Savinjske novice št. 8, 24. februar 2017 1
Savinjske novice št. 8, 24. februar 2017
2
Oglasi
Tretja stran
Iz vsebine:
Tema tedna:    
Kakšno naj bo sobivanje ljudi in divjadi?  ...... 4
Velenje: 
Ustanovljen Klub podjetnikov SAŠA regije  .... 5
Regijski posvet zadružnikov: 
Pomagati kmetijam, ki delajo 
v težavnih pogojih  ................................................. 7
Občinski svet Solčava: 
V kateri fazi je trenutno občinski 
prostorski načrt?  ................................................... 7
Predstavitev Parlametra na Rečici:
Spletna platforma, ki beleži
delo poslancev v državnem zboru  .................. 8
Univerza za III. življenjsko obdobje: 
Aktivno staranje je lahko lep del življenja ....... 9
Okrogla miza v Mozirju:
O izobraževanju in zaposlovanju mladih  .... 10
Prešernova nagrajenka Kristina Golob:
Na koncertu ima »pogovor z ljudmi«  ............ 16
Projekt Mladi mediatorji skupnosti:
Vrstniška mediacija lahko bistveno
prispeva k reševanju konfliktov  ...................... 17
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi 
Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Za-
kona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po 
stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lek-
toriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto XLIX, št. 8, 24. februar 2017. Izha-
ja vsak petek. Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: 
Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. 
Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: 
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 
3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-
791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-
vinjske.com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: 
Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 8, 24. februar 2017 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
Kako do vzdržnega sobivanja ljudi in divjadi?
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-
hrano je tekom januarja in februarja po vseh 
slovenskih regijah izvedlo serijo petnajstih jav-
nih posvetov z naslovom Sobivanje ljudi in div-
jadi v lovsko upravljavskih območjih. Posvetov 
so se lahko udeležili vsi, katerih dejavnost je 
povezana z divjadjo, civilne iniciative, lokalne 
skupnosti, nevladne organizacije v kmetijstvu 
in gozdarstvu ter lovstvu in drugi zainteresira-
ni deležniki.
Omenjeni posveti so bili rezultat poziva par-
lamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdar-
stvo in prehrano, da se organizirajo javni posve-
ti o upravljanju z divjadjo, ugotavljanju škode, ki 
jo povzroča, in izplačevanju odškodnin. Kmetje 
in drugi prizadeti se namreč srečujejo z visoki-
mi škodami, država pa ima pri izplačevanju od-
škodnin težave.
V primerjavi z večino evropskih držav Slove-
nijo odlikuje velika biotska raznovrstnost žival-
skega sveta. Še posebej je pomembno ohra-
njanje vseh avtohtonih živalskih vrst in njihove-
ga življenjskega okolja, ki skupaj predstavlja-
jo nedeljivo celoto. Javni posveti so bili zato na-
menjeni tudi ozaveščanju javnosti o dejavnostih 
upravljanja z gozdom in populacijami prostoži-
večih živali.
Na večini posvetov je bila izpostavljena potre-
ba po bolj učinkovitem reševanju problematike 
vnašanja nemira v naravno okolje, ki je posledi-
ca uporabe motornih vozil, rekreacije, nabiranja 
gozdnih sadežev in podobnih aktivnosti. Kot pro-
blem se izkazuje tudi izginjanje kritja za divjad 
in zavarovane prosto živeče živalske vrste, kakor 
tudi izginjanje travniških površin znotraj gozdov.
Glavnina problemov pri ocenjevanju škod po 
divjadi izhaja iz slabih medsebojnih odnosov 
med deležniki v tem procesu. Za izplačevanje 
odškodnin zaradi škod po divjadi na kmetijskih 
in gozdnih kulturah niso določeni roki, cene za 
kmetijske kulture pa so določene na podlagi sta-
tističnih cen pridelkov. Ocenjevanje škod v goz-
dovih je zelo težavno.
Očitno torej je, da je problematika dovolj pere-
ča, da terja ukrepanje. Na direktoratu za gozdar-
stvo, lovstvo in ribištvo pri kmetijskem ministr-
stvu zato napovedujejo sprejem uredbe o ško-
dah na podlagi zakona o divjadi in lovstvu. Ured-
ba je uvrščena v normativni program vlade in bo 
letos sprejeta. Ko bo ministrstvo pripravilo pred-
log, bodo deležnike vključili v razpravo, da bodo 
skupaj poiskali sprejemljive rešitve med lastnin-
skim in javnim interesom ter varovanjem gozda 
in divjadi.
Na kakšnem nivoju je sobivanje ljudi in divja-
di v naši regiji, so spregovorili udeleženci posve-
ta, ki je potekal v Nazarjah. Več o tem v tokratni 
temi tedna.
(ML)
(JM)
Savinjske novice št. 8, 24. februar 2017 4
Tema tedna
JAVNI POSVET V NAZARJAH
Kakšno naj bo sobivanje ljudi in divjadi?
Mag. Marjan Podgoršek, sekretar 
na kmetijskem ministrstvu: »Posveti 
Sobivanje ljudi in divjadi so namenje-
ni najširši javnosti oziroma vsem tis-
tim, ki se jih na kakršen koli način do-
tika področje upravljanja s prostoži-
večimi živalmi. Tovrstni posveti so od-
govor tudi na številna vprašanja, ki si 
jih zastavljajo državljani o ustreznosti 
ukrepov za zaščito živali, ljudi in kme-
tijskih ter gozdnih kultur. 
Dogajanje je namenjeno dialogu 
med različnimi deležniki iz področij 
upravljanja z divjadjo in zvermi, ki so 
sicer interesno zelo različni, vendar 
imajo na ta način možnost izmenjati stališča, zgladiti morebitne spore, po-
dati oceno dosedanjega stanja in s tem dobiti priložnost prispevati izku-
šnje in znanje, da bo sistem deloval bolje. Glede na odzive udeležencev do-
sedanjih desetih posvetov lahko zatrdim, da so tovrstni posveti zelo zažele-
ni in prispevajo k iskanju skupnih rešitev.«
»Kot kaže, smo lastniki najbolj moteč element v lastnem gozdu,« je bil v 
razpravi kritičen Marko Suhadolnik iz Logarske Doline (levo). 
Na pobudo ministrstva za 
kmetijstvo, gozdarstvo in prehra-
no po Sloveniji potekajo posve-
ti na temo lovstva in gospodarje-
nja z divjadjo. Za naše območje 
je bil dogodek organiziran v Na-
zarjah v ponedeljek, 13. februar-
ja. Govora je bilo o gospodarje-
nju z divjadjo in škodah, ki jih div -
jad povzroča v kmetijstvu in goz-
du. Prav škodam je bilo v razpra-
vi namenjenega največ časa in 
kritičnih mnenj prisotnih lastni-
kov gozdov in kmetov.
DIVJAD JE DRŽAVNA LASTNINA 
Uvodni nagovor je pripadel 
predstavnikom ministrstva in na-
zarske območne enote Zavoda 
za gozdove Slovenije (ZGS). Za-
vod je zadolžen za pripravo lo-
vsko upravljavskih načrtov z div -
jadjo, ki je sicer državna lastnina, 
v Kamniško-Savinjskem lovsko 
upravljavskem območju. 
Kakšno je tukajšnje gozdno 
območje in populacija prosto ži-
večih živali, je predstavil Blaž 
Presečnik. Največ škode na kme-
tijskih zemljiščih povzročajo divji 
prašiči, v gozdu pa jelenjad. Naj-
višje škode po prašičih so bile 
zabeležene v letu 2008, od tedaj 
dalje prijavljene škode upadajo.
STATISTIKA ŠKOD NI REALNA
Predstavnik Kmetijsko gozdar-
ske zbornice Slovenije Andrej An-
doljšek je menil, da je vloga kme-
tijstva pri ohranjanju podeželja 
podcenjena. Po njegovem mne-
nju ocena škod po divjadi ne od-
raža realnega stanja, saj kmetje 
škod iz različnih razlogov ne pri-
javijo vedno. V današnji ekono-
miji cenovne konkurenčnosti ima 
vsaka škoda na pridelku za kme-
ta – pridelovalca negativne po-
sledice. 
LETNI LOVSKO UPRAVLJAVSKI 
NAČRTI PRENIZKI?
Predsednik sveta nazarske ob-
močne enote ZGS Milan Cajner 
je predstavil način sprejemanja 
letnega lovskega načrta, ki ga 
vsako leto izdela nazarska enota 
ZGS. Do 1. aprila mora biti načrt 
javno predstavljen in kot pred-
log sprejet do 5. aprila. Nato ga 
je potrebno poslati v potrditev na 
resorno ministrstvo.
Cajner je povedal, da so si lov -
ci v kamniško-savinjskem obmo-
čju zelo prizadevali, da so v zad-
njih letih dosegli upadanje popu-
lacije divjega prašiča in zmanj-
šanje škod. Od leta 2000 dalje 
so načrtovani letni odvzem div -
jega prašiča presegli v osmih le-
tih, največ leta 2008 za 61 od-
stotkov. »S tem so dokazali, da 
na odvzem ne vpliva le določe-
na številka v letnem načrtu, saj 
so lovci pripravljeni vedno pove-
čati odstrel glede na razmere v 
loviščih in dejanske zmožnosti 
za uspešen lov. Zelo pa so mote-
če nove omejitve pri lovu divjega 
prašiča, ki bodo zopet prispevale 
k povečanju številčnosti te divja-
di. V letu 2016 so na tukajšnjem 
lovsko upravljavskem območju 
odstrelili 242 živali,« je povedal 
Cajner.
V letu 2016 so v lovskih druži-
nah na našem območju poveča-
li odstrel jelenjadi glede na leto 
2015 za 24 odstotkov. Jelenjad 
v lovišča, zlasti v Podvolovljek, 
kjer je največ škod, vsako zimo 
prihaja iz lovišča s posebnim po-
menom Kozorog, kjer se med le-
tom zadržuje visok stalež te div -
jadi. Temu je oporekal predstav -
nik lovišča Kozorog Boštjan Pa-
hovnik, Cajnerjeve navedbe o mi-
gracijah jelenjadi in o posledič-
nih škodah pa je potrdil kmet iz 
Podvolovljeka.
KAKO UKREPATI
 ZA ZMANJŠANJE ŠKOD?
Milan Cajner je ob koncu svoje-
ga izvajanja omenil, da si lovske 
družine želijo realen upravljavski 
načrt, saj so za nedosežene pla-
ne lovskim družinam zagrožene 
in tudi izrečene izredno visoke 
denarne kazni. Divjad zaradi po-
hodnikov in rekreativcev ter po-
sledičnega nemira v naravnem 
okolju zelo spreminja svoje nava-
de in postaja aktivna le še v noč-
nem času, ko pa lov ni dovoljen.
S spremembo lovskih predpi-
sov bi bilo treba dovoliti lov na 
prašiča – zlasti na kmetijskih po-
vršinah, tudi ob uporabi umetnih 
virov svetlobe, ob polni luni pa tu-
di lov jelenjadi. Cajner je izposta-
vil še starostno strukturo lovcev, 
ki je vse višja. Lov in delo v lo-
višču zahtevata fizične napore. 
Povabil je kmete, da bi vstopali 
v lovske vrste in tako sami lahko 
vplivali na obvladovanje številč-
nosti divjadi in zmanjšanje škod 
na svojih površinah.
SPREMENITI JE TREBA SISTEM 
OCENJEVANJA ŠKOD 
Dolgoletno dogovarjanje doslej 
še ni prineslo rezultatov, čas bi že 
bil, da bi pri preprečevanju, oce-
njevanju in izplačevanju oziro-
ma nadomeščanju škod doseg-
li premik naprej, je dejala Šte-
fka Goltnik iz mozirske izposta-
ve Kmetijsko gozdarskega zavo-
da Celje. 
Nekateri predlagani ukrepi za 
varovanje površin, ki jih je pred 
tem podal predstavnik ministr-
stva, kot so ograje, na tukajšnjem 
območju že zaradi terena ne pri-
dejo v poštev. Poleg tega zvišuje-
jo stroške pridelave. »Če nekaj ze-
mljišč kmetje ogradijo, je pritisk 
divjadi na ostala zemljišča več-
ji – torej več škod pri sosedu,« je 
dodala Goltnikova.
Razrešiti bi bilo potrebno dile-
mo, kako bi se upoštevale ustne 
prijave škod, saj kmetje za pisa-
nje prijav enostavno nimajo ča-
Savinjske novice št. 8, 24. februar 2017 5
Tema tedna, Aktualno
sa, povrnjene škode, večinoma v 
pridelkih, pa ne dosegajo realnih 
stroškov. Poleg tega morata biti 
ocenjevalec in izplačevalec ško-
de različna. Po ocenah kmetov 
je številčnost divjadi previsoka, 
upoštevati pa je treba tudi škode, 
ki jih napravijo krokarji, vrane in v 
zadnjem času tudi šakal.
LASTNIKI STISNJENI V KOT
V razpravi so kmetje, večina 
jih je lastnikov tako prideloval-
nih površin kot gozdov, poudarili, 
da so pri gospodarjenju na svo-
ji lastnini omenjeni, škodo pa jim 
povzroča tuja lastnina, kot so ži-
vali, ali drugi uporabniki gozda. 
Marko Suhadolnik iz Logarske 
Doline je dejal: »Kot kaže, smo 
lastniki najbolj moteč element v 
lastnem gozdu. Omejeni smo pri 
gradnji gozdnih vlak in lop, pot-
rebnih za bivanje naših živali na 
pašnikih. Paziti moramo na nabi-
ralce in rekreativce, da o vznemir-
jenju, ki ga povzroča vožnja v na-
ravi z motornimi sanmi ali štiriko-
lesniki, niti ne govorim.«
V razpravi je bilo tudi poudar-
jeno, da jelenjad objeda mlado 
podrast, ki potem nikoli ne doras-
te v zdrava drevesa, kar predsta-
vlja dolgoročno škodo, ki ni nik -
jer upoštevana. Škodo po zvereh 
in ujedah težko dokazujejo lastni-
ki pašnih živali, predvsem drobni-
ce, saj ni kadavrov in dostikrat ni-
ti sledi. 
Lastniki so na koncu menili, da 
bi morali imeti bolj neposreden 
vpliv na oblikovanje lovskih na-
črtov. Sodelovanje preko zborni-
ce je sicer zadovoljivo, a kot ka-
že, ne dovolj učinkovito.
Tekst in foto: Marija Lebar
V VELENJU USTANOVLJEN KLUB PODJETNIKOV SAŠA REGIJE
Prvi predsednik mag. Franjo 
Bobinac, podpredsednik 
Boštjan Gorjup
Direktor gospodarjenja v BSH Hišnih aparatih Boštjan Gorjup (levo) je 
podpredsednik novoustanovljenega Kluba podjetnikov SAŠA regije. 
(Foto: Jože Miklavc)
V torek, 14. februarja, so v Pod-
jetniškem centru Standard v Vele-
nju na pobudo župana Mestne ob-
čine Velenje Bojana Kontiča in pred-
sednika uprave Gorenja mag. Franja 
Bobinca ustanovili Klub podjetnikov 
SAŠA regije. Kot je za medije pove-
dal Kontič, je namen »v okviru dejav -
nosti kluba uspešnih podjetnikov kre-
piti sodelovanje in povezovanje tako 
gospodarskih kot tudi negospodar-
skih organizacij. Tovrstno delovanje 
bo omogočalo nadaljnji gospodar-
ski in podjetniški razvoj SAŠA regije 
ter ustvarjanje novih delovnih mest, 
ki bodo občanom zagotavljala bolj-
šo kakovost življenja.«
USTANOVITEV PO VEČLETNEM 
ODLAŠANJU
Po tem, ko so udeleženci ustanov-
nega srečanja brez prisotnosti medi-
jev prisluhnili predstavitvi ideje obeh 
predlagateljev, je velenjski župan iz-
razil zadovoljstvo, da je po več letih 
čakanja le prišlo do formalne usta-
novitve kluba podjetnikov. Za člane 
upravnega odbora so bili imenovani 
mag. Franjo Bobinac, Peter Dermol, 
mag. Ludvik Golob, Boštjan Gorjup, 
mag. Ivan Kotnik, Barbara Pokorny, 
Tanja Skaza, Marko Škoberne, mag. 
Janko Šteharnik in dr. Cvetka Tinauer. 
Za prvega predsednika kluba so ime-
novali mag. Franja Bobinca, za pod-
predsednika pa Boštjana Gorjupa iz 
BSH Hišnih aparatov Nazarje.
KLUB PODJETNIKOV BO OKREPIL 
POVEZANOST
Kontič se je prisotnim predstavni-
kom podjetij zahvalil za podporo pri 
ustanovitvi nove povezovalne orga-
nizacije in za pomemben prispevek 
pri argumentiranju razlogov za 3. ra-
zvojno os. S tem je postala »razvoj-
na« cesta realnost in bo v prihodnjih 
letih pozitivno vplivala na vlaganja in-
vestitorjev in razvoj turizma. Mestna 
občina Velenje vlaga veliko naporov 
in finančnih sredstev v spodbujanje 
podjetništva, rezultat teh prizadevanj 
pa so Podjetniški center Standard, 
Poslovna cona Rudarski dom in SA-
ŠA inkubator. 
BOBINAC NAPOVEDUJE VEČ 
POZITIVNIH UČINKOV 
Prvi mož Gorenja mag. Franjo 
Bobinac je pred novinarji pouda-
ril dobro sodelovanje največje go-
spodarske družbe v regiji z lokalno 
skupnostjo. Po njegovem mnenju 
povezovanje pod okriljem kluba pri-
naša pozitivne učinke, ki bodo vpli-
vali na boljše rezultate celotne regije: 
»Pomembno je, da so v upravni od-
bor kluba imenovani predstavniki, ki 
delujejo na različnih področjih in ni-
so uspešni le v svojih organizacijah, 
temveč pomembno prispevajo k ra-
zvoju krajev in lokalnega okolja ter 
imajo družbeno odgovoren odnos 
do povezovanja in napredka.« 
Jože Miklavc 
PROTIHRUPNA OGRAJA NA TRNOVCU 
Domačija Pečnikovih v dobršni 
meri zaščitena
Novozgrajena protihrupna ograja na Trnovcu.  (Foto: Jože Miklavc)
Kot smo v Savinjskih novicah že 
poročali, je bilo potrebno počakati 
na boljše vremenske razmere, da 
je gradbenik Brlec dokončal dela 
sredi naselja Trnovec. Na zgraje-
no betonsko škarpo so zmontirali 
montažno plastično zaščitno ste-
no, ki bo po podatkih investitor-
ja, Občine Rečica ob Savinji, za-
gotavljala enako zaščito pred ko-
munalnim hrupom kot prejšnja 
betonska stena, ki je bila zgraje-
na brez ustrezne gradbene do-
kumentacije. Ob tem se je na pa-
su občinskega zemljišča sprosti-
lo še nekaj prostora, tako da je se-
daj razširjeno vozišče. Slednjega 
bodo ob primernih temperaturah 
za asfaltiranje še dodatno utrdili, 
s tem pa bo težava v pretežni me-
ri odpravljena.
Jože Miklavc
Savinjske novice št. 8, 24. februar 2017 6
Gospodarstvo, Iz občin, Oglasi
UNIFOREST 
Cepilnik Titanium 23 nagrajen 
z German Design Award 
Special 2017
Cepilnik Titanium podjetja Uni-
forest je na izboru za German De-
sign Award 2017 prejel prestižno 
nagrado German Design Award 
Special namenjeni oblikovalskim 
presežkom v kategoriji Industrija. 
German Design Award, je eno iz-
med najbolj priznanih in cenjenih 
mednarodnih tekmovanj na po-
dročju designa, ki postavlja naj-
višje standarde pri iskanju, pred-
stavljanju in nagrajevanju edin-
stvenih dosežkov s tega področ-
ja. Novi cepilnik Titanium 23 je del 
popolnoma nove tehnološko in 
kakovostno izpopolnjene ter obli-
kovno dovršene linije cepilnikov 
Titanium. Konstrukcijsko je nov 
cepilnik zasnovan v lastnem ra-
zvojem oddelku, oblikovno pa so v 
podjetju Uniforest sodelovali s pri-
znanim slovenskim industrijskim 
oblikovalcem Ernestom Bevcem.
PR
SOLČAVA
Občina in družba Logarska dolina pričakujeta odločitev 
računskega sodišča
Vstopna točka v krajinski park, kjer se pobira komunalna taksa. 
(Foto: Marija Lebar)
SPREJETA JE NOVA PROTIKADILSKA ZAKONODAJA
Na police prihaja enotna 
tobačna embalaža
O novi tobačni direktivi, ki jo pri-
naša zakon o omejevanju upora-
be tobačnih in povezanih izdelkov, 
smo v našem časopisu že pisali. 
Državni zbor je zakon pred krat-
kim sprejel in s tem podprl števil-
ne ukrepe v boju proti kajenju. 
Novi zakon tako uvaja popolno 
prepoved oglaševanja, razstavlja-
nja in promocije tobačnih in pove-
zanih izdelkov, kar naj bi zmanjše-
valo privlačnost kajenja med ot-
roci in mladimi. Nadalje nareku-
je velika slikovna besedilna zdra-
vstvena opozorila ter enotno em-
balažo, o kateri so se pred spre-
jemom zakona mnenja različnih 
interesnih skupin močno kresala. 
Zakon na novo regulira tudi tobak 
za oralno uporabo, nove tobačne 
izdelke, elektronske cigarete in ze-
liščne izdelke za kajenje ter njiho-
vo dajanje na trg. 
TG
Na Občini Solčava in v družbi Lo-
garska dolina d. o. o. poteka revizi-
ja, ki jo v skladu s svojimi pristoj-
nostmi opravlja Računsko sodiš-
če Republike Slovenije. Cilj revizi-
je je ugotavljanje pravilnosti v delu 
poslovanja, ki se nanaša na komu-
nalno takso za vstop in ogled Kra-
jinskega parka Logarska dolina. 
Na podlagi izidov pregleda bo so-
dišče o zadevi izdalo svoje mnenje. 
NESOGLASJA GLEDE PORABE 
TAKSE 
Med Občino Solčava in podje-
tjem Logarska dolina že nekaj ča-
sa obstajajo nesoglasja glede po-
rabe sredstev, pobranih z vstopni-
nami, s katerimi razpolaga konce-
sionar. Občina meni, da sredstva 
niso porabljena v skladu s konce-
sijsko pogodbo, saj je družba Lo-
garska dolina denar med drugim 
namenjala tudi za poplačilo svo-
jih dolgov iz preteklih let. Ta del po-
slovanja podjetja Logarska dolina 
je pregledal tudi nadzorni odbor 
Občine Solčava in oblikoval mne-
nje, da denar ni bil porabljen, kot je 
opredeljeno v pogodbi.
REŠITEV JE V DOGOVORU
Občina Solčava je konec leta 
2015 družbi Logarska dolina od-
povedala koncesijsko pogodbo o 
upravljanju s tamkajšnjim krajin-
skim parkom. Odpovedni rok je bil 
eno leto, kar pomeni, da se je ko-
nec leta 2016 iztekel. Na zadnji se-
ji občinskega sveta je županja Ka-
tarina Prelesnik dejala, da se bo 
potrebno odločiti, kako naprej z 
upravljanjem parka. V ta namen 
se bo v kratkem sestala s prebival-
ci Logarske doline in družbeniki v 
istoimenskem podjetju, da posku-
sijo poiskati skupno rešitev, saj je 
nova turistična sezona tako rekoč 
pred vrati.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 8, 24. februar 2017 7
Kmetijstvo, Iz občin
OBČINSKI SVET SOLČAVA
V kateri fazi je trenutno občinski prostorski načrt?
Na zadnji seji solčavskega občinskega sveta 
so imeli na dnevnem redu tudi informacijo, v ka-
teri fazi je trenutno priprava občinskega prostor-
skega načrta (OPN). Informacijo o tem tako tež-
ko pričakovanem dokumentu je podala Mojca 
Furman, predstavnica podjetja Urbanisti iz Ce-
lja, ki prostorski načrt izdeluje.
240 PREDLOGOV ZA SPREMEMBE 
IN DOPOLNITVE
Kot je povedala Furmanova, so morali po-
datke in podlage, ki jih je družbi Urbanisti pre-
dal prejšnji pripravljavec Archi.ka, ponovno 
preveriti in prilagoditi aktualnim predpisom. 
Na občino so dobili kar 240 predlogov za spre-
membe in dopolnitve OPN-ja. Do teh pobud so 
se nato morali opredeliti nosilci odločanja v 
prostoru in ravno tukaj se kopičijo težave, saj 
najpomembnejši odločevalci, kot sta kmetijsko 
in okoljsko ministrstvo, ne odgovarjajo v pred-
pisanih rokih.
ŠTEILNE OMEJITVE PRI RABI PROSTORA
V solčavskem primeru se načrtovalci sreču-
jejo s številnimi omejitvami pri rabi prostora, 
saj je na območju predvidena razpršena pose-
litev. Tukaj je tudi več varovanih območij, kot so 
krajinski parki, celotno ozemlje sodi pod eko-
loško pomembno področje (EPO), kar tri četr-
tine območja pa pod Naturo 2000. Poleg tega 
je gradnja omejena tudi zaradi Macesnikove-
ga plazu. Že tako ozko dolino ob Savinji pri ra-
bi prostora omejuje še varovalni obvodni pas. 
JAVNA PREDSTAVITEV JESENI LETOS
Večina nosilcev odločanja je do sedaj že po-
dala svoja mnenja na OPN. Ta naj bi bil v jeseni 
javno razgrnjen. Takrat bo organizirana tudi jav-
na predstavitev in razlaga, zakaj so nekatere po-
bude pozitivno rešene in zakaj katere niso dobile 
»zelene luči«. Novih predlogov na OPN ni mogo-
če več dajati. Do pripomb iz javne obravnave se 
bo nato opredelil občinski svet, sledil bo še spre-
jem končne različice OPN-ja.
Marija Lebar
REGIJSKI POSVET ZADRUŽNIKOV KOROŠKE IN SAVINJSKO-ŠALEŠKE REGIJE
Pomagati kmetijam, ki delajo v težavnih pogojih 
za pridelavo
Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk je predstavil aktualno delo in načrte zveze 
za prihodnost.
Zadružna zveza Slovenije je v torek, 14. fe-
bruarja, v Kotljah organizirala regijski posvet 
koroške in savinjsko-šaleške regije. Udeležen-
ci so se seznanili s poslovanjem zadrug v letu 
2015 in z aktualnimi razpisi.
PREDSTAVITEV RAZPISOV
Regijskega srečanja so se udeležili pred-
sedniki, direktorji, člani upravnih in nadzor-
nih odborov zadrug ter zaposleni v zadrugah, 
članicah Zadružne zveze Slovenije. Na posve-
tu so predstavniki zveze skupaj s predstavniki 
ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-
hrano udeležence seznanili z aktualnim do-
gajanjem na področju kmetijstva in s predvi-
denimi javnimi razpisi v okviru Programa ra-
zvoja podeželja 2014-2020.
OBE TUKAJŠNJI ZADRUGI 
ZELO USPEŠNI
V nadaljevanju so bili predstavljeni podatki 
o poslovanju zadrug. V letu 2015 so zadruge, 
članice zveze, poslovale uspešno in ustvarile 
več kot 630 milijonov evrov prihodkov. Kme-
tijske in gozdarske zadruge, članice Zadruž-
ne zveze Slovenije, so v letu 2015 dale zapo-
slitev več kot 2.500 delavcem in so povezova-
le 13.000 članov, z več kakor 350 trgovinami 
pa zagotavljajo oskrbo prebivalstva na pode-
želju in v mestih. 
V koroški in savinjsko-šaleški regiji deluje-
ta dve zadrugi, ki povezujeta več kot 1.300 
članov in dajeta zaposlitev skoraj 200 delav -
cem. V letu 2015 sta ustvarili preko 48 mili-
jonov evrov prihodkov in imeli skoraj 12 mili-
jonov evrov kapitala. Glavne dejavnosti ome-
njenih zadrug so govedoreja in prireja mleka, 
gozdarstvo in sadjarstvo.
O DELU ZVEZE 
PREDSEDNIK PETER VRISK
Aktualno delo Zadružne zveze Slovenije in 
načrte za prihodnost je predstavil predsednik 
zveze Peter Vrisk in poudaril: »Na Koroškem 
in v savinjsko-šaleški regiji je pomembno, da 
z ukrepi in spodbudami pomagamo kmeti-
jam, ki kmetujejo v težavnih pogojih za pride-
lavo, in da omogočimo mladim, da ostanejo 
na kmetijah.« Poudaril je pomen promocije lo-
kalno pridelane in predelane hrane, se zavzel 
za večjo dostopnost slednje v javnih zavodih 
in pozval k večjemu sodelovanju vseh kmetij-
skih organizacij, društev in zvez. 
PROTI OBDAVČITVI KMETIJSKIH 
NEPREMIČNIN
V razpravi so zadružniki spregovorili o 
ključnih problemih v obeh regijah, zlasti o po-
gojih kmetovanja na gorskih in hribovskih ob-
močjih, težavah mladih prevzemnikov kmetij, 
mlečni problematiki in škodi, ki jo povzročajo 
divjad in zveri. Izpostavili so problem prenosa 
znanja v kmetijstvu in nasprotovali obdavčitvi 
kmetijskih nepremičnin. Regijsko srečanje se 
je zaključilo s povabilom na posvet zadružni-
kov v Portorožu, ki bo 7. in 8. marca.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 8, 24. februar 2017 8
Iz občin
STATISTIKA O KVALITETI ŽIVLJENJA V SLOVENSKIH OBČINAH
Kje v Zgornji Savinjski dolini se najbolje živi?
Matej Pečovnik, župan Občine 
Nazarje:
»Uredništvo revije Moje finance je 
raziskavo, v kateri občini naj bi se naj-
bolje živelo, izvedlo že drugo leto za-
pored. Občina Nazarje je bila prvo le-
to uvrščena na 23. mesto, v zadnji 
raziskavi pa je naša občina uvršče-
na med prvih deset občin v Sloveni-
ji, in sicer na 10. mesto. Ta uvrstitev 
je glede na število slovenskih občin iz-
jemen uspeh in je potrditev dobrega 
in uspešnega dela Občine Nazarje 
že od ustanovitve dalje. Pomembno 
je, da je celotna raziskava in članek, 
ki izhaja iz nje, zaradi uporabe preverjenih statističnih kazalcev uredniško 
povsem neodvisne in tudi popolnoma kredibilne vsebine.«
PREDSTAVITEV PARLAMETRA NA REČICI OB SAVINJI
Spletna platforma, ki beleži delo poslancev 
v državnem zboru
Soavtor projekta Žiga Vrtačič je obiskovalcem predstavil različne kazalnike, 
do katerih lahko pridejo s pomočjo Parlametra. (Foto: Marija Šukalo)
Na Rečici ob Savinji je v pro-
storih Medgen borze potekala 
predstavitev projekta Parlameter. 
Spletno platformo, ki beleži de-
lo poslancev v državnem zboru, 
je predstavil soustanovitelj in do-
mačin Žiga Vrtačič. 
DANES JE NOV DAN ZA 
SPREMEMBE
Želja po družbenih in politič-
nih spremembah je skupino mla-
dih nadobudnežev, v kateri je po-
leg Vrtačiča še pet Zgornjesavi-
njčanov, privedla do ustanovitve 
zavoda Danes je nov dan. Iskra, 
ki je vnela iniciativo med mladi-
mi, se je zgodila v obdobju vses-
lovenskih protestniških gibanj le-
ta 2012, ko so izstopale zahte-
ve po transparentnosti vladnega 
sistema, preprečevanju korupci-
je in prenehanju političnega za-
vajanja.
Zavedanje, da se vladavina 
ljudstva izvaja v parlamentu in ne 
na cesti, je rodila zamisel o spletni 
aplikaciji, ki bi izboljšala dostop do 
podatkov o sprejetih odločitvah v dr-
žavnem zboru. Nad idejo se je nav-
dušilo tudi multinacionalno podjetje 
Google in kolektivu ponudilo finanč-
no podporo za izdelavo orodja.
PARLAMETER ZAPISUJE, KAJ 
GOVORIJO IN KAKO GLASUJEJO 
POSLANCI
Spletna platforma beleži podatke 
o delu vsakega poslanca in jih kate-
gorizira glede na prisotnost, glaso-
vanje in razčlenitev razprave v držav-
ne zboru. Rezultat je statističen pri-
kaz, ki pokaže mnenje parlamentar -
ca in omogoča možnost predvideva-
nja političnih strategij. Med opcijami 
je zanimiva analiza besednega zak-
lada, skozi katero je mogoče ugotovi-
ti svojstveno uporabo besed, ki oka-
rakterizirajo posameznega politika.
ŠIRITEV NA OBČINSKO RAVEN
Aplikacija je v prvi vrsti predvide-
na olajšanju novinarskega dela, či-
gar naloga je razjasniti in pojasni-
ti aktivnosti v državnem zboru, ka-
kor tudi širši javnosti, da bi imela 
pregleden in manj birokratsko ovi-
ran vpogled v delo zakonodajnega 
telesa. Izhodiščni namen je ustva-
riti bolj neposredno in transparen-
tno demokracijo ter odpraviti vrzel 
med vlado in vladanimi, ki bi pripe-
ljala bližje ideji o vladavini ljudstva. 
Nadaljnji cilj kolektiva Danes je nov 
dan je širitev na lokalno, torej občin-
sko raven, in vpeljava platforme v 
parlamente drugih evropskih držav. 
Miha Rakun
Po dobrem letu je revija Moje fi-
nance znova objavila izsledke raz-
iskave, v kateri slovenski občini se 
najbolje živi. Tudi tokrat je Občina 
Nazarje izmed naših občin najvišje 
uvrščena, vendar pa bi bila primer-
java tokratnih rezultatov s prejšnji-
mi nekorektna, saj so v letošnjo 
metodologijo vključili precej več 
kazalnikov. 
GOSPODARSTVO NAZARJE 
ZAVIHTELO MED NAJBOLJŠE
Občina Nazarje se je na lestvici 
21 1 slovenskih občin znašla med 
desetimi slovenskimi občinami, 
kjer se najbolje živi. Ocena, ki te-
melji na podlagi petih skupin ka-
zalcev, je nazarsko občino uvrstila 
na 10. mesto, najvišje med vsemi 
zgornjesavinjskimi. Zelo blizu, na 
12. mestu, je Občina Ljubno, po-
tem pa dolgo nič. Na 63. mestu se 
nahaja Občina Luče, na 68. Solča-
va, Mozirje je na 122. mestu, Reči-
ca ob Savinji na 135., Gornji Grad 
pa na 146. mestu. 
Največjo utež, kar 50 odstot-
kov, je pri ugotavljanju, kje se naj-
bolje živi, dobila gospodarska 
moč občine in občanov, kar je oči-
tno tudi glavni razlog, da se je Ob-
čina Nazarje znašla tako visoko 
med najboljšimi. Nazarska obči-
na je na drugem mestu med ob-
činami, kjer podjetja ustvarijo naj-
več dodane vrednosti na prebival-
ca, in na četrtem mestu med obči-
nami, v katerih delajo najbolj izo-
braženi kadri.
V SOLČAVI BREZ GNEČE, 
V LUČAH MALO LOČITEV, 
REČIČANI POKAJO OD ZDRAVJA
Nekatere naše občine izstopajo 
po posameznih kazalnikih. Po se-
stavi prebivalcev se na podlagi pe-
tih podkazalcev (delež starejših od 
65 let, gostota naseljenosti, pov-
prečna starost občanov, izobrazba 
delovno aktivnih in stopnja ločitev) 
Občina Nazarje uvršča na 2. mes-
to med najboljšimi, Ljubno pa na 7. 
mesto. 
Solčava je med tremi občina-
mi, kjer je najmanj gneče, saj je 
gostota naseljenosti na kvadra-
tni meter med najnižjimi. To je lah-
ko dobro ali slabo, kakor kdo vza-
me. Luče so med tremi občinami, 
kjer je zabeleženih največ kilome-
trov lokalnih cest in javnih poti na 
prebivalca, ter med občinami, kjer 
je glede na število porok najmanj 
ločitev. Za piko na i med pozitivni-
mi izstopanji je poskrbela Občina 
Rečica ob Savinji, ki se je uvrstila 
na 9. mesto med najbolj zdravimi 
občinami.
Tatiana Golob
Savinjske novice št. 8, 24. februar 2017 9
Organizacije, Politika
SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
Boštjanu Rihterju plaketa za posebne 
dosežke
Boštjan Rihter je iz rok Janeza Janše 
prejel plaketo SDS za posebne dosežke. 
(Fotodomumentacija SDS) 
V soboto, 18. februarja, so v Žalcu obeleži-
li 28. obletnico obstoja Slovenske demokrat-
ske stranke (SDS). Slavnostni govornik, pred-
sednik SDS Janez Janša, je kot skupni imeno-
valec stranke skozi minulih 28 let izpostavil 
boj za enakopravnost, enake izhodiščne mož-
nosti in nasprotovanje temu, da bi se v Slove-
niji delili na prvo- in drugorazredne. 
SDS je ob tej priložnosti podelila nekaj viso-
kih priznanj, med prejemniki katerih je bil tudi 
Boštjan Rihter, predsednik občinskega odbo-
ra SDS Gornji Grad. Rihter je omenjeno funkci-
jo prevzel pred dvema letoma. V tem času je 
uspel ne samo oživiti delo lokalnega odbora, 
ampak med seboj povezati vse odbore na ob-
močju Zgornje Savinjske doline. 
Lani je Boštjan Rihter na lastno pobudo, po 
vzoru regijskih srečanj članov, predlagal  poseb-
no srečanje članov odborov Zgornje Savinjske 
doline in ga v veliki meri z lastnimi sredstvi ter 
trudom tudi organiziral. Srečanja se je udeležilo 
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE VELENJE
Aktivno staranje je lahko lep del življenja
V programu slavnostne akademije je nastopila tudi vokalna skupina Lastovke, ki jo vodi Tadeja Cigale 
iz Nazarij. (Foto: Jože Miklavc)
Predsednica Univerze za III. življenjsko obdobje 
Velenje Marija Vrtačnik (Foto: Jože Miklavc)
Andragoško društvo Univerza za III. življenj-
sko obdobje letos praznuje 30 let delovanja. Ju-
bilej so obeležili s slavnostno akademijo v ve-
lenjskem Domu kulture. Osrednji gost, župan 
Mestne občine Velenje Bojan Kontič, je predse-
dnici Mariji Vrtačnik in mentorskemu kolegiju iz-
rekel pohvalo za visoko kakovost dela in pomen 
delovanja v družbi. 
POVABILO K SODELOVANJU V PRIHODNJE
Namesto predsednice Slovenske univerze za 
tretje življenjsko obdobje prof. dr. Ane Krajnc, ki 
se je ob opravičeni odsotnosti odzvala s poseb-
nim pismom priznanja in zahvale eni najaktiv-
nejših članic, je spregovorila Marija Vrtačnik in 
povabila k sodelovanju nove starejše in upoko-
jene občane ter občanke. 
SINONIM ZA LJUDI, KI SE ŽELIJO 
UČITI
Velenjska univerza deluje pretežno na pod-
lagi prostovoljstva in bogati kulturniške, izo-
braževalne in umetniške vsebine v lokalnem 
okolju. V zadnjem desetletju jo vodi Marija 
Vrtačnik iz Radmirja in je postala sinonim za 
ljudi, ki se želijo učiti, ki svoja znanja na širo-
ko posredujejo javnosti in prenašajo na druge 
generacije. Njen vpliv se je z leti razširil tudi v 
Zgornjo Savinjsko dolino, kjer se zlagoma po-
raja nova, samostojna, sorodna in partnerska 
»tretja univerza«.
NE LE ŠTEVILKE, TUDI ŠIROKA 
PALETA VSEBIN
Univerza za tretje življenjsko obdobje se je 
ves čas od ustanovitve prilagajala spremem-
bam v okolju, ljudem, ki jo soustvarjajo, in no-
vim razvojnim trendom. V tem študijskem le-
tu je vanjo vključenih 37 mentorjev ki deluje-
jo v 54 krožkih in izobražujejo 678 udeležen-
cev s povprečno starostjo 65 let. Izvedli bo-
do 70 različnih razstav, javnih nastopov, glas-
benih prireditev, kulturnih večerov, festivalov 
znanja … 
KNJIGA KOT OGLEDALO TREH DESETLETIJ
Ob jubileju so izdali knjigo 30 let Univer -
ze za III. življenjsko obdobje Velenje, ki pred-
stavlja njeno mesto v skupnosti, andragoška 
spoznanja o izobraževanju starejših prof. dr. 
Ane Krajnc in dr. Nene Mijoč, zgodovino delo-
vanja skozi čas, misli in občutja mentorjev ter 
udeležencev o njihovem delovanju na univer-
zi in predstavitev nekaterih krožkov. 
Jože Miklavc
preko 400 članov. V zahvalo in spodbudo mu je 
SDS podelila plaketo za posebne dosežke.
KF
Savinjske novice št. 8, 24. februar 2017 10
Organizacije, Ljudje in dogodki
Februarja
Pred 40 leti
KULTURA ZA VSE IN VSAKOMUR
Že dalj časa se veliko piše in govori o kulturi, 
ki naj bi v tej ali oni obliki postala množična, 
pomenila bi naj vsakdanjo potrebo 
slehernega občana in vsi ti občani naj bi 
postali kulturnejši v najširšem pomenu 
besede. V naši občini uspešno deluje 11 
društev. V okviru teh je 6 dramskih in 8 
pevskih sekcij. Tudi recitacijske skupine se 
pojavljajo s svojimi recitali. V pevske zbore 
je vključenih 211 pevk in pevcev. V letu 
1976 so dramske skupine pripravile 9 del 
in se z njimi 24-krat predstavile občinstvu. 
Z rednim delom je pričela tudi godba na 
pihala na Rečici ob Savinji. 
Pred 30 leti
NEUSTREZNA PROMETNA UREDITEV
V Mozirju je nešteto prometnih zamaškov. 
Vse to je posledica dolgoletnih odlašanj 
ustrezne ureditve. Tako je naravnost 
življenjsko nevarno prečkanje ceste med 
Leskovškom in slaščičarno, nič bolje ni na 
samem trgu, kadar stoje vsevprek avtobusi, 
med njimi pa se drenjajo še vozila na poti. Kje 
naj varno hodi pešec, si najbolj optimističen 
krajan ne more predstavljati. O gneči pred 
kulturnim domom smo že večkrat pisali. 
Posebno kritično je bilo letos, ko je zapadlo 
dosti snega in so vse te težave mahoma 
postale nerazrešljive. Je že tako, da moramo 
računati s prometom skozi kraj, če nimamo 
obvoznice, zato pa bo treba kaj več storiti, da 
bo za vse uporabnike cest stanje znosno.
Pred 20 leti
POŽARNA VARNOST V LETU 96
Ob uvedbi lokalne samouprave pred dvema 
letoma so se velike občine razdrobile. Skupaj 
z njimi so se drobile tudi razne zveze, ki so 
povezovale društva z enako dejavnostjo. 
V nasprotju z nekaterimi drugimi zvezami 
pa so gasilci Gasilske zveze občine Mozirje 
spoznali, da jim takšna delitev ne prinaša 
nič dobrega. Občina Mozirje je ob uvedbi 
lokalne samouprave razpadla na pet občin. 
V teh občinah deluje 15 prostovoljnih 
gasilskih društev, ki združujejo 845 članov. 
Z novo lokalno samoupravo se je bivša 
Gasilska zveza občine Mozirje preoblikovala 
v Gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline. 
Društva sama vzdržujejo gasilske domove, 
kar je precej velika obremenitev njihovih 
financ. Prav tako je z voznim parkom. 
Pripravila Tatiana Golob
OKROGLA MIZA Z DR. STANETOM PEJOVNIKOM V MOZIRJU 
O izobraževanju in zaposlovanju mladih
Učenci osmih in devetih razredov Osnovne šole Mozirje so pozorno spremljali okroglo mizo in si 
vestno beležili koristne informacije. 
V ponedeljek, 6. februarja, je na osnovni šo-
li v Mozirju v organizaciji sodelavcev projekta 
Mostovi za Evropo potekala okrogla miza pod 
okriljem Zveze društev upokojencev Sloveni-
je (ZDUS) na temo Izobraževanje in zaposlitev 
mladih. Poleg organizatorjev so se je udeležili 
župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik, sode-
lavke in ravnateljica OŠ Mozirje Andreja Hramec 
ter učenci osmih in devetih razredov te šole.
NEKDANJI REKTOR MOTIVIRAL UČENCE 
ZA ŠTUDIJ
Osrednji gost, nekdanji rektor Univerze v Lju-
bljani prof. dr. Stane Pejovnik, je v motivacijskem 
predavanju učencem predstavil ustroj univerze, 
organiziranost, možnosti za priprave in študij 
ter koristne informacije za usmeritev v študijske 
programe. Še posebej je opozoril na možnosti 
izmenjave študentov med evropskimi državami, 
kar je velika prednost za doseganje višjih ciljev 
in kasnejše zaposlitve.
POMEMBNOST DOGODKA ZA MOZIRJE
Udeležence okrogle mize je z dobrodošli-
co in poudarkom glede pomembnosti dogod-
ka pozdravil župan občine Mozirje Ivan Suho-
veršnik. Zadovoljstvo, da se je dogodek zgodil 
na njihovi šoli, je izrazila ravnateljica šole An-
dreja Hramec in se zahvalila vodilnim v projek-
tu Erasmus in ZDUS, ki so se odločili, da okrog-
lo mizo pripravijo v Mozirju.
PROJEKT PRINAŠA ŠTEVILNE PRILOŽNOSTI
Kot sta povedala predstavnik ZDUS Anton 
Rifelj in vodja projekta Mostovi za Evropo dr. 
Anton Jezernik, je omenjeni projekt priložnost 
za medgeneracijsko druženje, izobraževanje 
in zaposlovanje mladih, spoznavanje študij-
skih možnosti in mednarodno študentsko iz-
menjavo. V projektu sodelujejo štiri države, 
Nemčija, Češka, Avstrija in Slovenija, skrbnik 
slednje pa je ZDUS SLO skupina, katere koor -
dinatorka je Darja Dobovičnik z Ljubnega ob 
Savinji.
UNIVERZA V LJUBLJANI MOST MED 
RAZLIČNIMI DEŽELAMI
Univerza v Ljubljani s 26 rednimi članica-
mi in več kot 40 tisoč študenti predstavlja ve-
lik potencial za razvoj naše družbe. Je tudi vez 
z drugimi evropskimi univerzami in raziskoval-
nimi organizacijami, je torej nekakšen most 
med bolj in manj razvitimi in različnimi dežela-
mi. Program Erasmus je ena od številnih prilož-
nosti, da se mladi in starejše generacije z roko 
v roki povezujejo za prihodnost in po eni strani 
izkoriščajo mladostno energijo, po drugi strani 
pa bogate izkušnje starejših.
Tekst in foto: Jože Miklavc
Prof. dr. Stane Pejovnik je učencem predstavil 
široke možnosti študija na univerzi.
Savinjske novice št. 8, 24. februar 2017
Kultura
11
SOLČAVA
Prebiramo dva Franca - Solčavana in Kranjca
Ustvarjalci večera iz Kulturnega društva Franc Herle Solčava 
Lučka Golob je v spomin na svojega strica Franca Herleta ohranila njegov 
dnevnik, smučarski pokal in fotoaparat. 
RAZSTAVA LIKOVNIH DEL MARJANE RIHTER V HOTELU BENDA
S poezijo in likovnim ustvarjanjem izraža svoj pogled na svet
Marjana Rihter (desno) je vsestranska kulturniška ustvarjalka, ki pesni, 
poje in riše. (Foto: Marija Šukalo) 
Kulturno društvo Pušeljc je v 
sodelovanju z Vido Leber v hote-
lu Benda v Mozirju pripravilo otvo-
ritev razstave likovnih del Marjane 
Rihter. Dogodek so organizatorke 
popestrile z literarno-pevskim ve-
čerom. Likovnica je namreč tudi 
članica pevske zasedbe Pušeljc in 
avtorica poezije. Pesmi je prebira-
la njena hčerka Liljana, pogovor je 
vodila Marija Lebar.
S PESMIJO OPISUJE SVOJE 
ŽIVLJENJSKE DOGODKE
Rihterjeva je izdala samostoj-
ni pesniški zbirki Razbiti vrč in On 
je moja luč. Svoje pesmi je objavi-
la tudi v zbornikih Slap, kjer svoja 
dela objavljajo člani istoimenske-
ga društva, katerega prva predse-
dnica je bila prav Rihterjeva. Njene 
pesmi imajo različno motiviko, ki jo 
črpa iz vsakdanjega življenja, do-
taknejo pa se je tudi različne zgod-
be, ki nimajo vedno srečnega kon-
ca. Nekaj njenih del je izpovednih. 
V njih na igriv način opisuje svoje 
življenjske dogodke in dragocene 
izkušnje.
IMPRESIVEN POGLED NA SVET
Na svoji več desetletij dolgi po-
ti likovnega ustvarjanja se je Mar-
jana Rihter najprej preizkusila s 
posnemanjem motivov iz narave. 
Tem je pozneje dodajala svoje ob-
čutke in jih skušala stisniti v impre-
sije. S slednjimi izraža svoj pogled 
na svet. 
TRDNE PRIJATELJSKE VEZI
V pevskem delu dogodka so s 
pesmimi Marjane Rihter in z ljud-
skimi napevi nastopile Ljudske 
pevke Pušeljc, ki jih vodi Betka Roč-
nik. Njihovo skupno prepevanje se 
je pričelo pred osemnajstimi leti. V 
tem času so se med njimi stkale tr-
dne prijateljske vezi. Nastopile so 
na mnogih odrih doma in v tujini. 
Marija Šukalo
V soboto, 12. februarja, je v 
dvorani Zadružnega doma v 
Solčavi potekal recital Prešerno-
ve poezije in branje zapisov iz 
dnevnika Franca Herleta. Dogo-
dek so izvedli člani Kulturnega 
društva Franc Herle Solčava in 
se tako poklonili dvema velikima 
umoma, ki sta, vsak na svoj na-
čin, soustvarjala slovensko kul-
turno dediščino. 
HERLETOVA PROZA
Franc Herle se je rodil 3. junija 
1917 v Solčavi. Med domačini je 
veljal za izobraženega in družab-
nega človeka. Navduševal se je 
nad glasbo, alpinizmom, smuko 
in kulturo. Igralsko se je udejstvo-
val v lokalnih predstavah, pisal je 
dnevnik in črtice, s katerimi se je 
predstavljal v Planinskem vestni-
ku. 
Vse svoje aktivnosti in špor-
tne dosežke, ki so segali tudi iz-
ven meja takratne Jugoslavije, 
je podrobneje opisal v dnevni-
ku. Tako so obiskovalci prisluhni-
li njegovim zapisom o alpinistič-
nem vzponu v severni steni Polj-
skih devic, slaloma na Gorenjčevi 
koči in v Škofji Loki, triglavskem 
smuku ter prvenstvu na Črnem 
vrhu in Okrešlju, kjer je tudi zma-
gal. Herletov način pripovedova-
nja je bil zelo slikovit in jedrnat, 
večkrat podkrepljen z dodatkom 
humorja.
PREŠERNOVE POEZIJE
Herletova proza, v izvedbi Ber-
nardke Ipavec in Jerneja Slapni-
ka, se je prepletala s poezijo Fran-
ceta Prešerna. Obiskovalci so bili 
seznanjeni s širokim vsebinskim 
in tematskim horizontom Prešer-
nove poezije, ki so jo brali Dejan 
Ikovic, Anja Jezernik Knaus, Miha 
Mlačnik in Tjaša Pečovnik. Večer 
se je zaključil z recitalom nepo-
grešljive Zdravljice. Njeno sedmo 
kitico, slovensko himno, so slove-
sno zapeli vsi zbrani. 
Predsednik kulturnega društva 
Dejan Ikovic je ob koncu priredi-
tve poudaril moč slovenske be-
sede in spomina na ljudi, ki so jo 
zapisali. Prav tako je izrazil željo, 
da bi se literarni dogodek, ki je le-
tos potekal prvič, nadaljeval tudi 
v prihodnje. 
Tekst in foto: Tjaša Pečovnik
Savinjske novice št. 8, 24. februar 2017
12
Šolstvo, Kultura
REGIJSKO TEKMOVANJE TEMSIG 
Tri zlata priznanja učencem Glasbene šole Nazarje
Zadovoljni prejemniki zlatih priznanj z mentorjema (Fotodokumentacija 
Glasbene šole Nazarje)
V začetki februarja je bila Glas-
bena šola Nazarje ena od soor-
ganizatork regijskega tekmova-
nja Temsig. 20. regijskega tekmo-
vanja celjskega in koroškega ob-
močja so se iz Glasbene šole Na-
zarje udeležili trije mladi glasbeni-
ki in vsi osvojili zlata priznanja ter 
s tem vstopnice na državno tek-
movanje.
ZLATI CEMIČ KREFL, TEVŽ IN 
ČOPARJEVA
Kaja Čopar, evfonij, je tekmo-
vala v kategoriji 1C in osvoji-
la 97,33 točke, Tibor Cemič Kre-
fl, rog, pa v kategoriji 1A, osvojil 
je 94 točk. Njun mentor je Stefan 
Garkov. Prav tako zlato priznanje 
je s 92,33 točkami osvojil Matic 
Tevž, tolkala, v kategoriji 1C, nje-
gova mentorica je Marina Golja. 
Za klavirsko spremljavo tekmo-
valcev sta poskrbeli Urška Babič 
Kotnik in Milanka Črešnik.
PREJEMNIKI ZLATIH PRIZNANJ NA 
DRŽAVNO TEKMOVANJE
Tekmovanje vsako leto poteka 
pod okriljem Zveze slovenskih glas-
benih šol, na celjsko-koroškem ob-
močju pa je potekalo tokrat prvič po 
več glasbenih šolah, ki so si razde-
lile različne discipline. Na Glasbeni 
šoli Nazarje se je odvijalo tekmova-
nje v basovskih trobilih. 
Na tekmovanju se vsako leto 
predstavijo najboljši mladi slovenski 
glasbeniki v kategorijah od 1 1 do 25 
let, njihove talente pa ocenjujejo ži-
ranti iz Slovenije in tujine. Tekmovalci 
so se pomerili v solo disciplinah har -
monika, tamburica, rog, trobenta, po-
zavna, tuba, druga konična trobila, 
tolkala, jazz solo, ter v komornih sku-
pinah kitarski duo, klavirski duo in ko-
morne skupine z godali in klavirjem. 
Za uvrstitev na državno tekmovanje 
je potrebno na regijskem tekmovanju 
zbrati 90 ali več točk. 
Barbara Rozoničnik
KOMEDIJA LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI POSLANEC
Lažna skromnost ga je spravila v zagato
»Koliko podjetij, dragi, si rekel, da je napisanih name?« 
Ljubenski gledališčniki so pod 
taktirko režiserke Zvonke Kladnik v 
soboto, 4. februarja, na domačem 
odru premierno uprizorili komedi-
jo Štirje letni časi ali Lepo je v na-
ši domovini biti poslanec. Komedi-
ja Vinka Möderndorferja se vrti ok-
rog družine poslanca Ciglerja (Mi-
ran Žerovnik), ki je v želji, da bi si 
pridobil nekaj političnih točk, pred-
lagal, da se pregleda premoženje 
poslancev. Na njegovo presene-
čenje je bil predlog sprejet, Ciglar 
pa prvi na seznamu za obisk zlo-
vešče komisije KPS.
KAM S PREMOŽENJEM?
Skupaj z ženo (Polona Rihter) 
sta tako imela ogromno dela, da 
sta ustvarila podobo skromne dru-
žine, ki je hišo postavila s svojimi 
rokami, živi pa kar se da skromno. 
Temu primerno je bilo potrebno vse 
vrednejše stvari oziroma »darila«, 
od slik, preprog do »pelcmantlov«, 
poskriti. Podjetja so bila tako že na 
ženino ime, le Cigler je ženo poza-
bil obvestiti o tem.
VSI NISO KOMISIJA
Pri vsem skupaj sta bolj malo 
sodelovala hčerka Jonika (Klara 
Prušnik), ki obožuje pico Štirje letni 
časi, še bolj pa dostavljavca pice, 
in hazarderski sin Jernej (Robi Me-
tulj), ki je hudo zadolžen. Ko se na 
hišnih vratih pojavi dostavljavec pi-
ce (Vinko Jeraj), nastane prava pa-
nika, dokler se ne izkaže, da ni od 
KPS. Še več težav v hišo prineseta 
izterjevalca dolgov (Adam Rihter in 
Rok Prušnik), za katera Ciglar prav 
tako misli, da preverjata premože-
nje, dokler ...
ZAČETI BO TREBA NA NOVO
Na koncu družina izgubi vse vred-
no premoženje in komisija jih ne 
skrbi več. »No, sedaj pa imamo, ko 
nimamo,« ugotovi Cigler, se nasmeje 
in doda: »Ja, bomo pa spet pričeli od 
začetka.« Pomlajena igralska zased-
ba je v dobro voljo in smeh spravi-
la tako sobotno kot nedeljsko občin-
stvo. Nedeljska predstava je bila do-
brodelna za terapije Sergeje Vrečar.
Tekst in foto: Štefka Sem
»Mi nič ne skrivamo, pa skromno živimo«, hiti Cigler (desno) razlagati 
izterjevalcu, medtem ko tako on kot Ciglerjeva mislita, da imata 
v gosteh KPS komisijo.
Savinjske novice št. 8, 24. februar 2017 13
Zgodovina in narodopisje
Piše: Aleksander Videčnik
V uredništvu smo se odločili objaviti nekaj 
člankov o ustvarjalcu svetovnega slovesa – Ja-
nezu Vajkardu Valvasorju. Na Slovenskem se 
lahko pohvalimo z bogato literaturo o njem. Tudi 
Osrednja knjižnica Mozirje ima nekaj zanimivih 
knjig, sicer pa je izšlo že mnogo študij in knjig o 
pomembnem delu tega vsestransko zanimive-
ga znanstvenika. Objavljamo vsebino zapisa iz-
pod peresa dr. Branka Rajšpa, ki je izšel v 
posebni izdaji Mladinske knjige v Ljublja-
ni leta 1983. 
OSEBNI PODATKI
Janez Vajkard Valvasor (1641–1693), 
baron, od leta 1687 član kraljevske druž-
be v Londonu, se je ukvarjal z mnogi-
mi področji znanosti, nadalje je bil zbira-
telj, risar in založnik, ob tem še vojak in 
poveljnik. Bil je med tistimi redkimi vidni-
mi osebnostmi pri nas, ki so kljub velike-
mu neskladju z domačo stvarnostjo teži-
le k izvirnim kulturnim obzorjem, zato so v 
evropsko kulturo tudi prispevale. Kranjec 
po domovinstvu spada med najznameni-
tejše in najvrednejše može, ki so živeli in 
delali na slovenski zemlji. Bil je v svojem 
času edini na Slovenskem, ki je sledil ra-
zvoju fizikalnih znanosti in se uvrstil med 
prve znanilce prosvetljenske miselnosti.
Z izjemnimi deli, ki jih je ustvaril s svo-
jo sposobnostjo in žrtvami in ki tudi kas-
neje niso našla posnemovalca, si je za-
gotovil odlično mesto ne samo v sloven-
ski in jugoslovanski, ampak tudi v avstrij-
ski in širše v evropski kulturi. Slava vojvo-
dine Kranjske je najtehtnejše delo obdob-
ja med reformacijo in prosvetljenstvom, 
Valvasorjevo življenjsko delo pa presega dosež-
ke dobe v toliki meri, da ga uvrščamo med naše 
najpomembnejše stvaritve sploh.
Janez Vajkard Valvasor (1)
znali ustvariti velika premoženja ter dosegli ce-
lo plemstvo. 
Janez Krstnik je postal leta 1547 ljubljanski 
meščan, trgovina mu je nesla toliko, da je le-
ta 1554 postal zakupnik deželnoknežjega gos-
postva Laško. Kmalu nato si je na spodnjem 
Štajerskem in Kranjskem pridobil še več gos-
postev in posesti. Leta 1571 mu je bilo priznano 
plemstvo. Poročen je bil z Emerencijano, hčer-
jo ljubljanskega župana Vida Khisla, grašča-
ka s Fužin pri Ljubljani. Tudi za Khisle, priselje-
ne iz Bavarske, je značilno, da so dosegli izre-
den družbeni vzpon, si pridobili plemstvo, viso-
ke naslove in službe v deželni upravi. Bili so tudi 
med vodilnimi kranjskimi protestanti in podpor-
niki slovenske protestantske književnosti. Janez 
Krstnik je umrl 2. novembra 1581 na gradu Šraj-
barski turn pri Krškem.
POMEMBNA OPOROKA
Tri mesece pred smrtjo je napravil oporo-
ko, katere določila so pomenljiva za kasnej-
še Valvasorje na Kranjskem in zaradi Janeza 
Vajkarda Valvasorja v končnih posledicah za 
slovensko kulturo in znanost. Ker ni imel svo-
jih potomcev, so postali glavni dediči velike-
ga premoženja nečaki Peter, Mihael in Mark 
Anton Moscon. Po stricu so podedovali Šraj-
barski turn, zastavljeno gospostvo Laško, po-
sest v Bergamu, še druge nepremičnine in 
precej gotovine. 
Za nas najpomembnejša določba v oporo-
ki je nastala iz želje, da bi ime Valvasor še na-
dalje živelo na Kranjskem. Zato je Janez Kr -
stnik zapustil gospostvo Medijo pri Zagorju 
Hieronimu Valvasorju s pogojem, da se po-
roči in ostane v deželi; če bi imel moške po-
tomce, mu morajo bratje Moscon izplačati še 
10.000 goldinarjev. O Hieronimu pravi v opo-
roki izrecno, da je samo njegov soimenjak in 
ne sorodnik, da pa mu je zvesto služil.
NOVA PLEMIŠKA RODBINA VALVASORJEV 
NA KRANJSKEM 
Hieronim se je verjetno kmalu nato poročil z 
Agnezo plemenito Scheyer. Leta 1602 so mu 
kranjski deželni stanovi priznali plemstvo in de-
želanstvo. Od tega časa dalje je rodbina pripa-
dala kranjskemu plemstvu, in to je ostalo v ve-
ljavi, dokler ni izumrla. Hieronimova sinova Jer-
nej in Adam sta rodbinsko delo razdelila v dve 
liniji. Jernej, začetnik starejše rodbinske linije, 
je imel v prvem zakonu z baronico Ma-
rijo Elizabeto pl. Dornberg sedem otrok, 
v drugem zakonu z Ano Marijo Rauber 
s Krumperka pa 17; Janez Vajkard je bil 
12. otrok iz zakona. 
Po Jernejevi smrti so starejšo rod-
binsko linijo nadaljevali trije sinovi, Ka-
rel iz prvega zakona kot začetnik starej-
še veje, Janez Vajkard in Janez Herbard 
iz drugega zakona pa kot začetnika sre-
dnje oziroma mlajše veje. V tem času je 
imela mlajša rodbinska linija (potom-
ci Adama) v posesti grad Zavrh v bliži-
ni Dol pri Litiji. Leta 1667 je bila rodbina 
povzdignjena v dedni baronski stan. Po-
samezne rodbinske veje so po nekaterih 
zamenjavah in prodajah v glavnem ob-
držale gradove oziroma gospostva Me-
dijo, Zavrh in Belnek (pri Moravčah).
VZPON IN PROPAD RODBINE
V 2. polovici 17. stoletja je rodbina 
dosegla najvišji vzpon. Sorodstveno se 
je povezala s številnimi starimi, pred-
vsem kranjskimi plemiškimi rodbina-
mi. Toda od srede 18. stoletja je naglo 
izgubljala gospodarsko moč, tembolj, 
ker so njena posestva že tako spadala 
med srednja in manjša. V tem času so 
vsa posestva Valvasorjev prešla v druge roke. 
Rodbina je izgubljala življenjsko moč in izu-
mrla konec 18. stoletja. 
V splošnem lahko povzamemo, da je ple-
miška rodbina Valvasorjev nastala in uspeva-
la v obdobju ponovno utrjenega fevdalnega re-
da med koncema 16. in 18. stoletja. Prvi rodo-
vi so bili gospodarsko pridobitnejši od zadnjih, 
kajti ti se očitno niso mogli prilagoditi gospo-
darskim spremembam v 2. polovici 18. stoletja, 
ki so ogrožale donosnost zemljiških gospostev. 
Člani družine s svojim delovanjem niso presegli 
okvira in ravni plemiškega oziroma baronskega 
stanu. Visoko nad to se dviga le enkratna oseb-
nost Janeza Vajkarda.
Matija Greischer, portret Janeza Vajkarda Valvasorja, Slava 
Vojvodine Kranjske
RODBINA – PRVI VALVASOR V SLOVENSKIH 
DEŽELAH
Plemiška družina Valvasorjev izvira iz pok-
rajine Bergamo v severni Italiji. Prvi s tem ime-
nom – Janez Krstnik je prišel na Kranjsko sre-
di 16. stoletja iz kraja Telgate pri mestu Berga-
mo. Spadal je med tiste italijanske priseljence, 
ki so kot fužinarji, stavbeniki, zdravniki, finanč-
niki in podobno z znanjem, podjetnostjo in or-
ganizacijsko sposobnostjo dali gospodarstvu 
naših dežel večji polet. Nekateri med njimi so si 
Savinjske novice št. 8, 24. februar 2017 14
Turizem, Organizacije
JERNEJ MAZEJ IN MATJAŽ ZUPANČIČ NA REČICI OB SAVINJI
Zdrava tla za zdrave rastline in pridelek
Jernej Mazej je predstavil, na kak način je uspel rešiti lanskoletni pridelek, 
ki ga je dodobra oklestila toča. (Foto: Marija Šukalo)
LJUDSKA UNIVERZA VELENJE
Delavnici za upravljanje z računalnikom in pametnim telefonom
Utrinek z delavnice v Medgen borzi na Rečici ob Savinji 
(Foto: Primož Vajdl) 
Večgeneracijski center Planet 
generacij, ki deluje v sklopu Ljud-
ske univerze Velenje, je v Zgornji 
Savinjski dolini pripravil brezplač-
ni delavnici, namenjeni predvsem 
starejši populaciji. Udeleženci so 
spoznavali uporabo sodobne teh-
nologije.
DELAVNICI POTEKALI NA REČICI 
IN V LUČAH
Delavnici sta potekali v prostorih 
Medgen borze na Rečici ob Savinji 
in v osnovni šoli Blaža Arniča v Lu-
čah. Udeleženci tečaja so se sez-
nanili z upravljanjem računalnika, 
ustvarjanjem map in posameznih 
podmap ter prenosom fotogra-
fij iz pametnih telefonov. Poleg te-
ga so dobili uporabne nasvete gle-
de prenosa slik s spleta in uporabe 
elektronske pošte. Nekaj časa so 
posvetili tudi upravljanju s pamet-
nim telefonom ter boljši seznanitvi 
z družabnimi spletnimi omrežji.
ZGORNJESAVINJČANOM ŽELIJO 
PRIPRAVITI ŠE VEČ DELAVNIC
Poslanstvo večgeneracijskega 
centra Planet generacij je omogo-
čanje medgeneracijskega sodelo-
vanja in izobraževanja različnim cilj-
nim skupinam v Savinjski regiji. Dvig 
kakovost življenja omenjenih ciljnih 
skupin zagotavljajo z izvajanjem 
številnih brezplačnih dejavnosti. 
Kot je povedala Edita Tamše iz 
Ljudske univerze Velenje, v Šaleški 
dolini že prakticirajo številne dejav-
nosti, ki jih nameravajo prenesti tu-
di v Zgornjo Savinjsko dolino. V ko-
likor se bo pokazal interes, bodo 
Zgornjesavinjčanom poleg raču-
nalniških delavnic ponudili še dru-
ge aktivnosti, kamor spadajo uče-
nje tujih jezikov, joga in meditacija, 
delavnice v naravi ter ustvarjalne li-
kovne delavnice. Vse delavnice bi 
bile za udeležence brezplačne.
Primož Vajdl
HOTEL PLANINKA LJUBNO OB SAVINJI
Z visokimi ocenami med najboljše slovenske restavracije
Poročali smo že, da se v družin-
skem hotelu Planinka na Ljubnem 
obisk povečuje, pri njih se mudi-
jo številni znani gostje. Restavraci-
ja Hotela Planinka je postala zani-
miva tudi za številne slovenske ku-
linarične kritike. Ocene njihove po-
nudbe so odlične.
Nedavno so se pri njih mudi-
li ocenjevalci vseslovenskega pro-
jekta Teden restavracij. Ponudba 
in kakovost hrane sta bila izjemno 
dobro ocenjena in Hotel Planin-
ka je bil povabljen k sodelovanju 
v omenjenem projektu, v katere-
ga se uvrščajo le slovenske resta-
vracije z najkakovostnejšo gastro-
nomsko ponudbo. Prav v teh dneh 
bo spletna stran www.tedenresta-
vracij.si predstavila vse sodelujo-
če v spomladanskem terminu te-
dna restavracij, ki bo letos potekal 
od 10. do 19. marca, je povedal To-
maž Žerovnik iz Planinke.
Sicer pa sta svoje kulinarične 
sposobnosti Žerovnik in njihov chef 
Zdravko Robič nedavno preizkusila 
tudi v tujini. Chef Robič se je priklju-
čil kuharski ekipi restavracije La 
Truffe Noire iz Bruslja (Michelinova 
zvezdica) pod vodstvom chefa Eri-
ka Lindelaufa. Domov sta se vrnila 
s posodobljenim Planinka selecti-
on menijem. Več o tem v prihodnji 
številki Savinjskih novic.
Marija Lebar 
V Medgen borzi na Rečici ob Sa-
vinji so v torek, 7. februarja, prip-
ravili predavanje predstavnikov 
Društva učni sadovnjak Jerneja 
Mazeja in Matjaža Zupančiča. Nju-
na tema je bila Zdrava tla za zdra-
ve rastline in pridelek.
KORISTNI MIKROORGANIZMI
Mazej je v uvodu predstavil, na 
kak način je uspel rešiti lanskoletni 
pridelek, ki ga je sredi poletja do-
dobra oklestila toča. Kot je pouda-
ril, je za reševanje uporabljal pred-
vsem koristne mikoorganizme. Zu-
pančič je v nadaljevanju izposta-
vil, da je zelena revolucija, ki je pri-
nesla mineralna gojila in fitofarma-
cevtska sredstva, pozabila na ko-
dljivimi in nam pomagajo ohra-
njati naše okolje zdravo,« je pove-
dal Matjaž Zupančič in poudaril, da 
uporaba efektivnih mikroorganiz-
mov v ekološki pridelavi hrane pri-
pomore k izboljšanju plodnosti tal. 
Z EM tehnologijo, kot se to imenu-
je, se tla očistijo, poveča pa se tu-
di donos.
Pridelovalec zelenjave Jernej 
Mazej in vrtnar Matjaž Zupančič 
sta odgovarjala tudi na vpraša-
nja obiskovalcev. Slednje je zani-
malo, kako konkretno delujejo mi-
kroorganizmi in kako pripravke iz 
njih izkoristiti, da bi tudi na Rečici 
in v okolici zemlja rodila več ob čim 
manjši uporabi umetnih gnojil.
Marija Šukalo
ristne mikrobe. A ljudje se vse bolj 
zavedajo njihovega pomena in ko-
risti zdravega okolja. 
KAKO IZBOLJŠATI PLODNOST TAL
»Naše okolje so mikroorganiz-
mi. Koristni nas ščitijo pred ško-
Savinjske novice št. 8, 24. februar 2017 15
Ljudje in dogodki, Oglasi
PREDAVANJE DR. KARLA GRŽANA V MOZIRJU
V življenju počni tisto, kar te veseli
Dr. Karel Gržan je mnenja, da je 
najpomembnejše notranje zadovoljstvo, ki ni 
odvisno od drugih. (Foto: Primož Vajdl)
Mozirska izpostava Kmetijsko gozdarske-
ga zavoda Celje je v sodelovanju z Društvom 
kmetic Zgornje Savinjske doline dan pred kul-
turnim praznikom v Kulturnem domu Mozirje 
pripravila predavanje dr. Karla Gržana iz Luč. 
RAFKO ŽEROVNIK, IME MESECA JANUARJA
V iskanju novih podzemnih lepotic
Rafko Žerovnik: »Če si skromen in zadovoljen z 
vsem, je življenje lepo.« (Foto: Štefka Sem)
V enournem predavanju, ki se ga je udeležilo 
več kot petdeset slušateljev, se je Gržan do-
taknil tem, ki so potrebne za srečno življenje, 
in posameznih vrednot, ki jih moramo spošto-
vati in izkazovati tako sebi kot tudi drugim.
POMEMBNO JE NOTRANJE ZADOVOLJSTVO
Dr. Gržan je uvodoma dejal, da je ljubezen 
zelo pomembna vrlina, ki ji v življenju moraš 
dati priložnost. S tem je mislil predvsem ljube-
zen do sebe, saj tako skrbiš za svojo notra-
njo duhovno stabilnost, mir in osebno zado-
voljstvo. Najpomembneje je, da dosežeš not-
ranje zadovoljstvo, ki ne sme biti odvisno od 
drugih.
MEDOSEBNA SREČA JE ODLOČITEV
»Preden od človeka nekaj zahtevaš, mu po-
vej pet stvari, ki so ti na njem všeč, in preden 
pomisliš na nekaj, kar te v življenju mori, prej 
pomisli na pet dobrih stvari, ki so se ti zgodile 
v življenju,« je poslušalcem v dvorani svetoval 
duhovnik iz Luč. Kot je dejal, je to pogoj za sre-
čo, saj se za srečo odločimo sami. 
Do življenjskega partnerja je potrebno goji-
ti medosebno spoštovanje, pravičnost in od-
govornost, da bo odnos dober in trden. Šele iz 
Rafka Žerovnika iz Zgornjega Dola ste bral-
ci Savinjskih novic izbrali za ime meseca ja-
nuarja. Navdušil vas je s svojo strastjo do pla-
ninarjenja in odkrivanja podzemnega sveta 
Menine. Tudi ta vikend se je v družbi prijate-
ljev odpravil v Božično jamo na Menini, ki jo je 
odkril lani pred božičem. 
IZUČEN KOVAČ
Po domače se pri njemu doma reče pri Ko-
vaču in po družinski tradiciji se je tudi sam v 
Okonini izučil za kovača. Službeno pot je na-
daljeval v Gorenju in na Kovinarstvu na Ljub-
nem. Po končani srednji strojni tehniški šoli je 
delal kot obratovodja. Zadnje obdobje pred 
pokojem je delal na Smreki v Gornjem Gradu.
OBA Z ŽENO RADA V NARAVI
Z ženo Ireno, ki je prav tako upokojena, 
imata dva otroka in pet vnukov, zato sta ved-
no dobrodošla kot varuški najmlajšim, večje 
pa Rafko z veseljem pozimi postavi na smuči, 
medtem ko poleti pridejo na vrsto drugi špor -
ti. Oba, tako Rafko kot Irena, sta navdušena 
smučarja, planinca, jamarja … Tako skupaj 
preživljata prosti čas, največkrat v naravi.
40 LET ČLAN PLANINSKEGA DRUŠTVA
Žerovniku je šport vedno pomenil veliko. 
Rad smuča, še posebej turno, igra tenis, je tu-
di dober šahist in še tekmuje, a kot pravi, le v 
slabem vremenu. V lepem vremenu je namreč 
najraje »hribovc«. Pohodništvo, planinarjenje 
in v zadnjih letih jamarstvo so dejavnosti, ki 
ga popolnoma zaposlujejo. Član Planinskega 
društva Gornji Grad je že 40 let, nekaj let je bil 
gospodar koče na Menini, imel pa je še nekaj 
drugih funkcij v društvu. Za svoje delo je prejel 
več priznanj Planinske zveze Slovenije.
PRIVLAČI GA PODZEMLJE MENINE
Večkrat je osvojil vse najvišje vrhove v Slo-
veniji. Menino, ki se razteza nad njegovim do-
mom, pozna dobro, ampak, kot je ugotovil, še 
premalo, saj je na tem območju še veliko ne-
odkritih jam, ki čakajo, da se pokažejo v vsej 
svoji lepoti. Njegovi načrti obsegajo še obmo-
čje Rogatca, kjer se predvsem na lučki strani 
skriva nekaj jam.
ŽIVLJENJE JE LEPO
Pot življenja jemlje preudarno in pravi: »Če 
si skromen in zadovoljen z vsem, je življenje 
lepo.« Meni, da se časi niso tako zelo spreme-
nili, pogreša le več varnosti delavcev – zapo-
slenih. Včasih je bilo po tej plati bolje. Danda-
nes je namreč vse vezano na profit, kako kar 
najhitreje obogateti na račun zaposlenih, kar 
pa ni prav. 
Štefka Sem
tega po mnenju Gržana lahko sledi dober od-
nos do otrok, katerim je treba omogočiti, da 
v življenju počnejo tisto, kar jim je všeč, in jih 
spodbujati na njihovi poti življenja, ne pa od 
njih zahtevati, da izpolnjujejo želje staršev.
V ŽIVLJENJU POČNI TISTO, KAR TE VESELI
Ob koncu je predavatelj zbrane pozval, da 
v življenju počnejo tisto, kar imajo radi, oziro-
ma tisto, kar jih veseli. Vzeti si je treba čas za-
se in odkriti stvari, ki nas delajo srečne, da se 
ne bi zgodilo, da bi pregoreli.
Primož Vajdl
Savinjske novice št. 8, 24. februar 2017 16
Ljudje in dogodki
PREŠERNOVA NAGRAJENKA AKADEMIJE ZA GLASBO KRISTINA GOLOB 
Na koncertu ima »pogovor z ljudmi«
Kristina Golob na podelitvi študentskih 
Prešernovih nagrad (Fotodokumentacija 
Kristine Golob)
90 LET VINKA TAJNIKA Z REČICE OB SAVINJI 
Devet desetletij razgibanega in zanimivega življenja 
Vitalni devetdesetletnik Vinko Tajnik z Rečice ob 
Savinji (Fotodokumentacija Občine Rečica 
ob Savinji) 
Kar dvanajst prebivalcev rečiške občine bo 
letos praznovalo visok osebni jubilej – devet-
desetletnico. Prvi od njih je praznoval Vinko 
Tajnik. Ob tej priložnosti so ga obiskali pred-
stavniki občine in župan Vinko Jeraj ter čla-
ni društva upokojencev in rečiške organizaci-
je zveze borcev za vrednote NOB.
V DOLINO GA JE PRIPELJALA 
VOJNA VIHRA 
Tajnik je bil rojen v družini z osmimi otro-
ki v Skornem pri Šoštanju. Družina je kmalu 
ostala brez očeta, tako da se je mama sama 
prebijala skozi življenje in preživljala številčno 
družino. V Zgornjo Savinjsko dolino je prišel 
kot 17-letni fant s Šlandrovo brigado. V njego-
vih spominih so časi druge svetovne vojne, 
zaradi preživetega gorja, še kako živi.
Življenje ob Savinji je bilo mladeniču tako 
všeč, da je ostal v teh krajih. Ženo Mimico, si-
cer iz Potoka, je našel na takratni Občini Mo-
zirje. Poročila sta se leta 1949, dom pa sta si 
ustvarila na Rečici ob Savinji. 
VEČINO POKLICNEGA ŽIVLJENJA PREŽIVEL V 
GOZDU
Tajnik je nekaj let služboval v različnih kra-
jih Savinjske in Šaleške doline kot član takratne 
narodne zaščite, nato pa se je izšolal za »lo-
garja«. Z gozdom je živel tri desetletja tako in-
tenzivno, da je poznal praktično vsako smreko, 
ena med njimi pa nosi celo njegovo ime. 
Dobri dve leti nazaj mu je umrla žena, čas 
sedaj preživlja predvsem s hčerama Zmago 
in Darinko. Vinko Tajnik, ki je za svoja leta izje-
mno bistrega duha, je obiskovalcem, ki so mu 
voščili ob častitljivem jubileju, napovedal, da 
bodo zagotovo dočakali 90 let, saj čas še pre-
hitro mine. Obiskovalci so mu zaželeli še obi-
lo zdravja in mnogih živahnih let, slavljenec 
pa je z njimi z veseljem nazdravil.
Marija Lebar
Akademija za glasbo ljubljanske univer-
ze je pred časom podelila Prešernove nagra-
de za kakovost in izjemne umetniške dosežke 
študentom, ki presegajo redne študijske okvir-
je. Med nagrajenci je bila tudi pianistka Kristi-
na Golob iz Robanovega Kota, ki si je nagra-
do priigrala z Griegovim Koncertom za klavir 
in orkester ob spremljavi Simfoničnega orke-
stra SNG Maribor.
Študentka Hinka Haasa na ljubljanski Aka-
demiji za glasbo se je klavir začela učiti v 
glasbeni delavnici Osminka Mire Kelemen, 
študij pa nato nadaljevala na umetniški gim-
naziji v Velenju pod mentorstvom Katje Žličar 
Marin. Veliko svojega časa namenja tekmova-
njem za mlade glasbenike.
PRVO TEKMOVANJE PRI OSMIH LETIH
»Moj prvi samostojni nastop mi je dal za-
gon, sicer pa vsak nastop prinaša poseben 
občutek, saj se soočiš z dejstvom, da si ne-
kaj dal ljudem, ki te poslušajo, oni pa oddajo 
posebno energijo. Kot osemletnica sem imela 
bistveno manj treme, ko sem stopila na oder, 
kot sedaj. No, ta je odvisna tudi od moje prip-
ravljenosti,« pravi mlada pianistka.
»Prišla sem v neznano okolje, nastopila 
sem namreč v Italiji, kjer nismo nikogar nič ra-
zumeli. Odigrala sem svoj program in z njim 
osvojila posebno nagrado za najboljšo inter-
pretacijo prostega programa,« se svojih tek -
movalnih začetkov rada spomni Golobova. 
Sedaj se tekmovanj tako v Sloveniji kot v tu-
jini, kjer dosega vidne rezultate in žanje na-
grade, rada udeležuje, saj ji dajejo motivaci-
jo za delo.
PUBLIKA JI VELIKO POMENI
Še večji zagon in ljubezen do glasbe ji da-
jejo koncerti. Tedaj, pravi, čuti še bolj pozitiv -
no energijo kot na tekmovanjih, kajti pri sle-
dnjih je pogosto prisoten tudi stres. »Na kon-
certu imam »pogovor z ljudmi«. Opazim, kaj 
občinstvo počne, publika mi ogromno pome-
ni,« opisuje svoje koncertiranje Prešernova 
nagrajenka. Na koncertu s simfoničnim orke-
strom je poleg publike čutila tudi energijo na-
stopajočih v ansamblu, ki ji je dala dodaten 
zagon za izvedbo njenega klavirskega dela.
Posebno poglavje so mojstrski tečaji, teh 
se je udeležila v različnih državah. Poletne šo-
le se je udeležila že po prvem letniku srednje 
šole in opazila, da v tujini bolj cenijo klasično 
glasbo in trud, ki ga moraš vložiti za izvedbo 
različnih del.
TUDI PROSTI ČAS POVEZAN 
Z GLASBO 
Kljub temu, da ji igranje klavirja vzame ve-
liko časa, Kristina Golob najde čas za vode-
nje pevskega zbora v domačem kraju, poje 
kar v treh glasbenih sestavih, ali pa se odpra-
vi v gore. 
Tudi v prihodnje se vidi v glasbi. Zelo rada 
korepetira, želi poučevati, sodeluje z drugimi 
glasbeniki. Eno od takšnih sodelovanj je »ro-
dilo« nastop na letošnji Emi. Golobova je na-
mreč začela sodelovati s skupino Tosca Beat. 
Skupina je bila med devetdesetimi prijavljeni-
mi izbrana med šestnajsterico najboljših in je 
nastopila v programu prvega predizbornega 
večera, v finale pa se ni uvrstila.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 8, 24. februar 2017
Organizacije, Kultura,  Čestitke
17
LITERARNI VEČER ŽIVLJENJE JE LEPO V GORNJEM GRADU
Pesmi z dušo in za dušo 
Pesmi so prebirali (z leve): Dejan Ugovšek, Tatjana Bezovšek, Tomaž 
Čretnik in Petra Strmšek. 
Prvo soboto v februarju so čla-
ni Kulturnega društva Gornji Grad 
pripravili literarni večer, na katerem 
so prebirali besedila pesmi prete-
žno slovenskih pesnikov. Pesmi o 
lepoti, ljubezni, soncu, prijateljstvu, 
sreči in še čem so napolnila srca 
obiskovalcev. Iz njih sta žareli pozi-
tivnost in ljubezen do življenja. 
Pesmi so ob zvokih kitare prebi-
rali Tatjana Bezovšek, Petra Strm-
šek, Tomaž Čretnik in Dejan Ugov-
šek. Na kitaro je igral in prepeval 
Luka Prelesnik. Prijetna besedila je 
z diaprojekcijo avtorskih fotografij 
narave iz raznih koncev Evrope po-
lepšala Maruša Petek.
Štefka Sem
PROJEKT MLADI MEDIATORJI SKUPNOSTI 
Vrstniška mediacija lahko bistveno prispeva k reševanju konfliktov
Vodja projekta Martina Robnik je predstavila strukturo regionalnega 
akcijskega načrta. (Foto: Štefka Sem) 
Člani društva SPES in organiza-
cije, ki se ukvarjajo z mladimi na 
območju Savinjske regije, so se ko-
nec januarja tretjič sestali v okvi-
ru projekta Mladi mediatorji skup-
nosti. Projekt izhaja iz predpostav-
ke, da je najbolj učinkovit način za 
dosego mladih izboljšanje uspo-
sobljenosti strokovnjakov in pro-
stovoljcev iz različnih organizacij, 
ki se ukvarjajo z mladimi. 
Projekt je zasnovan na izgradnji 
regionalnih povezav, preko katerih 
si posamezniki iz javnega in za-
sebnega sektorja delijo znanje in 
sodelujejo pri opredelitvi ukrepov 
za ustvarjanje najboljših možnos-
ti za mlade, je uvodoma povedala 
vodja projekta Martina Robnik.
NAČRT IN OBLIKOVANJE SEZNAMA
Robnikova je predstavila osnu-
tek spletne učne vsebine in struktu-
ro regionalnega akcijskega načrta, 
ki je eden izmed rezultatov projek-
ta. Na kratko je povzela ključne pro-
bleme na območju Savinjske regi-
je in vzroke za nastanek teh proble-
mov. Sestavna dela načrta sta tu-
di oblikovanje seznama obstoječih 
organizacij, ki se ukvarjajo z mladi-
mi na območju Savinjske regije, in 
seznama dobrih praks, projektov, 
virov in drugih pobud za mlade. 
CILJI IN AKTIVNOSTI
Prisotni so se strinjali, da bi pro-
ces vrstniške mediacije lahko bi-
stveno prispeval k reševanju kon-
fliktov in boljšim medosebnim od-
nosom v institucijah, potrebno pa 
bi se bilo povezovati tudi s šolami 
na območju Savinjske regije. Ude-
leženci sestanka so izpostavili, da 
bi mladi, ki se bodo usposabljali 
za mediatorje, nujno morali prido-
biti mednarodno potrdilo o zaključ-
ku tečaja.
Najpomembnejši del akcijskega 
načrta je oblikovanje ciljev in aktiv-
nosti. Martina Robnik je predstavi-
la cilje, ki jih je zasnovala, prisotne 
pa je prosila za pomoč pri opredeli-
tvi aktivnosti v okviru regionalnega 
akcijskega načrta. 
Štefka Sem
Savinjske novice št. 8, 24. februar 2017
18
Oglasi
Savinjske novice št. 8, 24. februar 2017 19
Organizacije, Oglasi
ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB 
ŠMARTNO OB DRETI
V osnovnih šolah 
premalo o drugi 
svetovni vojni
Jože Zidarn je izrazil željo, da bi se v 
organizacijo v večjem številu vključevali mladi. 
(Foto: MŠ) 
Člani krajevne organizacije Združenja bor-
cev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline iz 
Šmartnega ob Dreti so na občnem zboru pregle-
dali delo v preteklem obdobju, si zadali smerni-
ce za letošnje leto in izročili zahvalne listine čla-
nom za dolgoletno delo v njihovi organizaciji. 
Iz poročila, ki ga je podal predsednik Jože Zi-
darn, je bilo razbrati, da so uspeli izpeljati plani-
rane aktivnosti, med katerimi so izpostavili zlas-
ti proslavo ob dnevu upora in delavskem prazni-
ku. Udeležili so se Mrazekovega pohoda, ki so 
ga pripravili »sosedje« v Bočni, in spominskih 
slovesnosti v Avstriji, na Menini in Slopeh. Na že-
ljo članov so obiskali spominsko sobo v Topolši-
ci in Muzej premogovništva Slovenije v Velenju. 
Oktobra sta sledila pohod na Čreto in žalna slo-
vesnost ob dnevu spomina na mrtve. 
Zidarn je izrazil željo, da bi se v organizacijo 
v večjem številu vključevali mladi, vendar se v 
osnovnih šolah premalo govori o drugi svetov-
ni vojni. Z gibanjem članstva so sicer zadovolj-
ni, saj se je šmarski odbor povečal za deset sim-
patizerjev, ki želijo negovati pridobite narodnoo-
svobodilnega boja. Zidarn je pohvalil dobro so-
delovanje z nazarsko občino in ostalimi krajev-
nimi društvi. 
Letos bodo delali po ustaljenem programu in 
skrbeli za spominska obeležja, ki jih je v Šmar-
tnem deset, ter se udeleževali spominskih slove-
snosti. V načrtu imajo tudi obisk vojaškega mu-
zeja v Pivki. 
Marija Šukalo
ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE 
Zlata plaketa v KLS Ljubno, srebrna 
plaketa Alenki Kralj
Prejemniki plaket in priznanj Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline s 
podeljevalcema Jožetom Rakunom in Stanetom Meletom; direktor podjetja KLS Ljubno Mirko Strašek 
je bil zaradi bolezni odsoten. (Foto: Barbara Rozoničnik) 
Člani Združenja borcev za vrednote NOB 
Zgornje Savinjske doline so se zbrali v gradu 
Vrbovec v Nazarjah na podelitvi plaket in pri-
znanj za leto 2016 posameznikom in organi-
zacijam za dolgoletno prizadevno in uspeš-
no delovanje ter podporo. Podeljevalca sta bi-
la predsednik združenja Jože Rakun in pred-
sednik pokrajinskega sveta zveze borcev za 
celjsko območje Stane Mele.
ZDRUŽENJE DOBRO DELUJE, PRIREDITVE VSE 
BOLJ OBISKANE
Po uvodnem recitalu Kajuhovih pesmi Ol-
ge Fajmut Kladnik, ki je dogodek tudi pove-
zovala, je Rakun preteklo obdobje označil za 
uspešno, rezultati delovanja so dobri, spo-
minske prireditve pa dobro organizirane ter 
obiskane. Mele je izpostavil potvarjanje zgo-
dovinskih resnic in poudaril, da je združenje 
borcev garancija za ohranjanje spomina na 
zgodovinske dogodke, ki so tudi Zgornjo Sa-
vinjsko dolino zelo prizadeli.
PLAKETE IN PRIZNANJA ZASLUŽNIM
Podjetje KLS Ljubno s svojim družbeno od-
govornim delovanjem med drugim podpira 
tudi aktivnosti združenja pri ohranjanju vre-
dnot in zgodovinskega spomina na NOB. Za 
prispevek, brez katerega bi težko uresničili za-
dane cilje, je bila podjetju KLS Ljubno podelje-
na zlata plaketa. 
Srebrno plaketo je prejela Alenka Kralj, ki je 
svojo poklicno pot preživela na OŠ Ljubno ob 
Savinji kot učiteljica glasbene vzgoje. Učen-
cem si je prizadevala privzgojiti spoštovanje 
do vrednot NOB, v repertoar pevskih zborov je 
vnašala partizanske pesmi ter bila organiza-
torka in voditeljica številnih kulturnih priredi-
tev v spomin na vojne čase. Dolga leta je vodi-
la moški pevski zbor KD Ljubno, ki je znan tudi 
po interpretaciji partizanskih pesmi. 
Priznanji za praporščaka sta prejela Ivan 
Pečnik in Ivan Veršnik, ki sodita med naj-
vestnejše praporščake v združenju in sta tu-
di sicer aktivna člana združenja. Za dolgole-
tno prizadevno in uspešno delo ter za prispe-
vek pri uresničevanju programskih nalog in 
ciljev organizacije so priznanja prejeli še Ire-
na Retko, Marija Ermenc, Meta Ikovic in Pavel 
Pukart. 
Barbara Rozoničnik
Savinjske novice št. 8, 24. februar 2017 20
Organizacije
GORNJI GRAD
Bočki in gornjegrajski gasilci z velikimi željami, denarja pa premalo
SADJARSKO DRUŠTVO FRANCA PRAPROTNIKA MOZIRJE
Huda pozeba in uspešna sadjarska razstava zaznamovali leto 2016
Podpisniki aneksa so pretežni del pogovora namenili načrtovanim investicijam. (Foto: Štefka Sem) 
Predstavniki prostovoljnih gasilskih društev 
Bočna, Gornji Grad in Nova Štifta in Gasilske 
zveze Zgornje Savinjske doline so se sestali z 
gornjegrajskim županom Stankom Ogradijem 
in podpisali aneks o izvajanju gasilske dejavno-
sti. Ogradi je povedal, da ostaja višina sredstev 
društvom in zvezi enaka kot lani, edina spre-
memba je v tem, da bodo letos sredstva za inve-
sticije razdeljena preko javnega razpisa. O novo-
stih v delovanju zveze sta spregovorila predse-
dnik Janko Žuntar in poveljnik Slavko Bric.
RAZPIS ZA SREDSTVA ZA INVESTICIJE
Za 30 tisočakov sredstev za investicije se bos-
ta potegovali gasilski društvi iz Gornjega Grada 
in Bočne. Prvi razmišljajo o nakupu prostorov 
za gasilski dom, drugi potrebujejo gasilsko cis-
terno. Kako uspešni bosta društvi na razpisu, je 
težko napovedati. Doslej so imela društva nepi-
san dogovor, da vsako leto eno prejme sredstva 
za investicije. Letos bi bila po tem pravilu na vrsti 
Bočna. Ogradi je še dodal, da občina za investi-
cije nima na razpolago dodatnih sredstev, prav 
tako ne more dobiti kredita in ne more biti porok 
društvom pri najemu kredita.
V GORNJEM GRADU ŽELJA PO GASILSKEM DOMU
Predsedniki vseh treh društev in občinski po-
veljnik Jani Zagradišnik so izkoristili priložnost in 
ostale seznanili s potrebami in željami. V PGD 
Gornji Grad si želijo rešiti vprašanje gasilskega 
doma, je povedal predsednik Drago Fale. Seda-
nji je premajhen, stoji na neprimernem mestu, 
stroški z njim so veliki. Nepričakovano se je po-
kazala priložnost za nakup prostorov nekdanje 
zadružne železnine, kjer bi lahko uredili nov ga-
silski dom. Žal se zapleta pri denarju, ki ga ga-
silci nimajo.
V BOČNI POTREBA PO CISTERNI
V Bočni so po besedah predsednika Ludvika 
Miklavca glede na že omenjeno pravilo pričako-
vali, da bodo letos na vrsti za nakup cisterne. So 
edino društvo v občini brez nje in jo nujno potre-
bujejo. Sami so že pričeli z aktivnostmi za nakup 
in bodo pri tej investiciji vztrajali, saj letos pra-
znujejo 1 10-letnico društva. 
V PGD Nova Štifta, ki je preteklo leto naba-
vilo nov kombi, ki so ga uradno predali name-
nu ob 80-letnici društva, trenutno nimajo inve-
sticijskih potreb, je povedal predsednik Branko 
Stenšak.
Štefka Sem
Predsednik Alojz Plaznik (levo) je izrazil zadovoljstvo zaradi izjemnega obiska lanske sadjarske 
razstave. (Foto: TG) 
Člani Sadjarskega društva Franca Praprotni-
ka Mozirje so se v velikem številu zbrali na re-
dnem občnem zboru, na katerem so ovrednoti-
li v lanskem letu opravljeno delo in se dogovorili 
o delovnih načrtih za tekoče. Trinajsto leto delo-
vanja društva sta zaznamovala negativen in po-
zitiven dogodek. 
NAJHUJŠA SPOMLADANSKA POZEBA
Najhujša spomladanska pozeba za časa 
delovanja društva je uničila upe sadjarjev v 
spodnjem in nižinskem delu doline. Kot je po-
vedal predsednik Alojz Plaznik, je bila k sre-
či boljša situacija v višje ležečih sadovnjakih. 
Prav po zaslugi hribovskih kmetij je društvu us-
pelo v septembru nadvse uspešno izpeljati nji-
hovo osrednjo strokovno prireditev, 7. sadjar-
sko razstavo.
NADALJEVALI BODO S PROJEKTOM 
ROŽNIK
V društvu bodo nadaljevali z rednim izobra-
ževanjem članov. Med drugim bodo organizi-
rali prikaze obrezovanja visokodebelnih sadov-
njakov, obrezovanja vinske trte, cepljenja sad-
nega drevja, v marcu načrtujejo 8. ocenjeva-
nje tolkca, hkrati zainteresiranim pripravijo spre-
mljevalno strokovno predavanje. Nadaljevali bo-
do s projektom Rožnik, saj so se lanskoletni po-
govori z mozirsko občino o urejanju zakupnega 
razmerja za parcelo, namenjeno učno-genske-
mu sadovnjaku Rožnik, zavlekli v letošnje leto. 
V načrtu pa že imajo pripravljalna dela za nje-
govo ureditev.
KIPEC FRANCA PRAPROTNIKA PETRU ŠIRKU
Srečanje sadjarjev je bila tudi primerna prilož-
nost za podelitev kipca Franca Praprotnika za leto 
2016, ki ga je prejel Peter Širko. Sledila je podelitev 
zahval za sodelovanje na sadjarski razstavi, ura-
dni del zbora pa so tako začeli kot zaključili pev-
ci kvarteta Prijatelji, vsi člani sadjarskega društva.
Tatiana Golob
Savinjske novice št. 8, 24. februar 2017 21
Šport
ROKOMETNI KLUB NAZARJE
Prijetno presenečenje za najmlajše rokometaše in rokometašice
OLIMPIJSKI FESTIVAL EVROPSKE MLADINE (OFEM)
Zlata Zajc in Vodušek ter srebrni Naraločnik doma
Udeleženci rokometnega turnirja z nosilcem bronaste medalje Alešem Anžičem. 
(Foto: Rebeka Kotnik)  
Rokometni klub Nazarje je v soboto, 4. februarja, 
v Športni dvorani Nazarje organiziral turnir v mini 
rokometu za najmlajše rokometaše in rokometaši-
ce. Dečki in deklice so prišli iz štirih različnih klubov, 
in sicer iz RK Nazarje, Društva Rokometna šola Ale-
na Mihalja, OŠ Prebold in OŠ Trnava. 
Namen turnirja je bil navdušiti mlade rokome-
taše in rokometašice nad igro rokometa in jih 
vzpodbuditi k treniranju tega športa. Ravno za-
radi tega rezultat pri mini rokometu ne šteje, pra-
vila pa so malo bolj ohlapna. V ospredju sta za-
bava in druženje otrok skozi igro rokometa. 
Po zaključenem turnirju je otroke čakalo pre-
senečenje, saj jih je obiskal trener vratarjev slo-
venske moške rokometne reprezentance Aleš 
Anžič in jim pokazal pred kratkim osvojeno bro-
nasto medaljo na svetovnem prvenstvu v Franci-
ji. Z Anžičem in njegovo medaljo so se lahko sli-
kali vsi udeleženci turnirja, kar je marsikateremu 
mlademu rokometašu oziroma rokometašici 
dalo dodatno motivacijo in veselje do rokometa. 
Rebeka Kotnik
Olimpijske medalje so zasijale na sprejemu za tekmovalce in trenerja na Ljubnem; z leve: Miha 
Sušnik, Nejc Naraločnik, Timi Zajc in Lovro Vodušek. (Foto: Štefan Matjaž – Stepa) 
Lastniki petih medalj, štirih zlatih in ene sre-
brne, so se po zaključku mladinske olimpija-
de v Turčiji ponosno vrnili na Ljubno ob Sa-
vinji. Skakalca Timi Zajc in Lovro Vodušek ter 
alpski smučar Nejc Naraločnik so bili deležni 
sprejema, ki ga je zanje pripravil Smučarsko 
skakalni klub Ljubno BTC.
STISKI ROK, OBJEMI IN KAKŠNA 
SOLZA
Tekmovalce so pričakali sokrajani, stiskov 
rok in objemov ni manjkalo, stekla pa je tudi 
kakšna solza veselja. Pozdravnih besed in če-
stitk so bili fantje deležni s strani predsednika 
skakalnega kluba Alojza Murka, Radenko Te-
šanović jih je pozdravil v imenu občine, česti-
tal jim je tudi nekdanji smučarski skakalec in 
reprezentant Slovenije Primož Pikl. 
ZLATA ZAJC IN VODUŠEK
Ovenčan s tremi zlatimi medaljami je Timi 
Zajc, član ljubenskega skakalnega kluba, si-
cer doma iz okolice Dobrne, dokazal, da je ve-
lik potencial skakalnega športa pri nas. Timi 
je osvojil zlato na posamični, ekipni in meša-
ni ekipni tekmi. 
Na ekipni tekmi se mu je na odru za zmago-
valce pridružil klubski kolega Lovro Vodušek, 
ki je na posamični tekmi osvojil šesto mesto. 
Ekipa, v kateri sta bila še Bernard Dobre in To-
mi Jovan, je drugouvrščene premagala kar za 
45 točk. V mešani ekipi sta poleg Zajca in Jo-
vana nastopili še Nika Križnar in Katra Komar 
in tudi v tem sestavu so bili premočni za vse 
nasprotnike.
SREBRNI NARALOČNIK
Srebrne medalje se je zelo razveselil član 
SD Beli zajec Nejc Naraločnik, osvojil pa jo je 
v mešani ekipi na paralelnem slalomu. Na po-
samični tekmi v slalomu je Nejc osvojil osmo 
mesto. Po osvojeni srebrni medalji je priznal, 
da se je vsem odvalil kamen od srca, žal pa 
mu je zamujene priložnosti na tekmi posame-
znikov. 
BREZ TRENERJA NE GRE
Pozabiti ne gre še enega člana odprave v 
Turčijo. To je eden od trenerjev skakalcev, še 
en Ljubenec, Miha Sušnik, ki je zelo zaslu-
žen za medalje skakalcev. Pod njegovim vod-
stvom v klubu trenirajo najuspešnejše gene-
racije na čelu z Zajcem in Voduškom. 
Štefka Sem
Savinjske novice št. 8, 24. februar 2017 22
Šport, Organizacije, Zahvale
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš ljubi mož in oče
Franc ŠKRUBEJ
10. 9. 1943 - 10. 2. 2017
iz Šentjanža
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, 
prijateljem in znancem, lovcem za izrečena ustna in pisna sožalja, 
podarjeno cvetje in sveče, svete maše ter za topel stisk roke. Pose-
bej se zahvaljujemo patronažni sestri Verici Rakun, dr. Andreji Pod-
lesnik-Moličnik, osebju Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Na-
zarje, Društvu Hospic ge. Lidiji Oblak in Tjaši Vengušt,  za vso nudeno 
zdravstveno oskrbo. Iskrena hvala  Jožu Grudniku za ganljive besede 
slovesa in govorniku Lovske družine Luče g. Rajku Selišniku, skupi-
ni Eros za vokal in instrumental, Rogistom za zaigrane melodije slo-
vesa, PGD Luče, Društvu invalidov Mozirje, balinarjem Sivi panterji, 
praporščakom, gospodu župniku Davidu Zagorcu za lepo opravljen 
obred in pogrebni službi Morana. Še enkrat hvala vsem in vsakemu 
posebej, ki ga v zahvali nismo imenovali, pa ste nam v teh žalostnih 
trenutkih stali ob strani ter ste našega Franca spoštovali, imeli radi in 
ga skupaj z nami v tako velikem številu pospremili na njegovi prera-
ni zadnji poti. Vsa toplina njegovega srca bo za vedno ostala z nami!
Žalujoči: žena Ana, sinova Rajko, Luka in hči Tatjana 
z družinami
Nikoli več sonce te ne zbudi, nikoli več,
konec je vseh skrbi!
Kjerkoli si, naj angel čuva te!
Kjerkoli si, nate bomo mislili vsi!
(F. Nova)
MOZIRJE
Trške pravice prejel Janez 
Pirnat
PLANINSKI VEČER V NAZARJAH
Kako do dobre planinske 
fotografije
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Dva podaljška za prvo zmago 
v ligi za prvaka
Sinoči so člani mozirske pust-
ne srenje, ki ji predsedujeta župan 
Drago Poličnik in predsednik Mar-
ko Presečnik, pričeli izvajati tradici-
onalni program. Najprej so včeraj, 
na debeli četrtek, podelili trške pra-
vice zaslužnemu prišleku. Ta čast 
je pripadla Janezu Pirnatu.
Letošnji dobitnik trških pravic je 
z druge strani Gorenjskega klanca 
prišel v Mozirje pred dobrima dve-
ma desetletjema in se takoj vključil 
v društveno življenje kraja. Je član 
Pusta Mozirskega, ob tem pa sta-
rešina mozirske lovske družine. 
Člani pustne vlade so se zato na 
tajnem sestanku v Kračkih gonah 
odločili, da je primeren za to čast.
Sicer pa so se pustnaki zbrali že 
prejšnjo soboto in s svojo pojavo 
popestrili karneval na Ptuju. Spo-
dobi se namreč, da prijatelji iz kar-
nevalskih mest, ki so vključena v 
evropsko združenje, obiščejo so-
trpine na njihovih prireditvah. 
Pestro bo tudi nocoj in vse do tor-
ka, ko se bodo v prireditvenem šoto-
ru odvijale zabave za mlade, mlade 
po srcu in nasploh vse, ki si radi za 
kakšen dan nadenejo drug obraz. 
Pustnaki v črnih frakih in s cilindri na 
glavah bodo v tem času obhodili tr-
ške meje, »pošlihtali« gospodarstvo 
in za en dan prevzeli lokalno oblast. 
Slišati je, da bodo imeli dela dovolj, 
problemov, ki čakajo na rešitve, pa 
je preveč za zgolj en dan.
Benjamin Kanjir
Uroš Kotnik je podal veliko koristnih napotkov, ki bodo z nekaj truda 
zagotovo pripomogli k izboljšanju fotografij. (Foto: Tatiana Golob) 
Na prvi februarski dan so se 
ljubitelji planin, potovanj in ob-
čudovalci lepot narave predzad-
njič zbrali na planinskem večeru v 
gostišču Grad Vrbovec in prisluh-
nili Urošu Kotniku, ki se s fotogra-
fijo profesionalno ukvarja že vrsto 
let. Kotnik, ki je tudi stalni član ko-
misije vsakoletnega fotografskega 
natečaja nazarskega planinskega 
društva, je zbranim predstavil ne-
kaj načinov, kako izboljšati (planin-
sko) fotografijo.
Kako drugače kot s pomočjo foto-
grafij, je Uroš Kotnik predstavil osnov-
ne zakonitosti, ki so temelj vsake 
dobre fotografije. Na primerih je po-
kazal, kakšna naj bo kompozicija, 
opozoril je na ravnotežje v sliki, z ve-
likim zanimanjem pa so udeleženci 
prisluhnili tudi pravilu zlatega reza in 
pravilu tretjin. Seveda so bile za vse, 
ki želijo izboljšati svoje fotografije, ze-
lo dobrodošle tudi Kotnikove osebne 
izkušnje pri fotografiranju.
Tatiana Golob
V soboto so se za člansko ekipo 
KK Nazarje začeli boji v ligi za pr-
vaka 3. SKL. Prvo tekmo so nazar-
ski košarkarji odigrali v Kopru in po 
dveh podaljških s trojko v zadnji se-
kundi strli odpor domače ekipe. 
Nazarčani so v prvem delu pr-
venstva igrali v skupini zahod. S 
tremi porazi so zasedli drugo mes-
to in v boj za prvaka odnesli 3 toč-
ke. V nadaljevanju prvenstva se bo-
do pomerili z Medvodami, Koprom, 
Hrastnikom in Litijo. Prvo tekmo so 
odigrali 18. februarja proti Kopru, ki 
je zasedel 2. mesto v skupini center.
Primorci so po prvih desetih mi-
nutah vodili z 20:14. Do konca pol-
časa so se Nazarčani uspeli pribli-
žati na tri točke zaostanka. V tret-
jem delu tekme so domačini še 
vedno vodili, ob koncu rednega de-
la pa je bil rezultat neodločen.
Sledil je podaljšek, v katerem so 
se domačini rešili v drugi podalj-
šek. 10 sekund pred koncem so 
imeli prednost dveh točk, nepred-
vidljivost košarke pa je potrdil Aljaž 
Skornšek, ki je ob zvoku sirene za-
del trojko za zmago Nazarčanov. 
Najboljši strelec srečanja je bil Pri-
mož Bitenc s 25 točkami.
Roman Mežnar
Savinjske novice št. 8, 24. februar 2017 23
Kronika, Zahvale, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
• VLOM NA GRADBIŠČU
Mozirje: V noči na 13. februar je neznani storilec vlomil v elektro 
omarico žerjava na gradbišču v Mozirju. Ukradel je okoli 34 metrov 
električnega kabla, ki je bil nameščen od elektro omarice do kabine 
žerjava. Materialna škoda znaša okoli 1.000 evrov. 
• NEPRIDIPRAV ODNESEL ZLATNINO
Šmiklavž: 13. februarja preko dneva je neznani storilec vlomil v stano-
vanjsko hišo v Šmiklavžu. V notranjost je zlezel po leseni konstrukciji dr -
varnice, ki se drži hiše, splezal do okna WC-ja in nato na vzvod s plošča-
tim predmetom vlomil v objekt. Preiskal je prostore in iz dnevne sobe od-
nesel manjšo škatlico z zlatnino, nato pa objekt zapustil po isti poti. Z de-
janjem je povzročil za približno 150 evrov materialne škode.
• DIMNIŠKI POŽAR
Otok: 14. februarja ob 18.50 so v naselju Otok pri Bočni gorele saje v 
dimniku stanovanjske hiše. Posredovali so gasilci PGD Bočna, ki so di-
mnik ohladili, očistili in pregledali prostore. Materialna škoda ni nastala.
Tam, kjer si ti,
ni sonca, ne luči,
le tvoj nasmeh
v srcih še vedno 
nam živi, a nihče
ne ve, kako zelo boli,
ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Marija SLATINŠEK
Gornji Grad
3. 8. 1930 – 11. 2. 2017
Draga mama, babica, prababica
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, gospe Ivici in Francki, 
sosedom, prijateljem, sodelavcem, znancem, pevcem, praporščakom, 
govorniku Remšak Jožetu, gasilcem, pogrebni službi Anubis, gospo-
du župniku Ivanu Šumljaku za lepo opravljen obred, darovane maše, 
sveče in cvetje, hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Mama, pogrešali te bomo. 
Vsi njeni
ZAHVALA
ob smrti očeta, starega ata in tasta
Franca ZAGOŽNA
p.d. Žvižovca
iz Vologa 11
5. 4. 1940 - 14. 2. 2017
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znan-
cem za izrečeno sožalje, za darovane maše, sveče in vsem, ki ste ga v 
tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Prav posebej 
pa se zahvaljujemo gospodu župniku Ivanu Šelihu, gasilcem, patro-
nažni in reševalni službi Mozirje, dr. Matjažu Plankotu, osebju bolni-
šnice Topolšica, cerkvenemu pevskemu zboru, govorniku g. Poljan-
šku in sosedom!
Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Vsi njegovi
In pride dan,
ko se končajo zadnje upajoče sanje ...
V SPOMIN
Magda CIGALE
13. 4. 1971 - 22. 2. 2001
Hvala vsem, ki se je spominjate.
Vsi njeni
Tvoje srce je zastalo,
misel nate bo ostala,
spomin za vedno bo živel.
Savinjske novice št. 8, 24. februar 2017 24
Za razvedrilo
OREL JE PIL KOT ŽOLNA
Planiška skakalna prireditev je bila dolga leta sinonim za srečanje 
»žurerjev«, ki se nalivajo do onemoglosti. Na prazniku ženskega ska-
kanja na Ljubnem je kultura konzumiranja alkohola na bistveno viš-
ji ravni, a smo opazili, da nekateri kljub temu pijejo kot žolne. Primer, 
ko je orel na glavi Tadeja Brglesa (zaščitni šlem je tudi simbol njego-
ve žagarsko kiparske obrti) lokal kuhanček, potrjuje, da vsi v areni 
Kolovrat le niso bili čisto »sami«.
(Foto: JM) 
(Foto: TB) 
(Foto: ŠS)
FOTO-AVDIO REPENŠKOVA
Glasbena pedagoginja na Aškerčevi osnovni šoli v Velenju, sicer 
Mozirjanka, Jelka Repenšek med dirigiranjem svojim učencem rada 
»stisne« kakšen posnetek za šolski fejsbuk. Ondan, ko je bil na odru 
ob slovesnosti tretje univerze veliki finale, ko so njeni učenci polepša-
li glasbeno kuliso, je posnela par slik, a je takoj za tem ugotovila, da 
je na ekranu le nekakšna megla. Priskočil je nekdo z »večjim« in šol-
ski fejsbuk je že naslednji dan prikazal mladost v barvah, kot se šika.
ČASTNA PIONIRSKA, PARDON, POSLANSKA
Rok Prušnik, mafijski izterjevalec v igri Lepo je biti poslanec (des-
no): »Ježešmarija, a si videl ti to? Poslanec še vedno špara pionirsko 
knjižico! Ampak tu notri piše: Danes, ko postajam poslanec, obljub-
ljam, da bom skrbel le za svojo rit, da bom sprejel vsa darila, ki bodo 
dovolj vredna mojega statusa, da bom kimal, ko bo rekel šef, in se 
bom trudil le za svoje dobro na račun davkoplačevalcev ...«
Adam Rihter, njegov šef v igri: »V času pionirjev je imel prvo in 
zadnjo besedo pri hiši ata, danes so pa to najbrž strici iz ozadja.«
Savinjske novice št. 8, 24. februar 2017 25
Križanka, Napovednik
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 9. številki SN
2017
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21.
Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazni-
ki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31.
Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. 
ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
Dežurne službe
VETERINARSKO DEŽURSTVO
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob so-
botah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tu-
di za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva  so 
možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se 
nato napoti dežurni elektromonter na teren. 
(03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure
(03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950.
Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Savinjske novice št. 8, 24. februar 2017 26
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
Petek,
24. februar
ob 12.00. CSU Nazarje
Brezplačna delavnica Planet generacij
ob 15.00. CMD Rečica ob Savinji
Brezplačna delavnica Planet generacij
ob 18.00. OŠ Blaža Arniča Luče 
Brezplačna delavnica Planet generacij
ob 18.00. CMD Rečica ob Savinji
Meditirajmo skupaj
ob 18.00. OŠ Gornji Grad
Predavanje Damjane Bakarič Kako obvladati stres, 
izgorelost, panične napade in tesnobo?
ob 19.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji
Potopisno predavanje Matevža Lenarčiča Preko 
modrega planeta
ob 20.00. Karnevalski šotor v Mozirju
Rock night (Happy ol', McWeasel, Up N' downs)
Sobota,
25. februar
ob 9.00. Tržnica pod Bohačevim toplarjem v Nazarjah
Izmenjava semen
ob 9.30. CMD Rečica ob Savinji
Otroške sobotne ustvarjalnice (pustne maske)
10.00. Dom kulture Nazarje
Pustne ustvarjalne delavnice
ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji
Odbojkarska tekma KLS Ljubno : Murska Sobota
ob 19.00. Kulturna dvorana Solčava
Pustna prireditev Vinarska
ob 20.00. Karnevalski šotor v Mozirju
Gala maškarada (Gadi, Učiteljice)
Nedelja,
26. februar
ob 15.00. Karnevalski šotor v Mozirju
Otroška maškarada (Spužnik kvadratnik)
ob 15.00. Športna dvorana Nazarje
Otroška maškarada
ob 16.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji
Gledališka predstava Štirje letni časi
 Ponedeljek,
27. februar
ob 13.00. Mozirje
Okolofiranje Pusta Mozirskega
ob 18.00. Hotel Benda
Beseda na obisku
Torek,
28. februar
ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka
ob 16.00. Mozirski trg
Mednarodni  pustni karneval
ob 16.00. CDM Rečica ob Savinji
Lepote akvarela – ogled likovnega ustvarjanja z razstavo
ob 17.00. Knjižnica Luče 
Ura pravljic: Medvedkova knjižnica
Sreda,
1. marec
ob 15.00. Mozirje
Pokop pusta
Četrtek,
2. marec
ob 17.00. Galerija Mozirje
Marjana Verbuč - razstava ob slikarkinem jubileju
ob 17.00. Knjižnica Mozirje
Ura pravljic: Ljubezen je v zraku
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala de-
la s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Br-
lec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	 LED	TELEVIZORJI,	TELEMACH		IN	TOTAL	TV					
PAKETI
- Prodaja in servis LED TELEVIZORJEV
- Naročila in montaža vseh TELEMACH  in TOTAL TV paketov. Gsm 
041/688-094.
Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav Miro Prašnikar s.p., 
Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
◊	 TOTAL	TV	AKCIJA
Pop tv in Kanal A nič več preko sobne ali navadne antene. Izkoris-
tite brezplačno namestitev sistema Total tv. Pokličite 041 208 968.
Slavko Robnik s.p., Podvolovljek 29, 3334 Luče, pooblaščen zastopnik za TO-
TAL TV in TELEMACH.
◊	 KOMBI	PREVOZI	–	TEVČ
Izleti, zaključki in KTMO; gsm 041/529-063; in 
◊	 SKI	BOARD	SERVIS
raztegovanje smučarskih in ostalih čevljev, menjava zaponk – kli-
psnov, posredništvo za Fischer in prodaja nove ter rabljene smučar-
ske opreme. Novo: napenjanje in testiranje tenis loparjev. Servis na 
Prihovi in v Mozirju. Gsm 041/529-063.
Vinko Tevč s.p., Prihova 51, Nazarje.
ŽIVALI – PRODAM
Prašiče, najboljše pasme za dopitanje 
na večjo težo, Fišar; gsm 041/619-372. 
2 prašiča, težka okrog 120 kg prodam; 
gsm 041/440-297.
Prodam telico sivko in brejo telico simen-
talko; tel. št. 58-31-234.
Prodam bikca starega 14 dni in bikca 
100 kg težkega; gsm 031/454-526.
Prodam bikca sivca, starega 14 dni; 
gsm 041/800-845.
ŽIVALI – KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje 
in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 
031/533-745.
Kupimo telice in krave za zakol, plačilo 
takoj; gsm 031/832-520.
DRUGO – KUPIM 
Traktor in vso ostalo kmetijsko in gradbe-
no mehanizacijo, v kakršnem koli stanju 
kupim; gsm 031/736-727.
Kupim traktor štore, univerzal, zetor ter 
ostale traktorje; gsm 051/203-387.
VOZILA – PRODAM
Prodam peugeot 807 in dozorel hlevski 
gnoj v vrečkah; gsm 070/833-285.
Vw caddy 1,6 tdi, l. 2012, 71.000 km, od-
lično ohranjen, ugodno prodam; gsm 
031/344-791.
Prodam renault clio, l. 2004, rdeče bar-
ve, reg. celo leto, cena po dogovoru; 
gsm 031/764-072.
Prodam avto, chevrolet aveo LS, l. 201 1, 
zelo dobro ohranjen; gsm 031/497-342.
Prodam kia pride wagon, vozen (ali za de-
le), cena simbolična; gsm 031/800-302.
DRUGO – PRODAM
Prodam otroško posteljo Lip Poljčane 
velikosti 140x70 cm, z ograjico. Zraven 
podarim skoraj nov jogi; gsm 041/955-
495.
Prodamo jedilni krompir; gsm 031/815-
238.
Prodam silažne bale; gsm 031/567-
361.
Zelo ugodno prodam furnirano spalni-
co (hrast), z jogijem (190x180); gsm 
031/348-804.
Prodam dobro ohranjen gramofon; gsm 
041/962-546.
Drva suha, bukova, možen razrez 
na kratko in prevoz, prodam; gsm 
031/585-735.
Prodam nakladalko sip 19, zelo dobro 
ohranjeno; gsm 041/486-271.
Prodam gozdarsko dvigalo liv in pajek 
sip, oznako 330 gorski; gsm 041/423-
935.
Prodam bukova drva, cepljena; gsm 
031/393-562.
NEPREMIČNINE
Ugodno prodam 87 m2 veliko sta-
novanje v Mozirju; gsm 030/284-
699.
V najem oddamo stanovanje v Varpolju; 
gsm 031/296-365.
Stanovanje, lasten vhod, osebi ali dve-
ma oddam, okolica Mozirja; gsm 
051/230-764.
OSEBNI STIKI
Iščemo sovoznika za vsakodnevni pre-
voz na delo v Ljubljano; gsm 051/625-
4 41.
Savinjske novice št. 8, 24. februar 2017
Oglasi
27
Savinjske novice št. 8, 24. februar 2017 28