Letnik Ll Oktober 2012 Cena: 3,75 EUR. 24. alpski pokal letečih RV letalskih maket Model ribiške ladje Gradnja modela FSR-V 7,5 cm 3 CD Novo! Zdravstveni nasveti, sudoku, detektivska zgodba, čarobna ■swroil i NElll Fn^gb^deiK Horoskop Humor 2,70€ I z abavn a številka a oktober aoia i različnih težavnostnih stopenj L 500 € Zabavajte se in osvojite 500,200,100 ali 50 € Slastni recepti Suhe slive, ovite v slanino Slivova pita Meta Malus napoveduje, kaj vam kažejo zvezde Kviz Najbolj zabavna revija za vso družino! Avto medija d. o. o., Ljubljana KAZALO REPORTAŽA_ 2 24. ALPSKI POKAL LETEČIH RV LETALSKIH MAKET MAKETARSTVO_ 6 IZDELAVA LETEČE MAKETE LIBIS KBL.I2 20 GRADNJA ŽELEZNIŠKE MAKETE SOUTHERN RAILWAY (4. DEL) 23 VGRADNJA ZVOČNEGA DEKODERJA VRAILAD MODEL SŽ 541 26 IZDELAJMO DIORAME Z NOCHOVIMI GRADIVI (2. DEL) 28 BF I09E NAD BALKANSKIM POLOTOKOM 30 BOEING B-I7G FLYING FORTRESS PRILOGA 10 JADRALNA POLMAKETA LETALA KBL-I2B MODELARSTVO 11 50 LET RAKETNEGA MODELARSTVA 12 MODEL RIBIŠKE LADJE (2. DEL) 16 GRADNJA MODELA FSR-V 7,5 cm 3 18 DINAMIČNO JADRANJE NOVO NA TRGU 15 NOVO NA TRGU RAČUNALNIŠTVO 32 GOOGLE SKETCHUP KOT UČNI PRIPOMOČEK PRI TEHNIKI IN TEHNOLOGIJI V OSNOVNI ŠOLI (2. DEL) IZDELEK ZA DOM 34 STOJALO ZA PISALA, BELEŽKO IN TERMOMETER 36 NAMIZNA BATERIJSKA SVETILKA IZ PLOČEVINE Izdajatelj: Tehniška založba Slovenije, d. d. Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, Telefon: 01/479 02 11, 080 17 90, Faks: 01/479 02 30 Spletna knjigarna: http://www.tzs.si Za založbo: Blaž de Costa Direktorica programov: Nataša Detič Odgovorni urednik revije: Jože Čuden Telefon: 01/479 02 20 e-pošta: joze.cuden@tzs.si Uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Lektoriranje: Katarina Pevnik Tehnični urednik: Stanislav Oražem Telefon: 01/479 02 21 e-pošta: stanislav.orazem@tzs.si Oblikovna zasnova: Tina Kopač Trženje oglasnega prostora: Simona Strežek Telefon: 01/479 02 17 e-pošta: simona.strezek@tzs.si Naročniški oddelek: Mojca Borko Telefon: 01/479 02 24, e-pošta: mojca.borko@tzs.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslov uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 3,75 €, naročnina za prvo polletje 16,87 €, celoletna naročnina pa 33,75 €. Pri naročilu za dve leti je cena 60,00 €. Celoletna naročnina za tujino znaša 50 €. Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi. Računalniški prelom: SET, d. o. o. Tisk: Korotan Ljubljana, d. o. o. Naklada: 3.000 izvodov Izid publikacije je flnan za knjigo Republike Slo Jjavna agencija doVa razpisa za sofinanciranje poljudno-znanstvenih periodičnih publikacij. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Brez pisnega dovoljenja Tehniške založbe Slovenije je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Fotografija na naslovnici: Na pobudo Antona Pavlovčiča in Albina Novaka je Kristijan Brejc z izdelavo leteče makete vsaj delno uresničil zamisli konstruktorjev nekdanjega Konstrukcijskega biroja in nikoli realizirani projekt slovenskega reaktivnega letala libis KBL-12. Foto: Albin Novak oktober 2012 | I REPORTAŽA 24. alpski pokal letečih R.V letalskih maket SAŠO KRAŠOVEC Modelarska sekcija aerokluba ALC Lesce je na praznik 15. avgusta tudi letos organizi¬ rala tradicionalno srečanje letalskih make- tarjev - 24. alpski pokal letečih modelov. Na prireditvi, ki ima tudi tekmovalni značaj, je sodelovalo 40 modelarjev iz Avstrije, Ita¬ lije in Slovenije s svojimi letečimi maketami, akrobatskimi modeli in helikopterji. Sončno vreme in tradicionalni značaj prireditve sta na lesko športno letališče privabila približno 2000 gledalcev, ki so si lahko ogledali privla¬ čen letalski program. Tudi tokrat sta bila gonilni sili dogajanja Pavel Prhavc kot vodja tekmovanja in njegov pomočnik Bogdan Žnidar, ki sta imela močno oporo v strokovni in izkušeni trojki sodnikov, zadolženi za ocenjevanje maket. Pri teh so ocenjevali kakovost in natančnost izdelave, splošni vtis in let modela. Vsaka maketa mora biti čim bolj verodostojna pomanjšana pona¬ zoritev pravega letala, prav tako mora biti tudi letenje makete čim bolj podobno letenju pravega letala. Sodelujoči so nastopili v petih kategori¬ jah: motorni modeli z batnim motorjem, mo¬ torni modeli z reaktivnim pogonom, jadralni modeli, akrobatski modeli in helikopterji. Na prireditvi oziroma razstavnem delu sta bili prikazani tudi dve maketi slovenskih letal, in sicer letali Sraka in Lojze vsestranske¬ ga konstruktorja in izumitelja Stanka Bloud¬ ka. Zelo solidni maketi je izdelal Mirko Lovše iz Litije. S Srako je nastopil tudi v tekmoval¬ nem delu prireditve in v svoji skupini zasedel tretje mesto. Med reaktivnimi modeli je bil po mojem mnenju najbolj prepričljiv Christian Gschvvent- ner iz Avstrije, ki je osvojil drugo mesto. Nastopil je s čudovito maketo ameriškega bojnega letala F-16 faicon v barvah demon¬ stracijskega letala nizozemskega vojnega le¬ talstva. Pravo letalo je lani nastopilo na letal¬ skem mitingu v avstrijskem Zeltvvegu, tako da smo lahko tisti, ki smo videli oba, med seboj primerjali letenje makete in pravega letala. Priznati moram, da model ni veliko zaostajal za pravim letalom. Med modeli s pogonom z batnim motor¬ jem velja omeniti še dve veličastni maketi le¬ tal iz druge svetovne vojne ameriškega lovca F-4U corsair in sovjetskega La-7. Graditelji vseh treh zelo velikih maket so prikazali vr¬ hunsko letenje in zelo verodostojno pričarali vtis pravega letala v zraku. Seveda moram pohvaliti tudi vse druge nastopajoče, ki so se prav tako zelo potrudili z nastopom. Čeprav ima na takšni prireditvi prednost srečanje in druženje modelarjev ter izmenjava mnenj, izkušenj in znanja, je kljub temu treba izpostaviti tudi tekmovalno plat. Tako moramo omeniti še rezultate. Pri motornih modelih z batnim motor¬ jem je prvo mesto zasedel Michael Adunka, Avstrija, z La-7, drugo Horst Pangitz, Avstri¬ ja, z F-4U in tretje Mirko Lovše, Slovenija, z Bloudkovo Srako. V kategoriji motornih modelov z reaktiv¬ nim pogonom je bil najuspešnejši Udo Det- telbacher, Avstrija, z viper jetom, drugi Chri¬ stian Gschvventner, Avstrija, z F-16 falconom in tretji Toni Bitenc, Slovenija, z joker šport jetom. Med jadralnimi modeli je zmagal Michael Adunka, Avstrija, MG-19 steinadler, na drugo mesto se je uvrstil Hans Walner, Avstrija, fox in na tretje Rastko Kos, Slovenija, apis. Pri akrobatskih modelih je bil najprepri¬ čljivejši Alan Goljavšček, Slovenija, extra 330, sledil mu je Aleš Gašparič, Slovenija, christen eagle, tretji pa je bil Kevin Ruping, Avstrija, bruckmann. Pogled na prizorišče prireditve 2 | oktober 2012 REPORTAŽA Maketo jugoslovanskega bojnega letala G-4 super galeb v barvah akrobatske skupine Leteče zvezde nekdanje skupne države je izdelal Bojan Benedik. Zaradi težav s turbino na prireditvi ni mogel nastopiti. Detajl makete Bloudkovega letala Sraka Aermacchi MB-339 znamenite italijanske akrobatske skupine Frecce Tricolori. Tudi ta maketa zaradi tehničnih težav ni vzletela. Z modelom reaktivnega letala viper jet Mk.II. je Udo Dettelbacher iz Avstrije zmagal v kategoriji reaktivnih modelov. Notranjost modela G-4 super galeb F-16 med pripravo na polet Maketa lavočkina La-7, znanega sovjetskega lovskega letala iz druge svetovne vojne ob pristanku. Pilotiral ga je avstrijski modelar Michael Adunka, prvouvr- ščeni v kategoriji modelov z batnim motorjem. Bloudek XV Lojze Mirka Lovšeta je bil po zaključku tekmovanja na ogled gle¬ dalcem in poznavalcem. oktober 2012 | 3 REPORTAŽA Maketo nemškega strmoglavega bombnika junkers Ju-87 stuka iz druge svetov¬ ne vojne je izdelal in pilotiral avstrijski modelar Heimo Tammerl. Eden od obeh veličastnih corsairov F-4U avstrijskih modelarjev Maketa akrobatskega letala christen eagle, s katerim je Aleš Gašparič dosegel drugo mesto v skupini akrobatskih modelov. Maketa ameriškega športnega letala piper Pa-22 modelarja Mihe Kramber¬ gerja. Jadralno letalo MG 19 v aero zapregi. Z njim je nastopil tradicionalni udeleže¬ nec prireditve, avstrijski modelar Michael Adunka. Takole je bila videti Bloudkova Sraka v zraku okrog leta 1930. Izvrstno jo je upodobil Mirko Lovše iz Litije (3. mesto). Edino potniško letalo na prireditvi je bil BAE 146. Poganjali so ga štirje impe- lerski motorji. Prihaja iz delavnice Mihe Krambergerja. Model reaktivnega letala v počasnem preletu s spuščenimi zakrilci 4 I oktober 2012 F-4U pri vzletanju Corsair v nizkem hitrem preletu Pri helikopterjih je bil Kristjan Pustinek z akrobatskim helikopter¬ jem morda za odtenek prepričljivejši od Žige Rozmana z logom 600 SE. Nastopa helikopterjev sta bila za gledalce še posebno zanimiva. Modelarja sta prikazala izredno izurjenost v upravljanju, izvedene fi¬ gure pa so bile na meji komaj verjetnega. Tega se ne da opisati, to je treba videti. Na prireditvi je bilo dobro poskrbljeno za hrano in pijačo, pa tudi zelo pestra prodajna ponudba različnih modelov in maket je potekala na več stojnicah. Za konec moram vseeno malce okarati nekatere slovenske mode¬ larje. Njihove izdelke in posnetke letenja je mogoče zaslediti na raz¬ ličnih internetnih straneh, svojih modelov in letenja pa ne pokažejo na prireditvi, ki je namenjena prav njim. Skoda, da ostajajo v »svojem svetu« in ne prispevajo svojega deleža k še večji uveljavitvi te zanimive dejavnosti. V imenu organizatorja na tem mestu vabim vse, ki jih zanima¬ jo leteče makete, da se nam naslednje leto pridružijo na jubilejnem 25. srečanju, ki bo prav tako potekalo 15. avgusta na športnem letali¬ šču Alpskega letalskega centra v Lescah. Extra v lebdenju med izvajanjem tako imenovanega 3D programa Motorno padalo v zraku je prikazal Urban Simčič. Fokker Dr.l. je bil nemški trikrilni lovec iz prve svetovne vojne, kakršnega je pilotiral znameniti baron Manfred von Richthoffen. Maketo je izdelal in pilotiral avstrijski modelar Heimo Tammerl. Maketa športnega letala bellanca decathlon. Z njim je letel Matej Puntar. oktober 2012 | 5 MAKETARSTVO Izdelava leteče makete libis KBL-12 KRISTIJAN BREJC Foto: Marko Malec Izdelave leteče makete projekta prvega slovenskega reaktivnega letala libis KBL-12 v merilu I : 3 z vgradnjo turbine z maksimalnim potiskom 160 N se je lotil Kristijan Brejc, ki ga je ta projekt mikal že vrsto let. Pri delu mu je pomagal še oče Janez, pobudnika izdelave makete pa sta bila Anton Pav¬ lovčič in Albin Novak. Gradnje se je lotil po osnovnih načrtih za maketo, ki jo je v nekoliko manjšem merilu pred leti izdelal Anton Pavlovčič. Od prvih pogovorov z Albinom Novakom o tem letalu do začetka del na maketi je pre¬ teklo kar nekaj let. Ko smo se pogovarjali o 6 | oktober 2012 MAKETARSTVO 1. Pogled v notranjost kabine z elektronskimi deli, na rezervoar za gorivo in turbino. Zaradi lažje dostopnosti do najpomembnejših elek¬ tronskih delov in turbine je narejen enoten pokrov tako za kabino kot turbino. 2. Kompletno sestavljena maketa KBL-12. Krila še niso pobarvana in lepo se vidi, da je sredica iz stiropora prekrita s tanko letalsko vezano ploščo. Foto: Kristijan Brejc 3. Pogled na elektronske dele v kabini. V bližnji prihodnosti naj bi bili v kabini tudi instrument¬ na plošča in sedeži. 4. Avtor makete med pripravo na prvi polet. 5. Prva različica makete je bila še brez dodatnih zaključkov kril. Ti so bili dodani pozneje. 6. Konstruktor Marjan Slanovec (levo) med raz¬ govorom s Kristijanom Brejcem (desno) in očetom Janezom Brejcem glede rešitve kon¬ strukcije in pogona zakrile. 7. Detajl izpušne cevi turbine 8. Za večjo verodostojnost so v okvir kabine vgrajene tudi kovice. tem, kako velika naj bi bila maketa in kakšna turbina naj bi jo poganjala, smo se odločili za merilo I : 3 in vgradnjo turbine s potisno silo 160 N. Maketa naj bi imela maso približno 18 kg. Odločil sem se, da bo trup letala iz umetnih mas, krila in repne površine pa naj bi imele stiroporno sredico prekrito z lesom. Pramodel trupa sem izrezkal iz penastega materiala v šestih segmentih, katere sem zle¬ pil in prekril s plastjo steklenih vlaken, pre¬ pojenih z epoksidno smolo. Da bi bilo v tru¬ pu vse zlahka dostopno, sem naredil pokrov kabine in turbine v enem kosu, istočasno pa sem se moral odločiti tudi o načinu uvlačenja podvozja. Zato sem osrednji del krila izdelal v sklopu trupa. Seveda sem lahko samo ugibal, kako bi bilo to na pravem letalu. Sledilo je barvanje in brušenje pramodela trupa. Kalup trupa sem naredil iz več plasti steklenih vlaken. Ko je bil kalup izdelan in razprt, sem začel iskati ustrezno podvozje, ki je narekovalo, kakšna bo njegova nosilna konstrukcija. Pri tem je bilo treba upoštevati, da debelina krila ni velika in da bo treba podvozje namestiti tako, da se lahko ko¬ lesa umaknejo nav¬ znoter v trup, kjer bo zanje dovolj pro¬ stora. Danes je od tega podvozja ostal le zaklep in kolesa, noge podvozja pa sem naredil po zgle¬ du pravih letal. Lupino trupa sem izdelal iz ELSV, toč¬ neje iz steklenih vla¬ ken v sendvič izved¬ bi. To pomeni, da položimo med plasti vlaken penast ma¬ terial, balzo ali kaj podobnega, kar po¬ veča trdnost izdel¬ ka in hkrati bistve¬ no zmanjša njegovo težo. Pred spajanjem obeh polovic trupa sem v notranjost vlepil nosilna rebra za krila in cev, v katero se vstavijo krila, prav tako pa tudi vse potrebno za pritrditev podvozja. Ko sem trup odstranil iz kalupa, sem se lahko lotil no¬ silnih reber za turbino. Da ne bi imel težav s težiščem makete, sem turbino postavil tik za krila, rezervoar s prostornino štiri litre pa v težišče makete. Za krila in repne površine sem izrezal stiroporne sredice. Vanje sem najprej naredil izreze za nosilec in rebra, skozi katere sem vlepil cevi za pritrjevanje na trup. Sledila je izdelava krmilnih površin ter prostorov za pritrjevanje servomehanizmov. Vse površine sem prekril z letalsko vezano ploščo debeline 0,6 in 0,8 mm. S tem načinom gradnje je bila površina že zelo dobro pripravljena za barva¬ nje. Veliko časa je bilo potrebno za montažo podvozja in loput koles ter njihovo usklajeno delovanje. Ko je bila v maketo končno nameščena turbina ter akumulatorji, sem se lahko počasi že nadejal prvih zagonov in vožnje po stezi. In končno je bil na vrsti prvi let, za katerega moram reči, da je lepo uspel. Potisk turbine zadostuje tudi za vertikalne manevre. Maketa je v letu mirna, stabilna in zelo lepo upravljiva. Tako lahko trdim, da bi tudi pravo letalo, če bi ga tedaj uspeli izdelati, zagotovo pokazalo odlične letalne sposobnosti, pa četudi bi bilo »podhranjeno« z močjo turbine, ki so bile takrat slovenskim letalskim konstruktorjem težje dostopne, kot so danes modelarjem. oktober 2012 | 7 MAKETARSTVO Barvna shema različice A projekta KBL-12, narejena po predlogi, objavljeni v reviji Krila leta 1956. Sprednji del, hrbtišče in spodnji del trupa ter rep makete letala so bili verjetno modre barve. Preostali del letala naj bi bil srebrn. 8 | oktober 2012 Verjeten barvni videz različice A projekta KBL-12 v narisu. Glede na dostopne fotografske podatke o različici A je bil tudi spodnji del trupa modre barve. MAKETARSTVO Projekt KBL-12 različica B je bil nekoliko drugače pobarvan. Tudi tu je bila v pomoč predloga, objavljena v Krilih leta 1956. Modre barve je manj, prevladuje srebrna. Risbe: Sašo Krašovec Vse zgornje površine različice B naj bi bile kovinske barve, ker je konstruktor Marjan Slanovec kot osnovni material predvidel duraluminijasto pločevino. Obstajajo sicer špekulacije, da naj bi bilo letalo pobarvano v standardni bež barvi, enako kot druga motorna in jadralna letala, izdelana v Letovu in Libisu, vendar je to zaradi uporabljenih materialov, kjer lesa ni bilo prav veliko, verjetno zmotno. Tudi spodnji del različice B naj bi bil kovinske barve. oktober 2012 | 9 PRILOGA Jadralna polmaketa letala KBL-12B SAŠO KRAŠOVEC Pred vami je načrt za jadralno RV-pol- maketo letala KBL-12 izvedenke B. Model v merilu I : 5 je namenjen jadralnemu akro¬ batskemu letenju na pobočju v močni termiki ali močnem vetru. Z RV-napravo krmilite višino in nagibna krilca. Oznake na načrtu pomenijo B - balza, VP - vezana plošča, vse mere pa so v milimetrih. Krilo Jedro krila iz stiropora je prekrito z balzo debeline 1,5 mm in ima spredaj prilepljeno balzovo letvico debeline 8 mm in za ojačitev še 3 mm debelo topolovo letvico. Za rezanje stiropora si pripravite dve šablonski rebri KI in K2 iz vitroplasta ali vezane plošče 2 mm. Z njuno pomočjo odrežite segmenta kril in površino rahlo na suho obrusite z vodnobrusilnim papirjem fine zrnatosti (600). Iz čim lažje balze debeline 1,5 mm pripravite opiate krila, ramenjačo, ki poteka vzdolž krila pa iz vezane plošče debeline 5 mm. Pred in za ramenjačo pripravite utora za PVC cevi (za električne instalacije) v kateri lahko vložite svinčene vložke za dodatno obtežitev modelav primeru močnega vetra. Na mestih stikanja kril (V-lom v predelu trupa) balzo na notranji strani v pasu širine 430 mm okrepite s stekleno tkanino 90 g/m 2 in razredčeno epoksidno smolo. Opiate tenko premažite z epoksidno smolo in jih s pomočjo stiskalnice ali s tehniko va- kuumiranja prilepite na stiroporno jedro. Opozorilo: ker sta servomehanizma za pogon nagibnih krilc vgrajena v krilo, je treba zanju prej v stiroporno jedro vstaviti priključne žice. Ko se epoksidna smola strdi, krilo obrežite, prilepite sprednji letvici, nato pa prilepite še zaključka kril, ki ju izdelate iz kosa balze. Smerni stabilizator Izdelate ga na popolnoma enak način kot krilo. Za oplato uporabite čim lažjo balzo debeline I mm. Višinski stabilizator Izdelategaz brušenjem iz 15 mm debele bal¬ ze. Za kontrolo oblike in debeline, si prej izdelajte šablonska rebra. Ker bo izdelan v enem kosu in brez polnila, morate uporabiti zelo lahko balzo. Trup Celoten trup je izdelan iz stiropora in prekrit s tenko plastjo epoksidnega laminata. Osnovo, naris trupa, izrežite iz debelejše valovite lepenke. Rebra Tl do TI0 pa iz tanjše lepenke. V vmesne prostore vlepite kose sti¬ ropora in trup zbrusite do šablonskih reber. Celotno površino trup na tenko prekrijte s stekleno tkanino, prepojeno z epoksidno smolo in ter ga po strjevanju smole fino prebrusite. V trupu napravite izrez za krilo. Spodnji odrezani del trupa prilepite na krilo, nato krilo vstavite v tako pripravljen izrez in izdelajte aerodinamični prehod med krilom in trupom. Za polnilo uporabite stiropor, ki ga zbrusite in prekrijete z epoksidnim laminatom. Pri tem pazite, da se vam krilo ne zalepi v trup, saj mora biti snemljivo. Trup zdaj prerežite vzdolž valovitega polnila v lepenki na dve polovici in ga v predelih, kjer bo vgrajena RV-naprava izdolbite, toda čim manj, saj bo od tega odvisna trdnost trupa. Plast epoksidnega laminata mora biti zaradi manjše teže modela, čim tanjša. Naredite še bovdensko povezavo za pogon višinskega krmila. Zdaj obe polovici trupa z epoksidnim lepilom ponovno zlepite v prvotno obliko. Krilo pritrdite v trup modela spredaj z bukovima zatičema, zadaj pa ga privijete s plastičnima vijakoma za montažo kril. V trup in na krila na mestih medsebojnih stikov in pritrditev vlepite ojačitvena rebra iz vezane plošče debeline 2 mm. Oblikujete jih po izrezanih odprtinah in stičnih ploskvah. Barvanje Lesene površine modela prekrijte s sre¬ brno folijo za prekrivanje modelov, trup pa prebarvajte, z ustreznimi premazi v srebrni in modri barvi. Spuščanje Težišče modela mora biti na pravem, v načrtu označenem mestu. Letenje na pobočju v močnem vetru zahteva izkušenega pilota! Opomba: Model je primeren tudi za vgradnjo električnega pogona - impelerske turbine, pri čemer pa morate zelo paziti na končno težo. Za boljše hlajenje turbine je priporočljivo nekoliko povečati vstopno od¬ prtino za zrak. Pri izdelavi in spuščanju vam želim obilo uspeha! K4 4KCtf 4 Z4 KH} t&t Akcijo in ponudbo naših knjig si oglejte na spletni strani www.tzs.si, obiščete pa lahko tudi našo maloprodajno trgovino na naslovu Lepi pot 6, 1000 Ljubljana. www.tzs.si narocila@tzs.si MODRA ŠTEVILKA (( (•08017 90) IZI Tehniška založba Slovenije 10 I oktober 2012 MODELARSTVO 50 let raketnega modelarstva Na letošnjem zasedanju CIAM FAI na sedežu v Lozani je ARK V. M. Komarov iz Ljubljane prejel posebno priznanje ob 50. obletnici raketnega modelarstva. Na sliki ob podelitvi priznanja: Srdjan Pelagič, pred¬ sednik podkomiteja za raketno modelarstvo, Jože Čuden, delegat Slovenije v CIAM in John Grubbstrom, predsednik FAI. Raketno modelarstvo, kot ga poznamo danes, se je začelo razvijati v zgodnjih šestde¬ setih letih prejšnjega stoletja, ponekod tudi že konec petdesetih let. To je bil čas neka¬ terih revolucionarnih dogodkov, kot sta bila predvsem izstrelitev prvega umetnega sate¬ lita, Sputnika I, v letu 1957 in polet prvega človeka, Jurija Gagarina, v vesolje v letu 1961. Navdušenje nad takšnimi dosežki je nedvo¬ mno pustilo pečat na številnih področjih in vplivalo tudi na začetke in hiter razvoj rake¬ tnega modelarstva. Kot pionirja raketnega modelarstva ve¬ ljata Američana Harry G. Stine in Orville H. Carlisle, ki sta bila zaslužna, da so prve mo¬ delarske rakete poletele v ZDA že leta 1957. Za zgodovino raketnega modelarstva pa je pomembno zlasti leto 1962, ko je raketno modelarstvo pod svoje okrilje vzela Medna¬ rodna zveza za aeronavtiko (FAI — Federation Aeronautique Internationale) in se je to zače¬ lo razvijati kot tehnično športna panoga. Ob tem so bili izdelani športni pravilnik in varno¬ stna pravila, s čimer so bili postavljeni temelji za sistematičen razvoj raketnega modelarstva v svetu. Pojem raketno modelarstvo označuje vse dejavnosti, povezane z načrtovanjem, gradnjo in izstreljevanjem raketnih modelov, katerih masa skupaj z motorji v trenutku lansiranja v nobenem primeru ne presega 1500 g. Raketni modeli so izdelani iz lahkih materialov, kot so papir, les, plastika in guma, samo nebistveni deli so lahko kovinski. Model mora biti opremljen tudi s pristajalnim sistemom, ki omogoča varen prista¬ nek in ponovno uporabo modela. Raketne modele poganjajo posebni modelarski raketni motorji, ki se lahko uporabijo samo enkrat in morajo ustrezati številnim zahte¬ vam in varnostnim predpisom. Tekmovanja v raketnem modelarstvu potekajo skladno s športnim pravilnikom FAI, ki razvršča raketne modele v več kategorij: 51 - modeli raket za doseganje višine, 52 - modeli raket za doseganje višine s tovorom, 53 - modeli raket v trajanju leta s padalom, 54 - modeli raketoplanov v trajanju leta, 55 - modeli maket za doseganj višine, 56 - modeli raket v trajanju leta s trakom, 57 - modeli maket, S8- modeli radijsko vodenih raketoplanov v trajanju leta in to¬ čnosti pristajanja, 59 - modeli raket v trajanju leta - žirokopterji, 510- modeli raketoplanov z mehkim krilom (rogallo) v trajanju leta, ter začasne kategorije: S6A/P - model raket v trajanju leta s trakom in ciljnim časom leta, Sl I /P - modeli letal na raketni pogon in vesoljskih ladij - resničnih ali znanstveno fantastičnih, SI2/P - triatlon, kombinacija treh panog v trajanju leta - raket s tra¬ kom, raket s padalom in žirokopterjev. Vse kategorije razen S7 in Sli so nato razdeljene na posamezne podkategorije glede na totalni impulz raketnega motorja. Razvoj raketnega modelarstva v Sloveniji Začetki organiziranega raketnega modelarstva v Sloveniji segajo v leto 1969, ko so učenci ljubljanske OŠ Poljane (takrat OŠ n. h. Toneta Tomšiča) na dan pristanka Apolla 12 na Luni, 19. II. 1969, ustanovili svoj klub in ga poimenovali po sovjetskem kozmonavtu, Vladimirju M. Koma- rovu, ki se je leta 1967 ponesrečil ob neuspešnem pristanku Sojuza I. V letu 1970 so člani ARK V. M. Komarov pričeli z načrtnim razvi¬ janjem in lansiranjem različnih tipov modelarskih raket. Kmalu so našli somišljenike tudi drugod po Sloveniji in podpirali razvoj novih klubov po Sloveniji (ARK Vega iz Sevnice, ARK Jurij A. Gagarin iz Logatca, ARK Saturn iz Kranja, MK Kočevje, ARK Bratstvo in enotnost in Klub eksperimentalne raketne tehnike v Ljubljani). Raketno modelarstvo se je v tistem času močno okrepilo tudi na osnovnih šolah, kjer so bili organizirani krožki ali sekcije raketnega modelarstva. Slovenski raketni modelarji so se prvega državnega prvenstva ude¬ ležili leta 1973 v Vršcu, že naslednje letu pa je ARK V. M. Komarov organiziral prvo republiško prvenstvo raketnih modelarjev v skladu s pravili FAI v Sloveniji. Istega leta so opravili izpite tudi prvi domači sodniki raketnega modelarstva. Potreba po strokovnem telesu, ki bi usmerjalo razvoj dejavnosti, je bila vedno večja in leta 1975 je bila ustanovljena Komisija za raketno modelarstvo SRS. S tem so bile začrtane smernice razvoja raketnega modelarstva in sledil je hiter vzpon slovenskih raketnih modelarjev v vrh jugoslovanskega raketnega modelarstva. Leta 1979 je ARK V. M. Komarov prvič organiziral Pokal Ljubljane, ki danes velja za mednarodno tekmovanje z najdaljšo tradicijo v svetu, saj ga prizadevni člani kluba izvajajo neprekinjeno vse od takrat - letos oktobra bo na vrsti že 34. Pokal Ljubljane. Ob letošnji 50. obletnici raketnega modelarstva je ARK V. M. Komarov za ta dosežek, kot edi¬ no društvo med devetimi zaslužnimi organizacijami iz vsega sveta, pre¬ jelo posebno priznanje FAI. Po dolgoletnih naporih slovenskih raketnih modelarjev je bilo leta 1981 raketno modelarstvo tudi v Sloveniji priznano kot enakopravna tehnično športna panoga Zveze letalskih organizacij Slovenije (danes Letalske zveze Slovenije). Osemdeseta leta prejšnjega stoletja so bila zaznamovana s prvi¬ mi odličji slovenskih raketnih modelarjev na evropskih in svetovnih prvenstvih, kar se je nadaljevalo tudi v devetdesetih letih. Po razpadu SFRJ so si slovenski raketni modelarji močno prizadevali za vključitev Slovenije v FAI, do česar je prišlo že spomladi 1992. Leta 1996 je FAI organizacijo 11. svetovnega prvenstva v raketnem modelarstvu zaupala Sloveniji, in ga je ob podpori številnih somišlje¬ nikov izvedel ARK V. M. Komarov. Na prvenstvu so nastopile ekipe iz 24 držav, skupno pa je sodelovalo okoli 400 tekmovalcev, spremljeval¬ cev, sodnikov časomerilcev in organizacijskega osebja. Danes slovenski raketni modelarji še vedno sodijo v vrh svetov¬ nega raketnega modelarstva, kar iz leta v leto dokazujejo s številnimi vrhunskimi dosežki na mednarodnih tekmovanjih, kot tudi z odličji s svetovnih in evropskih prvenstev. Do danes so tako v članski in mla¬ dinski konkurenci osvojili skupno 107 medalj, od tega na svetovnih prvenstvih 62 (14 zlatih, 22 srebrnih in 26 bronastih) na evropskih prvenstvih pa 45 (9 zlatih, 19 srebrnih in 17 bronastih). Poleg tega so postavili tudi šest uradno priznanih svetovnih rekordov. NINA ČUDEN oktober 2012 | II MODELARSTVO Model ribiške ladje (2. dei) MATEJ PAVLIČ Foto: Manca Pavlič V drugem delu navodil za izdelavo mode¬ la ribiške ladje bosta najprej opisana sklepna obdelava modela in barvanje. Robove vseh izdelanih podsklopov zgladi¬ te s finim brusilnim papirjem. Kljun (3) zalepi¬ te v navpični utor na sprednjem delu trupa. V prejšnjem Timu je bila opisana obdelava vseh treh delov krova (7, 8 in 9). Če jih še niste pobarvali z vodnim lužilom ali s kakim drugim zaščitnim sredstvom za les srednje rjave bar¬ ve, to storite zdaj. S tem bodo zareze postale bolj opazne in podobne pravemu ladijskemu podu iz desk (slika 19). Z enako barvo pobar¬ vajte tudi stranice kabine in strojnice s streho vred, celoten vhod v podpalubje z loputami (slika 20), pa tudi podstavek modela in trup do spodnjega roba zadnjega dela. Z akrilnimi barvami pobarvajte ograjo na strehi strojnice, dimnik, reševalna čolna in jambor s podstav¬ kom in svetilkami (slika 21). Spodnji del tru¬ pa, streha kabine in letve na stenah kabine so bele barve. Vzdolž bokov lahko narišete rde¬ čo črto, še lepše pa bo, če letvico s prerezom 4 x I mm ukrivite po obliki trupa kot kaže slika 22. Da vam med zvijanjem ne bi počila, jo namočite v vročo vodo in počasi ukrivite, pomagate pa si lahko tudi s posebnimi klešča¬ mi, kakršne za izdelavo opiat na zgodovinskih ladjah uporabljajo ladijski maketarji. Če imate kaj odpadnih koščkov tankega sivega akrilnega stekla, jih z nekaj kapljicami sekundnega lepila nalepite na notranjo stran kabine (slika 23). Za »zasteklitev« oken lahko uporabite tudi trd plastični ovitek za zgoščen¬ ke ali debelejšo plastično folijo. Ko se barva posuši, trup modela s štiri¬ mi tankimi lesnimi vijaki pritrdite na podsta¬ vek. Streho strojnice nalepite na stranice; na streho nato nalepite jambor s podstavkom, poševen dimnik in reševalna čolna. Kabina se mora tesno prilegati odprtini v srednjem delu krova. Na koncu s tankimi vrvicami povežite pri¬ vez na kljunu z vrhom jambora; od tam na¬ peljite dve vrvici do zadnjih vogalov ograje, k ograji pa s štirimi vrvcami privežite tudi dimnik (slika 24). Vozle vrvic utrdite s kapljico 12 | oktober 2012 MODELARSTVO sekundnega lepila. Štrleče dele odrežite šele potem, ko je lepilo popolnoma suho. Upo¬ rabite oster modelarski nož ali ščipalnik za nohte. Kdor bo model postavil na knjižno poli¬ co, kjer bo služil kot okras, je z izdelavo za¬ ključil, spretnejši modelarji pa lahko mode¬ lu dodajo sidro, vitel za ribiško mrežo, signal¬ ne luči in sireno na strehi kabine, priveze, boje ob bokih, reševalne pasove, ime ladje in registracijo matičnega pristanišča ter še dru¬ ge podrobnosti, ki bodo obogatile videz iz¬ delka. Predelava modela za spuščanje po vodi Že na koncu I. dela navodil v prejšnjem Timu ste lahko prebrali, da za spuščanje mo¬ dela po vodi potrebujete 6-voltni elektromo¬ tor SPEED 280, os COMPACT za motor 280 (0 3 mm, M 2, I = 155 mm), dvolistni vijak (0 26 mm, M 2), smerno krmilo (30 x 22 mm) in komplet akumulatorskih baterij (7 x 1,2 V, 1100 mAh). Za ves našteti material (nam so ga za pripravo tega prispevka brezplačno opilki ne bi zašli v njegovo notranjost in ga poškodovali! Motor ne potrebuje posebne¬ ga podstavka, ampak zadostuje že kos 5 mm debele vezane plošče v obliki črke U (risba 26), ki ga nalepite na dno trupa tako, kot je prikazano na sliki 27. Ležišče motorja in pre¬ hod gredi skozi trup na zadnjem delu zalijte z dvokomponentnim lepilom. Ker je os krmila nekoliko predolga, jo je treba odžagati (slika 28), sicer bo na vrhu štr¬ lela nad krov. Da bi se plastična prirobnica na spodnji strani lepo prilegala, rob luknje po¬ snemite (sliki 29 in 30). Cevko na obeh koncih 25 HUMOR »Če tole predstavim kot projekt umetniške inštalacije na temo sta¬ nja našega ribištva, mogoče dobim nazaj denar za nov model!« odstopili v trgovini Mibo modeli v Lo¬ gatcu) boste tam ob upoštevanem 10-% popustu odšteli ne¬ kaj več kot 50 evrov. Spodnji del uto¬ ra na sredini poše¬ vnega dela dna trupa (2) z okroglo pilo nekoliko razširite, da boste skozenj la¬ hko z notranje stra¬ ni potisnili gred z osjo. Da bi na njen zgornji del mogli natakniti motor (sli¬ ka 25), odstranite nalepko in nekoliko popilite rob ohišja. Odprtine za zra¬ čenje med tem de¬ lom prelepite, da fini z zunanje strani zalijte z dvokomponentnim lepilom. Na zgornji konec osi krmila nata¬ knite ročico (slika 31) in jo močno zategnite, da se krmilo ne bo moglo prosto obračati. Le tako bo namreč mogoče nastaviti želeno smer vožnje modela. Spodnji del trupa modela je treba ustre¬ zno zaščititi, da vanj ne bi pronicala voda. oktober 2012 | 13 MODELARSTVO Zgolj barva za to ne zadostuje, saj je v raz¬ meroma debelih stranicah trupa kljub še tako pazljivemu lepljenju in brušenju goto¬ vo ostalo kaj špranj, ki jih je treba zakitati. Obstaja več različnih kitov za lopatico in za našo potrebo so uporabni prav vsi. Za na¬ našanje je najbolje uporabiti odsluženo ban¬ čno kartico iz trde plastike, ki je ravno prav prožna. Osušene prekitane površine obru¬ site z zelo finim brusilnim papirjem, nato pa pride na vrsto nanašanje akrilnega laka. Bar¬ ve te vrste se ponašajo s hitrim sušenjem, nimajo neprijetnega vonja, redčimo jih lahko z navadno vodo, pa tudi zamazane prste, ma¬ deže in čopič lahko operemo kar z njo. Pri prvem nanosu je treba akrilni lak razredčiti s tretjino vode, da globlje prodre v les. Ker je osušen nanos nekoliko hrapav, ga narahlo zbrusite s koščkom finega in že nekoliko iz¬ rabljenega brusilnega papirja. Ves postopek še dvakrat ponovite, nato pa sledi prekriva¬ nje površine z japonskim papirjem, ki igra vlogo nekakšne armature in preprečuje po¬ kanje lesa po tistem, ko je bil model v vodi. Iz pole japonskega papirja najprej odrežite kos ustrezne velikosti. Na površino modela nanesite akrilno barvo in nanjo položite od¬ rezani papir. Z rahlimi in enakomernimi po¬ tezami čopiča ga od sredine proti robovom pritisnite na podlago, pri čemer se izogibajte nastajanju gub. Ko je papir enakomerno pre¬ pojen in napet, ga pustite, da se popolnoma posuši. Ves postopek nato ponovite še na dnu in bokih. Pazite, da se posamezni trakovi japonskega papirja med seboj nekoliko pre¬ krivajo. Morebitne neravnine lahko popravi¬ te s kitanjem. S tem je trup pripravljen na sklepno barvanje. Ponudba akrilnih barv na oddelkih z bar¬ vami v blagovnih centrih z gradbenim mate¬ rialom je tako raznolika, da ne bi smelo biti težko izbrati najbolj ustrezne barve za model ribiške barke. Kar se tiče nanašanja, obstaja¬ ta dve možnosti: prva je s čopičem, ki žal ne omogoča popolnoma enakomernega nanosa, druga pa s pršilko (oz. zračnim peresom). Hi¬ tro sušeče akrilne barve v pršilkah so brez dvoma najboljša odločitev. V vsakem primeru je treba na površino nanesti najmanj dve pla¬ sti barve. Krov in površine v barvi lesa samo polakirajte z brezbarvnim lakom. Na priključka elektromotorja prispajkajte dve žici. Prvo speljite neposredno k enemu priključku baterijskega kompleta, drugo pa prek stikala (ki ga odvisno od izvedbe in veli¬ kosti pritrdite na primerno mesto na modelu) k drugemu priključku baterijskega kompleta. Baterije namestite v trup tako, da bo model čim bolje uravnotežen (slika 32). Najprimer¬ nejši ugrez lahko dosežete s koščki svinca, ki jih z dvokomponentnim lepilom nalepite na dno. Zaradi spredaj zaobljene oblike trupa in razmeroma šibkega motorja od modela seve¬ da ni mogoče pričakovati »glisiranja«, vseka¬ kor pa vam bo s svojo vožnjo po mirni vodni gladini poplačal ves trud, ki ste ga vložili v iz¬ delavo (slika 33). 14 I oktober 2012 NOVO NA TRGU Novo na trgu HELIKOPTER SOLE 4-kanalni helikopter je primeren za tiste, ki že poznajo osnove letenja ali letijo s simulator¬ jem. Priložena RV-naprava z 2,4 GHz omogo¬ ča brezskrbno letenje tudi zunaj v brezvetrju. Za model so na voljo vsi rezervni deli. Premer glavnega rotorja je skoraj 40 cm, model helikopterja pa meri v dolžino 38 cm. Li-lonska baterija zadostuje za približno 8 mi¬ nut letenja. V paketu je vse, kar potrebujete za letenje, razen šestih baterij velikosti AA za oddajnik. Cena kompleta je 89 EUR. POLNILNIK LKP AK6I0 - LCD Inovativna tehnologija je sedaj prisotna tudi v modelarskem polnilniku LKP AK6I0 - LCD. Polnilnik, katerega LCD-prikazovalnik je ob¬ čutljiv na dotik in omogoča grafični prikaz pol¬ njenja baterije, je primeren za polnjenje vseh vrst baterij za modelarstvo. Ker ima vgra¬ jen usmernik, ga lahko priklopite na 230 V, prav tako pa tudi na 12 V za polnjenje na tere¬ nu. Polnilnik omogoča polnjenje s tokom do 10 A (90 W) in praznjenje do 5 A. Cena polnilnika je 108 EUR. Modelar.si O3N in O3N, d. n. o. Goričica 41, 1230 Domžale tel.: 03 1/351 853 e-pošta: info@modelar.si www.modelar.si GRAUPNER HOTT MX-I2 Nova Graupnerjeva na¬ prava mx-l2 s svojimi šestimi proporcionalni¬ mi kanali (na voljo je osem kanalov) tudi iz¬ kušenejšim modelarjem omogoča zanesljivo vo¬ denje modelov. Upora¬ ba Graupnerjevega HoTT 2,4-GHz prenosa podat¬ kov zagotavlja popolno varnost prek dvo¬ smerne komunikacije med oddajnikom in sprejemnikom. Z vgradnjo dodatnega modula v oddajnik je omogočena tudi telemetrijo. Oddajnik ima pomnilnik za 10 modelov. Pro¬ gramiranje naprave je enostavno in podobno kot pri MC-19, MC-22, MC-24in MX-l6S.Vsa stikala so popolnoma programabilna - upo¬ rabnik lahko vsakemu posebej določi svojo funkcijo. Kontrasten grafični zaslon omogoča odlično preglednost nad nastavljenimi funkci¬ jami in trenutnim delovanjem naprave. Komplet vsebuje mikroračunalniški oddajnik Graupner HoTT mx-l2, že vgrajeni oddajni- ški akumulator Ni-MH 1500 mAh, sprejemnik HoTT GR-12 in oddajniški polnilnik. Tehnične lastnostni: mere (D x S x V) 190 x 175 x 115 mm, delovna napetost 3,4-6,0 V, frekvenčno območje 2400-2483,5 MHz, modulacija FHSS, skupna masa z oddajniškim akumulatorjem je približno 770 g, domet na¬ prave je okoli 4000 m, temperaturno obmo¬ čje uporabe pa -15 do +55 °C. Cena naprave je 189,90 EUR. ELEKTRO-ROOKIE S - HOTT Za začetnike je tu novi model rookie S, tokrat v izvedbi popolnoma pripravljen na let. Vsa oprema je že vgrajena, vključno s pogonom, servomehanizmi in sprejemnikom HoTT. Po razpakiranju modela in kratkem sestavljanju - zaradi praktičnosti transporta je krilo modela dvodelno, višinski stabilizator pa snemljiv-je po parjenju oddajnika in sprejemnika model pripravljen ne let. V sestavljanki dobite že izdelan model iz Graupnerjeve visokokakovostne pene solid- por z dvodelnim krilom z ogljikovim nosilcem in višinskim stabilizatorjem z možnostjo de- montaže, že vgrajenim pogonskim sklopom, ki ga sestavljata brezkrtačni elektromotor compact 260 7,4 V in krmilnik vrtljajev con- trol 18, vgrajenima servomehanizmoma C23I za smer in višino, pogonskim akumulatorjem Li-po, sprejemnikom HoTT GR-12, okrasnimi nalepkami in podrobnimi navodili z nazornimi fotografijami sestavljanja. Tehnične lastnosti: razpetina krila 1400 mm, površina krila 23,4 dm 2 , krilna obremenitev 25,6 g/dm 2 , dolžina modela 960 mm, masa modela približno 700 g in RV-funkcije - plin, krmiljenje po smeri in višini. Za komplet boste odšteli 179,00 EUR. ELEKTRO-JUNIOR PLUS S RFH Za malce zahtevnejše modelarje, ki osnovno letenje že obvladajo, je zanimiv novi model elektro junior - tokrat v izvedbi plus S RFH, ki je že popolnoma pripravljen na let. Vsa oprema je že vgrajena, vključno s pogonom, servomehanizmi in sprejemnikom HoTT. Vsebina sestavljanke: model iz Graupnerjeve visokokakovostne pene solidpor z vgrajenimi ABS-deli in deljivim krilom z ogljikovim no¬ silcem, vgrajen pogonski sklop HPD 35I5M s pritrjenim zložljivim propelerjem CAM, vgra¬ jenimi štirimi servomehanizmi DES 281BB MG in 28IBB, pogonskim akumulatorjem Li-po in sprejemnikom HoTT GR-12, okrasnimi na¬ lepkami, natančnimi navodili za sestavljanje modela z nazornimi fotografijami. Tehnične lastnosti: razpetina krila 1900 mm, površina krila 33,3 dm 2 , krilna obremenitev 25 g/dm 2 , dolžina modela 1120 mm, masa mo¬ dela približno 950 g, RV-funkcije - plin, krmi¬ ljenje po smeri, višini in nagibu. Cena kompleta je 339,95 EUR. MAKETE FMS: FVVI90-A8 IN ME BFI09F Zadnjo generacijo maket nemških bojnih letal iz druge svetovne vojne z razpetino 1400 mm odlikuje trdna konstrukcija z vložki iz ELSV, odlične letalne lastnosti in verodostojen vi¬ dez s številnimi detajli. Izbirate lahko med lov¬ cema focke wulf FVVI90-A8 in messerschmitt Bf 109-F. Za vzletenje s travnatega vzletišča priporočamo model focke wulf, ki ima precej širše podvozje in je med vožnjo po tleh, vzle¬ tanjem in pristankom mirnejši in bolje vodljiv. Obe »bojni ptici« odlikuje stabilen let, za si¬ mulacijo lovskega letenja pa zmoreta tudi ve¬ čino vseh klasičnih akrobacij. Čeprav gre za t. i. »stiroporca«, sta obe maketi lepo detaj- lirani. Tako imata izdelana kokpita, pobarva¬ ni figuri pilota, posnetek pravega propelerja, focke wulf posnetek kape propelerja in od¬ prtin za hlajenje pred zvezdastim motorjem, messerschmitt pa snemljiv dodatni tank za gorivo in uvlačljivo repno kolo. Modela sta že sestavljena, proizvajalec pa obljublja za to se¬ rijo modelov samo uro montaže z izvijačem. Sestavljanki vsebujeta že izdelani maketi iz visoko kakovostne pene EPO z vgrajenim brezkrtačnim pogonom BL 4250-KV500 in krmilnikom vrtljajev BL 65A (5 A SBEC), še¬ stimi servomehanizmi s kovinskimi zobniki (5 x 9-g MG in I x 17-g MG), električnim uv- lačljivim podvozjem, navigacijsko LED osvet¬ litvijo in pogonskim akumulatorjem Li-po 4S, 2600 mAh. Tehnične lastnosti: razpetina 1400 mm, dolži¬ na modela 1230 mm, RV-funkcije - plin, smer, višina, nagib, pristajalna zakrilca s počasnim premikom. Cena posameznega modela je 299,90 EUR. Mibo modeli, d. o. o. Tržaška cesta 87b, 1370 Logatec tel.: 01/759 01 01,041/669 I I I e-pošta: shop@mibomodeli.si www.mibomodeli.si oktober 2012 | 15 MODELARSTVO Gradnja modela FSR-V 7,5 cm 3 UROŠ ŠKOFLEK Letos je svetovno prvenstvo z radijsko vodenimi modeli motornih čolnov FSR-V potekalo od 28. 7. do II. 8. v kraju Dessau v Nemčiji, kakih 100 km pred Berlinom. Za ta nastop sem se odločil zgraditi nov tekmovalni model motornega čolna, ki ima podkrmni pogon z ladijskim vijakom in spada v kategorijo FSR-V do 7,5 cm 3 . Kalup čolna je prej v 3D-načinu računalniško skonstruiral prijatelj ladijskega mo¬ delarja in reprezentanta Sama Golavška, Kalup je bil nato izdelan iz poliestra in steklenih vlaken, ki nam jih je darovalo podjetje Veplas iz Velenja. Kalup je sestavljen iz desetih plasti nanosa smole, da obdrži ustrezno trdoto, potrebno za izdelavo odlitkov modela za vožnjo. Tekmovalci težimo k čim lažjemu modelu čolna, ki bi se hkrati odlikoval s čim več oprijema med vožnjo po vodi, a vseeno imel takšno hidrodinamiko, da omogoča lepo drsenje in čim manj obremenjuje po¬ gonski agregat. Tako sva se s konstruktorjem odločila izdelati čoln iz kompozitih materialov - epoksidne smole, tkanine iz ogljikovih vlaken s površinsko maso 100-120 g/m 2 - ter zaradi prožnosti dodanih še steklenih vlaken. Poskusila sva ga čim bolj okrepiti s strani, kjer se predvideva največja možnost trkov z drugimi modeli. Uspelo nama je narediti zelo napreden model dolžine 101 cm in širine 39 cm za tovrst¬ na tekmovanja doma in v tujini. Dolžina modela je na prvi pogled videti malce krajša glede na običaj¬ ne modele te kategorije, a se to nadomesti z zaobljenim sprednjim delom, kar praktično pomeni podaljšanje modela za okoli 2-3 cm. Zaobljen sprednji del čolna omogoča precejšnjo pridobitev, a le v pri¬ meru izdelave čolna s pomočjo računalniške tehnologije (slika I). Trki med modeli ali modeli z bojami so skoraj neizogiben del tega športa, saj na isti progi naenkrat tekmuje po 12 tekmovalcev. Vozi se dve kvalifikacijski vožnji po 20 minut po progi, ki jo je določila NAVIGA (mednarodna organizacija za navtično modelarstvo) in je enaka za vsa tekmovanja FSR-V. Model sem najprej po zunanjem robu odlitka oblepil s papirnatim (ličarskim) lepilnim trakom, kar je preprečilo iztekanje epoksidnega polnila pri spajanju (slika 2). Sledilo je lepljenje zgornjega in spodnjega dela čolna s pomočjo karbonske in steklene tkanine ter zapolnjeva¬ nje vrzeli z epoksidno smolo z dodatkom bombaža. Dodatna stranska ojačitev je bila prav tako narejena iz karbonske in steklene tkanine ter zalita z epoksijem in dodanim bombažnim polnilom. Seveda je bilo treba prej vse površine, na katere sem nanašal epoksidno smo¬ lo, dobro očistiti z razredčilom ter jih obrusiti, da so se lahko sloji tkanine medsebojno lepo sprijeli in je konstrukcija dobila ustrezno trdnost in kompaktnost (sliki 3 in 4). Vsak model čolna ima v trupu narejene prekate, ki preprečujejo potopitev modela v primeru prevračanja med tekmo, hkrati pa zadr¬ žujejo vodo, da servomehanizmi in sprejemnik ostanejo na suhem v RV-prostoru. Prekati čolna so narejeni iz karbonskih plošč debeline 2 mm in so tudi ojačitev modela pri stranskih naletih. Za predelne stene sem uporabil plošče v kombinaciji karbon-pena-karbon debeline 4 mm (sliki 5 in 6). V vsak model je treba vgraditi pogonsko gred, na katero se pritrdi ladijski vijak (propeler), ter smerno krmilo za vodenje modela (slika 7). Ker so modeli hitri in okretni, saj se morajo obrniti za 90° pri hitrosti 70 km/h, so vsi strojni deli narejeni zelo robustno. V ta namen sem se te komponente raje odločil narediti sam, kot pa vgraditi kaj komercial¬ nega. Pri tej zvrsti športnega modelarstva komercialne komponente 16 I oktober 2012 MODELARSTVO večinoma ne trajajo prav dolgo, običajno ne zdržijo niti ene tekme. Ohišje krmila je tako narejeno iz aluminija in omogoča dvojno uležaje- nje krmila, ki je iz nerjavnega jekla. Iz istega materiala morata biti tudi ohišje gredi in pogonska gred, saj so ti deli ves čas v vodi. Po vgradnji postaneta krmilo in os neločljivi sklop modela čolna in sta vgrajena v model, dokler se ta uporablja. Dopuščata tudi rahle trke, po katerih se zamenjajo samo premični in vrtljivi deli, medtem ko je ohišje trajno vgrajeno in se ga skoraj nikoli ne demontira. Tako sem vse omenjene dele previdno prilepil na točno določena mesta in spoj dodatno okrepil s karbonsko tkanino (sliki 8 in 9). Ko sem izdelal in prilepil v model ta dva po mojem mnenju najpo¬ membnejša dela, je bilo treba pripraviti še nosilce motorja - v mojem primeru je to izvedeno prek zobniškega reduktorja, da lahko poljubno zmanjšam vrtljaje propelerja - in cevke za vodno hlajenje motorja (sli¬ ka 10). Nato sem vgradil še nivojski rezervoar in rezervoar goriva ter dodal še nekaj obtežbe. Predvideval sem, da bo končna skupna masa modela okoli 4,5-5 kg, kar mi je tudi uspelo. Prerazporedil sem še uteži znotraj čolna (kom- penzatorje vrtilnega momenta), tako da je težišče modela nekje na 41-39 % dolžine modela. S tem sem dobil lepo vodljiv model z dobro maksimalno hitrostjo (slika 11) in odločnimi izhodi iz krivine okoli boje. Za pogonski agregat sem predvidel motor Marine 7,5 cm 3 A/A.45 (znamka AXE-Rossi Alan Hops exclusive) z močjo 4,5 KM na gorivo metanol-nitrometan-ricinus (slika 11). Prestavno zobniško razmerje je I : 1,53, model pa potiska propeler MOCOM 2227. S to kombinacijo je model dosegel hitrost 70 km/h in omogoča gladko zavijanje, pospeše¬ vanje in prehitevanje tudi v najtežjih pogojih tekme. Čoln sem preizku¬ sil še z motorjem CMB RS.45, kar je prav tako primerna kombinacija. oktober 2012 | 17 MODELARSTVO Dinamično jadranje MATEJ OGRINEC Dinamično jadranje (angl. dynamic soa- ring) je vrsta pobočnega letenja z jadralnimi modeli letal. Začetnik tovrstnega letenja je Američan Joe Wurts, ki je znan po tem, da je zmagal že v vseh tekmovalnih kategorijah, ki obstajajo v RV-jadralnem modelarstvu. Joe je spoznal zakonitosti dinamičnega jadranja med tekmo v zračnih bojih z modeli letečih kril na gori Parker v Kaliforniji, ki ima zaob¬ ljen vrh, a strmini na obeh straneh. Piloti so vedeli, da je na drugi strani hriba turbulent¬ no ozračje in da se ga je med pristajanjem najbolje izogibati. Joe Wurts je med tekmo zapeljal v zavetrno stran hriba in opazil, da se je njegovo leteče krilo vrnilo s večjo hi¬ trostjo, kot pa jo je imelo pred vstopom v zavetrno stran. Pozneje je Joe teoretiziral, kako je prišlo do takšnega pojava, in to je privedlo do dinamičnega jadranja (DS), ka¬ kršnega poznamo danes. Model jadralnega letala pospešuje let iz zavetrne strani proti vetrni strani hriba tako, da črpa energijo iz dveh različnih zračnih mas, ki se gibljeta z različno hitrostjo. Dosežene hitrosti se vpi¬ sujejo na spletni portal www.rcspeeds.com. Meritev mora biti narejena z radarsko pišto¬ lo. Kako poteka doseganje rekordnega leta, si lahko ogledate na posnetku: http.7/vimeo. com/l 952494. Skratka, dinamično jadranje je zelo hitro, in to tako hitro, da hitrosti krepko preseže¬ jo hitrosti modela, ki leti samo na sprednji strani hriba. Za ilustracijo naj povem, da je trenutni svetovni rekord v dinamičnem ja¬ dranju 801 km/h. Da ustvarimo pogoje za takšne dosežke in dinamično jadranje, pa je nujno potreben oster greben, kakršen je pri¬ kazan na sliki I. Teorija letenja (slika I) Recimo, da model brez zračnega upora leti proti zavetrni strani s hitrostjo 50 km/h. Pobočni veter piha s hitrostjo 10 km/h. Naš model tako leti s hitrostjo 60 km/h (50 km/h + 10 km/h), naredi 180-stopinjski ovinek proti hribu in ko na vrhu znova leti skupaj z vetrom, ga ta znova pospeši za hitrost, s ka¬ tero piha (60 km/h + 10 km/h) = 70 km/h. Ko model konča drugi krog, dosega že hitrost 80 km/h, v naslednjem 90 km/h itd. Bolj kot piha, hitreje model pospešuje iz kroga v krog. Kako začeti Na začetku letimo proti vetru, da prido¬ bimo na višini. Ko se prepričamo, da na zave¬ trni strani hriba ni pohodnikov ali gledalcev, je čas za prehod na drugo stran hriba. Hitrejši kot bo model pri vstopu, hitreje bomo lahko dosegli najvišjo hitrost modela. Ko model prebije turbulentno območje, začnemo za¬ vijati proti hribu navzgor. Ko spet preletimo mirno ozračje, ob preboju zaslišimo značilen zvok in začnemo obračati proti zavetrni stra¬ ni. Sprva je priporočljivo izvajati samo vstope Slika 3. Model stormchaser je s svojimi 325 km/h peti na svetu v kategoriji 120 cm 18 | oktober 2012 MODELARSTVO in izstope iz zavetrne strani, da dobimo ob¬ čutek za okolje za hribom in da zaznamo, kje se nahaja turbulentno območje. Ko zberemo dovolj informacij o dogajanju v zraku, je čas za prve kroge dinamičnega jadranja. Na za¬ četku vstopamo v krog počasneje in letimo v velikih krogih. Ko se privadimo na hitrosti in pospeševanja, kroge zmanjšamo in obrača¬ mo bolj agresivno. Potrebne je kar nekaj vaje, da dobimo občutek za najprimernejšo linijo letenja. V uvajalnem obdobju utegnemo raz¬ biti kar nekaj modelov, zato je najbolje, da se odpravimo na dinamično jadranje z nekom, ki je to že počel in dobro ve, kje in kako se tako leti. Za učenje takega letenja in za kakovo¬ stno dinamično jadranje je potrebna primer¬ na lokacija brez stranskega vetra in močnih zračnih rotorjev. Na sliki 2 je prikazano, kako je videti preletena pot modela v krogu dina¬ mičnega jadranja. Primerni modeli V osnovi je vsak model sposoben dinami¬ čno jadrati. Vprašanje je le, do kakšne mere bo model zdržal visoke hitrosti in kljubo¬ val silam, ki nastajajo med kroženjem. Težji kot je model, večja bo njegova hitrost. Vi¬ sokokakovostni modeli imajo vgrajen balastni sistem, v katerega lahko nalagamo uteži in s tem povečujemo krilno obremenitev glede na pogoje, v katerih letimo. Resni jadralni mode¬ li za dinamično jadranje, ki letijo s hitrostjo prek 400 km/h, imajo krilno obremenitev okoli 60 g/dm 2 in več. Kategorije modelov za dinamično jadranje se razlikujejo glede na obliko modela, pri čemer ločimo modele klasičnih ob¬ lik in leteča krila. Modeli za dinamično jadranje so zgrajeni pretežno iz kom- pozitnih materialov. Obstaja pa tudi t. i. kategorija »foamy«, kjer so modeli iz¬ delani iz penastih materialov, kot so npr. stiropor, sti- rodur, EPP ..., ki je najbolj razširjena in najcenejša med vsemi. Rekord med lete¬ čimi krili, zgrajenimi iz stiropora, ima model JW 60, ki je dosegel hitrost 376 km/h. Grad¬ njo podobnega modela bomo opisali tudi v eni od prihodnjih številk revije TIM. Modeli za dinamično jadranje morajo imeti zelo močno krilo, močne servomeha- nizme in povezave s krmilnimi površinami brez zračnosti. Izdelani so večinoma v kalupih in v samogradnji. Eden od takšnih modelov je stormchaser, s katerim leti moj brat Simon (slika 3), ki si trenutno lasti slovenski rekord v dinamičnem jadranju (prek 300 km/h). Najhitrejši jadralni model je kinetic 100 DP, ki je zmogel 801 km/h. Model je na ogled obi¬ skovalcem Nemškega tehničnega muzeja v Munchnu. Mesto v muzeju je dobil kot najhi¬ trejši jadralni model na svetu (slika 4). Viri in informacije Kogar zanima več o dinamičnem jadra¬ nju pri nas, lahko obišče spletni portal mo- delarji.com - letalska sekcija - pobočno le¬ tenje - DS letenje. Tam so zbrani podatki o domačih rekordih, predstavljeni so modeli naših modelarjev in še veliko več. Dodatne informacije lahko dobite tudi na nasle¬ dnjih povezavah: www.tmfc.org.uk/ds/dar kside.html, http://forum.modelarji.com/vi- ewforum.php?f= 151, www.aeroexperiments. org/dynamicsoaring.shtml in www.rcgroups. com/dynamic-soaring-126/. uredniški izbor zabavnih tehnologij * Linux bejba v vsaki številki •Brezplačna dostava revije + DARILO Letna naročnina - 21 številk revije NAROČI ZDAJ: GSM 041 393 830 | 040 220 9111 narocnine@nevtron JSB ključ 8GB .si | TEL 01 620 88 03 MICHAEL FREEMAN FOTOGRAFOV POGLED ZAKAJ? Dvakrat mesečno KN J est —- oktober 2012 | 19 MAKETARSTVO Gradnja železniške makete Southern Railway (4. del) VOJKO TRAVNER Gradnja makete Gradnjo lahko začnemo, kjer pač želimo in kolikor nam dopuščajo finančna sredstva, namenjena izdelavi makete. Pomembno je le, da se držimo naslednjega zaporedja opravil: 1. izdelava nosilne ploskve najnižjega nivoja (če je maketa večnivojska), 2. vgradnja mostov, predorov, čistilnih ja¬ škov, obračališč za lokomotive itd., 3. polaganje in pritrjevanje tirov na najnižji nivo in nato postopoma navzgor, 4. električne povezave, 5. preizkus delovanja, 6. postavitev zgradb, 7. izdelava pokrajine, 8. prehod na naslednji nivo in nadaljevanje po enakem zaporedju kot prej. Pri izdelavi rokovnika upoštevajmo na¬ slednje ugotovitve. Znani ameriški maketar in teoretik Paul J. Dolkos je v svoji dolgoletni praksi pri gradnji maket prišel do zanimivih zaključkov o trajanju posameznih del: Ta preprosta tabela nam lahko pomaga pri časovni razporeditvi posameznih del. Seveda so možna tudi odstopanja, kar je odvisno od naše spretnosti in vneme. v merilu I : 160. Takšne natiskamo na nava¬ den bel papir, jih previdno izrežemo, vendar samo na mestih, ki so označena z nepreki¬ njeno črto, in z lepilnim trakom prilepimo na vezano ploščo. Prekinjena črta pomeni mejo postavitve vzpetine, strugo potoka ali mesto postavitve kakega drugega objekta. Skratka, to so pomožne črte in ob vsaki taki črti je tudi opis pomena, tako da ne bo težav pri se¬ stavljanju oz. gradnji makete. Sledi kopiranje načrta na plošče in po¬ zneje označitev orientacijskih točk na nosil¬ no ploščo. Potrebni so še določeni popravki krivulj in preverjanje dimenzij z metrom ali kakim drugim merskim pripomočkom. Številke na določenih mestih nivojskih plošč pomenijo, da se tu stikata dve plošči, in sicer obe z enakima številkama. Črkovna oznaka pa pomeni orientacijo plošče: vse črke A se »pokrijejo« med sabo, prav tako vse črke B itd. Poseben pomen ima črka Y, ki se nahaja tik ob krožcu s križcem v sredini. To so vertikalne orientacijske točke, ki se pokri¬ vajo na vseh nivojih. Izrežemo tudi vse dele znotraj plošče, da bo ta lažja in bomo skoznje lahko speljali ži¬ čne povezave ali imeli dostop do mest, kjer bo treba opraviti kakšno delo. Nivojske plošče Našo maketo sestavljajo trije nivoji. Med njimi so leseni pasovi, ki s tiri povezujejo nivoje med seboj. Vsak nivo je drugačne ve¬ likosti in oblike, prilagojen zahtevam tirne situacije in pokrajine. Načrt vsebuje točno narisane vse nivojske plošče in tudi povezo¬ valne pasove. Material je v obeh primerih ve¬ zana plošča, različnih debelin, ki je lahko to¬ polova (zelo lahka in mehka), ali bukova (težja in trša plošča). Debelina osnovne nivojske plošče nivoja 0,0 je 12 mm in je iz bukovine. Debelina drugih dveh, ki sta topolove vezane plošče, pa je 6 mm. Načrti so narisani s programom Corel Draw v dejanski velikosti makete, torej točno Operacijska shema Središče makete je papirnica Bovvater Mili. Ta potrebuje poleg osnovne surovine lesa, še vodo, aditive (dodatke), kaolin in se¬ veda redno dobavo rezervnih delov ter raz¬ lična goriva in maziva za stroje papirnice. Vsak obrat ob progi kot tudi premikalna postaja ima svojo operacijsko shemo. Označevanje vlakov in prometne listine Če želimo posnemati delovanje pravih že¬ leznic, moramo to točko brezpogojno upo¬ števati in spoštovati njeno vsebino. Vlaki, ki vozijo na maketi, so označeni po vzorcu pravih vlakov. Te označbe niso napisane na nobenem delu vlaka, ampak so samo admini¬ strativne oznake vlakov, ki se pojavljajo v vseh tabelah, voznorednih knjižicah, grafikonih in odpremnih listih. Na ta način lahko enostav¬ no poiščemo sestavo vlakovne kompozicije, vlečno lokomotivo, smer vožnje, uro odhoda in vrsto tovora. Osnovna orientacija označevanja vlakov je smerna, v tem primeru od severa proti jugu in obratno. Kadar se držimo voznorednih knjižic in tabel, se nam ni treba bati zmede na maketi. Za vsak vagon bomo vedeli, kaj vsebuje oz. prevaža in na katero postajo je namenjen, torej, v katero vlakovno kompozicijo ga pri¬ klopimo. Preden bomo začeli uporabljati, bomo morali še določiti časovni popravek in ničelni čas, ki sta podrobneje opisana v poglavju Ope¬ rativnost makete. Za varno in brezhibno vožnjo vlakov ali preden maketa oživi moramo imeti priprav¬ ljen dnevnik opravil oziroma delovni načrt, najbolje za vsak dan posebej. Ta vsebuje vse prej naštete naloge in opravila nas železničar¬ jev na maketi. Potniškega prometa na maketi SR (Southern Railway) ni. Vsebino ene dnevne delovne sheme ime¬ nujemo tudi sezona in obsega: - voznoredno knjižico za glavno progo - to¬ vorni promet, - vozni red med krajema Cleveland in Bo¬ vvater Mili, - evidentiranje tovora vseh vagonov na po¬ stajah in kaseti (odpremni listi) in premi¬ kalna dela v industrijskih območjih (BM in ADM), - periodični pregled stanja vseh prog, - druga pomožna dela na postajah in v ne¬ posredni bližini proge. Po številu nalog, ki jih zahtevajo vsako¬ dnevna opravila na maketi, je treba pripra¬ viti delovno shemo za vsak dan posebej, da dogodki potekajo nemoteno. Vsaka maketa mora imeti vodjo, ki ga imenujemo tudi od¬ pravnik (dispečer) in z delovno shemo uskla¬ juje naloge med seboj, skrbi za nadzor pro¬ meta ter dovoljuje uvoze in izvoze vlakov na postaje. Opozorilo: Na nevarnih mestih, kjer se proga odcepi v stransko ali industrijsko, lahko kretnice zavarujemo z mehanskim ali mehan- sko-električnim zaklepom, da pomotoma ne pride do nenadzorovanih prehodov vlaka. Evidenčni karton (slika I) Vsak vagon ali lokomotiva, ima svoj evi¬ denčni karton. Na njem so zabeleženi nasled¬ nji podatki: 20 | oktober 2012 MAKETARSTVO - V sredini je logotip železniške družbe SR, ki upravlja promet na maketi. - Na levi strani kartona je napisana vrsta vagona. V tem primeru je to tovorni va¬ gon (Freight Car). - Na desnem robu je njegova številka (# 718812), ki je enaka kot na stranici vagona. - Prikazana je tudi fotografija vagona. - Sledi oznaka vrste vagona glede na kon¬ strukcijo oziroma funkcijo (Box Car). - Povsem spodaj so inicialke železniške družbe (SOU = SR = Southern), kateri pripada vagon. Dimenzije evidenčnega kartona so 12,7 x 8,9 cm, kar je velikost fotografskega papirja. TOVORNI VAGON #718812 BOX CAR Voznoredna knjižica Voznoredna knjižica vsebuje številko in vrsto vlaka, vsebino tovora, razdaljo med postajami in postajališči, ter čase odhodov s postajnih mest. Odpremni list Vsak vagon je namenjen prevozu določe¬ nega tovora, vsak ima svojo številko in svojo ciljno postajo. Ker si je nemogoče zapom¬ niti tolikšno število podatkov, v ta namen uporabljajo odpremne liste, ki povedo vse o vlaku: koliko vagonov je v kompoziciji, kam so namenjeni, kaj prevažajo in vrstni red pri¬ klopa vagonov. Smiselno je, da so vagoni z enakim tovorom priključeni drug za drugim, razen kadar so ciljne postaje različne. Na odpremnem listu levo in desno zgoraj je logotip železniške družbe Southern Rail- way, ki izvaja vlakovni promet. V sredini med obema logotipoma je ime makete. Pod njim je zaporedna številka odpremnega lista: BM 2 pomeni, da je odhodna postaja vlaka papirni¬ ca Bovvater Mili. Pod številko I je vpisan vagon družbe SR. Številka pomeni, da je to prvi vagon, takoj za lokomotivo. Naslednji stolpec evidentira številko vagona, ki je v celoti II6465. Sledi Kako je videti vzorec izpolnjenega odpremnega lista, prikazuje zgornja tabela. Zadnji stolpec določa tir, na katerem vagon na ciljni postaji odklo¬ pimo (tir 202). Odpremni listi vse¬ bujejo 1 2 vrstic, kar po¬ meni, da so pripravljeni za vlakovne kompozici¬ je z največ I2 vagoni in temu primernim števi¬ lom vlečnih lokomotiv. To seveda velja za ma¬ keto Southern Railway. Iz vsega navedene¬ ga lahko sklepamo, da za vsak vlak oziroma vlakovno kompozicijo potrebujemo svoj od¬ premni list. Ce kdo od bralcev želi, da mu pripravim odpremni list v merilu I : I, naj mi to sporoči (travnerv@gmail.com) in brezplačno bo pre¬ jel vzorec odpremne¬ ga lista v formatu doc. in pdf. Na sliki 3 je pri¬ kazan primer označe¬ vanja pravega vagona družbe SR. Vrste tovornih vagonov in njihove kratice stolpec, ki opisuje vrsto vagona (XM - Box Car). Vsebina tovora je v tem primeru papir. Zelo pomembna točka je ciljna postaja vsake¬ ga vagona in je v tem primeru CL (Cleveland). Ameriško združenje železnic (AAR) je dolo¬ čilo praktične okrajšave tovornih vagonov, ki so prisotne v vseh prometnih listinah in do¬ kumentih. Vedno več železniških modelarjev oktober 2012 | 21 MAKETARSTVO uporablja enake kratice v svojih odpremnih in operacijskih listih pri izvajanju prometa na maketah. Lokomotivska oskrba Vsak stroj potrebuje občasne in redne preglede ter vsakodnevno oskrbo za brezhib¬ no delovanje. Progovna inšpekcija Težak tovor, ki se vsakodnevno prevaža na progi proti jugu in severovzhodu in po in¬ dustrijskih tirih, zahteva občasni pregled pro¬ ge, ki ga opravlja lokomotiva z inšpekcijskim vagonom. Druga dela na in ob progi Sem spada obnova poškodovanih tirov ali pragov, odstranjevanje ovir s proge in podob¬ na dela. Manever Manever je operacija, ki pomeni krajšo vožnjo vlaka ali samo premikanje vlaka na določenem progovnem odseku. Manevri se izvajajo na progah industrijskih obratov, pre- mikališčih in na železniških postajah. Name¬ njeni so sestavljanju in razstavljanju vlakovnih kompozicij. Manever je zahtevna operacija in je opre¬ deljen: - časovno z dolžino operacije - vozni red in grafikon, - številčno s premikanjem določenega šte¬ vila vagonov, - prostorsko, pri čem je točno določena dolžina posameznih tirnih odsekov, ki so na voljo za razstavljanje, premikanje in se¬ stavljanje vagonov. Na sliki 4 vidimo značilen prehod čez pro¬ go, opremljen z zapornicami. Zanimiva je ta¬ bla na vrhu droga, kjer poleg nedvoumnega napisa »prečkanje proge«, še en napis opo¬ zarja na število tirov, ki jih moramo prečkati, v tem primeru tri. Tehnični listi in vsa druga dokumentacija voznega parka so opremljeni z logotipom SR. Operacijska shema je sestavljena iz spo¬ daj navedenih listin, ki se uporabljajo v zapo¬ redju kot so napisane: 1. vozni red ali urnik vožnje, 2. grafikon vožnje/preglednica voženj vseh vlakov ene sezone, 3. odpremni list, 4. operacije na posameznih odsekih. Kodiranje v praksi pomeni okrajšave za posamezna območja na maketi, kraje in ob¬ jekte ter zanje navaja barvno lestvico. Vse to je za lažjo prepoznavnost določenega segmenta makete oziroma označuje, kam kaj spada. Zaradi boljše preglednosti in ločevanja posameznih odsekov makete so oznake na krmilnem pultu prikazane z barvno lestvico. V naslednji številki Tima se bomo podrob¬ no seznanili z načrti za gradnjo makete SR. Kodiranje 22 | oktober 2012 MAKETARSTVO Vgradnja zvočnega dekoderja v RailAd model SŽ 541 IGOR KURALT Poleti je na trg prispel v omejeni seriji 555 kosov model lokomotive SŽ 541-101 v merilu I : 87 (HO) avstrijskega proizvajalca RailAd, ki je poslikan z reklamo družbe Svvarovski (slika I). Prava lokomotiva je v reklamni po¬ slikavi Svvarovski po naših tirih vozila med leti 2009 do 2011. V seriji modelov jih je 55 predvidenih za sistem AC z izmeničnim na¬ pajanjem in so že serijsko opremljeni z ESU- -jevim digitalnim dekodirnikom LokPilot ge¬ neracije V4, preostalih 500 kosov pa je name¬ njenih za sistem DC in so brez dekodirnikov. V zadnjih nekaj letih v svet modelnih želez¬ nic čedalje bolj prodira digitalno vodenje loko¬ motiv na maketah. Ker pa so modeli RailAd predvideni za analogni sistem DC, ne morejo biti digitalno vodeni in je vanje treba vgraditi digitalni dekodirnik, kar lahko naredimo sami. V takem primeru moramo najprej z mo¬ dela sneti ohišje. Postopek snemanja ohišja opravimo, kot kaže slika 2. Na spodnjem delu modela lokomotive ohišje na rahlo za nekaj milimetrov razmaknemo narazen, kot prika¬ zujejo rdeče puščice. Nato ohišje dvignemo s podvozja v smeri modrih puščic. V modelu je na sredini nad pogonskim motorjem nameščeno tiskano vezje, ki ima na Slika I. RailAdov model lokomotive SŽ 541-101 z reklamno poslikavo Swarovski v merilu I : 87 (HO) ima možnost vgradnje digitalnega zvočnega dekodirnika. 21-polnem MTS-vmesniku vgrajen DC-mosti- ček (slika 3), ki pri enosmerni napetosti med vožnjo naprej in nazaj upravlja sprednje in zadnje žaromete. Za posodobitev modela je treba DC -mostiček zamenjati z dekodirni¬ kom, zato DC-mostiček previdno snamemo z vmesnika (slika 4). Pri digitalnem vodenju modela se lahko odločamo za ESU-jev dekodirnik LokPilot četrte generacije, ki ima serijsko nameščen 21-polni MTS-vmesnik (slika 5). S tem deko¬ dirnikom poleg vožnje nadziramo še funkcijo žarometov z dodatnimi lučmi, luč v kabini, ranžirno hitrost in izklop zavornega učinka. Pri modelu za sistem AC je takšen dekodirnik že serijsko vgrajen (slika 6). Model lokomotive lahko nadgradimo tudi z zvokom. Pri tem uporabimo zvočni deko¬ dirnik ESU LokSound V4 z originalnimi zvoki, ki ga lahko kupimo pri podjetju RailAd. Za takšen poseg poleg dekodirnika ESU LokSo- oktober 2012 | 23 MAKETARSTVO und V4 (slika 7) potrebujemo še nekaj orodja: manjši križni izvijač, pinceto ter spajkalnik manjše moči s fino konico. V modelu lokomotive je nad podstavnim vozičkom že pripravljen prostor za zvočnik. Kot je z rdečimi puščicami prikazano na sli¬ ki 8, s križnim izvijačem odvijemo dva vijaka. Da lažje snamemo pokrov, iz ležišč v smeri modrih puščic odstranimo žice. Nato sname¬ mo pokrov (slika 9) in opazimo že pripravljen prostor za zvočnik velikosti 20 x 40 mm. Zvočnik nataknemo na štiri zatiče (slika 10). Dve žici iz zvočnika dolžine približno 6 cm prispajkamo na že pripravljena kontakta na tiskanem vezju SP+ in SP- (slika 11). Električ¬ ne žice potisnemo nazaj v utore (slika 12) in jih pri tiskanem vezju poravnamo (slika 13), da nas pozneje ne bodo ovirali pri montaži ohi¬ šja na podvozje. Na 21-polnem MTS-vmesnik nataknemo LokSound dekodirnik (slika 14). Na vtičnici in vtiču vmesnika manjka enajsti pin, kar je orientacija, da pravilno nataknemo dekodirnik. Pri nameščanju ohišja nazaj na podvozje pazimo, da ne poškodujemo žic (slika 15), ki izhajajo iz tiskanega vezja na ohišje lokomo¬ tive. Namenjene so povezavi z zgornjimi ža¬ rometi in lučmi v kabini. Prav tako moramo paziti, da ohišje na obeh straneh, pri kabinah in stopnicah na podvozju, istočasno in ena¬ komerno pritisnemo na podvozje (slika 16 in slika 17). Če pri tem opravilu nismo dovolj previdni, lahko pride do poškodb modela. 24 | oktober 2012 MAKETARSTVO Nazadnje nam preostane le še, da opravi¬ mo test modela prek digitalne centrale, ki jo uporabljamo na maketi, in preizkusimo vseh 21 funkcij, ki so na voljo v dekodirniku Lok- Sound V4. V mojem primeru je bila to ESU- -jeva digitalna centrala ECoS (slika 18). Poleg voznih in zvočnih funkcij preizkusimo tudi luč v kabini (slika 19), ki gori samo v smeri vožnje naprej. V digitalnem sistemu lahko neodvisno od hitrosti prižigamo in ugašamo žaromete sprednjih belih luči (slika 20), na sprednji stra¬ ni v smeri vožnje pa dodatno vključimo dolge luči (slika 21). Poleg sprednjih belih žarome¬ tov ima lokomotiva tudi zadnje rdeče ža¬ romete (slika 22). Opozorim naj na vklop funkcij, ki jih nudijo druge digital¬ ne centrale. Če cen¬ trala dopušča ko¬ mando za 4, 8 ali 16 dodatnih funkcij jih bomo lahko izkori¬ stili samo toliko, kot jih je na centrali. Sam s tem nisem imel težav, saj je ESU- -jeva centralo ECoS trenutno najsodob¬ nejša centrala v sve¬ tu modelnih žele¬ znic in jo bomo v eni od naslednjih šte¬ vilk predstavili tudi v reviji TIM. oktober 2012 | 25 MAKETARSTVO Izdelajmo diorame z Nochovimi gradivi (Zdel) PRIMOŽ DEBENJAK Foto:Andrej Kogovšek Čeprav je zima, upajmo, še daleč, me je zamikalo narediti zasneženo smreko, ki bo nekoč del vinjete z dvema figurama. Smreko sem naredil podobno kot pred nekaj leti, ko sem jo predstavil v Timu, le da sem tokrat zaradi teže snega naredil malo bolj povešene veje. List papirja formata A4 sem primerno zvil v stožčasto obliko in ga točkovno pritrdil s cianoakrilatnim lepilom. Spodaj sem odrezal odvečni papir in tudi tega zvil v še nekoliko manjši stožec, ki sem ga potem prilepil na vrh večjega. Nato sem tako oblikovano »deblo« premazal z nerazredčenim akrilnim lakom ter po njem takoj potresel čaj iz filtrskih vrečk. Posip sem pustil, da se je približno dva dni sušil, potem pa sem ga zbrusil zgrobim brusil¬ nim papirjem, da je površina postala podob¬ na pravi smrekovi skorji. Z vrtalnikom sem zvrtal luknje za veje in deblo pobarval s pri¬ merno temno barvo, zmešano iz čokoladno rjave in temno sive. Upoštevati moramo, da smreke - drugače kot bori - nimajo rdečka- storjavih debel. Veje sem tako kot pri prvi smreki izdelal iz posušenih rastlin gadovca, ki sem jih nabral pred nekaj leti in so mi bile doma že nekaj časa v napoto. Prednost tega rastlinskega ma¬ teriala, ki ima veliko drobnih bodečih dlačic, je zelo realistična struktura, po drugi strani pa je zoprno, da te dlačice bodejo v prste, zato je treba biti pri delu precej previden. Veje sem pred namestitvijo oziroma pričvr- stitvijo pobarval s primerno temno zeleno barvo. Zaradi značilne drobne strukture, ki spominja na smrekove iglice, popijejo zelo ve¬ liko barve, tako da jih je priporočljivo barvati večkrat zapored. Veje, ki sem jih ustrezno zašilil, sem s cianoakrilatnim lepilom prilepil v zvrtane luknje v deblu, ki sem ga pred tem prilepil na podstavek. Podstavek je sestavljen iz kvadratnega okvirja in Nochovega kartona Terra-Form Panzerkarton za oblikovanje po¬ krajine. Smreka seveda še ni popolnoma kon¬ čana, malo bom še popravil vrh, vendar šele na koncu, ker je to najobčutljivejši del, in iz ustrezne mase izdelal korenine. Potem je prišla na vrsto izdelava snega. V programu podjetja Noch najdemo »struktur¬ ni sneg« (Strukturschnee 6 1 164), ki sem ga ho¬ tel preizkusiti. To je cementni malti podobna bela pasta, ki ostane bela tudi, ko se posuši, in se malce lesketa. Ta sneg sem s širokim čo¬ pičem začel nanašati na veje, pri tem pa še nisem vedel, kaj se bo izcimilo. Pokazalo se je, da je s tem materialom najlažje ponazoriti sveže zapadel sneg (nekje okrog 10 cm sne¬ žne odeje), ki se je deloma oprijel vej, deloma pa že pada z njih. Ko se pasta začenja sušiti na čopiču, nastajajo grudice, ki zelo spominja¬ jo na kepe svežega snega. Na zgornjo stran vej sem nanesel več snega, ob straneh pa sem uporabil tehniko, ki spominja na barvne poudarke s suhim čopičem (drybrushing). To je pri strukturi uporabljenega materiala brž¬ kone najboljši pristop. Na tak način zasneže¬ na smreka deluje zelo realistično. Na njej je dovolj snega, da pričara zimsko vzdušje, po drugi strani pa se še vidi struktura vej. Nochov strukturni sneg lahko redčimo z vodo in mešamo z akrilnimi laki, z vodo ope¬ remo tudi čopič. Če bi želeli izdelati debelej¬ šo snežno odejo, bi jo bilo smiselno narediti iz drugih materialov, primernih za izdelavo te¬ rena, jo potem za vsak primer pobarvati belo, potem pa nanesti strukturni sneg. Če bi bila površina preveč groba, lahko strukturnemu snegu primešamo akrilni lak ali belo mizarsko lepilo, ki postane prozorno ali vsaj prosoj¬ no, ko se posuši, ali pripravek Micro Kristal Klear, ki se sicer v maketarstvu uporablja za ponazoritev majhnih oken zlasti na letalih, potem pa površino premažemo s to mešani¬ co, da postane bolj gladka. Če želimo, da vse skupaj deluje še bolj »zimsko«, lahko čez sne¬ žno odejo previdno razpršimo malo prego¬ stega sijočega laka. Če to naredimo pravilno, bodo v zraku nastale drobne kapljice, ki bodo že skoraj suhe, ko bodo padle na površino na- 26 | oktober 2012 MAKETARSTVO šega snega, tako da se ne bodo zlile skupaj, pač pa bo na površini snežne odeje nastalo veliko zelo drobnih lesketajočih se pikic, ki bodo videti kot ledeni kristalčki. Če Nochov strukturni sneg nanašamo na tla oziroma drugo vodoravno površino s širokim čopičem, je najbolje, da površino od zgoraj obdelamo s potiskanjem koncev dlak čopiča v sneg. Na ta način dobimo verodosto¬ jen prikaz snega, ki je padel z drevesa, strehe ali vozila. Že samo ime izdelka jasno pove, da gre za material, namenjen za izdelavo snega s strukturo, bolj ali manj gladko, medtem ko je debelejšo snežno odejo v večjih merilih bolje narediti iz drugih materialov, potem pa njeno površino primerno obdelati. Prikazana smreka je najprimernejša za merilo I : 35. S podobno tehniko in istimi ma¬ teriali lahko izdelamo smreke v merilih nekje od I : 48 do I : 24, skratka kot dodatek k maketam letal v merilih I : 48, I : 32 in I : 24, avtomobilov v merilih I : 43, I : 32 in I : 24 oziroma I : 25, vojaških vozil v merilih I : 48 in I : 35 ter k figuram višine 54 in 75 mm. Za primerjavo velikosti je na nekaterih fotogra¬ fijah nemški polgoseničar SdKfz. 10, ki je si¬ cer star že nekaj let in ni bil predviden za to vinjeto, konec koncev je podstavek tudi malo premajhen zanj. Polgoseničar je v merilu I : 35. Sneg na njem je iz tako imenovanih »mikroba- lonov«, lahkega polnila, ki se uporablja v mo¬ delarstvu. Podoben učinek lahko dosežemo tudi z Nochovim snežnim posipom. Na kosu odpadnega kartona sem malo eksperimentiral s strukturnim snegom. Pa si oglejmo rezultate v smeri urinega kazalca. Na desni strani slike je zadaj kupček, narejen iz strukturnega snega brez dodatkov. Vidi se, da ohrani strukturo, ko se posuši. Podoben je kupu snega, kakršen nastane pri kidanju ali pluženju. Desno spredaj je podoben kupček, ki pa sem ga, ko je bil napol posušen, premazal z mešanico strukturnega snega in akrilnega si¬ jajnega laka Pebeo. Ta kupček je že precej bolj podoben snegu, ki je nastal po naravni poti. Spredaj je kup strukturnega snega brez dodat¬ kov, ki sem ga razbrazdal s širokim čopičem. Videti je kot kup snega, ki je padel z veje ali strehe in se je raztreščil; za ta namen je zelo realističen. Levo spredaj vidimo precej na de¬ belo naneseno mešanico strukturnega snega in pripravka Kristal Klear. Uporabil sem neko¬ liko prestar Kristal Klear, ki ni bil več upora¬ ben za kaj drugega; ker sem ga zmešal z ostan¬ kom mešanice snega in akrilnega laka, ima preveč sijajno povr¬ šino (tu bi bilo na¬ mesto sijajnega bo¬ lje vzeti mat lak). Videti je kot snežna odeja, a bi bilo tre¬ ba še malo obdelati površino - bodisi s snežnim posipom ali pa s prejle omenje¬ nim pršenjem goste¬ ga laka. Zadaj zraven čopiča je ista meša¬ nica nanesena bolj na tanko, rezultat pa ni ravno prepričljiv. Na sredi zadaj pa je me¬ šanica strukturnega snega in akrilnega laka, ki se je sama razlezla po večji površini. Lahko bi jo uporabili za premaz snežne odeje. Kdor želi uporabiti Nochov strukturni sneg na večjih površinah, naj ga prej preizkusi na odpadnem materialu, tudi z mešanjem z različnimi laki, lepili in geli. Nekatere mešanice najbrž ne bodo prav velik uspeh, vendar pa na ta način lahko pridemo do prav zanimivih in uporabnih odkritij, ki jih lahko s pridom uporabimo v praksi. Nochov strukturni sneg se dobi v plastič¬ ni posodi s prostornino 250 ml, za smreko in poskuse na kartonu pa sem porabil kakih 10 % vsebine posode, tako da ga je ostalo še dovolj za nadaljnje projekte. oktober 2012 | 27 MAKETARSTVO Bf I09E nad Balkanskim polotokom (Eduard, kat. št. 1156, M I : 32) PRIMOŽ DEBENJAK Foto: Andrej Kogovšek Messerschmitta Bf 109 najbrž ni treba obširno predstavljati, saj gre za eno od najbolj znanih letal sploh in za najbolj številno lovsko letalo v zgodovini. Po številu proizvedenih letal ga prekašata samo sovjetski dvokrilnik Po-2 in lljušinov šturmovik 11-2. Prvi prototip Messerschmittovega enomotornega lovca je po¬ ganjal britanski motor rolls royce kestrel, prvih nekaj serijskih iz¬ peljank (A, B, C, D) pa Junkersov prav tako 12-valjni motor jumo 210. Ta letala so imela pod nosom velik hladilnik. Bf I09E je bil prva različica z močnejšim Daimler-Benzovim motorjem DB 601. Vgradnja tega večjega motorja je terjala pre¬ delavo nosu letala, zato je bil zdaj pod nosom hladilnik za olje, dva glavna hladilnika pa so prenesli pod krilo. Oborožitev ni bila pri vseh izpeljankah enaka. Prva različica E-l je imela štiri strojnice, dve v nosu in po eno v vsakem krilu. Oznako E-2 so namenili izpe¬ ljanki s topom, ki naj bi streljal skozi os propelerja, vendar pa so to obliko oborožitve uvedli šele pri naslednji različici Bf I09F in jo potem obdržali vse do konca. Sledila je različica E-3, ki je imela par strojnic v nosu in po en 20-mm top MG FF v vsakem krilu, ki so ga proizvajali po licenci znanega švicarskega podjetja Oerlikon. Naslednja je bila izpeljanka E-4, ki se je od predhodnice razlikovala po tem, da je imela vgrajeno sodobnejšo izvedbo topa MG FF/M, kar pa se na zunaj ne opazi. Prehod od E-3 k E-4 približno sovpada z vpeljavo oglate zasteklitve kabine. Z začetkom proizvodnje E-4 spomladi 1940 so nehali izdelovati E-3, medtem ko je različica E-l, ki so jo izdelovali v drugih tovarnah, ostala v proizvodnji vse tja do septembra 1940, pozni primerki pa so imeli enako oglato zastekli¬ tev kot E-4. Lippertov Bf I09E v Grčiji. Lepo se vidi znak štaba ll./JG 27 pod kabino in poševni oklep za pilotovo glavo brez zgornjega dela. Ta Bf I09E se je selil iz enote v enoto in zato ima tri znake - 8./JG 54, III./JG 77 in ll./JG 54. Zadnji rob zakrilca je pobarvan z rumeno barvo, ki že močno bledi. Zadnja pomembna različica Bf I09E je bila E-7, ki je bila po¬ dobna E-4, le da je pod trupom lahko nosila dodatni rezervoar s prostornino 300 I. Od začetka leta 1941 je »Emile« postopoma začela spodrivati nova izpeljanka Bf I09F, ki je bila precej predelana in izboljšana, zlasti nos je bil povsem drugačen in aerodinamično precej bolje oblikovan, pri čemer so uporabili kapo propelerja, razvito za dvomotornik Me 210. Rep ni več imel opornic, pa tudi krilo je bilo čisto novo, z zaokroženimi konci, drugačnimi zakrilci ter širšimi in plitvejšimi hladilniki. Kljub temu so različico Bf I09E obdržale še nekatere enote. Zlasti v aprilski vojni leta 1941 in po¬ tem na afriškem bojišču do jeseni 1941 so še uporabljali to različi¬ co. V Afriki je bila opremljena s filtrom, nameščenim pred vstopni- kom višinskega kompresorja, da motor zaradi prahu ob vzletu ne bi imel prekratke življenjske dobe. Bf 109 v izpeljankah A, B, C, D in E je sodeloval tudi v špan¬ ski državljanski vojni, za Bf I09E so se zanimali tudi kupci iz tuji¬ ne, prodali pa so jih samo strateškim partnerjem, Švici, Jugoslaviji, Romuniji, Madžarski in Bolgariji. Ko je 6. aprila 1941 prišlo do na¬ pada na Jugoslavijo, so messerschmitti Bf I09E leteli na obeh stra¬ neh, nemški pa so se od jugoslovanskih razlikovali po dobro vidnih rumenih taktičnih oznakah. Poleg rumenega okrova motorja so nekatera letala imela tudi rumeno smerno krmilo, ozek trak okoli trupa, okoli koncev kril ali pa tudi zadnji rob krila, se pravi zadnji rob krilc in zakrile. Rep Lippertovega letala; jasno se vidi, da je sprednji rob višinskega stabili¬ zatorja svetlomoder. Eduardova maketa Me Bf 109 Messerschmitt Bf 109 je zelo znano letalo, zato seveda obsta¬ jajo številne makete v različnih merilih. V merilu I : 32 sta v 70. le¬ tih prejšnjega stoletja pri Matchboxu in Hasegavvi izšli dve solidni maketi različice Bf I09E, a obe ne ustrezata več zahtevam današ¬ njega časa. V zadnjih letih sta se te izpeljanke lotila še dva pro¬ izvajalca maket - češki Eduard in kitajski Trumpeter, obe pa se dobita v različnih podrazličicah. Eduardova maketa je sicer težav¬ nejša za sestavljanje, a je precej točnejša oziroma v nasprotju s Trumpeterjevo nima nobenih opaznih netočnosti. Zgodnja izdaja različice E-4 je imela nekaj pomanjkljivosti, ki pa so jih odpravili. Preveč opazen je bil napačen nagib stranskih stekel zasteklitve ka¬ bine, pa tudi kolesa so bila precej poenostavljena. Oboje so med¬ tem, kot rečeno, popravili. V pričujoči izdaji poleg plastike najdemo še uporabne dodatke iz drugih materialov: dve plošči fotojedkanih delov (ena je že po¬ barvana, na njej so armaturna plošča, pasovi ipd., na drugi pa so deli za hladilnike), kolesa iz PU-smole iz Eduardove serije Brassin, ki se od drugih podobnih izdelkov v pozitivnem smislu razlikujejo po tem, da ni treba odstranjevati velike količine odpadnega materiala. Za platišče sta na voljo dve možnosti: v enem ali v dveh kosih, pa še dobra plastična kolesa nam ostanejo, tako da je mogoče z njimi 28 | oktober 2012 popraviti prvo izdajo Eduardovega Bf 109E, če jo imamo. Ne manj¬ kajo niti maske za zasteklitev kabine, ki močno olajšajo barvanje njenih okvirjev. Eduard v tem merilu ponuja še druge različice Bf I09E, namreč E-l z drugačnim spodnjim delom krila brez izboklin, ki sta pokrivali boben topa MG FF, E-3, E-4 in afriško izvedenko s tropskim filtrom. Pri Eduardu so podobne makete izdali tudi v merilu I : 48. Maketa se načeloma sestavlja brez večjih zapletov, tudi fotojed- kani deli niso težavni, pa vendar naletimo tudi na nekaj malce ne¬ prijetnih pasti, zlasti spodnji okrov motorja z vgrajenim hladilnikom za olje zaradi ne ravno zglednega prileganja delov lahko povzroči nekaj sivih las. Škoda, da ta okrov ni odlit ločeno. Motor lahko prikažemo tudi v odprtem stanju, tj. brez velikega zgornjega okrova, pa tudi pokrov strojnic med motorjem in kabino lahko odstranimo. Vendar pa se je treba pravočasno odločiti, kaj hočemo, saj okrova ne moremo natakniti čez sestavljeni motor, ki ima sicer pravilne dimenzije, medtem ko plastika okrova ne more biti 32-krat tanjša od pločevine na pravem letalu, zato mora biti motor bodisi odprt ali zaprt, oboje s snemljivim okrovom vred pa ne gre. Pri svoji maketi sem se odločil za izvedbo z zaprtim motor¬ jem, ker mi je letalo v tej obliki pač bolj všeč, tako pa sem tudi pre¬ cej lažje ocenjeval točnost makete. Plastični motor je zelo dober, v Eduardovem programu pa obstaja tudi še boljši motor iz PU-smole. Pri pričujoči maketi gre za posebno izdajo - Bf I09E nad Balkanskim polotokom. V bistvu je tema še nekoliko ožja, gre nam¬ reč za Bf I09E-4/E-7 v aprilski vojni, torej napadu na Jugoslavijo in Grčijo leta 1941 in takoj po njej. Na Balkanu so namreč leteli še drugi »Emili«; jugoslovanski, romunski in bolgarski. Izbiramo lahko med nalepkami za pet letal: (A) Bf I09E-4, s katerim je letel povelj¬ nik lll./JG 27 Max Dobislav. Posebnost te enote je bila v tem, da so imeli številke oziroma štabne oznake na okrovu motorja, ne pa na običajnem mestu za kabino; (B) Bf I09E-7, črna 10 z imenom »Lilo« ter znaki treh enot (8./JG 54, III./JG 77 in II./JG 54). S tem letalom je sprva letel Hubert Mutherich in sodeloval v bojih nad Vojvodino, pozneje pa je prešlo v pristojnost lll./JG 77. To letalo ima zanimive rumene taktične oznake na krilu; (C) Bf 109E-4, bela 11 z dvema zna¬ koma (lll./JG 77 in ll./JG 54) in rumenimi konci kril; (D) Bf I09E-4, s katerim je letel poveljnik ll./JG 27 VVolfgang Lippert v Grčiji. Na nosu ima berlinski grb ll./JG 27, pod kabino pa bežečega britanskega leva, ki je bil znak štaba te enote; (E) Bf I09E-4 (ali E-7) z volčjo glavo lll./JG 77 in napisom »Harry Seidel« ter oznako A + L. Sicer me je pri gradnji najbolj mikalo letalo pod črko B, a ker se še nisem odločil, v katerem merilu ga bom delal, sem potem izbral Lippertovo letalo, za katero sem imel doma še dodatne nalepke proizvajalca Eagle Strike (»Emil Aces at War«), Eduardov berlinski grb je precej boljši, za desno stran pa sta na voljo dve možnosti: enak grb kot na levi strani ali zrcalen, slednje pa ni točno. Znak z levom je pri Eduardu na voljo samo v dveh izvodih v zrcalni izvedbi, kar pa tudi ni točno, zato so mi dodatne nalepke, kjer je samo en lev, prišle še kako prav, tako da sem po enega leva, ki ima glavo obakrat na desni, nalepil na vsako stran trupa. Pri barvanju in izbiri oznak sem se ravnal po nekaj črno-belih fotografijah, ki so bile objavljene v različnih knjigah. Za letali pod oznako B in C obstajajo tudi barvne fotografije. Eduardov Bf I09E naredi zelo dober vtis, zares sta me motili samo dve stvari, ki sem ju popravil. To sta zaprta hladilnika, kar sicer ni bilo nemogoče, a vseeno neobičajno, zato sem loputi za¬ daj izrezal in odprl ter poglobil preplitve navpične linije na trupu, te so se namreč pri vseh Messerschmittovih letalih dobro videle. Ker sem hotel prikazati tudi vzdolžni »šiv« na vrhu in dnu trupa, sem moral poglobiti tudi omenjene gravure na trupu, da ne bi bile bistveno manj izrazite kot omenjena šiva. Glede barve nog pod¬ vozja pri Bf I09E obstajajo tri možnosti: predpisana zelenkastosiva RLM 02, svetlo modra RLM 65 ali pa temno siva RLM 66. Ker ob¬ staja fotografija drugega letala štaba ll./JG 27, ki ima nedvomno svetlo modre noge, sem se odločil za to možnost. Maketa se načeloma lepo sestavlja, čeprav ne gre vse kar samo od sebe skupaj in je zlasti pri lepljenju hladilnika za olje treba biti precej potrpežljiv, pa tudi mejo med rumenim spodnjim okrovom in kamuflažo je precej težje doseči, kot če bi bil ta okrov odlit ločeno. Na hujše težave pa nisem naletel in na koncu maketa pre¬ priča s točno obliko in je vsekakor najboljši Bf I09E v tem merilu. Zato Eduardovega Bf I09E, zlasti pa v tej izdaji, toplo priporočam vsem, ki imajo vsaj osnovne maketarske izkušnje in spretnosti. Maketo lahko naročite prek Združenja graditeljev plastičnih maket Slovenije na Tržaški 48 v Ljubljani. oktober 2012 I 29 MAKETARSTVO Boeing B-I7G flying fortress (3. del) (Revell, kat. št. 04283, M I : 72) MITJA MARJUŠKO Gradnja notranjosti makete se tudi po Revellovi sestavnici zače¬ nja s konstrukcijo bombnega jaška, ki je ob odprtih loputah najbolj viden del notranjosti trupa letala. Pri Revellu so zasnovali masivne sestavne dele in obe predelni steni sta podaljšani v nosilce krila. To je izjemno dobrodošla rešitev, saj maketa potrebuje oporo za velika krila. Dobri Revellovi osnovi je mogoče dodati presenetljivo veliko detajlov. Češko podjetje CMK ponuja komplet poliuretan¬ skih delov (kat. št. 7204) za izdelavo nadomestnega bombniškega jaška. Nadomestna dela za obeh predelni steni premoreta več de¬ tajlov in poudarjeno reliefno strukturo. Žal pa je zadnja predel¬ na stena oblikovana brez nosilcev za krila. Dobrodošel je ovalni nadomestek za zgornjo polovico trupa z rebrasto strukturo ter stranski podrobnejši upodobitvi rebraste strukture krila, ki se vidi v bombniškem jašku. Od izvirnih Revellovih delov morate tudi pri uporabi CMK-jevega kompleta uporabiti osrednjo rebrasto struk¬ turo bombniškega jaška Revellove makete (del št. 2). Primerjava treh različnih možnosti. Revellova plastična osnova je po bru¬ šenju podlaga za Eduardove kovinske dele za detajliranje sprednje predelne stene. Poliuretanski dodatek je iz CMK-jevega kompleta. Revellov plastični del za zadnjo predelno steno bombnega jaška z nosilci za krilo ter Eduardov kovinski in CMK-jev poliuretanski nadomestek Nosilci za bombe in obe loputi bombniškega jaška so dobro¬ došlo nadomestilo za Revellove dele. Toda šele v Eduardovem kompletu 71516 najdete vrsto manjkajočih detajlov in drugo mo¬ žnost dopolnitve bombniškega jaška. Od izvirnih Revellovih delov na obeh predelnih stenah obrusimo površinske detajle in jih na¬ domestimo s jedkanimi kovinskimi deli. Iz kovinskih delov je tudi nov ovalni obod in nekoliko plitvo oblikovan rebrasti deli notranje strukture krila. Korektno barvanje znova izpostavi vse površinske detajle. Eduardova konstrukcija ponuja zelo podrobno detajlirano rebrasto strukturo v sredini jaška in nosilce za bombe z izjemnimi detajli. Zgibanje teh kovinskih delov zahteva veliko izkušenj, zato je ta Eduardov komplet primeren le za vešče maketarje, ostalim pa svetujemo uporabo CMK-jevih dodatkov. Prav CMK-jevi poli¬ uretanski nosilci za bombe v Eduardovem jašku pa delujejo zelo verodostojno. Nanja lahko dodatno prilepimo drobne Eduardo¬ ve dele št. 9 - mehanizme za odmet bomb in nosilce bomb (deli št. 58). Eduardove kovinske dele za žične instalacije in škripčevje za pritrjevanje bomb lahko uporabimo tudi skupaj s CMK-jevim kompletom, oziroma pri izvirnih Revellovih delih. Lopute bombniškega jaška imajo napačne površinske detajle in preveč masivne tečaje ob stiku s trupom letala. Eduardova upodo¬ bitev notranjega reliefa loput je tanka, toda dobro detajlirana in Nosilci bomb v poliuretanski izvedbi CMK (levo), Revellov natis in zgibanka iz Eduardovega kompleta za detajliranje bombnega jaška 72516. Na načrtu so vidni še drugi Eduardovi dodatki. terja brušenje plastičnih delov. Končni videz tako dopolnjenih de¬ lov je boljši, vendar enostavnejšo rešitev ponujajo CMK nadome¬ stni deli za loputi, ki jih lahko na zunanji strani še dodatno detajlira- mo z upodobitvijo kovic. Na trupu letala je v vsakem primeru treba zakitati prevelike utore za ležaje obeh loput. Hidravlične vzvode Eduardovega kompleta prilepimo po barvanju celotne makete, ko pritrdimo tudi obe loputi bombniškega jaška. Izbor barv za notranjost bombniškega jaška je odvisen od izbo¬ ra oznak za letalo. Večina kamufliranih B-I7G je bila v notranjosti pobarvana z zaščitno zeleno barvo »interior green«, vendar, ko so v letu 1944 prenehali kamuflirati letala, so opustili tudi barvanje Eduardova kovinska konstrukcija bombniškega jaška 30 | oktober 2012 MAKETARSTVO 297976 Risbe: Sašo Krašovec stran istega dela je verjetno ostala siva, nagibno krilce pa je ostalo zgoraj olivno zeleno, spodaj pa sivo. Smerni in višinski stabilizator ter konca kril so bili rumeni (desni konec krila na zgornji strani je bil manj točno pobarvan - glej risbo!). Desno nagibno krilce in de¬ sni premični del višinskega stabilizatorja sta bila srebrna. Levi pre¬ mični del višinskega stabilizatorja je bil zgoraj olivno zelen, spodaj pa siv, premični del smernega stabilizatorja pa v celoti olivno zelen. Zadnji del trupa, kjer je bil strelec, je bil sijajen kovinski in brez obrabe. Na desnem krilu zgoraj je bil identifikacijski trak bombni- ške skupine - temno moder »V« trak (na levem kraku obrušen), na trupu za strojnicama pa sta bila dva zelena identifikacijska trakova (na desni strani zgoraj na smernem stabilizatorju, je bila barva mo¬ čno poškodovana). Sprednji deli pokrovov na treh motorjih so bili beli, barva pa je bila močno zamazana z oljem. Skrajni desni motor notranjosti. Verjetno je bil bombniški jašek letala »Little Miss Mi- schief« v barvi aluminija, kot tudi ves sprednji del letala, medtem ko je bila notranjost zadnjega dela zaščitena z notranjo zeleno barvo. Notranjost »Nine O' nine« je bila verjetno zelena. Lopute bomb¬ nega jaška so izdelovali ločeno in so bile večinoma zaščitene z no¬ tranjo zeleno barvo, kar velja tudi za nosilce bomb. Leseni deli no¬ tranjosti, kot so vrata, pohodne površine so ostali kar v barvi lesa. Revellova maketa ponuja sestavne dele le za dve letalski bom¬ bi. Eduardovi kovinski dodatki nadomestijo krilca bomb in vžigalni mehanizem. CMK ponuja komplet ameriških bomb tipa M44 (kat. št. 7219) in manjših bomb M43 (kat. št. 7218). Poliuretanskemu tru¬ pu bombe dodamo kovinske repne dele, tako da osrednji del repnih krilc zgibamo, nosilce pa zlepimo. Eduardova izvedba kovinskih do¬ datkov predvideva zgibanje celotne repne strukture. CMK takšno sestavljanje predvideva samo za manjše bombe M43. Ce želite na¬ polniti bombni jašek, potem boste morali poseči po teh maketar- skih dodatkih. Naše dopolnjevanje pa se tu šele začenja, Revellova maketa ponuja celotno notranjost in kar kliče po dopolnitvah, če¬ prav je pozneje le malo od vsega videti skozi zasteklitve na trupu. talo srečno privleklo nazaj v Anglijo, kjer so ga uspeli popraviti. Do konca vojne je odletelo na še eno ali dve misiji in končalo na letalskem pokopališču v Arizoni v ZDA. Osnovni del letala je bil kovinske barve in močno zamazan in obrabljen. Zamenjali so mu zunanji del levega krila, uporabljen od letala v maskirnih barvah, pri čemer je bila zgornja olivno zelena površina kovinskega dela krila grobo ostrgana barve, deloma tudi po oznaki, da se je nekako prilegala kovinskemu letalu. Spodnja je imel pokrov motorja srebrn, na zgornji strani pa je imel olivno zeleno površino proti odblesku, kapa propelerja je bila črna, med¬ tem ko so bile ostale kovinske barve. Na notranjih straneh motor¬ jev v smeri proti kabini so bile površine prav tako pobarvane olivno zeleno, površina pred pilotsko kabino pa je bila gorčično rumena. Lik ženske in število opravljenih bombnih misij so bili naslikani na levi strani nosu letala. Vir: spletna stran »A bit O'lace« in različni knjižni viri močno le- Boeing B-17 G-40 VE, 42-297976, D, 447. bombniška skupina, 709. eskadrilja, »A Bit O'lace« »A Bit O'lace« je ena najbolj znamenitih letečih trdnjav druge svetovne vojne. Letalo je bilo obnovljeno - sestavljeno z drugimi ostanki prav tako poškodovanih letal. 4. aprila 1945 pri napadu na Kiel v Nemčiji je bilo letalo mo¬ čno poškodovano. Protiletalska 88-mm granata mu je odtrgala skoraj celo levo stran višinskega stabilizatorja in poškodovala smerni stabilizator. Kljub temu se je 297976 D oktober 2012 | 31 RAČUNALNIŠTVO Google Sketchup kot učni pripomoček pri tehniki in tehnologiji v osnovni šoli (2.dei) DAMJAN GAŠPARIČ Slika I. Določanje središča sprednje ploskve • w > s*** r«* Slika 3. Telo s posnetimi robovi Slika 4. Označevanje robov V prvem delu predstavitve programa Google Sketchup smo se naučili nekaj osnov¬ nih operacij v programu za risanje 3D-teles, v tej številki pa si oglejmo še druga zanimiva orodja za risanje in poglejmo, kaj nam še nu¬ dijo orodja, ki smo jih že spoznali. Za začetek narišimo kvader. Naj omenim možnost, da lahko kvader narišemo tudi pro¬ storočno, vendar se je tako veliko težje pri¬ bližati meram, ki smo si jih zamislili. Recimo, da sta širina in dolžina kvadra 500 in 700 mm, višina pa naj bo 400 mm. Omenjeni koraki ne smejo povzročati težav. Poskušajmo zdaj določiti središče spred¬ nje ploskve. Uporabimo orodje Tape Measu- re Tool. Kliknemo na spodnje oglišče in vlečemo po spodnjem robu do oglišča na nasprotni strani. Z miško se vrnemo do središča roba (Midpoint) ter potegnemo vzporednico - črtkano črto navzgor. Ko do¬ sežemo polovico višine, se nam to jasno ozna¬ či. Enako ponovimo z drugim robom sprednje ploskve, vendar moramo paziti, da na koncu kliknemo in povlečemo šele takrat, ko smo natančno zadeli središčno točko (Midpoint). Sledi risanje luknje, ki poteka skozi to središče. Vemo, da je dimenzija v smeri osi x 500 mm. Če se odločimo, da bo luknja po celotni dolžini, naredimo to tako, da najprej narišemo krog, ki ima središče na sredi prej omenjene ploskve. Uporabimo orodje Circle. Kliknemo v izbrano točko (In- tersection) ter vnesemo polmer, na pri¬ mer 100, da dobimo krog. Če želimo luknjo v velikosti kroga po celotni dolžini, izberemo še znano orodje Push/Pull, kliknemo, malo povlečemo v notranjost ter vnesemo vred¬ nost 500. Dobimo sicer luknjo skozi kvader, vendar je ne vidimo. Dobro bi bilo pogledati v smeri luknje ali pa z zadnje strani. Ni problema, saj imamo za to dejanje na voljo orodje Orbit. Zavrtimo nazaj v prejšnji položaj. Odlo¬ čimo se, da na primer vse navpične robove posnamemo za 20 mm. Ker je ta mera zelo majhna v primerjavi s celim telesom, je dobro, da vse skupaj povečamo. To naredimo z ukazom Zoom Extents. Predmet se zelo poveča, lahko pa to še preprosteje opravimo z vrtenjem koleščka na miški. Za posnemanje robov moramo najprej narisati črto, ki bo določala, kolikšen del naj posnamemo. Na primer 20 mm. Za risanje , črte uporabimo ukaz Line. Kliknemo ■' na eno od zgornjih oglišč, nato vne¬ semo vrednost 20. Ko premaknemo orodje za toliko milimetrov, se izriše zelena pika in pojavi napis Endpoint. To naredimo še za drugo stran, nato oba odmika od oglišča povežemo s črto. Izberemo orodje Push/Pull in »posnamemo« celoten rob do dna pred¬ meta. Postopek nato ponovimo na vseh štirih stranskih robovih. Če je treba, lahko zaradi boljše vidljivosti predmet obračamo z orod¬ jem Orbit. Zdaj se odločimo, da na tem telesu 150 mm od roba narišemo drug kvader ena¬ ke dolžine, kot je spodnje telo, s polovično širino osnovnega kvadra in enako višino, kot jo ima spodnji kvader. Za odmerjanje prave razdalje spet uporabimo Tape Measure Tool ter z ukazoma Rectangle in Push/Pull nariše¬ mo zgornji kvader. Pozabavajmo se naprej in naredimo na vrhu predmeta streho, ki ima padec na vse šti- 32 | oktober 2012 RAČUNALNIŠTVO ri strani. Streha naj se na primer od sredine proti robu spusti za 50 mm. Z ukazom Line zgornjo ploskev razdelimo na dva dela, potem pa z enakim ukazom narišemo še obris stre¬ he. Vse skupaj posnamemo z orodjem Push/ Puli. Z ukazom Line središče slemena strehe povežemo s temi črtami. Ko z ukazom Select te črte označimo, se pokažejo v modri bar¬ vi, označene črte nato zbrišemo z ukazom Delete. Omenjeni postopek označevanja in bri- “Tjl sanja črt lahko nadomestimo z ukazom Eraser. Ta sproti briše črte, končni uči¬ nek pa je enak kot prej. Omenil bi še možnost kotiranja. Da bo to kotiranje bolje vidno, najprej izbrišemo po¬ možne črtkane črte, in sicer z ukazom Eraser ali z ukazoma Select in adelete. Odstranimo še osi. To naredimo tako, da gremo v meni in v podmeniju Vievv (pogled) odstranimo klju¬ kico pri Axes. Nato s pomočjo ukaza Dimension kotira- Hmo narisani predmet. Izberemo si dve oglišči in ju povlečemo navzven. TIMOVI NAČRTI Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse Timove načrte. Cena vsakega je 5,17 EUR. TIMOV NAČRT I TIMOV NAČRT 2 TIMOV NAČRT 3 TIMOV NAČRT 4 TIMOV NAČRT 5 TIMOV NAČRT 6 TIMOV NAČRT 7 TIMOV NAČRT 8 TIMOV NAČRT 9 TIMOV NAČRT 10 TIMOV NAČRT II TIMOV NAČRT 12 - motorni letalski RV-model basic 4 star - RV-jadrnica lipa I - RV-jadralni model HOT-94 -polmaketa letala cessna 180 - RV-model katamarana KI M I - Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke - RV jadralni model HOT-95 -Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke -tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model - polmaketa lovskega letala polikarpov 1-15 bis - jadralni RV-model gita - racoon HLG-3 TIMOV NAČRT 13 TIMOV NAČRT 14 TIMOV NAČRT 15 TIMOV NAČRT 16 TIMOV NAČRT 17 TIMOV NAČRT 18 TIMOV NAČRT 19 TIMOV NAČRT 20 TIMOV NAČRT 21 TIMOV NAČRT 22 TIMOV NAČRT 23 TIMOV NAČRT 24 TIMOV NAČRT 25 TIMOV NAČRT 26 TIMOV NAČRT 27 TIMOV NAČRT 28 TIMOV NAČRT 29 TIMOV NAČRT 30 - akrobat 40, trenažni motorni RV-model - maketa vodnega letala utva-66H - RV-model trajekta - spitfire - trener 40 - lupo, elektromotorni RV-model - P-40 warhawk, RV-polmaketa za zračne boje - potepuh, RV-model motorne jahte - bambi, šolski jadralni RV-model - Slovenka, RV-jadrnica metrskega razreda - e-trainer, trenažni RV-model z električnim pogonom - P-51 B/D mustang, RV-polmaketa za zračne boje - messerschmitt Bf-IO9E, RV-polmaketa za zračne boje - RV-polmaketa aeronca L-3 -fokker E lil, RV park-fly polmaketa - vektra, RV-model z električnim pogonom v potisni izvedbi - Eifflov stolp, I m visoka maketa iz vezane plošče - maketa bagra CAT 262 VLOŽNA MAPA ZA SHRANJEVANJE REVIJE TIM Večina bralcev prebranih izvodov revije ne zavrže, ampak jih shranjuje, zato jim bo vložna mapa dobrodošel pripomoček pri lažjem vzdrževanju in zagotavljanju boljše preglednosti svoje zbirke ter hi¬ trejšem iskanju želenih člankov iz starej¬ ših letnikov. Prednost vložne mape je tudi v tem, da se da vanjo spravljene izvode kadar koli izvleči, česar pri vezanem letni¬ ku revij ni mogoče storiti. To je za bralce Tima še posebej pomembno, saj je pogo¬ sto treba iz revije prekopirati katerega od načrtov za gradnjo modela ali kakega drugega praktičnega izdelka. Vložna mapa je namenjena za shranjevanje kompletnega letnika (10 številk) revije TIM. Cena mape je 4,17 € 'AD Naložite si svojo brezplačno verzijo programa že danes! www.draftsight.com DraftSight je profesionalen 2D CAD program, ki omogoča izdelavo in urejanje 2D risb in dokumentacije v DWG in DXF formatih. Deluje v okoljih Windows, Maoj^« Linux. .. .- DraftSight IB-CADDV D.0.0, r DUNAJSKA CESTA 106 1000 LJUBLJANA tel.: (01) 566 12 55 e-mail. solidworks@ib-caddy.si oktober 2012 | 33 IZDELEK ZA DOM Stojalo za pisala, beležko in termometer KARMEN POLIČ Za izdelavo tega stojala sem se odločila, ker se mi zdi, da bi bilo uporabno na delov¬ nem mestu v zbornici in tudi doma na pisalni mizi (slika I). Ob tem se mi zdi še posebno pomembno, da za izdelavo beležke uporabi¬ mo papir, ki nam včasih ostane v računalniški učilnici in je na eni strani potiskan, na drugi pa še prazen. Gradiva Za izdelavo potrebujemo leseno kladico ali več deščic (slika 2) in kos vezane plošče. V delavnici se zagotovo najde še kakšen odpad¬ ni kos lesa, ki mu prilagodimo izdelavo izdel¬ ka. Poleg tega potrebujemo še termometer primerne velikosti z nosilci, da ga lahko pritr¬ dimo na osnovno ploščo. Iz dveh ploščic sestavimo klado za pisala (slika 7). Eno ploščico poševno od¬ režemo (slika 8), nato obe med seboj zamaknjeno sestavi¬ mo (slika 9) in zlepi¬ mo z belim lepilom za les (npr. Mekol). Z vrtalnim strojem zvrtamo tri ali več lukenj za pisala (sli¬ ka 10). Na osnovno plo¬ ščo s svinčnikom rahlo zarišemo na primer znak šole (v opisanem prime¬ ru znak eko šole) ali kakšen drug simbol. Črte poudarimo s pirografom (slika 11), notranje ploskve pa pobarvamo z akril¬ nimi barvami (sli¬ ka 12). Orodja, stroji in pripomočki: - giljotina za papir, - vrtalni stroj, - vibracijska žaga, - pirograf, - pištola za toplotno lepljenje, - pila, - belo lepilo za les, - akrilne barve, - čopič. Izdelava osnovne plošče in kladice za pisala Po merah na načrtu odrežemo kos vezane plošče. Na vogalih narišemo pravokotne tri¬ kotnike s stranicama (katetama) 10 mm (sli¬ ka 3) in jih odrežemo. Vsak vogal ročno zbru¬ simo (slika 4). Glede na dolžino termometra zarišemo središča za vrtanje lukenj za njegove nosilce. Zvrtamo luknje premera, ki je odvisen od velikosti nosilnih čepkov termometra (sliki 5 in 6). 34 | oktober 2012 IZDELEK ZA DOM Izdelava beležke Najprej poiščemo različen že uporabljeni papir, ki je še vedno primeren za pisanje (sli¬ ka 13). Zložene liste papirje z giljotino od¬ režemo na približno enake dele (slika 14). Odrezane dele papirja na eni strani poravna¬ mo. S pilo poševno obrusimo poravnani del (slika 15) in ga premažemo z belim lepilom za les (slika 16). Pustimo, da se lepilo posuši. Ko smo že pri tem delu, lahko naredimo več tak¬ šnih beležk, saj jih imamo potem za rezervo. Sestavljanje izdelka Beležko s pištolo za toplotno lepljenje prilepimo na osnovno ploščo (slika 17). V iz¬ vrtane luknje vstavimo termometer, pri če¬ mer lepljenje ni potrebno (slika 18). Poševno odrezani del kladice za pisala premažemo z lepilom in nanj prilepimo osnovno ploščo (sli¬ ka 19). Na koncu na spodnji del klade prile¬ pimo mahgumo (slika 20) za boljši oprijem in tudi zato, da ne opraskamo mize. Drugi primer izdelka Na vezano ploščo lahko s pomočjo kopir¬ nega papirja prenesemo tudi obris izbranega lika, v tem primeru kuharček (slika 21), ki ga poiščemo na spletu ali, še bolje, ga narišemo sami. Kot stojalo za pisala lahko uporabimo manjšo kladico. Izdelava je v nadaljevanju ena¬ ka kot v prvem primeru. oktober 2012 | 35 IZDELEK ZA DOM Namizna baterijska svetilka iz pločevine PAVEL ZUPAN Če si boste zaželeli izdelati preprost izde¬ lek in ob tem spoznati (ali ponoviti) še nekaj osnov elektrotehnike, je tale izdelek kot na¬ lašč. Namizna baterijska svetilka bo lep okras vaše mize in sobe, ima pa tudi uporabno vred¬ nost. Daje namreč toliko svetlobe, da je je ravno prav za romantično vzdušje, uporabite pa jo lahko tudi kot nadomestilo za baterijsko svetilko. Za izdelavo lučke, kot jo prikazuje slika I, boste poleg baterije 4,5 V in ustreznega šte¬ vila žarnic potrebovali še nekaj trakov ploče¬ vine, kos lesa za podstavek, nekaj žebljev in lesni vijak. Delovanje Marsikdo se bo čudil: »Kako lahko žarnice gorijo brez žic za povezavo? Kje pa je sploh tu sklenjen električni krog? In kakšna čudna vezava je tukaj!« Če malo natančneje pogledate, boste ugotovili, da žice nadomeščajo trakovi ploče¬ vine. Zgornja pločevina je hkrati tudi nosilec žarnic. Spodnja pločevina predstavlja drugi del električnega kroga od žarnic do bateri¬ je. Pri tem je treba zagotoviti, da se pločevini med seboj nikjer ne dotikata. Zato na mesto pritrditve z vijakom med pločevini namestite izolacijsko ploščico. Tudi izvrtini za vijak je treba, če hočete preprečiti morebiten kratki stik, oblepiti z lepilnim trakom. Na risbi I je predstavljen električni krog predlagane sve¬ tilke. Načrtovanje Če komu ta oblika svetilke ni najbolj všeč, jo lahko oblikuje tudi nekoliko po svoje. Od vaših idej je odvisno, kako nenavadna, enkrat¬ na in umetniško oblikovana bo vaša svetilka. Torej, vzemite svinčnik in list papirja ter si zamislite nekaj lučk različnih oblik. Prva ideja običajno ni najboljša. Treba bo malce razmisliti, vendar se splača. Ko boste narisa¬ li zadnjo, boste zanesljivo imeli »v glavi« še nekaj zamisli. Sele ko boste imeli vse ideje na papirju, se odločite, katero boste razvili v izdelek. Za izbrano idejo narišite sestavno risbo, katere del sta tudi kosovnica in tehnološki list. Za tu predstavljeno različico smo že pripravili sestavno risbo (risba 2), kosovnico (preglednica I) in delavniške risbe (risba 3). Kosovnica in tehnološki list za vaš samosto¬ jen izdelek se bosta od našega predloga bolj ali manj razlikovala. Žeblji, navedeni v zgornji kosovnici sicer onemogočajo premikanje baterije v vodorav¬ ni smeri, vendar za še boljšo pritrditev bateri¬ je lahko uporabite tudi elastiko, ki jo napnete okoli podstavka in baterijskega vložka. Ob¬ stajajo tudi druge možnosti, ki pa zahtevajo nekoliko več dela. Pri izdelavi sestavnih in delavniških risb je treba upoštevati, da je za pritrditev žarnice v pločevino potrebna izvrtina premera 9 mm. Širina traku na mestu izvrtine naj ne bo manj¬ ša od 20 mm. Primer delavniške risbe obeh trakov plo¬ čevine - nosilca žarnice in pločevine, ki se žarnice dotika, je prikazan na risbi 3. Sledi nakup gradiv. Nekaj trakov pločevi¬ ne boste lahko dobili pri kakšnem obrtniku, ki se ukvarja s prekrivanjem streh, predelavo kovin, mogoče celo v domači delavnici. Enako velja za vijak in žeblje. Ti so lahko nekoliko manjši ali večji. Za podstavek bo zadoščal že majhen ostanek deske, pri čemer debelina ni pomembna. Seveda lahko vse skupaj kupite v trgovini z gradbenim materialom. Ko ste pripravili tehnično dokumentacijo, je izdelek v mislih že končan. Treba ga je samo še dejansko izdelati. Izdelava sestavnih delov Glede na različna gradiva bodo potrebna različna orodja in obdelovalni postopki. Podstavek lahko odrežete s kakšno ročno žago, hitreje pa bo, če ga odžagate z električ¬ no krožno žago. Potem podstavek še zbrusite. Največ dela boste imeli s kovinskimi deli. Po prenosu mer na pločevino najprej izdelaj¬ te izvrtine. Pri tem obvezno uporabljajte za¬ ščitne rokavice in zaščitna očala. Pločevino med vrtanjem držite s kleščami (slika 2), ker se rada zavrti in vas pri tem lahko tudi po¬ škoduje. Najprej vrtajte z manjšim svedrom pre¬ mera 4 ali 5 mm. Med vrtanjem z večjim sve¬ drom držite pločevino s kleščami čim bližje izvrtinie, da se ne bo navila na sveder. Ploče¬ vino razrežite s škarjami za rezanje pločevine. Robove poravnajte s pilo in pobrusite z bru¬ silnim papirjem, pri čemer mora biti obdelo- vanec vpet v primež. Nato poskusite žarnico z navojem za baterijsko svetilko priviti v iz- vrtino 0 9 mm. Prav zlahka ne bo šlo, kar je pravilno. Če pa nikakor ne gre, z okroglo pilo nekoliko povečajte izvrtino. Toda pazite, iz¬ vrtina je lahko zelo hitro prevelika in žarnice ne bo več mogoče trdno priviti. Na koncu pločevino še ustrezno ukrivi¬ te. Uporabite primež in leseno kladivo, lahko tudi kakšno pomožno letev ali klešče kombi- nirke, zadošča pa tudi dvoje klešč. Za izdelavo lokov pločevino ukrivite okoli predmeta s po¬ dobnim polmerom, npr. ostanka cevi, okrog¬ lega kosa lesa ali česa podobnega. Tudi ploščico (poz. 4) med vrtanjem drži¬ te s kleščami (slika 3). 36 | oktober 2012 IZDELEK ZA DOM Sestavljanje Posamezni delovni postopki sestavlja¬ nja izdelka so prikazani na slikah, ki sledijo. Začnite s pritrditvijo pločevin na podstavek (slika 4). Naslednje slike prikazujejo sestav¬ ljanje izdelkov različnih oblik. Ko določite položaj privijanja vijaka v podstavek, s šilom naredite nekaj mm globoko luknjo za lažje privijanje. Sledi določitev lege baterije in zabijanje žebljev (slika 5). Zaradi večje točnosti lahko žeblje na dveh straneh pribijete ob že name¬ ščeni bateriji. Sledi pritrditev žarnice (slika 6), kakršno ste že prej poskusno privili v izvrtino v plo¬ čevini. Priključka baterije ukrivite tako, da se vsak priključek dotika samo ene od ploče¬ vin. Pri tem pazite, da priključkov baterije ne krivite na izstopu pločevinastega kontakta iz baterije, temveč najmanj 5 mm stran. V na¬ sprotnem primeru se bo priključek po nekaj pregibih odlomil in baterija bo neuporabna. Preizkušanje, spremembe, izboljšave Možno je, da žarnica ob prvem posku¬ su ne bo gorela. V tem primeru preglejte kontakte, da ugotovite, kje je lahko napaka. Pogosto se zgodi, da se pločevina ne dotika žarnice. V tem primeru prilagodite ukrivlje¬ nost ene ali obeh pločevin (slika 7). Preverite druge stike v električnem krogu, pa tudi žar¬ nico in baterijo, saj morda nista več uporabni. Morda ste se med delom in preizkuša¬ njem domislili kakšne spremembe (slika 8) ali izboljšave. Svetilke so lahko zelo različnih oblik, vse pa so odvisne od vaših idej (slika 9). Risba I. Električni krog svetilke na sliki I oktober 2012 | 37 IZDELEK ZA DOM Risba 2. Sestavna risba ene od različic svetilke Konstruiral: Pavel Zupan Kosovnica 38 I oktober 2012 110 OGLASI NAGRADNO VPRAŠANJE! Kcifo 5e imenuje refordni RV jadralni model. je presegel hitrost 800 km/f\l Revijo podrobno preberite in prelistajte. Med vsemi pravilnimi odgovori bomo izžrebali srečneže?, hi bo prejel akumulatorski viJačnik Perles Na dragi strani vpišite pravilen odgovor, izpolnite podatke, izrežite in oddajte v nabiralnih. facebooh.com/REVIJATIM 0 Itehniška založba Slovenije Redna cena: 27,99 € Akcija velja do izida naslednje številke TIM oziroma do razprodaje zalog. KNJIGA MESECA Tehniške založbe Slovenije ŽELIŠ IZVEDETI Kako delujejo vsakdanje naprave Podrobna in slikovita razlaga delovanja 250 naprav in strojev iz vsakdanjega življenja. Ce želiš izvedeti , kako delujejo mikrovalovna pečica, sušilec za lase, mobilni telefon, računalnik, helikopter ..je to prava knjiga zate. Želiš izvedeti• Kako delujejo vsakdanje naprave oktober 2012 | 39 Vaše odgovore pričakujemo najkasneje do 17. 10.2012. Ime nagrajenca bo objavljeno v naslednji številki. Za nagradno vprašanje iz prejšnje številke smo prejeli veliko pravilnih odgovorov. Teknika millefiori Je način oblikovanja drobnifi cvetličnih motivov z modelirnimi masami (npr. maso Fimo). Nagrado - Celestron digitalni mikroskop prejme: LAVRENČIČ MITJA (Hoče) Čestitamo! Napišite pravilen odgovor: ‘Ime in priimek: ‘Naslov in hišna številka: ‘Poštna št. in kraj: ‘E-pošta: *Tel: ........................................................ ‘Podpis: ‘Podothi, označeni z zvezdico, so obvezni, 5 podpisom dovoljujete, da založnih revije TIM, Te^inšUa založba Slovenije, z namenom izvedbe nagradne igre in objave podatfov o nagra¬ jencih vzpostavi, vodi, vzdržuje in upravlja evidenco z vašimi osebnimi podatki, Sodelujočim pri nagradnih igrah zagotavljamo varstvo osebnih podathov po Zahonu o varstvu osebnih podathov, 5 podpisom dovoljujete, da se v reviji ali na spletni strani založniha revije objavijo vaše ime, priimek in kraj bivanja, Poštnina plačana po pogodbi št. 88/1/S. Znamka ni potrebna. Tehniška založba Slovenije, d. d, p. p. 541 1001 Ljubljana www.tzs.si MODRA ŠTEVILKA (( (•080 17 90) Tehniška založba Slovenije NAROČILNICA Knjigo ŽELIŠ IZVEDETI naročam: Q kot naročnik revije TIM po ceni 1 5 €. J po redni ceni 27,99 €. Ume in priimek: * Ulica in hišna številka: *Poštnašt.: *Kraj: *Telefon: E-pošta: Datum: * Podpis: Vaša udeležba pri poštnini je 2,99 €. Rok za reklamacijo je 8 dni. Morebitni odstop od naročila je 1 5 dni po prejemu pošiljke. * Podatki, označeni z zvedico, so obvezni. S svojim podpisom dovoljujete Tehniški založbi Slovenije, da vaše podatke hrani v svoji evidenci ter vas redno obvešča o najboljših ponudbah ter možnostih za osvojitev privlačnih nagrad. Vaše podatke bomo hranili, vse' - "" dokler se morda ne boste odločili drugače - kadar koli, lahko pisno ali po telefonu zahtevate, da v 1 5 dneh trajno ali začasno prenehamo uporabljati vaše'osebne podatke za namen neposrednega trženja. Tehniška založba zagotavlja varstvo osebnih podatkov .... po Zakonu o varstvu osebnih podatkov. Poštnina plačana po pogodbi št. 88/1/S. Znamka ni potrebna. Tehniška založba Slovenije, d. d. p. p. 541 1001 Ljubljana (Zl Tehniška založba Slovenije modra Številka www.tzs.si (( (»080 17 90) 40 | oktober 2012 V OBJEKTIVU Foto: A. Kogovšek, /. Kuralt in F. Lah 5. Model lokomotive SŽ 643-026 v merilu I : 87 (HO), prirejene za Marklinov tirni sistem, na katerem je Igor Kuralt, ljubitelj in zbiralec želez¬ niških miniatur, zamenjal celoten kolesni sklop z ležaji in drsniki, prevezal električne vodnike ter vgradil zvočni dekodirnik. I • Zoran Jakovljevič je avtor makete ameriškega lovca F-86D »sabre dog«, ki je služilo v 117. lovskem letalskem polku (I I7.LAP) Jugoslovanskega voj¬ nega letalstva v Zagrebu v 60. letih prejšnjega stoletja. Kot zanimivost naj omenimo, da je maketa mojstrsko in v celoti pobarvana s čopičem. 2. Češki maketar Miroslav Vanous se je na lanskem Pokalu SVM v Kranju med drugim predstavil z maketo jadralnega letala grunau baby, pri katerem je prikazal izjemno tehniko ponazarjanja lesenih delov letala. ’• Filip Lah, učenec 8. razreda OŠ Komenda Moste, je avtor prenosnega baterijsko napajanega »mini« ojačevalnika. Na idejo za prenosni zvočnik, ki bi ga lahko priključil na telefon, je prišel, ko je hotel poslušati glasbo s telefona, pa je bil zvok prešibek. Za izvedbo tega projekta je uporabil dva Philipsova zvočnika. Iz deprona je izrezal obliko ohišja ter luknji za zvočnike in gumbe. Na vezje je prispajkal žice za priključek baterijskega napajanja 9,6 V (8 x 1,2 V). Vse skupaj je v ohišje prilepil z vročim lepilom. Za lepši videz je sprednjo stranico prelepil s kartonom. Končna moč ojačevalnika je 3 W. 4. Srbski maketar Dragan Zdravkovič je avtor Tamiyine replike sovjetske¬ ga tanka T-55 v češki različici T-55A (č) in barvah Jugoslovanske ljudske armade. NRRODNfi IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA in deževne dni, ki V svoj dom vnesite nekaj barvHflfi fi71 in deževno l; _ . . O/I2012/2013 Najlepše ideje za jesensko ustvarjanje: od svetlečih lučk in strašnih buč do pisanih slik in sadnih aranžmajev v zahvalo za pridelek. Knjiga vsebuje podrobna navodila in natančne predloge. narocila@tzs.si www.tzs.si Tehniška založba Slovenije