo le-Zls,ca rude. Treba jo je odkriti, oziroma
»Srečno, tovariš Kapun,« mu zakličem. Šele sedaj me opazi. »No, kaj pa ti tukaj? Danes se pač nisem nadejal nikogar, da me bo obiskal. Paznik je bil že odšel na druga obzorja in taki, ki iščete novice, navadno ne hodijo sami po jami.«
»Ko si pa že sam sprožil misel o novicah v jami, mi pa povej malo, kako živiš tukaj sredi rovov in skal in kako
lin-rar-sci-»sa-lod-i za ror-lovi redi iz-icra in je rlilo
LRJ
osti za-vno i in di-
elji v*1-** do nje. Pred desetimi meseci je tu-irni ■ zastavil vrtalno kladivo tov. Kapun sai j? do danes je izvrtal okoli 500 m prog. k°p0t vrtalnega kladiva na enem izmed delovišč me opozori, kam naj se obrnem. ^®kaj sto korakov naredim po novo od-^r*etn obzorju... Vedno močnejši hrušč .^talnega kladiva me opozori, da se pri-, 'zujem Kapunovemu delovišču. Oster , aBienov prah me prisili, da začnem po-kašljcvati. Po glavi mi brni od ropota, *vga nisem vajen, in sedaj šele polno ac_utim, s kakšnim heroizmom se neka-eri naši rudarji-udarniki borijo za iz-pradnjo socializma. Medlo in bledo svet-
od-
rec,
ule-
ar-
lin-eni ar-,ne i v ;ati az-;ati iče,
do
&
J>»
liti
ni'
j -lJ> daje karbidna svetilka in čeprav sem vj nekaj metrov od Kapuna, ga komaj 71®. Zamišljen je v svoje delo. Opa~ uJem ga, kako ravna z vrtalnim kladi-Om. Niti ena kretnja, ki jo napravi, ni °rez pomena. Z desno roko, na kateri manjkajo trije prsti, uravnava sveder, z levico pa zapira kompresorski Zrak. Gumijasta cev, ki vrtalnemu kla-dicu dovaja kompresorski zrak, postaja Blehka in kladivo utihne.
Kapun Valentin, sedemkratni udar-nik-kopač mežiškega rudnika
da pri svojem delu dosežeš toliko boljše rezultate kot ostali, prav tako marljivi člani kolektiva rudnika v Mežici?«
Z medlim nasmehom na ustih, nekoliko kimajoč z glavo, odgovori počasi najboljši udarnik rudnika. »Ves čas po osvoboditvi vrtam proge. Sem tudi strelni mojster-miner. Res je, da je posel strelcev, ki naše delo dokončajo, odgovoren in da predstavlja zadnjo stopnjo našega dela, vendar brez kopačev tudi ti strelci ne bi imeli kaj mnogo posla. Pred kakimi desetimi meseci sem prišel semkaj. Seveda, koder danes hodim, ni bilo nobene proge. Tukaj sem jaz razbijal skale. Okoli 500 metrov proge sem dovršil. Do sedaj izključno na sledilnih delih. Da je tukaj na tem novem obzorju prav tako svinčena zaloga, o tem ni ni-kakega dvoma. Deloma smo na svinec že naleteli in ko bomo ta rudna ležišča odkrili, bodo prišli semkaj novi tovariši-kopači z odkopov in verjetno bom jaz šel kam drugam, na druga sledilna dela iskat svinca.«
Začudi me, da je sicer redkobesedni udarnik danes tako zgovoren. Ves ponosen mi pove, da je sedmič izpolnil prijavo za udarnika. Počasi nadaljuje po-
govor in pravi: »V našem rudniku imamo mnogo kopačev, eni dosegajo boljše, drugi slabše rezultate. V veliki večini so pač ti rezultati odraz fizične moči posameznih tovarišev, ki se trudijo, da dosegajo in presegajo norme, vendar se meni zdi, da je treba tudi v rudarstvu, kakor pri vsakem drugem delu, uporabiti predvsem spretnost in moč kulturnega obvladanja stroja in ohranjevati fizično silo, pa se dosegajo pri tem najboljši rezultati. Nekateri mi pravijo, da sem garač itd., morda tudi sem, pravijo, da mnogo zaslužim. Tega ne zanikam, če pa sem že stopil na pot udarništva, na pot zavestne gradnje socializma in sem začel vlagati vse sile, ki jih premorem, v izgradnjo naše domovine, potem mi je vseeno, kaj posamezniki govore o meni«
»Prav tako je pri kopaškem delu važna stvar,« je nadaljeval Kapun, »da so svedri vedno dobri, pravilne dolžine in v redu naostreni. Nikoli me ne bo nihče prepričal, da lahko z dolgim sve-. drom začnem vrtati luknje. Zato je tudi garnitura mojih svedrov vedno naostrena tako, kakor jaz želim, če mi jih ostrilci v delavnicah ne opravijo dovolj dobro, si to popravim sam. Pri delu pa ni poglavitna stvar kladivo samo. Tehnična sredstva so danes pri kladivih tako izpopolnjena, da kladivo po večini vrta lahko samo. Med tem časom pa jaz izbiram mesto, kjer naj vrtam prihodnjo luknjo in s tem z zastavljanjem lukenj ne zamudim niti sekunde. Vsi ostali naši kopači vrtajo najprej zalom, drugi dan pa okvir. Jaz pa opravim oboje hkrati. Pri tem pa je vsekakor treba mnogo pozornosti, pa tudi prakse, ki sem si jo pridobil v 26 letih, odkar delam v mežiškem rudniku. Tukaj je tudi vsa »tajnost« mojih uspehov, tajnost mojega »garanja« in uspehov našega podjetja. Na ta način prispevam k uspehom mežiških rudarjev svoj delež. Vem, da naloge, ki jih ima naš rudnik, niso lahke, vem, da moramo v petletki proizvodnjo dvigniti za 100°/o. Dosedanji rezultati so nam porok, da bomo te naloge sprejeli kot sredstvo za dvig življenjske ravni našega ljudstva in kot pomoč vsemu mednarodnemu proletarskemu gibanju v svetu.
Povedal sem ti dovolj. Zamudil sem več kot pol ure časa. Danes bo norma zaradi tebe nekaj manj presežena kakor sicer. V prihodnjih dneh pa bom to nadoknadil,«
In Kapun, sedemkratni udarnik, je zopet dvignil vrtalno kladivo, Z levico je pritisnil na pero, kompresorski zrak je napolnil cev, sveder se je zaril v skale, z desnico ^pa si je pomaknil masko na usta in začutil sem že pod masko njegov »srečno«.	L. Z,
Kočevski rudarji kljub zaprekam uspešno izpolnjujejo proizvodne naloge
v,,	ji6 narava nakopičila toli-
čevir>°^astva kot na Kočevskem. Ko-niotr!tVviestece' je kakor otok sredi ža-sehn! ” ,S°lzdiov. Ta otok pa ima še pori 6 zaklade — neizčrpne sklade čr-ne^ zlata - premoga.
T.
—*,* .“-J er j e nemoč sroia e utr« »»;•“• uuuara V ki se je spominjajo stari lju- cem in Ja o kateri danes n;j več sledu, je Stanetoi _ludnik. Nekoč je bil ves svet Ivanom, j-, hrib današnje premogovne separacije Anton, ki je eden Ovit sprint nn ie lipi tppvi zemltišča
uri hrv . oto ji j u
prec T1*, sedaj pa je del tega zemljišča z ero Pogreznjen. Na dnu se zbira je-sq J lz, kupa premogovega prahu, ki liati kivši TPD ni izplačalo porab-prp ’ Po se vztrajno vali oblaček dima: kjer °g°v prah počasi tli. To je sektor, ^alo -v Premog že izkoriščen. Samo
m
c‘jo
IO ln elektrifikacijo.
za yet°s, ko je še posebno trda borba ko ^Polnitev 'tretjega leta naše p eti etri^ 0 na® oVirajo celo tisti, od kate-ČevsL?0 Pričakovali samo pomoč, ko-ProiT r,Odarji častno izpolnjujejo svoj Hib zv°dni plan. Aprilski plan so izpol-plA® 100.9%, dočim so s četrtletnim Jani J11 še nekoliko pod 100, ker so se
in jPtemalo ukvarjali z vzdrževanjem ma-iii,y?slicijami. Vendar bodo pri-sebno^ 'ai v kratkem nadoknadili, po-°^ret)i|Za ker se ie delovni kolektiv dnevjj- ,z novimi delovnimi močmi. Za Vani ' koP, kjer je najvažnejše odkrili a n;il l?a jim še vedno občutno pri-°rffani •e delovne sile, da bi lahko nn h- Zlr<dl delo na tri izmene. Po pla-n,larl! moral dobiti kočevski rudnik 60 Počasi Ci?v’ toda če bodo prihajali' tako šegi} L - doslej, ne bodo zlepa doni ® ?tevilke. V kočevskem rudniku PrWali, čimprej vključiti v delovni at’- '	■	’
li
fS.
VljadinsV ^ Kopu m v jami števil^ ^ stevillko. Jamska mladinska s I15Ž/ J« februarski plan izpol-Ze na 12fi<y°\Jniairca pa se fe povzpela L mladinsk,;. Tmtar Karl- ki J® že delal franc jn rL^tevilki v Krmelju. Pintar rretjin jflr« 1 r Jože to je ena izmed vi delofn- t 6 mladinske številke, pra-Ys°d, kje' tovariši, ki poprimejo po-mladinskT x.e Potreba največja. Tudi dosega j številka na dnevnem kopu proizy,.j Pe delovne uspehe in presega dosen-nt Plan. Obe mladinski števil-disciplini a j^pehe zato, ker so člani vih< 7-, an', ,TJ ker ne poznajo »pla-Vsi nedisoirU-6^ se t1*1 vzamejo Pdadinci lplmwaTlci’ Posebno
Med udarniki kočevskega rudnika: 6 kratnim udarnikom Heglerjem Francem in Gričarjem Viktorjem, 5 kratni-mj udarniki Nosetom Stanetom, Kravanjo Jožetom, Bevcem Jožetom in Bolčinom Avgustom, 4 kiratnimi udarniki Žnidaršičem Lovrencem, Boltetom Francem in enkratnimi udarniki:	Rakom
Stanetom, borcem Ivanom in Kravanja Ivanom, je tudi 4 kratni udarnik Hren Anton, ki je eden prvih ^kočevskih udarnikov, ki so bili proglašeni.
Rudnik Kočevje je zapuščina kapitalistov, zato nas nič ne čudi njegov primitivni način proizvodnje. Kapitalizem rudnika ni mehaniziral, temveč je surovo izkoriščal ceneno človeško delovno silo, ki je bilo takrat na pre-mes, v novi družbeni stvarnosti, se vse naše delovno ljudstvo bori zmago socializma, izvajajo mehanizacijo v kolikor je pač to mogoče. Delovne sile primanjkuje, treba je strojev in zopet strojev. Koliko ljudi Ji bilo sproščenih in kako bi pospešili delo, če bi imeli za odvoz na razpolago dvojne tire, če ne bi bilo toliko čakanja na križiščih in če bi konje zamenjale urne lokomotive. Za vse to se bije borba. Mehanizacijo naših rudnikov nam bo omogočilo izpolnjevanje našega petletnega plana v vseh panogah industrije. Ni dvoma, da bo tudi mladinskim številkam, ki tako željno pričakujejo strojnih naprav, želja izpolnjena: dobili bodo stroje in z njihovo pomočjo dosegali še večje proizvodne uspehe.
Med delavstvom kočevskega rudnika je zaposlenih 10% žena. Na separaciji’ je delo večinoma v njihovih rokah, Prav nič ne zaostajajo za moško delovno silo. Z vso odločnostjo in gotovostjo opravljajo svoje delo in z lah-
ProCes . čimprej vključiti v delovni
JT,larlinsi,rierri kopu in v jami po eno sec*
lahko pa še
ni za to delo, ne bi bilo treba beza prepričevanje, kajti najboljši odgovor so delovni uspehi' naših žena v rudarstvu.
Kočevski rudarji imajo svojo čevljarsko delavnico, šivalnico, rudniško menzo in magacin. Ustanovitev vseh teh ustanov rudarji pozdravljajo, saj so dokaz skrbi za človeka-rudarja, ki prispeva levji delež za našo petletko. Le tega rudarji ne morejo razumeti: zakaj dobiva njihov, rudniški magacin blago (predvsem življenjske potrebščine) pozneje, kot druge trgovine, za-je to blago pogosto slabše in za-nekaterih predmetov, kakor mila ,n Čokolade, včasih sploh ne dobijo, dočim so v drugih prodajalnah na razpolago?!
kaj
kaj
in
raza socializem se krepi enotnost našega delavskega eda ln našega ljudstval
Ekonomija Cirknica izboljšuje prehrano delovnega kolektiva tovarne »Splošna«
»Halo! Tukaj ekonomija Cirknica, pošiljamo vam 40 litrov mleka za naše delavce.« Tako se oglasi preko telefona upravnik ekonomije tov, Napast vsak dan, ko pošilja mleko iz enokomije v tovarno.
Eno izmed posestev v Girknici pri Mariboru, ki je bilo v stari Jugoslaviji last tujca, izkoriščevalca našega polj skeig-a delavca in viničarja, je postale sedaj last našega delovnega človeka. Delovni kolektiv tovarne Splošne s Tez-na pri Mariboru si je ustanovil pred enim letom iz tega posestva svojo ekonomijo. Uprava tovarne in sindikalne podružnice sta si zadali eno izmed najvažnejših nalog, da izboljšata prehrano svojim delavcem v tovarni. Vsekakor ni šlo vse brez manjših in večjih ovir, Treba je bilo popraviti poslopja, napraviti nov svinjak in tako dalje. Vprašanje živinoreje je delalo mnogo preglavic. Manjkalo pa je seveda v prvi vrsti delovnih ljudi, sposobnih za poljska dela, Tu so priskočili na pomoč tovariši iz tovarne s prostovoljnim delom. Ob nedeljah, ko v tovarni ni bilo slišati brnenja strojev in udarjanja kladiv, so udarniki iz Splošne delali na ekonomiji. Pa tudi ljudje iz bližnje okolice ekonomije so jim priskočili na pomoč. V tem letu se seveda ekonomija še bolje razvija. Imajo že 30 ha obdelane zemlje, veliko površino vrta, ki daje mnogo zelenjave za obratno kuhinjo, redijo okrog 80 svinj, v hlevih so lepi konji in voli. Našim delavcem, ki delajo na strojih in pri zalcovičarskih ter drugih pečeh, in varilcem pošiljajo dnevno 30 do 40 litrov svežega mleka.
Za pravilen razvoj ekonomije je potrebna poleg ustrezajoče delovne sile tudi dobra organizacija dela. Posebno pa . zavest delavcev, ki opravljajo razna dela, da delajo za izboljšanje življenjske ravni svojim sotovarišem, ki delajo v tovarnah. Tega se tovariši z ekonomije Splošna prav dobro zavedajo. Na svojih sindikalnih sestankih razpravljajo vedno, kako bi izboljšali potek dela, kako bi najbolj ekonomično izrabili vsak košček zemlje. Tu se posebno odlikujejo: »očka Zorko«, ki kljub visoki starosti od ranega jutra do poznega večera dela na vrtu. Zelo se trudijo tudi tovariši Drosg Jože, Drosg Konrad in invalid Vernik Jože, ki je hlevar in ne zaostaja za drugimi.
V kulturnoprosvetnem delu tudi ne zaostajajo. Vsak prosti čas uporabijo za to, da se učijo ali simbolično vajo, ali pa se pripravljajo za kakšne igre, V kulturni prireditvi, ki so jo imeli skupno s tovarniškim kolektivom iz Splošne, so pokazali želio, da se poveča zbližanie podeželja z mestom.
Tako se tovarniški delavci in delavci s podeželja združujejo skupno v borbi za boljšo bodočnost. Delavci na ekonomijah, ki so poprej delali za vaške bogatine, sedaj delajo ter. izboljšujejo prehrano našemu delavcu in nameščencu v tovarnah ter r njimi korakajo po zmagoviti poti, ki vodi v socializem.
Jože Holer.
KULTURA IN PROSVETA Loize Krakar: V vzpona mladosti
V	letu 1946. se je pojavilo v »Mladinski reviji« ime Lojzeta Krakarja. Kmalu pa so že objavljali njegove pesmi skoraj v vseh revijah: v »Novem svetu«, »Novih obzorjih«, »Tovarišu«, »Mladinski reviji« in »Mladosti«, ki je centralna revija Ljudske mladine Jugoslavije. Te dni pa je pri »Mladinski knjigi« izšla zbirka »V vzponu mladosti«, ki vsebuje —. razen redkih — le njegove še neobjavljene pesmi,
Lojze Krakar se je rodil 21. februarja 1926 v Semiču v Beli Krajini. Gimnazijo je študiral v Novem mestu in jo končal leta 1946, Nato se je vpisal na ljubljansko univerzo, obenem pa se posvetil novinarstvu, Zdaj pa — poleg študija — sodeluje v uredništvu kulturne rubrike »Tovariša«. Ko bo dokončal študije, se bo povsem posvetil novinarskemu poklicu.
Zbirka »V vzponu mladosti« je razdeljena v štiri skupine:	»Buchenwald«,
»Mladost, lepa kakor cvet«, »Viharna pota mlade ljubezni« in »Lirični zapiski iz današnjih dni«.
V	prvi skupini sta dve pesmi iz taborišča. Buchentvald. V drugi skupini so pesmi iz delovnih brigad: Izpoved vran-duškega minerja, Pomenek s soncem, Titovo kolo, Ob tabornem ognju in ciklus treh pesmi: Cesta mladosti. V tem ciklusu izpoveduje napore in zagon delovnih brigad, ki se ne strašijo ne truda, ne znoja in
z roko mladostno krčimo gozdove in šumno rušijo na tla se hrasti, kot zid poslednji, ki še more pasti, da skoraj skrčimo si pot o oekooe.
V	tretji skupini so zbrane lirične ljubezenske pesmi: Moja fantovska pesem, V slovo, Pismo, Žal mi je zdaj, Šla boš z menoj. Najobzornejša je zadnja skupina »Lirični zapiski iz današnjih dni«, kjer je zbranih ena in dvajset pesmi, kjer pesnik izpoveduje svoj odnos do ljudi, do
sebe, svoj svetovni nazor, svoja občutja ob političnih dogodkih sveta (Obtožnica v stihih, Pismo za Kitajsko itd.), svojo domovinsko ljubezen, ljubezen do delovnega človeka (Sredi pomladnega polja, Hrastniški steklarji itd.), svoja socialna čustva, svoj življenjski optimizem, svoj literarni nazor itd.
Pesmi so bolj ali manj izdelane. Sam pravi, da ima občutek, kot bi zbirka tu in tam še šepala; vendar pa je res eno: kar je zapel, je zapel od srca, iskreno in pošteno. Zavedal se je, da mora literatura dandanes opraviti važno, prevažno nalogo, toda ne smemo je zamenjati z dnevnim tiskom, njena naloga je globlja in neprimerno bolj odgovorna.
Nekatere pesmi ritmično preveva nekaka enoličnost, težkost, kljub živahni, iskreni, optimistični vsebini. Marsikje so verzi težki in navzkriž z lahkotnostjo, ki je v njej, drugje pa se nasprotno spajata oblika in ritem z vsebino v trdno celoto in so pesmi dognane do kraja. Toda če sprejmemo celoto, vse, kar nam je Lojze Krakar povedal, spoznamo, da smo z njim dobili pesnika, ki si je pošteno zastavil pot, in da bo res, kar pravi s svojo prvo narodno pesmijo v zbirki:
Vse, kar kipi mi v duši, bom o naš snet ko jutro sonce med ljudi razdal, saj čas me z njimi o eno je skoval in v meni vzklil je — kakor o njih —
naš cvet.
Vsem, ki jih ljubim, bom zapel na glas, razsipal dušo, razsipal sreč v brezmejna polja, ki za nas zori, in človek bom, ki terja ga naš čas, —
Lojze Krakar je znan tudi kot mladinski pesnik, piše pa tudi prozo in prav zdaj pripravlja daljšo povest z Mladinske proge.
Zbirko »V vzponu mladosti« je ilustriral in opremil Vladimir Lakovič, ilustracije pa ne dosegajo pesmi. J. K.
USPEH LJUBLJANSKE DRAME V ZAGREBU
V začetku tega meseca je naša Drama gostovala v zagrebški Drami in tam uprizorila 4. in 5. maja Cankarjeve »Hlapce«, 6. maja Gribojedova »Gorje pametnemu«, 7. maja pa Kreftove »Kranjske komedijante«. Vse prireditve so bile do zadnjega kotička razprodane, občinstvo pa je naše umetnike pozdravljajo s spontanim navdušenjem. Tudi zagrebški tovariši so svoje ljubljanske tovariše sprejeli s toplim prijateljstvom in s tem dokazali, da so pri nas padle pregrade medsebojne mržnje in da je bratstvo jugoslovanskih narodov postalo resnica. Vodili so jih na razstave, v muzeje itd., okrasili so jim • garderobe, na gledališkem poslopju sta viseli hrvaška in slovenska zastava itd.
Dne. 5. maja so bili vidnejši slovenski igralci in zastopnik tehničnega osebja sprejeti pri prosvetnem ministru tov. Babiču, ki se je z njimi raz-govarjal o. različnih gledaliških problemih, o filmu in medsebojnih gostovanjih, za katere je dejal, da se morajo najti vsa finančna sredstva kljub velikim stroškom. Zelo pohvalno se je izrekel o višini naše igralske ustvarjalnosti. Sprejeti so bili tudi pri predsed-
niku MLO, kjer so občutili prisrčno domačnost, naklonjenost in ljubezen hrvatskih kulturnikov, predstavnikov organizacij in ljudske oblasti. Tako smo lahko veseliin ponosni ne samo na naše gledališke umetnike in druge naše odrske sodelavce, temveč tudi na to, da smo globoko povezani z umetniki in stalnimi teatrskimi delavci naših narodov, kar bo prineslo velik sad: mogočni napredek kulture nove Jugoslavije.
NATEČAJ
Ker pogrešajo naši ljudski odrl kvalitetnih ENODEJANK
razpisuje Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije
NATEČAJ
Natečaja se lahko udeleži vsak državljan FLRJ. Rokopise, podpisane s šifro, sprejema Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije do 31. julija 1943- Naslov pisatelja je priložiti v zaprti kuverti. Na kuverti naj bo napisana tudi šifra. Avtor dela, ki mu bo pri. znana prva nagrada, prelme 30 000 din, za priznanje drnge nagrade 20.000 din, 3. nagrade 10.000 din Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije sl pridržuje pravico, da Izda nagrajena dela v svoji zbirki ljudskih Iger.
Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije
Delavski pevski zbor „VIŠAVA“ iz Trsta pri nas
Prejšnji teden nas jc obiskal delavski pevski zbor »Višava« iz Konkonela pri Trstu. Zbor šteje 33 pevcev. Vsi so iz ene vasi, ki šteje 250 hiš, Sestavljen je iz samih delavcev, ki so zaposleni v različnih tržaških delavnicah in tovarnah. Kljub oviram in zaprekam okupacijskih oblasti se delavci udejstvujejo na kulturnem področju in posredujejo tržaškim Slovencem slovensko besedo in pesem Najrazličnejši ukrepi italijansko-ameriških oblasti niso mogli razbiti tega zbora, ki se nam je to pot predstavil z dokaj dobro naštudiranim programom narodnih in umetnih pesmi.
Tržaški pevci so nastopili v Ljubljani, kjer so jih prisrčno pozdravile ljubljan-
ske delovne množice Njihov koncert je bil spremljan z velikim zanimanjem in so bili večkrat tudi prekinjeni z burnim aplavzom in vzkliki. Po ogledu Ljubljane so drugi dan odšli na Bled in v Žirovnico. Povsod so jih pričakali z velikim veseljem in navdušenjem, Njihova pesem je še bolj utrdila vez med nami in delavci z Trsta
Zadovoljni in ginjeni nad prisrčnimi sprejemi v Sloveniji so se tržaški pevci vračali nazaj v Trst Iz razgovorov z našimi delavci so videli in se prepričali, kako je pri nas in kaj delamo, Vsakomur bodo lahko povedali resnico o Jugoslaviji, ki jo razni obrekovalci tako nesramno blatijo.
Novomeški ..Pionir" ima svoj klub in tovarniški kotiček
Na predvečer 1. maja 1949 je sindikalna podružnica Splošnega gradbenega podjetja »Pionir« Novo mesto otvo-rila svoj delavski klub in rdeč kotiček
Ze meseca marca si je delovni kolektiv mizarske delavnice skupno s skupino zidarjev zadal nalogo, da bo do 1. maja naredil vso opremo, ki je potrebna za delavski klub in rdeči kotiček. Sama predelava za te prostore je dala ogromno dela, sa j je bilo treba vzidati na novo štiri velika okna, dvoje vrat in še vrsto manjših del.
Na predvečer i. maja se je zbral ves kolektiv podjetja, kj dela na območju Novega mesta, k svečanosti. Danes ima naš kolektiv najlepši delavski klub in rdeči kotiček v vsem okraju
Novega mesta. To je zasluga naših pridnih mizarjev, ki «0 delali zadnje dni meseca aprila tudi po vse noči, prav tako zidarjev, ki so svoje obveznosti izpolnili častno. Ti prostori so od tega trenutka dalje polni naših gradbenih delavcev, ki si po svojem delu iščejo razvedrila v svojih prostorih, ki so namenjeni izključno njim. V rdečem kotičku so štiri šahovske mizice, je tudi velika knjižna omara z nad 300 lepimi sodobnimi knjigami. Na dan 1-maja je bila v teh prostorih tudi razstava proizvodov podjetja. Delavci našega kolektiva kakor tudi drugih kolektivov so si z zanimanjem ogledovali razstavljene predmete. Razstavili so dela mizarske in kovinske delavnice ter gradbena dela.
Otvoritev tovarniškega kotička slnd. podružnice v Apačah
Člani sindikalne podružnice okrajne mizarske delavnice v Apačah smo dolgo pogrešali prostora, kjer bi se po delu razvedrili in se izobraževali’ v duhu marksizma in leninizma. Zato smo sklenili, da s:i takoj po občnem zboru uredimo rdeči kotiček. Večina članov ie žrtvovala v ta namen 480 prostovoljnih ur. Med tovariši so se najbolj odlikovali: Novak Alojz 108 ur. Lorbek Franc 60 ur. Semen Joško 64 ur in Koši Franc 53 ur, ostali pa skupno 195 ur.
Ob delavskem prazniku Prvem maju smo slovesno otvorili dolgo zaželeni
rdeči kotiček. K slovesnosti so se zbrati vsi' člani podružnice in člani OLO Radgona s tov. predsednikom na čelu *D ,taLni.k 9S-a Radgona. Predsednik podružnice je otvoril svečanost, se zahvalil članom za požrtvovalno delo ter tov. Žabotu Francu, upravniku mizarske delavnice, ki je pomagal materialno in nam omogočil zgraditev opreme rdečega kotička. Vzjx>dbud:l je delavce, da naj stopajo po istih stopinjah naprej, ker bodo tako lahko želi še večje uspehe. Nato je predsednik podružnice tov. Slaček Franc najagilnej-še delavce nagradil z lepimi knjigami.
t^ar©dnoo$y©b©d me armade Kitajske ne more na n enem zmagov lem pohodu zaustavil vec nobena sila
Polne tri tedne nepretrgoma že traja nova velika ofenziva narodno-osvobodil-ne armade Kitajske, ki zmagovito prodira od reke Jangcekiang proti jugu in jugozapadu. Z osvoboditvijo Hangčoua je narodno-osvobodiina armada Kitajske dokončno sklenila obroč okrog Šanghaja, ki je po svoji velikosti sedmo največje mesto na svetu. Ta obroč okrog Šanghaja se sedaj z dveh smeri od severa in fuga čedalje bolj zožuje, gospodarski položaj v mestu samem pa se stalno slabša. Vrednost denarja tako naglo pada, da so nekatera podjetja zaradi pomanjkanja denarja morala celo ustaviti izplačilo zaslužkov za svoje delavce, ker banke niso več hotele izdajati denarja.
Prehrana v mestu postaja že tako kritična, da obstaja resna nevarnost, da bo mesto izročeno gladu, če ne bo prišla •pomoč od zunaj in če Šanghaja ne bo čimprej osvobodila narodno-osvobodiina armada Kitajske, V namenu, da se v mesto ne bi zatekli še drugi ubežniki, ki so se doslej umikali pred zmagovitim pohodom narodno-osvobodilne armade, so okrog in okrog mesta zgradili 15 km dolgo pregrado, kjer zaustavljajo in zavračajo vsakogar, ki nima predpisane dovolilnice in če ne nosi s seboj večje količine riža. Poleg tega cene življenjskim potrebšičnam skokoma naraščajo. Celo občinska uprava je podražila cene premogu, petroleju in elektriki za 400 do 2000%. V mestu samem primanjkuje vode in ko je izbruhnil v delavskem delu mesta požar, niso bili niti v stanju, da bi pogasili ogenj, ker ni bilo na razpolago dovolj gasilnih priprav, zaradi česar je ostalo več ko 30.000 prebivalcev brez strehe, obsojenih na glad in umiranje.
V mestu samem izvajajo Kuomintan-gove oblasti silen teror nad prebivalstvom. Vsakogar, ki bi pokazal ali izražal najmanjšo naklonjenost do narodnoosvobodilne borbe, Kuomintangova vojska strelja in obeša na ulicah. Samo 6. maja so aretirali v mestu okrog 500 prebivalcev in na ulicah Šanghaja obesili 14 narodnih borcev. Spričo tega položaja in v strahu pred neredi in upori je med domačimi bogataši in tujci, ki so ostali še v Šanghaju, zavladal tolik poplah, da skušajo zbežati po morski poli iz mesta in se pravočasno umakniti pred naglim napredovanjem narodnoosvobodilne armade Kitajske.
Zdaj prodira narodno-osvobodiina armada Kitajske z vso naglico na vzhod in zapad vzdolž železniške proge, Iti veže pokrajino Cekjang in Kjangsi ter je že več ko 130 km te proge zapadno od Čug-siena v njenih rokah. Zaradi tega hitrega napredovanja narodno-osvobodilne armade pa pada tudi vrednost denarja na vseh ostalih področjih, ki so še pod Kuomintangovo oblastjo. Ljudstvo samo odklanja denar Kuomintangove vlade, ker ne predstavlja nobene vrednosti več. Posamezne pokrajine se sicer pripravljajo, da bi namesto sedanjega denarja izdale svoj denar, ki bi bil v obtoku v jugo-zapadnem delu Kitajske, toda vse to so le poskusi klavrnih slug imperializma na potapljajoči se ladji. Revolucija kitajskega ljudstva gre svojo pot naprej in njena zmaga se že svita na obzorju, kjer je ta revolucija postala del proletarske, socialistične, svetovne revolucije, katero podpira ves mednarodni socialistični proletariat.
Svet zunanjih ministrov se ho 23. maja sestal v Parizu in razpravi al o bodočnosti Nemčije
6, maja je bil med vladami Sovjetske zveze, Francije, ZDA in Anglije sklenjen sporazum, po katerem so se vse štiri vlade sporazumele, da bodo vzpostavljene vse prejšnje telefonske, telegrafske, trgovske in prevozne zveze med zapadno in vzhodno cono Nemčije ter med Berlinom in zapadnimi conami Nemčije, kakršne so obstajale pred 1. marcem 1948, ko so stopile v veljavo omejitve, ki so jih izdale vlada Sovjetske zveze na eni in vlade Francije, Anglije in ZDA na drugi strani. Te omejitve so bile ukinjene 12. maja eno minuto po polnoči in je bil ukaz o tem dan poprej že objavljen.
Poleg tega so se vse štiri vlade sporazumele, da se bo enajst dni po ukinitvi dosedanjih omejitev, t. j. 23. maja začelo v Parizu zasedanje Sveta ministrov zunanjih zadev, na katerem bodo proučili vprašanje Nemčije in vsa ostala vprašanja v zvezi s položajem v Berlinu, predvsem pa vprašanje valute v Berlinu.
*
Ne glede na ta sporazum pa je pred dnevi r Bonnu tako imenovani parlamentarni svet pohitel z razpravljanjem o »ustavi«, ki bi naj veljala za ločeno zapadnonemško državo. Za sprejem ustave je glasovalo 53 delegatov, 6 članov bavarske socialistične stranke, 2 člana Komunistične partije, 2 člana stranke centra In 2 poslanca nemške stranke pa so glasovali proti.
Med razpravo pred sprejemom ustave je govoril predsednik KP Nemčije Maks Rei-mann, ki je rekel, da so komunisti proti tej ustavi, ker je ne more sprejeti nemško ljudstvo. Nemško ljudstvo bo zavrnilo to ustavo, ker so ji jo vsilile zapadno okupacijske sile In ker pomeni dokončno razcepitev Nemčije.
Zato je že te dni predsedstvo Narodnega sveta za enotnost Nemčije in pravičen mir poslalo vsem zapadnonemškim političnim strankam, sindikatom, združenjem pristašev miru, organizacijam žena in kmečkim združenjem poziv, naj s svojim stališčem pripomorejo k temu. da bi se začeli skupni neposredni razgovori o bodočnosti Nemčije med predstavniki Narodnega sveta lil parlamenti dkar je namesto socialistične pomoči pri izgradnji socializma izšla od strani držav ljudske demokracije in Sovjetske zveze sovražna resolucija Iniorm-biroja, morajo delavci Jugoslavije premagovati velike ovire, na katere niso računali. Organizirani gospodarski pritisk na našo državo je povzročil, da so številna podjetja v ljudski republiki Hrvat-ski, predvsem pa kolektivi težke industrije, ostali brez nujno potrebnega materiala, katerega bi nam po obstoječih pogodbah morale dobavljati te države. Pa še tisto, kar so pošiljali, ni prihajalo pravočasno, dočim kakovost in asortiman pošiljk nista ustrezala pogodbi.
Zlasti češkoslovaška in madžarska podjetja kršijo pogodbe in namerno sabotirajo in zavlačujejo dobave. S temi protisocialističnimi postopki so hoteli prikrajšati naša podjetja za potrebna sredstva in s tem zavreti gospodarsko izgradnjo naše države ter uresničenje petletnega plana. Toda krvatsko delovno ljudstvo tega ni hotelo, niti moglo dovoliti. Spoprijelo se je z vsemi nastalimi in zlonamerno izzvanimi težavami in jih uspešno obvladuje, izpolnjuje in presega naloge petletnega plana.
V številnih hrvatskih podjetjih izdelujejo nove proizvode. Naši delavci, inženirji, tehniki in mojstri dnevno sestavljajo nove modele in izdelujejo najbolj komplicirane stroje; odkrivajo nove surovine in polizdelke itd., in to v največ primerih ceneje in bolje, kakor so bili uvoženi. Samo v podjetju »Rade Končar« se ukvarjajo z izdelavo 200 novih proizvodov, od katerih so jih večje število že izdelali. Uspešno proizvajajo spojni material za elektromotorje. Ta material bi nam morala po pogodbi dobaviti Madžar-sja najkasneje do, 15. decembra 1948. leta; ker pa material ni prispel, so ga Kon-čarevci začeli izdelovati sami. Že dalje časa izdelujejo v tovarni oljni papir za izolacijo. Ta papir so prej uvažali, ko
tarnega sveta v Bonnu. V pozivu je rečeno, da se bodo kmalu začeli neposredni razgovori štirih okupacijskih sil o Nemčiji in da je zato potrebno, da bi bilo skupno posvetovanje vseh nacionalno razpoloženih nemških krogov ne glede na politično prepričanje in pripadnost. To posvetovanje naj bi pripomoglo do sklepov, kakršni bi bili potrebni, da bi se dosegla enotnost Nemčije na političnem, kulturnem in gospodarskem polju, obenem pa bi to posvetovanje pripravilo splošno nemško spomenico, ki bi jo poslali Svetu zunanjih ministrov v Parizu. Razgovori naj bi se pričeli 20. maja.
Svetovne sindikalne federacije ni mogoče razbiti
Predsednik Svetovne sindikalne federacije Di Vittorio je te dni v Pragi dal izjavo o delu federacije. Poudaril je. da so vsi poskusi reakcije in agentov ameriških monopolistov, da bi razbili Svetovno sindikalno federacijo, bili brezuspešni. Z odhodom reakcionarnih voditeljev ameriških in danskih sindikatov iz Svetovne sindikalne federacije so postali jasni tudi njihovi cilji. Šele tedaj se je videlo, kakšnega pomena je bil zanje atlantski pakt.
Zadnji čas se čedalje večje število sindikalnih federacij izjavlja proti tem razbijačem enotnosti sindikatov. V ZDA se je izjavilo za Svetovno sindikalno federacijo in proti razbijačem enotnosti sindikatov 'deset sindikalnih federacij. Pred desetimi dnevi se je 80% delavcev v pristaniščih Tihega oceana izjavilo za enotnost svetovnega sindikalnega gibanja. Podobno je tudi v Italiji.
Di Vittorio je poudaril, da Svetovna sindikalna federacija v nobenem primeru ne more varovati koristi samo ene države, marveč bo kot doslej v korist delovnega ljudstva zastopala vse napredne demokratične in miroljubne sile sveta.
mizkvl t u r a
TITOVA ŠTAFETA - IZRAZ LJUBEZNI IN PREDANOSTI LJUDSTVA MARŠALU TITU
Še nekaj dni nas loči od velikega praznika vseh naših narodov, rojstnega dneva maršala Tita.
Fizkulturniki, mladina, delavski razred in vse ljudstvo Jugoslavije bodo tudi letos preko Titove štafete čestitali svojemu maršalu k 58. rojstnemu dnevu.
S čestitkami bo delovno ljudstvo vse Jugoslavije poneslo voditelju naše slavne KPJ, tovarišu Titu — iz sleherne vasi, tovarne, gradbišča tudi obljube delovnih kolektivov v borbi za izpolnitev petletnega plana. V čestitkah bo delovno ljudstvo ponovno izrazilo svojo trdno voljo, da bo pod modrim vodstvom CK KPJ s tovarišem Titom na čelu vztrajalo v borbi za dosego in izgradnjo socializma z lastnimi silami, za trden mir v svetu.
Mreža štaiete bo razpletena po vsej Jugoslaviji. Fizkulturniki bodo tekli skozi sleherno našo vas in sprejemali na zadružnih gradbiščih pozdrave in uspehe v delu zadružnikov ter uspehe letošnje setve.
Štafeta se bo pomikala skozi industrijska središča, od koder bodo delovni kolektivi pošiljali poleg čestitk tudi rezultate borbe za dosego našega petletnega plana.
Glavne smeri štafete so naslednje;
Štafeta Srbije bo krenila 23. maja iz Bele Crkve.
Štafeta Hrvatske bo krenila 20, maja iz Podgore.
Štafeta Slovenije ima pet smeri. Izhodišče glavne štafete je na vrhu Triglava 21, maja ob 6.50 uri. Štafeta bo šla skozi Mojstrano, Jesenice in Kranj ter dospela 22. maja v Ljubljano, kjer se bodo pridružile štafete od izvorov nafte Dolnje Lendave in Murske Sobote, ter štafeta Trsta. 22. maja bo štafeta nadaljevala pot za Samobor, kjer jo bodo prevzeli fizkulturniki Hrvatske.
Fizkulturniki Makedonije bodo pre-
nesli štafeto iz Kruševa, kjer je bila Makedonija v tem mestu proglašena za republiko.
Tudi iz Bosne in Hercegovine odide štafeta že IS, maja, in to iz Drvara.
Štafeta iz Črne gore pa bo krenila že 16. maja iz Virpazara.
Graditelji avtomobilske ceste »Bratstvo in enotnost« bodo poslali svojo štafeto iz Ivanjič grada.
Delovno ljudstvo Trsta bo po svoji štafeti sporočilo pozdrave maršalu Titu. Njihova štafeta bo krenila 21, maja iz Kopra in se v Ljubljani pridružila štafeti LRS.
Prav tako bo krenila štafeta z gradbišča Novega Beograda.
Letos bo tudi naša najboljša kmetijska obdelovalna zadruga »Kočarevo« formirala svojo štafeto.
Tudi JA sodeluje v letošnji Titovi štafeti. Štafeta ima tri glavne smeri: Štafeta liopnenih sil bo krenila iz Bi tol ja 20, maja, štafeta Jugoslovanske vojne mornarice odide iz Podgor, kjer so bile formirane prve partizanske enote, 20. maja, štafeta Jugoslovanskega vojnega letalstva pa krene dne 21 maja iz Trsta.
Že 24. aprila je krenila na pot štafeta obmejnih stražarjev, ki bo obšla vso mejo in prispela 25. maja v Beograd. Skupna dolžina vseh štafet JA znaša 15.000 km.
Vse štafete prispejo v Beograd dne 25, maja ob 7. uri, in sicer na Trg republike.
♦
Le nekaj dni nas še loči od 25. maja — rojstnega dneva maršala Tita. Potrebno je, da se čim bolj dostojno pripravimo na to svečano manifestacijo, da bomo pokazali v vsem in z vsemi sredstvj resničnost borbenega klica delovnih množic Jugoslavije: S Titom v borbi za svobodo, s Titom v borbi za izgraditev socializma.
Velika etapna kolesarska dirka Pulj-Beograd
je zaključena
Na dan zmage, dne 9. maja, je bila zaključena velika etapna kolesarska dirka od Pulja do Beograda, V Beogradu je tekmovalce pozdravljalo na deset tisoče ljudi. Dajali so zasluženo priznanje športnikom, ki so v ostri medsebojni borbi prevozili na kolesih 1350 km dolgo pot in s tem pokazali velike sposobnosti fiz-kulturnikov nove Jugoslavije Kako težka je bila ta dirka, nam najbolj nazorno pokaže dejstvo, da je izmed 66 startajo-čih tekmovalcev prispela na cilj samo polovica. Izmed 13 ekip se jih je le osem plasiralo. Dirkači iz Slovenije so uspešno prestali hude preizkušnje. Njihovi doseženi uspehi so dobri, vendar ne ustrezajo njihovi sposobnosti, ki so jo pokazali Upoštevati moramo dejstvo, da so imeli nenavadno mnogo okvar na kolesih. Zaradi tega 6o izgubili mnogo dragocenega časa. Vse to pa je vplivalo na njihov končni plasman. Kljub tej »smoli«, ki jih je vso pot spremljala, so pokazali veliko vztrajnost in borbenost. Izkušnje, ki so si jih pridobili na tej etapni dirki, bodo koristno služile tekmovalcem pri bodočih podobnih etapnih dirkah. Te izkušnje bodo tudi mnogo doprinesle k napredku kolesarskega športa v Sloveniji.
Končni plasman posameznih dirkačev po vseh sedmih etiapah od Pulja do Beograda je naslednji:
1. Todorovič (Srbija I.) 48:48,39; 2. Po redski (Hrvatska I.) 48:57,50;	3. Strain
(Hrvatska I.) 49:08,26; 4. Varga (Partizan) 49:09,56; 5. Mičič (Partizan) 49:25,19; 6. Osrečki (Hrvatska II.) 49:39,50; 7, Fontano t (Trst) 50:19,02 ; 8 Podmiljščak (Slovenija) 50:27,59; 9 Grnobrnja (Srbija I.)
50:08,13; 10. Zorič (Srbija I.) 50:53,18; 19, Godnič (posameznik) 52:21,56; 21. Valant (Slovenija) 52:33,35; 24. Rozman (Slovenija) 53:01.28;	25. Polak (Slovenija)
53:23,15.
Končni plasman ekip po sedmih etapah od Pulja do Beograda je naslednji:
1.	Hrvatska I, (Poredski, Strain in Bat) 149:02,42.
2.	Srbija I. (Todorovič. Crnobrnja, Zorič) 150:20,10.
3.	Partizan (Varga, Mičič, Kozlica) 152:57,33.
4.	Trst (Fontanot, Seliier in Grlo) 154:01,07.
5.	Slovenija (Podmiljščak, Valant in Rozman) 156:03,02.
6.	Srbija II, (Veljkovič, Pavlik, Jovanov) 157:22,47.
7.	Hrvatska IV, (Srša, Horvatek, Milj -ko, Horvatek Ante) 167:59,14.
8.	Makedonija (Šemo, Georgiijevski, To dorovski) 169:19,44.
Akademija TD v Studencih pri Mariboru
Telovadno društvo v Studencih pri Mariboru Je priredilo na predvečer prvega maja akademijo. Ker so se člani zavedali, da si s telovadbo krepijo zdravje in tako doprl-našajo večji delež pri Izgradnji socializma so redno hodili vso zimo k vajam in z disciplino ter pod veščim vodstvom tov. Hočevarja dosegli lep uspeh.
Pri nastopu pa je bilo opaziti, da so bili nastopajoči, razen pionirjev, samo stari člani telovadnega društva in da kaže mladina premalo zanimanja za to koristno in kulturno panogo. Mladina bi se morala bolj zanimati za telovadbo, kjer bi prav gotovo našla veliko zdravega razvedrila.	G. K.
Urejuje uredniški odbor Glavni urednik T Seliškar, — Uredništvo (telefon 45-38) Miklošičeva cesta 22/11. — Uprava (telefon 49-70) Masarykova 14/11. v Ljubljani — Izhaja vsak petek. — Mesečna naročnina din 12.— — Štev ček položnice 6-90603-9. — Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani.
Teden tehnike in naloge sindikalnih organizacij
Teden tehnike bo od 5. do 12. junija. Naloga Tedna tehnike, ki bo v obdobju, ko delavski razred bije odločilno borbo za elektrifikacijo in industrializacijo ter za socialistično preobrazbo naše vasi ter za mehanizacijo poljedelstva, je, da našim delovnim ljudem pokaže vsebino ter nujnost tehnike za zgraditev socializma.
Za organiziranje in vodstvo Tedna tehnike so že ustanovljeni prireditveni odbori, Te prireditvene odbore tvorijo zastopniki vseh množičnih organizacij, Jugoslovanske armade in državnih ustanov oziroma ministrstev, Odbori so že formirani v zveznem in republiškem merilu, ustanavljajo pa že okrajne prireditvene odbore. Prav tako ustanavljajo prireditvene odbore v tovarnah, podjetjih in ustanovah.
Sindikalne organizacije bodo vložile ves svoj trud, da bo Teden tehnike čim bolj uspel in dosegel svoj namen. Člani sindikalnih organizacij prav dobro vedo, da je možno dvigniti življenjsko raven z uvajanjem čim boljše tehnike v našo težko in lahko industrijo, prav tako tudi v poljedelstvo; da je tehnika pogoj za izgradnjo socializma. Toda za tako tehniko so potrebni kadri, ki jo bodo obvladali, ki bodo znali s takimi visokimi tehničnimi sredstvi delati in jih tudi sestavljati ter izdelati Naša mlada socialistična industrija ne potrebuje samo visoko tehnično kvalificiranih moči, temveč nove in nove kadre, ljudi, ki doslej niso bili v industriji. Iz dneva v dan raste število udarnikov, novatorjev in ra-cionalizatorjev in z njimi število predlogov za izboljšanje proizvodnje. Vsi ti so državi prihranili ogromne vsote denarja, ki se sedaj uporablja za gradnjo novih tovarn, stanovanjskih blokov itd. Izumitelji tudi ogromno doprinašajo k osamosvojitvi naše države.
Udarniki, raoionalizatorji in novatorji se prav dobro zavedajo tega. Zato bodo tudi mnogo prispevali s svojimi bogatimi praktičnimi izkušnjami, da bo Teden tehnike najširše plasti delovnega ljudstva seznanil s tehniko, z našimi izumi, našimi izdelki, s katerimi se iz dneva v dan osamosvajamo, postajamo neodvisni od uvoza.
Za vse to pa naša mlada razvijajoča se industrija potrebuje mnogo strokovnega kadra. Rezerva industrijskega kadra je na vasi. Zato bodo morale sindikalne podružnice czirma prireditveni odbori v tovarnah, podjetjih in ustanovah ob priliki Tedna tehnike uvesti v svoj plan tudi obisk vasi Na vasi naj organizirajo razstavo strojev ali izdelkov, ki jih že izdelujemo doma. Razstava mora biti tako prirejena, da bo poudarjena izvršitev petletnega plana z lastnimi silami. Te razstave in obiski morajo biti združeni s predavanji c tehniki. Predvajajo naj se tudi ozki filmi tehnične vsebine. Namen vsega tega je, da se podeželje zainteresira za tehniko ter se ga s tem mobilizira za vključitev v našo industrijo kjer nam primanjkuje delovd® sile.
V sami tovarni, podjetju ali ustanovi bomo Teden tehnike manifestirali tako, da bomo organizirali predavanja o tehniki. Ob tej priliki bomo popularizirali najboljše delavce: udarnike, novatorje in racionalizatorje. Vse člane delovnega kolektiva bomo seznanili z njihovimi uspehi. V ta namen se bomo poslužili vseh razpoložljivih sredstev, kot na primer ozvočenj, stenčasov, oken-novic itd, S tem bomo dvignili zanimanje za tehniko pri delavcih v tovarni Poleg tega moramo v tovarnah in podjetjih uvesti tekmovanje med posamezniki v preseganju planskih individualnih obveznosti.
Sindikalne organizacije imajo v Tednu tehnike velike in ogromne naloge. Odgovorne so, da bo Teden tehnike čim bolje potekel Zato se morajo vse tiste sindikalne podružnice ali celo sindikalni sveti, ki se niso povezali s prireditvenim odborom Tedna tehnike, z njim povezati ter v te prireditvene odbore poslati zadostno število tovarišev in tovarišic, kj bodo sodelovali v pripravah kakor tudi v samem Tednu tehnike.
De‘avski razred Hrvatske se uspešno bor! proti gospodarskemu pritisku držav ljudske demokracije
pa so ga nam prenehali pošiljati, je inž. Filip Ilakovac v roku 15 dni organiziral proizvodnjo oljnega papirja v podjetju. Iz starega zavrženega železa so izdelali stroj za navijanje in napravo za izdelavo porcelanskega kita iz domačega materiala. Kmalu bo »Rade Končar« izdeloval med drugim tudi visoko- in nizkonapetostne sklopke, razne vrste transformatorjev, hidrogeneratorje za električne centrale, elektromotorje, električne sesalke, regulacijske transformatorje itd.
Delovni kolektiv železniške delavnice v Zagrebu prav tako uspešno rešuje vse
težave, nastale zaradi pomanjkanja raznega materiala. Takšen važen material je valjano jeklo za oblogo zunanjih delov koles lokomotive. Zaloge valjanega
jekla niso bile velike in so se iz dneva
v dan manjšale, uvoz pa je bil vedno bolj otežkočen. Morali smo kar najbolj slediti, da zalog ne bi prehitro porabili, kar smo tudi dosegli. Pod vodstvom tehnika Zdravka Grahovca izdelujejo poseben stroj, s pomočjo katerega bo varjenje veliko bolj racionalno na mehanizirani način. Kakovost varjenja se bo izboljšala za 50 odstotkov, v istem razmerju pa se bo povečala tudi trajnost oblog, katerih ne bo treba več tolikokrat menjavati kakor doslej. S tem se bo zmanjšala potrošnja tega dragocenega materiala za 50 odstotkov, poleg tega pa se bo tudi olajšalo in pospešilo delo.
V tem kolektivu so predstavljale vprašanje tudi zavore za lokomotive, katere smo vedno uvažali iz Češkoslovaške. še v minulem letu je tovariš Igna-tije Robatič sestavil nekakšne lažje zavore, Toda problem zavor za težke tovorne lokomotive in vlake je postajal
vedno resnejši. Iz Češkoslovaške niso prihajale, bile pa so potrebne in brez njih nismo mogli izhajati. Ko so se tovariši iz glavne direkcije železnic za Hr-vatsko obrnili na tovariša Robatiča, če bi mogel, omogočiti proizvodnjo težkih zavor v sami kurilnici, je odgovoril, da že delj časa pripravlja proizvodnjo težkih zavor. Sestavljanje sicer ni bilo težko, toda delov, ki so potrebni za izdelavo težkih zavor, nismo nikdar prej vlivali pri nas.
Toda to še niso vse težave, ki so nastale v tem kolektivu zaradi pomanjkanja nedobavljenega materiala. V oddelku orodjarne je zaradi pomanjkanja aparatov za merjenje toplote pri obdelavi jekla pretil resen zastoj pri delu. Za izdelavo pirometrov do sedaj v naši državi ni bilo potrebnega specialnega materiala. Toda pirometre so pri delu potrebovali in morali so jih izdelati. Vodja oddelka orodjarne tov. Miroslav Kralj je organiziral izdelavo tega aparata iz delov starih, že zavrženih pirometrov. Tovariš Kralj je po dolgem uspešnem razmišljanju ugotovil tehnična svojstva jekla, kaiterega nam dostavlja Sovjetska zveza brez kakršnih koli tehničnih podatkov o njegovem svojstvu, redno z zakasnitvijo in večinoma nepravilno. Jasno je, da dokler niso ugotovili njegovih tehničnih svojstev, jekla niso mogli uporabljati in je kljub Silnemu pomanjkanju ležal v skladišču.
Tudi delavci livarne v Osijeku uspešno osvajajo nove proizvode in izdelujejo stroje, katerih prej nismo izdelovali v naši državi. Poleg drugih uspehov so izdelali iz starih delov zelo dober stroj za
kopanje krompirja. Podobnega stroja nimajo niti v inozemstvu. V tovarni so izdelali prototip vprežnih grabelj za seno; grablje so lažje in boljše od tistih, kakršne smo dobivali iz inozemstva. Pravkar končujejo prototip traktorskega kultivatorja, ki bo zelo praktičen in ga bodo lahko uporabljali za okopavanje koruze, sladkorne pese, krompirja, graha itd.
Letos bodo v osiješki livarni izdelali prototip kombinirane mlatilnice za koruzo in sončnice ter trosilec za umetno gnojilo. To bo nov prispevek k naši socialistični izgradnji in precejšen korak k osamosvojitvi naše industrije in naše države.
Ne borimo se samo proti težavam, povzročenim zaradi gospodarskega pritiska na našo državo, z izdelovanjem novih proiz rodov in rezerv; ta borba je vsestranska in svojstvena, v njej sodeluje vse krvatsko delovno ljudstvo. Vsak dan vidimo vedno večje uspehe te velike in gigantske borbe za izgradnjo socializma z lastnimi silami. V vseh podjetjih Hrvatske dobiva socialistično tekmovanje vedno ostrejši značaj, z vsakim dnem izvajajo nove velike racionalizacije in prihranke in stalno znižujejo polno lastno ceno, Samo z racionalizacijo destilacije nafte v rafineriji Sisak, ki sta j°_ izvršila ključavničar Nikola Pešut in inženir^D. Rifer, lahko prihranijo na leto 98 milijonov dinarjev, S tem so tudi pospešili proizvodnjo za 325 odstotkov in prihranili 60 odstotkov naftnega goriva. S takimi izpopolnitvami proizvodnega procesa so ustvarili možnost, da kolektiv v treh mesecih izpolni celotni plan za leto 1949.
Z boljšo organizacijo dela in pravilno organiziranim nadzorstvom nad kakovostjo surovin so v tovarni »Manja« prihranili okoli milijon in pol dinarjev, kakovost pa so izboljšali za 50 odstotkov, ker so akumulatorji trpežnejši in jih j® treba zato manj proizvajati za naše potrebe. S tem je dosežen velik prihranek v materialu in delovni sili.
Uspehi ključavničarja Pešuta in inženirja Riferja v rafineriji Sisak, izdelovanje velikega števila novih proizvodov * * * * v podjetju »Rade Končar«, milijonski prihranki v raznih podjetjih, preseganje pl®' na za prvo letošnje četrtletje nam v vrsti podjetij in industrijskih panog najjasneje dokazujejo. Z dnevno vztrajn® borbo za socializem, katero nam Sovjetska zveza in države ljudske demokracij® zlonamerno otežkočajo in skušajo on®' mogočiti, daje krvatsko delovno ljudstv® dosleden odgovor klevetnikom naše države, Številnih dejstev o izgradnji socializma ni mogoče zakriti niti jih morejo zanikati preko radia Moskve j® Budimpešte niti z raznimi časopisi organi nekaterih KP, kajti ta dejstva s® plod težke in krvave, toda svetle borb delavskega razreda Jugoslavije. Nasprotno. Čim večja in svetlejša so pri nas del^ v izgradnji socializma, tem jasnejše P®' stajajo vsemu demokratičnemu svetu ni . hove izmišljotine in klevete. Naši kritin padajo še globlje in izgubljajo vsako lju® sko dostojanstvo, toda resnica o naS velikih delih izgradnje petletnega pl311 ostaja čista in neskaljena.	. sj
Ta naš silni delovni polet, ti na ustvarjalni uspehi, ti ogromni rezult ^ delavskega razreda Jugoslavije in ,vse'L našega delovnega ljudstva dokazujejo, je marksistična, politična in taktična nija Komunistične oartije Jugoslavije tovarišem Titom na čelu Pravilna, da J sedanja kritika VIHVb) m nekaterih munističnib partij nemarksisticna.^
Dinko FramcdVic®