Koncertno dvoran© poimenovali po Sam« Vremšaku Glasbena šola Kamnik, ki izvaja osnovno glasbeno izobraževanje na območju kamniške in komendske občine, se je pred dnevi, 31. januarja, oddolžila spominu na velikega skladatelja, Kamničana Sama Vremšaka s poimenovanjem koncertne dvorane v Vremšakovo dvorano. V programu slavnostnega koncerta, ki je prinašal plemenito sporočilo in oživil za slovensko glasbo neprecenljiv glasbeni opus Sama Vremšaka, je župan Anton Tone Smolnikar odkril tudi njegov doprsni kip (na sliki), ki ga je izdelal kamniški kipar Miha Kač. Več na 5. strani. VERA MEJAČ Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku -Kamniško Kulturno Sejmarjenje V Domu kulture Kamnik smo že drugo leto pripravili prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki nekako nadomešča nekdanjo svečano akademijo. Če smo lansko leto peščico obiskovalcev popeljali kar na oder in se po kratkem kulturnem programu razšli z mislimi, kako ni nikomur mar za kamniško kulturo, smo letos temu naredili konec in hkrati postavili temelje za nov začetek - Kamniško Kulturno Sejmarjenje. . Letos smo namreč trije organizatorji prireditve: Dom kulture Kamnik, JSKD-OI Kamnik in MC Kotlovnica na pobudo Kulturnega društva Priden možic povabili k sodelovanju prav vsa kulturna društva v občini Kamnik, odzvala pa so se naslednja: Mestna godba Kamnik, Darko Spasov, MD Kid, Tone Ftičar, Gregor Ftičar, KD Tuhinj, Foto klub Kamnik, Ljudske pevke Predite, KD Priden možic in Folklorna skupina DU Kamnik. Več na 5. strani. Za kakovostno pitno vodo, podtalnico in večjo kakovost življenja NADGRADNJA CČN DOMŽALE-KAMNIK ZA ČIŠČENJE NUTRIENTOV BO KONČANA V LETU 2010 Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik bo po rekonstrukciji, ki bo zahtevala dve milijardi tolarjev in bo potekala v letih 2008-2010, ena najsodobnejših v državi. Z napredno tehnologijo biofilma bodo iz odplak učinkovito odstranjevali dušik, fosfor in nutriente v skladu s standardi EU. Več na 2. strani. TRCoumn in servis sportre opreire 3S 520*1 d.,.o, Perovo 25 (iq Iremolšll ohvemiri), 12« Komni DO 50% ZNIŽANJE CEN SMUČARSKE OPREME IN OBLAČIL! ORGANIZIRANI SMUČARSKI TEČAII MED POČITNICAMI Informacije: 031/329-999 ^01/839 44 04 » 031/329-999 3S ŠPORT Tanja Kropivšek in Jan Žavbi iz MD KID. Tanja je ob spremljavi Jana zapela komad Dare iz mjuzikla OB PETIH PRI VODNJAKU, ki so ga »Kidovci« na oder postavili novembra lani. Tudi letos pripravljajo glasbeno video igralsko presenečenje. Ob letošnjem kulturnem prazniku so člani Kulturnega društva Šmarca skupaj s pevci Komornega pevskega zbora Sutna iz Kamnika ob prepevanju ljudskih pesmi zaigrali prizore iz vaškega življenja. Več na 5. strani. Na zimskem združenem prvenstvu Slovenije v plavanju 2006 KAMNIK IMA DRŽAVNO MLADINSKO IN KADETSKO PRVAKINJO Poročilo z 29. redne seje občinskega sveta Strategija razvoja kamniškega turizma ni dobila podpore občinskega sveta V pokritem olimpijskem bazenu v Kranju je od četrtka, 2. februarja, do nedelje, 5. februarja, potekalo absolutno, mladinsko in kadetsko državno prvenstvo Slovenije. Tu so se zbrali najboljši slovenski plavalci in plavalke. Tudi predstavniki kamniškega plavalnega kluba seveda niso manjkali. 11 deklet in 8 fantov se je pod vodstvom svojega dolgoletnega trenerja Vladimirja Hanžekoviča spustilo v boj za čim višje uvrstitve oziroma v lov za dosego najboljših osebnih rezultatov v različnih disciplinah. Večini je to tudi uspelo. Kar 22-krat so se uvrstiti v finalne nastope, to je med osem najboljših v posameznih kategorijah. V absolutni finale sta se uvrstili Teja Koželj (3x) in Špela Golnar (lx); v mladinski finale Anže Kumar (4x), Uroš Grilj (3x), Aleš Kuhar (2x) ter po enkrat Teja Koželj in Gašper Lužar; v kadetski finale pa Špela Golnar (4x) in Nejc Zupan (2x). V absolutni finale se je uvrstila tudi štafeta 4x100 m prosto v sestavi: Gašper Lužar, Anže Kumar, Uroš Grilj in Timotej Pirc-Po-dobnik. Ostali predstavniki kluba: Martin Plaznik, Anže Tekavčič, Barbka Kosec, Nina Kumar, Pia Kozinc, Gaja Lorenci, Saša Stele, Živa Lavrinc, Eva Plaznik in Barbara Šinkovec, ki se jim ni uspelo uvrstiti v finala, pa so z dobrim plavanjem v večini dosegli svoje osebne rekorde. Najvidnejše uvrstitve za kamniški plavalni klub sta dosegli Teja Koželj in Špela Golnar. Teji Koželj je kar trikrat in sicer v disciplinah 50 m 100 m in 200 m prsno uspelo osvojiti tretje mesto v absolutni kategoriji. V disciplini 50 m prsno je (s časom 34.10) postala mladinska državna prvakinja; v disciplinah 100 m prsno (s časom 1:15.59) in 200 m prsno (s časom 2:41.65) pa obakrat mladinska državna podprvaki-nja. Špela Čolnar pa je v disciplini 200 m prsno (s časom 2:42.66) osvojila naslov kadetske državne prvakinje, na 50 m prsno pa je bila (s časom 35.59) tretja med kadetinjami. Prvega februarja so se naši občinski svetniki zbrali na 29. redni seji, ki je bila sicer prva letos, vendar so nanjo prišli že s povsem »ogretimi motorji« in obilico ostrih besed, še najbolj pa so sejo zaznamovale ostre pripombe na račun strategije razvoja kamniškega turizma. Čeprav so naši svetniki do razvojnih dokumentov po pravilu precej kritični, jih na glasovanjih običajno le podprejo. Tokrat pa so naredili izjemo in strategiji razvoja turizma izrekli odločen »ne« ter pripravljavcu strategije naložili, da strategijo dopolni. Precej kritičnih besed so svetniki povedali še o dveh drugih temah - o ustanavljanju novih organov Ljubljanske urbane regije (LUR) ter o neurejenem statusu kulturnega doma na Duplici. Na naslednji seji se bodo svetniki zbrali že jutri, 15. februarja, na njej pa bodo opravili drugo obravnavo občinskega proračuna za leto 2006. Več na 3. strani. Naslednja številka Kamniškega občana izide 28. februarja. Članke oddajte do četrtka, 23. februarja, do 12. ure; oglase in zahvale pa do ponedeljka, 27. februarja, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450 e.naslov: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva so ob ponedeljkih od 8. do 15. ure, ob sredah od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Teja Koželj (desno) - dobitnica medalj v absolutni in mladinski kategoriji in Spela Čolnar (levo) -dobitnica medalj v kadetski kategoriji. v' ____________y KOLEDAR PRIREDITEV na 2. strani PO SVETU na 9. strani Odkrivamo Nepal in Sulavvezi NAŠI SPOMINI na 10. strani - Spomini na akademika, častnega občana občine Kamnik dr. Emilijana Cevca. - Spomini na očeta in sina - režiserja Jožeta Tirana in ljubitelja petja, zborovodja Marka NAŠI POGOVORI na 11. strani - Z Ivanko Smolnikar, mamo našega župana, ki se je rodila v Prešernovi rojstni hiši, o spominih na Prešerna in življenju v Vrbi - »Z zaupanjem in s pozitivnim pristopom do življenja lahko premagamo marsikaj, tudi na videz neozdravljivo bolezen«, je misel našega drugega pogovora MED MLADIMI na 12. strani ŠPORT na 13. in 14. strani Dosežki kamniških plavalcev, mladih nogometašev, odbojkarjev, košarkarjev, kegljačev... Za kakovostno pitno vodo, podtalnico in večjo kakovost življenja NADGRADNJA CČN DOMŽALE-KAMNIK ZA ČIŠČENJE NUTRIENTOV BO KONČANA V LETU 2010 finančno konstrukcijo, finančne in ekonomske kazalce ter analizo občutljivosti in tveganj. Centralna čistilna naprava Dom-žale-Kamnik, ki z urejenim kanalizacijskim sistemom bistveno prispeva k varovanju kakovostne podtalnice in pitne vode ter k izboljšanemu statusu vseh površinskih odtokov na tem področju, je projekt, pri katerem družno sodelujejo tudi vsi trije župani in županja. V skrbi za kakovostno življenje občanov so že Centralna čistilna naprava Domžale Kamnik bo po rekonstrukciji, ki bo zahtevala dve milijardi tolarjev, s tehnologijo biofilma ena najsodobnejših v državi. Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik (CČN), ki je bila prva velika naprava za čiščenje komunalnih in industrijskih odpadnih voda s področja občin Domžal, Kamnika, Mengša in Trzina in pionirski objekt tovrstne tehnologije v Sloveniji, je kljub rednim dograditvam, modernizaciji in optimizaciji obstoječega procesa po petindvajsetih letih zastarela. V času projektiranja naprave odstranjevanje dušika in fosforja še ni bilo aktualno. Vse večje onesnaženje, posledica industrializacije človeštva, skrb za čistejše okolje in vse ostrejši zakonski predpisi, so pogojevali nujnost nadgradnje CČN, ki bo vključevala čiščenje nutrientov, dušika in fosforja. Župani občin Kamnik, Domžale, Mengeš in Trzin, ki so lastnice CCN Domžale-Kamnik, so 16. januarja podpisali prvi ključni dokument na poti k uspešni nadgradnji CČN - »Predinvesticijsko zasnovo investicijskega projekta«. Dokument vključuje predmet, namen in cilje investicije, pregled obstoječega stanja in analizo potreb, zasnovo in analizo 3 variant tehnološkega procesa z izbiro najustreznejše, analizo lokacije in vplivov na okolje, okvirni terminski plan in pred leti pristopili k pripravi dokumentacije za nadgradnjo oz. posodobitev infrastrukturnih objektov CČN in projekt vključili tudi v razvojne načrte občin. Občine Domžale, Kamnik, Mengeš in Trzin so tako že novembra 2003 podpisale skupni »Dogovor o izvedbi rekonstrukcije infrastrukturnih objektov CČN Domžale-Kamnik« in na tej podlagi ustanovile projektno skupino, ki jo vodi podžupan Občine Domžale Vinko Juhart. Kot je povedala dr. Olga Bu-rica, direktorica CČN Domžale-Kamnik, nameravajo obstoječo čistilno napravo, projektirano za odstranjevanje ogljika iz odpadne vode kot klasične mehansko-biološke dvo-sto-penjske čistilne naprave z anaerobno digestijo in koriščenjem bioplina za proizvodnjo električne energije, nadgraditi v eno najsodobnejših v državi. Ker obstoječa konfiguracija nima zadostnih volumskih kapacitet, poleg tega pa lokacija CČN ne omogoča prostorske širitve, so se odločili za sodobno tehnologijo biofilma, s katero bodo iz odplak učinkovito odstranjevali dušik, fosfor in nut-riente ter se s tem približali standardom EU. Lastniki infrastrukture CČN so se odločili, da napravo rekonstruirajo do terciarnega čiščenja in doseganja rezultatov pod 10 mg/l skupnega dušika. Vzrok za to odločitev je dolgoročna vizija, saj nadgradnjo izvajajo vsaj za dvajset let, končana pa bo do leta 2010, ki je tudi zakonski rok za doseganje predpisanih rezultatov čiščenja. Ob krepko povečanih zmogljivostih se bodo na CČN lahko priključile tudi občine Komenda, Vodice, Cerklje, letališče Brnik in še kdo. Rekonstrukcija bo prinesla kar precej pozitivnih učinkov: bistveno bo prispevala k zmanjšanju onesnaženja reke Kamniške Bistrice in s tem celotnega kamniško-domžalske-ga območja, ki bo tako lahko uvrščena v višji kakovostni razred, posledično bo manj onesnažena tudi Sava, v katero se izliva Kamniška Bistrica, zaradi visokega učinka čiščenja pa bo industrija plačevala nižjo okoljevarstveno takso za obremenjevanje voda. Nadgradnja CČN bo zahtevala približno dve milijardi tolarjev. Približno 40 odstotkov sredstev so zagotovili sami, prizadevali si bodo tudi za uspešno kandidiranje za nepovratna sredstva državnih in evropskih skladov ter ugodna posojila. Kot je dejala direktorica, pa bodo ob dejstvu, da je njihova sedanja cena 77 SIT za kubični meter prečiščene vode med najnižjimi v Sloveniji (za primerjavo: v Ljubljani 140 SIT, v Mariboru 290 SIT ...), morali poseči tudi po zvišanju cen storitev čiščenja. Z delom cene se bodo zbirala finančna sredstva za predvideno naložbo, ki bo vsem prebivalcem širšega kamniško-domžalskega območja zagotovila bolj čisto okolje in večjo kakovost življenja. SAŠA MEJAČ Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik, ki z urejenim kanalizacijskim sistemom bistveno prispeva k varovanju kakovostne podtalnice in pitne vode ter k izboljšanemu statusu vseh površinskih odtokov na tem področju, je projekt, pri katerem družno sodelujejo župani in županja občin Kamnik, Mengeš, Trzin in Domžale, ki so lastnice CČN. V skrbi za kakovostno življenje občanov so pred dnevi (16. januarja) podpisali Predinvesticijsko zasnovo investicijskegajjrojekta kot ključnega dokumenta na poti k uspešni rekonstrukciji CČN. ZvIeve: župan občine Trzin Tone Peršak, župan občine Mengeš Tomaž Stebe, županja občine Domžale Cveta Zalokar Oražem in župan občine Kamnik Anton Tone Smolnikar. Svetniki sprašujejo in predlagajo Verski obredi Muslimanov v prostorih železniške postaje Kamnik? Da se je na železniško postajo v Kamniku na Kolodvorsko 4 vselila še ena verska skupnost - Muslimani s svojo molilnico in verjetno tudi z družabnimi prostori, je občinsko upravo opozoril svetnik Janez Re-panšek. Kot pojasnjuje, lastnik Tone Šuštar o tem ne ve nič, zato ga zanima, ali je potrebno imeti tudi kakšna dovoljenja, ali se bo to kar pometlo pod preprogo, ki so jo namestili v molilnico. Krajani negodujejo in pritiskajo na člane sveta KS. V odgovoru Oddelka za upravne notranje zadeve Upravne enote Kamnik je zapisano: »V zvezi s postavljenim vprašanjem vam ponovno (tokrat v pisni obliki-ustni oz. telefonski odgovor vam je bil posredovan dne 27.10. 2004) sporočamo naslednje: 2. odstavek 12. člena Zakona o Pravnem položaju verskih skupnosti v RS (Ur.list RS, št. 60/ 2005-UPB) določa, da mora verska skupnost oziroma njen organ prijaviti pristojnemu organu za notranje zadeve, katera poslopja oz. prostori v poslopju so določeni kot prostor za opravljanje verskih obredov. Muslimanska verska skupnost Upravni enoti ni priglasila nobenih prostorov za opravljanje verskih obredov. Parkirišča ob Bistrici ostajajo zaprta Zakaj so parkirna mesta ob reki Kamniški Bistrici, nasproti Špara, fi- Kammški OBČAN- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e mail: sasa.mejac@slol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 14. 2. 2006. žično zaprta, zanima svetnika Toneta Rajsarja, ki ob tem dodaja, da parkirnih mest že tako primanjkuje, zato bi morala ta parkirna mesta občina odkupiti, saj je imela predkupno pravico. Ivan Kenda pojasnjuje, da je j>arkirna mesta ob Kamniški Bistrici, nasproti Špara, kupila družina Špenko. Občina Kamnik ni uveljavljala predkupne pravice, ker je podjetje Meso Kamnik kot prodajalec zahtevalo za ta parkirišča 20 mio SIT, kar je občina ocenila kot previsoko ceno. Velja pa spomniti, da bo ob urejanju brežine Kamniške Bistrice in ob morebitni gradnji hotela na območju »nunskih hlevov« moralo biti to območje namenjeno kolesarski stezi in stezi za pešce. Zakaj ne vsaj 70 km/h? Na regionalni cesti Kamnik - Ločica je na delu cestišča pred vasjo Buč pri kilometrski oznaki 9, 5 km v dolžini 300 metrov hitrost omejena na 50 km/h. Odkar je bila cesta rekonstruirana ni bilo nobene prometne nesreče, zato ob tem Tone Rajsar predlaga, da bi omejili hitrost na vsaj 70 km/h. Po njegovih ugotovitvah so na tem odcepu pogosto radarske kontrole, ki ustavijo marsikaterega voznika, ki prekorači omejeno hitrost. »Prometna signalizacija na regionalni cesti R2-414, Kamnik - Ločica je v pristojnosti Direkcije RS za ceste, oz. CPL d.d., prometna signalizacija pa je postavljena v skladu z normativi. Predlog bo občinska uprava posredovala omenjenim službam«, je zapisano v odgovoru občinske uprave. Prehitro v križišče pri Korobaču? Na ustrezno ureditev križišča pri Korobaču, kjer je prometni znak stalno podrt, je opozorila Marjeta Humar in ob tem povprašala, ali je pločnik ob šoli zožan. Ivan Kenda pojasnjuje, da je prometni znak podrt predvsem zaradi neustreznega ravnanja voznikov v križišču. Povzročitelji so lastniki osebnih vozil, večja vozila, kot so npr. avtobusi ali tovornjaki vozijo skozi križišče brez težav, oz. pri nižjih hitrostih, kar pa ne velja za osebna vozila. Pločnik proti šoli pa je ostal enako širok, kar pomeni 1,6 m. Agencija za razvoj turizma in podjetništva * v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net http://turizem.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk@kam.sik.si http://www.kam.sik.si Sreda. 22. 2. 2006. ob 19. uri v dvorani knjižnice: V sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik smo pripravili POTOPISNO PREDAVANJE z naslovom GVATEMALA & BELIZE. Predaval bo Anže Mihelič. Četrtek. 9. in 23. 2. 2006. ob 19. uri v dvorani knjižnice: Umetnost sproščanja z voditeljico Vero Prelovšek. Vsak ponedeljek: PRAVLJIČNE URICE od 18. do 19. ure v Veronikini sobi. Vodi pravljičarka Ema Vidic. Vsak četrtek: PRAVUIČNE URICE od 18.00 do 19.00 v šoli Komenda. Otroci naj prinesejo copate. Vodi jih Barbara Zlobko ro^ Kralj varniški stol, je bil izdelku izdelan do leta 1930 v 50 milijonih primerkov. Na otvoritvi: z leve proti desni: arh. Branko Uršič, mag. Zora Torkar, Matija Murko, Cvetka Požar in prof. Niko Kralj. na svojem najbolj znamenitem di iz uveljavljenih krivin in tradicije tovarne upognjenega pohištva Stol na Duplici pri Kamniku. Predstavljena so dela dveh arhitektov, ki sta odločilno vplivala na oblikovanje pohištva na Slovenskem. Niko Kralj je s svojim legendarnim stolom Rex (1952) vključen v zbirko Muzeja sodobne umetnosti v New Yorku (MOMA), znan pa je tudi kot vrhunski izumitelj in inovator. Branko Uršič je od leta 1962 eden vodilnih oblikovalcev slovenskega industrijskega oblikovanja. S svojimi sodelavci sta postala sinonim za mednarodno povsem primerljivo in uveljavljeno oblikovanje. Razstavo spremlja katalog, v katerem mag. Zora Torkar piše o zgodovini Thonetovega pohištva na Slovenskem, Matija Murko pa predstavlja dela Kralja in Uršiča, ki sta s spoštovanjem tradicije razvijala sodobno oblikovanje. Razstava je nastala v sodelovanju z Arhitekturnim muzejem Ljubljana, ki hrani v zbirki industrijskega oblikovanja dela Nika Kralja, in arhitektom Brankom Uršičem. ZORA TORKAR Poroke na gradu Zaprice Da muzeji že nekaj časa niso le dolgočasne in stroge ustanove, namenjene zbiranju in preučevanju predmetov, ampak tudi središča druženj in najrazličnejših dogodkov, se vse bolj zavedajo tudi v Medobčinskem muzeju Kamnik, ki ima svoje prostore na gradu Zaprice. Že jeseni so na podlagi novega ustanovitvenega akta, s katerim so pridobili možnost oddajanja nepremičnin v upravljanju v najem, nekaj svojih prostorov začeli oddajati za poročne obrede, tako da si bo odslej tudi v Kamniku mogoče izbrati poroko v grajskem okolju. »Reprezentativni prostori in romantično grajsko okolje je pravzaprav kar samo klicalo po tem, da jih ponudimo javnosti v najem v kulturne, poslovne, humanitarne namene in seveda tudi za poročne slovesnosti, saj v kamniški občini nimamo veliko tako ohranjenih in urejenih grajskih stavb, prav tako ne reprezentativnih prostorov za sklepanje zakonskih zvez,« je povedala direktorica muzeja mag. Zora Torkar. Mladoporočencem in svatom je na voljo pred nekaj leti obnovljen grajski salon z restavriranimi baročnimi in historičnimi poslikavami s konca 19. stoletja, ki se nahaja v drugem nadstropju gradu. Salon je opremljen z osemdesetimi stoli, pianinom in najmanjšimi prenosnimi orglami na Slovenskem. Za poročno slavje si je mogoče najeti tudi travnik pred gradom, kjer bodo za prijetno vzdušje poskrbele lesene kašče iz 18. in 19. stoletja. Ker pa je, kot poudarja Zora Torkar, muzej v prvi vrsti namenjen hranjenju in varovanju premične kulturne dediščine, je bilo treba rešiti kar nekaj ovir, ki so se pokazale v sami grajski stavbi in njeni okolici. »Za oddajanje prostorov za poroke in druge priložnosti smo se odločili po temeljitem premisleku in izdelanem načrtu. Tako je v času najema organizirana dodatna dežurna služba, ki skrbi za varovanje muzejskih prostorov v času prireditve, prav tako so omejitve tudi glede pogostitev v muzejskih prostorih. Sami grajski prostori s spomeniško-varstvenega in organizacijskega vidika ne dovoljujejo več kot eno do dve poroki na dan,« je povedala direktorica in dodala, da so prvi par mladoporočencev na travniku ob gradu gostili že septembra lani, gotovo pa jih bo idilično grajsko okolje letos privabilo še veliko več. JASNA PALADIN LIP RADOMLJE Smo podjetje s stoletno tradicijo v predelavi lesa, ki šteje 350 zaposlenih. Proizvajamo kakovostno pohištvo iz masivnega, pretežno hrastovega lesa, namenjeno zahtevnim kupcem. Večino proizvodov prodamo na ameriškem in zahodnoevropskih trgih, kjer smo se v zadnjem obdobju uveljavili z blagovno znamko European VVood Classics. Iščemo več MIZARJEV (m/ž) za zahtevna dela v proizvodnji (strojna obdelava, montaža izdelkov, površinska obdelava) Pogoji: končan izobraževalni program za mizarja ali lesarskega tehnika (po programu 3+2) Pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za nedoločen čas s 3 mesečnim poskusnim delom. STROJNIKA KOTLA (m/ž) za kurjenje in nadzor obratovanja toplovodnega kotlovnega sistema na lesno biomaso in kurilno olje. Delo poteka v treh izmenah. Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe kovinarske, strojne ali elektro smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali lil. stopnja strokovne izobrazbe kovinarske ali strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj. Zaželen je opravljen strokovni izpit za strojnika kotla. Pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za določen čas 6 mesecev, možnost kasnejše zaposlitve za nedoločen čas ni izključena. Za dodatne informacije se obrnite na našo kadrovsko službo tel.: 01/ 724 09 30 ali e-mail: kadri@lip-radomlie.si Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v roku 15 dni po objavi na naslov UP Radomlje d.d., Pelechova 15, 1235 Radomlje DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik 01/839 76 06 ali 041/360 399 . četrtek, 16. februar ob 19.30 url ‘1. ' ' * "V ' /- 'v: ' ;......:..........: Koncertno dvorano poimenovati po Samu Vremšaku Glasbena šola Kamnik, ki izvaja osnovno glasbeno izobraževanje na območju kamniške in komendske občine, se je pred dnevi, 31. januarja, oddolžila spominu na velikega skladatelja, Kamničana Sama Vremšaka s poimenovanjem koncertne dvorane v Vremšakovo dvorano. V programu slavnostnega koncerta, ki je prinašal plemenito sporočilo in oživil za slovensko glasbo neprecenljiv glasbeni opus Sama Vremšaka, so odkrili tudi njegov doprsni kip, ki ga je izdelal kamniški kipar Miha Kač. V uvodnih besedah v slavnost- je prav pod Vremšakovim vodni spominski večer je spregovo- stvom potrjevala pri ljubiteljih Koncert štirih violin Glasbene šole Kamnik - z leve: Urša Zore, Anja Juhant, Barbara Brnot, Domen Pinterič V družini Sama Vremšaka je glasba doma, saj so se otroci in vnuki, pa tudi sestra prof. Sanda, zapisali glasbi. S ponosom so spremljali slavnostni koncert ob poimenovanju dvorane Glasbene šole Kamnik v Vremšakovo dvorano. Z desne: sestra Sanda Vremšak, žena Zalka, sin Boris, hčerka Vladka ter vnukinji 14-letna Nika, ki po šestih letih igranja klavirja obiskuje drugi razred violončela, in 11-letna Nuša, kije v petem razredu klavirja v glasbeni šoli F. Šturma v Ljubljani. ležujejo državnih in mednarodnih tekmovanj, s katerih se vračajo z najvišjimi priznanji in pohvalami. Njihovi koncerti in nastopi v kamniški občini in po Sloveniji, s katerimi so obogatili vrsto kulturnih prireditev in mnogim priklicali sonce v dušo, pomembno vplivajo na razvoj glasbene dejavnosti. » V več kot 50-letni tradiciji se lahko naša šola ponaša z več kot 500 mladimi, ki so uspešno končali zahteven glasbeni program ter sedemdesetimi profesionalnimi glasbeniki. Mnoge nekdanje učence naše šole srečujemo kot vrhunske umetnike, tudi v Simfoničnem orkestru Dom-žale-Kamnik, v Mestni godbi Kamnik, v mnogih pevskih zborih in komornih sestavih. Med profesionalnimi glasbeniki, ki so se šolali na naši šoli, sta tudi Vremšakova hči Vladka in sin Boris«, ponosno pravi ravnateljica Darka Skalar. Tudi prof. Sanda Vremšak, sestra Sama Vremšaka, je priznana glasbenica, mnogim je ostal v spominu njun skupni večer Schubertovih samospevov. VERA MEJAČ ril Tone Ftičar, nato pa je ravnateljica Glasbene šole Kamnik prof. Darka Skalar pozdravila člane družine Vremšak, goste in ljubitelje glasbene umetnosti. Spomnila je, da je letošnje leto zaznamovano z glasbo. Začetek leta so obeležile številne slovesnosti ob 250-letnici rojstva velikega skladatelja Wolfganga Ama- Skladateljski opus Sama Vremšaka šteje preko sto skladb, med njimi je dvanajst večjih simfoničnih in štiri koncertna dela, dve daljši kantati, sledijo solistična dela, komorne skladbe, preko osemdeset zborovskih del za različne zasedbe ter obširen orgelski solistični opus. Kot solopevca-ba-ritonista ga je pritegnilo predvsem koncertno petje. deusa Mozarta. V januarju pa rojstvo praznuje tudi Glasbena šola Kamnik, ki je bila ustanovljena pred 53-imi leti. Med soustanovitelji in prvimi učitelji je bil Ciril Vremšak, sin Samo pa je še kot študent Akademije za glasbo poučeval violončelo na kamniški glasbeni šoli. In prav Samu Vremšaku, dirigentu, skladatelju in častnemu občanu občine Kamnik je bil posvečen letošnji zadnji januarski večer in slavnostni koncert, v katerem so nekaj čarobnih glasbenih trenutkov pričarali učenci Glasbene šole Kamnik, ki so dosegli najvišja priznanja na državnih in mednarodnih tekmova-njihj Lenart Cvirn s kitaro, Tjaša Vrhovnik z violončelom, Gašper Seiko s trobento, Matjaž Poljanšek s harmoniko, štiri violine Urše Zore, Anje Juhant, Barbare Brnot in Domna Pinteriča ter Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Kamnik. Vremšako-ve melodije in harmonije so ponovno zaživele v izvedbi baritonista prof. Egona Bajta in Moškega pevskega zbora Lira, ki ga je Samo Vremšak vodil dobra tri desetletja. Zborovod-stvo Prvega slovenskega pevskega društva Lira Kamnik je Samo nasledil po očetu Cirilu, v več kot treh desetletjih pa je z zborom dosegel vrsto odmevnih uspehov. Izbrani repertoarji in soliden interpretativni nivo sta sloves kamniške zborovske tradici- zborovske pesmi doma in v tujini. Bogat opus in delo Sama Vremšaka kot skladatelja, solopevca-ba-ritonista, zborovodje in profesorja na Akademiji za glasbo v Ljubljani je predstavil Peter Šavli, podpredsednik Društva slovenskih skladateljev:»Vesel sem, da sem imel možnost študirati pri prof. Samu Vremšaku. Hvaležen sem mu za negovanje slovenske ljudske pesmi. Kot član Društva slovenskih skladatelj se je redno vse do konca življenja udeleževal naših koncertov. Ujel je še zadnje zvoke. V društvu bomo ohranjali spomin nanj in negovali njegovo glasbo«. . Odslej na velikega skladatelja, solopevca, zborovodja, dirigenta in glasbenega pedagoga prof. Sama Vremšaka spominja vse, ki jim glasba polni dušo, tudi njegov doprsni kip, delo kamniškega kiparja Miha Kača. V programu spominskega večera ga je odkril župan Tone Smolnikar in ob tem nanizal nekaj svojih spominov na prof. Sama Vremšaka »Nenehno je nekaj razmišljal, ustvarjal. Spomnim se, kako je bil ob prejemu občinskega priznanja - naziva častni občan občine Kamnik navdušen in skromen mož in takšnega je ustvaril tudi kipar Miha Kač«. V nadaljevanju je povedal, da se na občini zavedajo prostorske stiske Glasbene šole Kamnik, saj je enajst učilnic za pouk, ki poteka pretežno v popoldanskem času, krepko premalo. Delno so prostorsko stisko omilili z ureditvijo dodatnih prostorov v Domu kulture, o kakšni večji širitvi pa bo mogoče razmišljati šele po končanju nujnih investicij v vrtec in osnovno šolstvo za potrebe devetletke. Glasbena šola Kamnik danes odpira glasbene zaklade 440 mladim V Glasbeni šoli Kamnik danes nabira glasbeno znanje 440 učencev, ki jih 28 prizadevnih učiteljev vodi od prvih glasbenih znanj, obvladovanja tehnike instrumenta, spoznavanja glasbenega izraza, pa vse do vrhunskih dosežkov na instrumentu in do vrhunskih glasbenih umetnikov in glasbenih pedagogov. Učenci se vseskozi ude- Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku - Kamniško Kulturno Sejmarjenje Kljub temu, da v koledarju občinskih prireditev nekaj let ni prav nobene prireditve, ki bi ljudi opozarjala na pomembnost kulturnega dogajanja v mestu, smo v Domu kulture Kamnik že drugo leto pripravili prireditev, ki nekako nadomešča nekdanjo svečano akademijo. Če smo lansko leto peščico obiskovalcev popeljali kar na oder in se po kratkem kulturnem programu razšli z mislimi, kako ni nikomur mar za kamniško kulturo, smo letos temu naredili konec in hkrati postavili temelje za nov začetek - Kamniško Kulturno Sejmarjenje. Letos smo namreč trije organizatorji prireditve: Dom kulture Kamnik, JSKD-OI Kamnik in MC Kotlovnica na pobudo Kulturnega društva Priden možic povabili k sodelovanju prav vsa kulturna društva v občini Kamnik. Namen je bil, da pripravimo nekakšen pregled delujočih kulturnih društev in da jih združimo v eni prireditvi. Eden od problemov v kamniški kulturi je namreč kronično zapiranje v lastne kroge, društva so velikokrat zgolj sama sebi namen. Od nekaterih nismo zaznali nobenega znaka življenja ali vsaj interesa, da jim je mar za kulturne premike v mestu, nekaj se jih je javilo, izrazilo podporo projektu, a se zaradi različnih vzrokov prireditve niso mogli udeležiti, drugi pa so prišli in skupaj z drugimi pripravili resnično lep večer brez dolgih govoranc, (kot je rekel povezovalec večera Rok Kosec, je bilo vse, kar je potrebno, tako ali tako povedano že večer prej na osrednji slovesnosti v Cankarjevem domu) in z veliko ustvarjalskega navdušenja. Tako so se vabilu odzvali (po vrsti, kot so nastopili): Mestna godba Kamnik, Darko Spasov, MD Kid, Tone Ftičar, Gregor Ftičar, KD Tuhinj, Ljudske pevke Predice, KD Priden možic in Folklorna skupina DU Kamnik. V ozadju so se skozi celotno prireditev predvajale fotografije, ki so jih posneli in uredili člani Foto kluba Kamnik. Vsak od nastopajočih se je predstavil s kratkim kulturnim programom, pesmijo, skladbo, recitacijo. Uspeh prireditve nas je opogumil, da naslednje leto pripravimo resnično veliko in vseobsegajoče Kamniško Kulturno Sejmarjenje. Pogostitev udeležencev smo pripravili v novo odprtem mladinskem centru Kotlovnica in tako prostore predstavili tudi malo manj mladim (po letih, seveda). Kulturni praznik je mimo, kulturni načrti za letos pa veliki in pogumni. Več o njih v kakšnem drugem prispevku, še enkrat hvala, v imenu organizacijskega odbora, vsem, ki ste se odzvali vabilu in vsem, ki ste si prireditev ogledali. GORAN ZAVRŠNIK, Dom kulture Kamnik LJUDSKA PESEM V ŠMARCI Ob letošnjem kulturnem prazniku smo člani Kulturnega društva Šmarca pripravili nekoliko drugačno prireditev. Premierno smo se predstavili domačemu občinstvu v soboto, 4. februarja, minulo nedeljo pa še na Studencu pri Domžalah. Prijetna prireditev nas je spomnila na bogastvo naše dediščine, ki je zrasla na kmečki domačiji in ohranjala naš narod slovenski skozi tisoč let tujega gospostva. Naši predniki so živeli povezani z naravo, sledili so njenim spremembam in se jim prilagajali, ob tem pa so nastajali običaji, šege in navade, ki so danes že skoraj pozabljeni. Družili so se veliko več, kot se mi danes. Ob vsakem večjem delu, na primer žetvi, mlačvi in metvi, so »stopili skupaj« in delo je bilo hitreje opravljeno. Tudi v dolgih zimskih večerih so se zbirali pri ličkanju koruze, ribanju repe, k preji in tkanju. Ob delu ni zmanjkalo časa za pripovedi, šale in smeh, pogosto pa so ob tem veselo zapeli. V pesmi je Slovenec znal biti nežen, ljubeč, razumevajoč, pa tudi šegav, nagajiv in zamerljiv. Vsebina se je ponavadi nanašala na običaje, letne čase in različne pomembne dogodke, kot je rojstvo, poroka, odhod k vojakom. Vaški fantje - vasovalci, so se ob večerih zbirali pod okni deklet in ubrano prepevali. Nekateri so se držali enega dekleta in resno mislili na zakon, drugi pa so vasovali zgolj za zabavo in od dobro vzgojenega dekleta pričakovali, da ne bo odprlo okna. Pesem, ki je bila stalnica v življenju naših pradedov, je bila rdeča nit naše prireditve. Vezno besedilo je opisovalo življenje od prosinca do grudna, od setve do žetve. Skupaj s pevci Komornega pevskega zbora Šutna iz Kamnika smo ob prepevanju zaigrali kratke prizore iz vaškega življenja. V te prizore smo se iskreno vživeli, peli z navdušenjem in marsikdaj ganili ter nasmejali gledalce - kot so nam po predstavi povedali. Pridružili so se nam pri zadnji pesmi » Prav lepa je ta šmarska fara »in večera je bilo prehitro konec. Ljudska pesem, ki nas je družila na vajah in nastopu, v nas še danes odmeva. Želimo si, da bi pogosteje povezovala ljudi ob domačem ognjišču in da bi večere ob televiziji vsaj včasih nadomestilo prepevanje s prijatelji. Poskusite! Življenje bo veliko lepše. Jasna Černelič in Tina Tonin Kosci med prepevanjem pesmi »Moja kosa je križa v-na« Foto: Frane Tonin Pokrajine Alojza Berleca Do konca februarja je v galeriji Veronika na ogled ustvarjalnost kamniškega slikarja Alojza Berleca, ki je močno in očitno vpeta v tradicijo slovenskega krajinarstva, tudi kamniškega. V tem okolju je namreč imel slikar prve učitelje, vzornike, tu je našel somišljenike in to je njegov prostor inspiracij, čeprav pogled išče nova prostranstva in zaobjema mnoge pokrajine. Alojz Berlec: Kamnik ■ 50x70 cm Samčev predor, olje na platnu, O velikem risarskem in slikarskem znanju Alojza Berleca, rojenega leta 1949, prejemnika študentske Prešernove nagrade, pričajo njegovi klasični motivi, kot so najrazličnejše figuralne kompozicije, portreti, tihožitja in krajine. Že od zgodnjih sedemdesetih let sledimo njegovim pokrajinam, ki nastajajo kot likovni utrinki na popotovanjih in spremljanjih ustvarjalnih druženj likovnikov po Sloveniji. Krajinskim vedutam se pridružujejo mestne, s katerimi se Berlec po svoj mir in nova doživetja nenehno vrača v kamniški ambient. Ob odprtju razstave v petek, 3- februarja, je avtorja in njegova dela predstavila umetnostna zgodovinarka Anamarija Sti-bilj Šajn, ki je med drugim poudarila, da v krajinah avtor izpostavlja predvsem atmosfero, vzdušje izbranega krajinskega izseka, ki odseva tudi slikarjevo osebno, intimno trenutno stanje. »Čeprav je v Berleče-vih delih vseskozi čutiti prisotnost realnosti in željo po njeni veristični podobi, kar pogosto omogoča prepoznavnost številnih motivov ali celo njihovo krajevno določljivost, pa avtorjeve interpretacije vključujejo različne stopnje stilizacije in elementarne čutnosti ter posamezne stilno-problemske namige... Kako zanimivo je slikarjevo ustvarjalno popotovanje! Nanj se podaja v različnih likovnih tehnikah in se na eni sami sliki, kot je slika z naslovom Žale, lahko sprehodi od realizma do abstrakcije«, pravi Stibiljeva in dodaja, da Berlec ostaja v mejah tradicionalnega slikarstva, saj se njegovi pristopi beleženja likovnih besed in reševanja formalnih likovnih vprašanj gibljejo v klasičnih okvirih. Niso ga zavedli sodobni likovni tokovi, saj se mu zdijo preveč dragoceni temelji, ki jih je likovna umetnost vselej znova postavljala in skozi zgodovino tudi preverjala«. VERA MEJAČ Iz torbe Krištofovega .. - SOCIALNI DEMOKRATI ZA UREDITEV OBMOČJA Pepeta II. REKE KAMNIŠKE BISTRICE Za milijonček razlike med uradnimi in drugimi podatki...? y daj smo končno le prišli JLt do spoznanja, da z našo slavno mestno občino, za katero se že nekaj let borimo, navsezadnje ne bo nič. Zato je bilo povsem odvečpisati neke silne analize in statistike. To nam je zadnjič potrdil tudi naš poslanec, ki ob tem poudarja pomen krepitve lokalne samouprave. Ničesar glede svoje mestne občine ni dosegla niti sosednja županja Cveta, ki se zadnji čas kar naprej krega z vlado zaradi preveč cestninskih postaj, odlaganja smeti, cen v vrtcih in podobno. Kar pa se krepitve lokalne samouprave tiče, pa naj bi po zadnjem regijskem sporazumu občin o razvojih programih regije odločali kar župani. Morda pa se bodo ti končno le zmenili kaj pametnega o primestnem prometu, da o tratnvaju ne govorimo, o kakšni skupni jami za odpadke in morda še o čem... aš najboljši sosed nas poleg visokih cen peteršilja, ki so se zadnjič znašle v moji torbi, vedno znova preseneča s kakšno novo pogruntavščino. Sedaj se je odločil, da bo v prihodnje prodajal glavnato solato po kosih, ne več na »vago«. Morda se nam po tej logiki v kratkem obeta tudi prodaja kruha na hlebce ali štruce in še ... Sedaj so si dupliški kurjači končno oddahnili, saj se je izpred Remčeve vile zadnjič neznano kam odpeljala merilna postaja, ki je dva meseca beležila kar zanimive podatke, o katerih naj bi krajani kmalu kaj več zvedeli. Sedaj pa bodo za mero čistosti našega zraka ostale le še okenske police in namizni prti na vrtu Mlakarjeve gostilne ... nr adnjič smo v strategiji JLj razvoja turizma, ki so jo sprejeli občinski možje in žene, med drugim prebrali, da ponudniki gostinskih in turističnih storitev ne verjamejo »uradnim« podatkom o tem, da se je obisk in število nočitev turistov v naši občini v zadnjem času močno povečalo. To bo najbrž kar držalo, saj bi morali pri predlanskih »uradnih« 16.300 nočitvah kasirati za najmanj en milijonček tolarjev več turistične takse kot pa se jo je leta 2004 nabralo v občinski vreči. Nihče pa ni nikjer zapisal, kaj so to uradni podatki, morda pa bomo o tem le zvedeli še kaj več ... /T bčinski mož Tone spra-V/ šuje Občinarje, zakaj so parkirišča pri nekdanjem Utoku, sedaj Šparu, ob Bistrici zaprta z vrvjo. Pravi, da bi jih morala odkupiti občina, saj nam parkirišč tako primanjkuje. Občinarji pa mu najprej odgovorijo, da niso imeli 20 milijonov, da bi od mesarjev kupili to zemljo, nato pa pravijo, da bo to zemljišče itak namenjeno kolesarski stezi in stezi za pešce. Kaj pa bo o tej potezi dejal Špenko, ki mu, kot kaže, »vsi gredo zelo na roko«? Najprej je imel težave z nameravanim podiranjem starih nunskih hlevov, nato z vodnim svetom ob Bistrici, sedaj pa ga čakajo še kolesarske steze, pa morda še kaj ...Morda bi bilo najbolje, če bi sledil kar mesarjem in tudi svoj bodoči hotel preselil za Korenovo cesto... KRIŠTOFOV PEPE II. Že leta 2000 je bilo med župani občin Kamnik, Domžale in Dol pri Ljubljani podpisano Pismo o nameri o skupnem pristopu k urejanju območja vodotoka Kamniške Bistrice. Takrat predstavljen cilj projekta je uresničitev skupne vizije ureditve obrečnega prostora s potenciali za razvoj ekološkega, kulturnega in rekreacijskega turizma ob Kamniški Bistrici, z bogatim rekreacijskim programom, ki naj bi s kolesarsko in sprehajalno potjo povezal kraje ob reki vse od izvira do izliva v reko Savo. V občini Kamnik se stvari od takrat na tem projektu niso kaj prida pomaknile naprej, medtem ko bo domžalski občinski svet v enem od spomladanskih zasedanj že sprejemal odlok o lokacijskem načrtu Kamniška Bistrica - rekreacijska os regije. Sosedje iz Domžal so že v sredini leta 2003 imeli 1. obravnavo tega omenjenega odloka in to na podlagi v letu 2002 izdelanih strokovnih podlag in smernic izvedencev s področja urejanja prostora. Rekreacijska os regije naj bi namreč zajemala sistem kolesarskih in peš poti in naj bi znotraj tega tvorila pomembno koncentracijo prostočasnih programov. Cilj urejanja naj bi bila tudi zagotovitev večje poplavne varnosti urbaniziranih območij neposredno ob Kamniški Bistrici, kakor tudi sonaravna ureditev struge vodotoka ter sanacija vodnega in obvodnega prostora. Da bi ideja zaživela v polni sapi, je potrebno na tem prostoru predvideti še kaj drugega kot samo kolesarske in pešpoti; vključiti je potrebno učne poti, organizirane piknik prostore, otroška igrišča, naravna kopališča, poligone za pse in druge programe, poleg vsega naštetega pa še urediti dostope z motornimi vozili in urediti javno razsvetljavo kolesarske in peš poti Zaradi vsega naštetega smo bili Socialni demokrati mnenja, da se je potrebno zadeve lotiti celoviteje, kot so aktivnosti v zvezi s tem projektom potekale v prejšnjih letih. Po zgledu domžalskih strokovnih podlag bi lahko tudi v Kamniku zadevo zaradi velikega prostorskega obsega porazdelili v več ureditvenih odsekov (v Domžalah jih je 8 - od Nožič pa do Ihana), vendar pa bo treba pri tem paziti, da bo zadeva znotraj sebe še vedno tvorila neko zaključeno celoto. Da bi se stvari na tem področju premaknile z mrtve točke, smo Socialni demokrati skupaj s strankami Zeleni, DeSUS in Obrtno-podjetniško listo vložili predlog k sprejemu programa dela za leto 2006, da naj občinska uprava pristopi k izdelavi enotnega lokacijskega načrta za celotno območje ob reki in na koncu se je sprejel sklep, da naj se pri sprejemu lokacijskih načrtov za območja, ki mejijo na reko Kamniško Bistrico zagotovi ustrezno širok pas neposredno ob reki, kjer se bo lahko uresničil program aktivnosti, ki so bile navedene in podpisane v prej omenjenem pismu o nameri iz leta 2000. Predlog je bil soglasno podprt s strani vseh političnih strank v občinskem svetu, kar je dobra popotnica, da se ta ideja urejanja reke Kamniške Bistrice dokončno prične uresničevati. Vsi moramo biti skupnega mnenja, da reka Kamniška Bistrica lahko postane zelena hrbtenica severno-ljub-ljanske regije, katere ureditev območja bo poleg turističnega potenciala, zagotovitve večje poplavne varnosti PISMA - MNENJA - ODMEVI - PISMA - MNENJA - ODMEVI Kamniške zamujene (razvojne ) priložnosti V Kamniškem občanu št. 2 z dne 31- 1■ 2006smo prebrali pismo, v katerem avtor g. Tone Stele ugotavlja, kakšne in koliko razvojnih priložnosti je bilo v preteklih desetih letih v občini Kamnik zamujenih, krivdo pa pripisuje predvsem županu in občinski upravi. Prav in korektno je, da se ob izteku nekega obdobja pregledajo in analizirajo podatki o tem, kaj in kako je bilo narejeno in na tej osnovi ugotavlja uspešnost. Skrajno nekorektno in zavajajoče pa je, da avtor brez navedbe kakršnihkoli konkretnih podatkov ugotavlja, da je bila občina Kamnik v zadnjih desetletjih pri pripravi programov in posledično pri pridobivanju dodatnih sredstev za njen razvoj zelo neuspešna. Pavšalno navaja okvirni obseg letnih proračunov na cca 4 milijarde SIT in glede na »uspešne« občine izpad razvojnih sredstev vsaj 300 milijonov SIT letno. Načrtovan proračun občine Kamnik (skupaj s pozneje ustanovljeno novo občino Komenda) je za leto 1995 znašal nekaj manj kot 1,5 milijarde SIT, šele v letu 2004je dosežen obseg proračuna (4 milijarde), ki ga pisec uporablja kot povprečje. Z vso odgovornostjo trdimo, da je župan in občinska uprava v vseh letih z vso resnostjo poskušala izkoristiti vse možnosti pridobivanja sredstev iz drugih virov in bila v številnih primerih uspešna. Ponižujoče in žaljivo je, da ne omenja številnih uvajalnih in izvedbenih projektov CRPOV, projektov na področju komunalno cestne infrastrukture in vrsto drugih s področja podeželja, kmetijstva, podjetništva, turizma, mednarodnega sodelovanja, urejenosti, družbenih dejavnosti, uprave in številnih drugih, tudi medobčinskih, medregijskih in tudi mednarodnih projektih s sofinanciranjem iz drugih virov. Pisec v nadaljevanju kot katastrofalno omenja stanje žičniškega sistema na Veliki planini. Kot dober poznavalec Velike planine in lastnik objekta, v obdobju 1990 do 1992pa tudi član Izvršnega sveta občine Kamnik, zadolžen za področje turizma, namenoma pozablja, da je sedanja Občina Kamnik v začetku leta 1995 nasledila stanje infrastrukture, ki je bilo bistveno slabše, poleg tega pa je prevzela velike finančne obveznosti, kijih je morala poravnavati do leta 1998. Večina zemljišč je bila v postopkih denacionalizacije vrnjenih, nerešena so le zemljišča, na katerih stojijo objekti in naprave žičniške infrastrukture in smučišča, v skupni površini cca 50 ha (sklep občinskega sveta na osnovi Zakona o športu). Občina na teh zemljiščih ščiti in uveljavlja javni interes zaradi zagotavljanja osnovnih pogojev opravljanja žičniške dejavnosti in rednega in investicijskega vzdrževanja naprav, pisno pa se je zavezala oddati trajno brezplačno služnost paše na teh zemljiščih v času poletne pašne sezone. Označevanje potencialnih kupcev, kot je navedeno v objavljenem pismu, pa je ne samo daleč pod nivojem primernosti, je tudi slaba reklama in hkrati tudi priznanje lastnega, jalovega prispevka osebe, ki je bila v preteklih letih na vplivnih in odgovornih pozicijah aktivno udeležena pri oblikovanju razvojne politike tega območja. Župan in občinska uprava sta prepričana, da je v smislu varovanja okolja in narave najmanj obremenjujoč dostop na Veliko planino z žičnico, promet z motornimi vozili pa je nujno omejiti na minimum. Občinska uprava je aktivno sodelovala z avtorjem tega pisma kot predstavnikom »Iniciativnega odbora« in nudila tudi vso strokovno in administrativno pomoč. Z različnimi dopisi seje, obračala na državne institucije s ciljem iskanja optimalnih rešitev, predvsem za reševanje prometa z motornimi vozili. Glede na to, da občina ni lastnica zemljišč, na katerih bi bil promet in parkiranje mogoče, te problematike ni mogla urediti s svojimi splošnimi predpisi. Občina po veljavnih predpisih lahko ureja promet le na javnih površinah. V postopkih denacionalizacije je za vračilo kmetijskih zemljišč in gozdov na območju doline Kamniške Bistrice (vračilo zahteva Meščanska korporacija Kamnik, v nadaljevanju MKK) denacionalizacijski zavezanec Republika Slovenija in občina na te postopke nima vpliva. V mnogih primerih se navaja, da občina zavira postopke pri pristojnih organih, vendar poudarjamo, daje v večini primerov pritožnik na postopke Državno pravobranilstvo, ki zastopa interese države. Treba je povedati, da gre tudi za zahtevke na območju Malega gradu, pokopališča Zale, za kar smo izvedeli pred nekaj dnevi na sestanku s predstavniki MKK. Dejstvo je namreč, da ob ogromnem številu zahtevanih območij oziroma parcel ni nikakršne zaznambe o postopku denacionalizacije v zemljiški knjigi- Glede starega mestnega jedra že dalj časa obstajajo različni interesi, ki jih ni mogoče uskladiti. Na pobudo občinskega sveta je bila izdelana prometna študija, ki je dala občinski upravi nekatere strokovne usmeritve, ki se že delno uresničujejo. Časi se spreminjajo, spreminjajo se tudi razmere in dandanes v mestu ni več srečati konjske vprege, ki bi jo nekateri še vedno radi videli. Nekatere je žal prehitel tudi čas, saj je v mestu vsak dan več tistih »konjev« s po nekaj stotinami. Čas zahteva, da jim uredimo parkirišča; od konca jeseni sicer plačljiva, kar kot pozitivno odločitev ocenjuje večina. Le nekaj prebivalcev mesta, žal, s tem nismo razveselili. Kot izvirni greh razvojnega nazadovanja g. Stele navaja neprimerno urejeno lokalno samoupravo, predvsem dejstvo, da se občina ni razdelila še na tri nove občine. V tem primeru krivdo pripisuje neosveščeni kamniški politiki, katere pomemben tvorec je tudi sam. Župan in občinska uprava ni nikoli nasprotovala raznim idejam in variantam delitve občine. Tako je bila v letu 1998, na podlagi skupne odločitve, ustanovljena nova občina Komenda. Ostale pobude in predlogi pa niso dobili zadostne podpore. Občinska uprava ter zavarovanja živalskega in območju dostopno preživlja-rastlinskega habitata v in ob nje prostega časa. reki nenazadnje omogočala BORUT ŽAGAR kvalitetno in vsem prebival- predsednik Socialnih cem in prebivalkam na tem demokratov Kamnik Na podlagi 7. in 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98), 8. člena Pravilnika za vrednotenje in sofinanciranje programov športa (Uradni list RS, 122/03) in Letnega programa športa v občini Kamnik za leto 2006, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Kamnik na svoji 29. seji, dne 01. 02. 2006 objavlja Občina Kamnik JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI KAMNIK ZA LETO 2006 1. Predmet javnega razpisa in višina razpisanih sredstev: Predmet razpisa je sofinanciranje izvajanja programov športa v občini Kamnik za leto 2006 v okvirni višini 50,0 mio SIT, in sicer: a) Interesna dejavnost v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, ki ni predmet redne športne: • interesna športna vzgoja predšolskih otrok; • interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok; • športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami; • interesna športna vzgoja mladine; • športna dejavnost študentov. b) Šport v društvih: • interesna športna vzgoja predšolskih in šoloobveznih otrok ter mladine; • športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport; • športna rekreacija; • kakovostni šport; • vrhunski šport; • šport invalidov. c) Skupni programi: • šolanje in izpolnjevanje strokovnih kadrov; • znanstvenoraziskovalna dejavnost, informatika in založ ništvo v športu; • mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve: • športno-promocijske prireditve, • priznanja v športu. Sredstva proračuna bodo razdeljena v skladu s sprejetim Letnim programom športa v občini Kamnik za leto 2006, ki je objavljen na spletni strani Občine Kamnik (http:// www.kamnik.si/) oz. na vpogledu na Občini Kamnik - Oddelek za družbene dejavnosti. 2. Pogoji in merila, po katerih se izberejo izvajalci letnega programa športa na lokalni ravni v letu 2006, so za razpisane programe določeni v Pravilniku za vrednotenje in sofinanciranje programov športa v občini Kamnik (Uradni list RS, št. 122/03). 3. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena do konca leta 2006. 4. Rok in način prijave: Predlagatelji lahko prevzamejo razpisno dokumentacijo na Občini Kamnik, Glavni trg 24 - Kamnik, soba 51 v času uradnih ur. Informacije: Mira Resnik, tel. 01/8318 114. Vloge za sofinanciranje posameznih vsebin morajo biti na obrazcih iz razpisne dokumentacije in vsebovati vsa dokazila, opredeljena v razpisni dokumentaciji. Vloge na sofinanciranje programov športa za leto 2006 morajo vlagatelji poslati s priporočeno pošiljko ali oddati osebno na naslov: Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, najkasneje do 22.3.2006. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka prijava oddana do 12. ure osebno v vložišču Občine Kamnik oz. poslana po pošti s priporočeno pošiljko. Vloga, skupaj z zahtevano dokumentacijo mora biti predložena v zaprti ovojnici. Le-ta mora biti pravilno označena, in sicer: - polni naslov pošiljatelja, - pripis: »Javni razpis - šport 2006 - ne odpiraj«, - polni naslov prejemnika (Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik). Vloge, ki ne bodo oddane na predpisanih obrazcih, ki so del razpisne dokumentacije in/ali ne bodo pravilno označene, bodo izločene iz nadaljnjega postopka. 5. Rok, v katerem bodo potencialni prejemniki obveščeni o izidu javnega razpisa: Prispele vloge obravnava strokovna služba občinske uprave, ki v roku šestdeset (60) dni od roka za oddajo predlogov pripravi končni predlog za izbor programov za sofinanciranje. O izbranih programih odloči župan, občinska uprava pa izda sklep o izbiri izvajalcev letnega programa športa. Z vsemi izbranimi izvajalci programov športa in izvajalcem strokovne službe za potrebe športa bo podpisana pogodba o sofinanciranju izvedbe programov športa v občini Kamnik za leto 2006. Občina Kamnik Anton Tone Smolnikar Župan S seje Občinskega sveta 1. februarja 2006 LDS za odprtje trgovin v turističnih središčih in mestnem jedru Novi zakon o trgovinah je ob nedeljah trgovine zaprl. Seveda pa kot vedno zakon dovoljuje tudi številne izjeme za odprtje trgovin ob nedeljah. Med njimi sta tudi dve, ki se dotikata odločitev in strategije posamezne občine. Po teh dveh izjemah so lahko odprte trgovine v starih mestnih jedrih in v turističnih središčih v občini. Zakon opredeljuje stara mestna jedra kot področja, ki so opredeljena v prostorskih aktih občine. Turistična središča pa določi Vlada RS na predlog ministrstva za gospodarstvo ali na predlog občine. Zaradi tega smo v LDS preko pisne pobude v mesecu januarju in tudi na februarski seji občinskega sveta pozvali župana, da se hitro odzove ter trgovce obvesti o natančnih mejah starega mestnega jedra ter jih informira ali imajo lahko in pod kakšnimi pogoji odprte svoje trgovine tudi ob nedeljah. Tukaj ne gre samo za trgovine z živili. Brane Golubovič (LDS) je v Duplici, ki so ga v petdesetih letih prejšnjega stoletja krajani zgradili sami, a je na žalost prešel v last nekdanjega Stola d.d., so po besedah Goluboviča krajevni skupnosti potrebni. Zato je na seji občinskega sveta uspel s pobudo, da se pristojni organi občine pričnejo pogajati z lastniki pritličnih prostorov Doma, ter da se poskuša z odkupom, brezplačnim prenosom ali menjavo zemljišč pridobiti prostore v last občine. V kolikor pa župan na podlagi strokovnih analiz ugotovi, da je celotna investicija v Dom previsoka (odkup in obnova), mora predlagati drugo rešitev, ki bo zagotovila prostore za delovanje krajevne skupnosti, dislocirane enote knjižnice, delovanje interesnih združenj, izvajanje delavnic, neformalnega izobraževanja ipd.. Rešitev je lahko v tem, da občina pridobi pritlične poslovne prostore v kateri od večstanovanjskih hiš na Duplici, ki se gradijo ali pa so zgrajene in poslovni prostori samevajo ter bi namesto lokalov tam imeli mirno dejavnost. O vseh možnostih pa Najvztrajnejša zagovornika takojšnjega sprejetja strategije o razvoju turizma: levo vodja svetniške skupine LDS v Občinskem svetu Brane Golubovič, desno Iztok Debevc, vodja področja za turizem v svetniški skupini LDS. nadaljevanju tudi pozval občinsko upravo, da takoj pristopi k vsem potrebnim postopkom za določitev turističnih središč v občini, kot to predpisuje zakon. Iz ustnega odgovora občinske uprave je razumeti, da glede mej mestnega središča ni nobenih nedvoumnosti, ker so vrisane v prostorskih aktih, turistična območja pa še niso povsem določena, da pa občinska uprava dela na tej problematiki. Glede na to sta oba z Iztokom Debevcem (LDS) predlagala županu in njegovi ekipi, da naj se tudi zaradi nemotenega razvoja turizma v Kamniku ta območja čimprej natančno določijo. Krajevna skupnost potrebuje svoje prostore Prostori v »Domu kulture« na se mora župan dogovoriti tudi s svetom krajevne skupnosti na Duplici. V nadaljevanju seje smo se svetniki LDS strinjali, da Kamnik končno dobi svojo taxi službo, glas pa smo dali tudi za podelitev statusa kulturnega spomenika lokalnega pomena cerkvi sv. Ožbolta v Volčjem Potoku. Ustanovitev Mladinskega centra Kotlovnica Več razprave je prinesla točka o bodočem razvoju mladinske politike in ustanovitvi Mladinskega centra Kotlovnica, ki bi ga ustanovila Mladinski svet Kamnik in Občina Kamnik in bi imel obnovljene prostore pod Domom kulture Kamnik. Na mnenja nekaterih svetnikov, da je mladina preveč nestanovitna in neodgovorna, ter da bi bilo bolje zadevo urediti drugače, je odgovoril Golubovič: »Vse, kar je bilo do sedaj narejenega na področju mladinske politike, je bilo narejeno brez dolgoročnega pristopa, kljub možnostim, ki smo jih imeli. Naj kot primer navedem, da smo že leta 2002 v občinskem svetu sprejeli sklep, da vsako leto samo za delovanje mladinskih organizacij namenimo pet milijonov tolarjev, ki pa smo ga z vsakim proračunom snedli. Neodgovornost v tem primeru leži na nas samih.« Poudaril je še, da je sedaj čas, da mlade še močneje podpremo in jim damo možnost, da aktivno sodelujejo pri razvoju Kamnika. Potrebno je zvišati sredstva za mladinsko politiko, podpiramo ustanovitev mladinskega zavoda, ki mora s svojo vsebino in programi delovati po vsej občini, saj je to edina možnost za aktivno sodelovanje mladih. Za odzivnost gre V nadaljevanju je svet pozitivno odločil o ustanovitvi Sveta ljubljanske urbane regije, ki ga tvorijo župani 25 občin. Po besedah Zvoneta Cveka (LDS) je glavna naloga tega sveta nadomestiti togo dvonivojsko odločanje z enonivojskim predvsem zaradi hitrega odzivanja, kot je na primer črpanje evropskih sredstev. Še ena priložnost za strategijo turizma Pri razpravi o Strategiji razvoja turizma se je pokazalo, da v občinskem svetu ni konsenza o tem, v katero smer bi se morala strategija razvijati. Zato ni presenečenje, da je večina svetnikov, sicer za en glas, strategijo zavrnila. Svetniki LDS smo bili mnenja, da je potrebno strategijo podpreti, ker nam omogoča v letu 2006 pripravo izvedbenega dokumenta na tem področju in ker ne želimo, da občina ostane nepripravljena na črpanje evropskih sredstev s 1.1.2007. Zaradi napisanega in ker se bližajo lokalne volitve, kar je še dodatna ovira za sprejem strategije v letošnjem letu, je podžupan Demit-rij Perčič (LDS) predlagal, da Odbor za turizem in podjetništvo zbere vse pripombe na strategijo ter jih posreduje županu, ki jih poskuša upoštevati ter strategijo najkasneje do septembra uvrsti v obravnavo na občinski svet. Občinski svet je predlog podprl. MARKAGOVIČ za LDS Kamnik SDS pomagala brezdomcem V Občinskem odboru Slovenske demokratske stranke v Kamniku smo se v četrtek, 26. januarja, vključili v akcijo SDS zbiranja toplih oblačil za brezdomce. Zelo hitro, v enem popoldnevu, so člani kamniškega odbora SDS v glavno pisarno prinesli veliko toplih oblačil. Zaradi izredno nizkih temperatur so bila oblačila že naslednji dan, 27. januarja dopoldan, izročena brezdomcem v Ljubljani. Zbrana oblačila so ob obisku doma za brezdomce v Ljubljani podarili: glavni tajnik SDS Dušan Strnad, poslanec SDS v DZ mag. Branko Grims, predsednik Slovenske demokratske mladine Nikolaj Oblak in Kamničana Milan Klopčič in Robin Majnik. Tako smo se tudi Kamničani vključili v začetek velike akcije, ki bo potekala tudi po drugih mestnih in občinskih odborih SDS. Z njo pa želimo pomagati brezdomcem, ki zaradi nizkih temperatur nujno potrebujejo topla oblačila. Odbor za informiranje SDS Kamnik Robin MAJNIK Kongres Aktivne Slovenije v Kamniku uspel Franci Kek še naprej predsednik AS Delegati Aktivne Slovenije so na prvem rednem kongresu v Kamniku za predsednika stranke znova izvolili Francija Keka, edinega kandidata za predsednika stranke. Franci Kek je po izvolitvi med drugim povedal: »Našcilj je parlament, ena najpomembnejših stopnic do takrat so letošnje lokalne volitve. Mi smo za re- Aleksander Uršič je kot predstavnik gostiteljev kongresa pozdravil vse prisotne. forme, vendar nismo za enotno davčno stopnjo, ki bi prizadela najšibkejše. Smo za močno, čvrsto državo, vendar nismo za to, da pridemo do tega na račun udinjanja ameriškemu imperializmu in pošiljanja vojakov v Irak«. Na kongresu so delegati sprejeli nekaj sprememb statuta, med katerimi je bila najpomembnejša in po razpravi sodeč najzanimivejša zmanjšanje števila članov izvršnega odbora s 16 na 11. Spremembam statuta je sledilo sprejetje Akcijskega načr- Občinski svet in stališča Zelenih Kamnika Na 29. seji občinskega sveta občine Kamnik sem v vlogi občinskega svetnika Zelenih Kamnika podal sledeče pripombe: Na govornem odru (in v pisni obliki) sem pojasnil, da se ne strinjam s predlogom Odloka o ustanovitvi javnega Zavoda za kulturo, šport in turizem, ki navaja, da bodo vse tri različne panoge delovale v skupnem zavodu. Če bi sodile skupaj, bi na državni ravni vse tri panoge vodil en minister, sicer pa sta kultura in šport od trenutka, ko se je Slovenija osamosvojila, ločena. Da ne bo pomote! Nihče nima ničesar proti kateri koli od naštetih panog, v tem primeru gre samo za pravično delitev finančnih sredstev, saj bo ta delitev odvisna od vodilnega funkcionarja, ki bo vodil bodoči zavod. Skratka, tista panoga, ki ji bodo direktor in ostali vodstveni delavci bolj naklonjeni, bo napredovala, ostali pa bosta iz leta v leto nazadovali. Pri predlogu Odloka o so-ustanovitvi Zavoda Mladin- ski center Kotlovnica sem menil, da so končno mladi dobili organizacijo, ki so jo potrebovali že veliko prej. Po mojem mnenju bi taka organiziranost bolj sodila k Zavodu za kulturo in turizem, saj je v predlogu o dejavnosti zavoda veliko podobnih podrazredov standardne klasifikacije, kot npr.: izdaja knjig, časopisov, revij in periodike, druga založništva, dejavnost knjigarn, dejavnost potovalnih agencij idr.. Občinsko upravo sem povprašal, kje lahko dobim podatke o konkretnem uspešnem sodelovanju občin Ljubljanske urbane regije v preteklosti? Zakaj tako vprašanje? Zato ker v vlogi občinskega svetnika, še manj pa krajani Kamnika, nimamo informacij, kaj je bilo postorjeno v korist naše občine, razen sestankov na ravni županov 25 občin. Predlagal sem, da pri Predlogu sklepa o ustanovitvi regionalnega razvojnega sveta Ljubljanske urbane regije, poglavje RRS LUR, v odboru za infrastrukturo, okolje in prostor, imenujejo tudi človeka, ki dobro pozna okoljevarstveno problematiko na območju občine Kamnik. Imenovani mora poznati zakonodajo, v kolikšni meri je še vedno onesnažen zrak in presežen hrup znotraj onesnaževalcev in v naravnem ter življenjskem okolju in nenazadnje mora to delo opravljati z namenom, da se ob tem bori za čisto okolje in zdravje slehernega krajana Kamnika. Občinska uprava je dala v izdelavo novo Strategijo razvoja turizma v občina Kamnik. Ker nisem uspel pregledati Strategijo razvoja turizma iz leta 1997 - biser Gorenjske, težko opredelim kaj je oziroma kaj ni bilo postorjenega na osnovi opisa in ukrepov. Nič ne pomeni, da v zunanjem okolju velja, da se stvari premikajo na bolje, če pa je med prebivalci na območju občine Kamnik bolj negativno kot pozitivno mnenje. Trdno sem prepričan, da najbolje po- znajo zadevo zainteresirani krajani in da so zunanje hvale izrečene zaradi lepših odnosov med sogovorniki. Nihče pa ne more zanikati, da so bile po letu 1997 zgrajene Terme Snovik, Motniš-ka turistična pot in Zdravilni gaj Tunjice. Vendar se je potrebno pri tej izgradnji vprašati, ali so bili omenjeni turistični objekti zgrajeni na podlagi opisa ukrepov, ali zaradi vztrajanja posameznih ljudi, ki so poleg razvoja turizma videli tudi svojo korist. Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občina Kamnik bi morala svojo predstavitev s promocijo turizma organizirati tudi v drugih mestih držav EU, s poudarkom, da za bivanje turistov enega ali več avtobusov priskrbi prenočišča v najbližjem kraju, kjer razpolagajo s hoteli. Zelo žalostno pa je, da Velika planina nazaduje in ne napreduje, zato je ni mogoče prištevati k uspehom v turizmu. DANIEL KOVAČIČ, Zeleni Kamnika ta zagotavljanja enakih možnosti in poročila o delu organov na nacionalni ravni stranke. Kot zadnja točka so bile seveda na vrsti volitve, kjer se je za podpredsedniški mesti potegovalo šest kandidatov, izmed katerih so izvolili Vanjo Aliča in Jadranko Novak. Na mestih glavnega in organizacijskega tajnika ostajata Tadej Slapnik in Mateja Mesareč. S spremembo statuta se je zmanjšalo število voljenih članov izvršnega odbora iz osem na štiri. Predsednik kamniškega občinskega odbora Aleksander Uršič poleg Petra Goloba, Martina Povha in Jride Mršnik še naprej ostaja član izvršnega odbora Ak- stranki uspelo prepričati delegate kongresa, da so mi zaupali nov mandat v izvršnem odboru. Vse to je zame potrditev dobrega dela našega odbora in vzpodbuda za nadaljnje delo, ki nas čaka v naslednjih mesecih pred lokalnimi volitvami.« Prav tako je kongres izvolil nove člane nadzornega odbora in razsodišča stranke. Med člane razsodišča je bila izvoljena tudi naša tajnica Nina Stankovič, več informacij o kongresu je na voljo na www.aktivnaslovenija.si. Po končanem uradnem delu se je prijetno druženje nadaljevalo v Termah Snovik, kjer je za zabavo poskrbel Tony Tuhinjski, Predsednik AS Franci Kek je imel prvi posvet s svojimi namestniki že v Termah Snovik. tivne Slovenije. Sandi je po izvolitvi povedal: »Veselsem, da smo v našem občinskem odboru uspešno organizirali 1. redni kongres naše stranke in da mi je z mojim dosedanjim delom v sicer tudi eden izmed delegatov na kongresu. Udeleženci kongresa so zadovoljni zapuščali našo občino in upamo, da nas še kdaj obiščejo. OO AS Kamnik NSi ZA zavod mladinski center Kotlovnica Svetniška skupina Nove Slovenije Kamnik podpira namero občine, da v sodelovanju z Mladinskim svetom Kamnik (MSKa) ustanovi zavod Mladinski center Kotlovnica (MCK). Kamniška mladina za kvalitetno in ustvarjalno preživljanje prostega časa potrebuje takšen center, zato je pomoč občine, v obliki nudenja in vzdrževanja prostorov mladinskega centra, nujno potrebna. Potrebna so tudi določena zagonska sredstva, brez katerih MCK ne more pričeti delovati. Svetniška skupina Nove Slovenije Kamnik je na zadnji seji občinskega sveta občine Kamnik pri sprejemanju odloka o soustanovitvi zavoda nasprotovala delu odloka, ki govori o tem, da bi občina zagotovila sredstva (5 milijonov tolarjev) za izvajanje mladinskih projektov v MCK. Svetnica in svetniki Nove Slovenije so opozorili, da se mora financiranje mladinskih dejavnosti urediti širše, saj v občini Kamnik obstajajo številne mladinske organizacije in skupine, ki niso vključene v MSKa (v svetu zavoda MCK bo imel MSKa dva predstavnika, občina pa tri). Sofinanciranje mladinskih dejavnosti bi moralo potekati tako kot sedaj, to je preko javnega razpisa, vendar s to razliko, da bi bila sredstva za projekte mladinskih organizacij (do sedaj 2 milijona tolarjev) višja. Nova Slovenija Kamnik se zavzema, da bi še naprej sofinanciranje mladinskih projektov potekalo preko javnega razpisa, na katerega bi se imele pravico prijaviti vse mladinske organizacije in skupine, torej tudi tiste, ki ne bodo sodelovale v MCK. Z javnim razpisom želimo zagotoviti še večjo pluralnost mladinskih organizacij, predvsem pa lažjo dostopnost do proračunskih sredstev vsem ustanovam in organizacijam, ki se ukvarjajo z mladinsko tematiko. Zavedamo se, da je občina ključni partner pri zagotavljanju in vzdrževanju prostorov MCK, menimo pa, da je v programskem delu potrebno zagotoviti večjo pluralnost in dostopnost, ki ga lahko zagotovimo le z javnim razpisom. Več si preberite na www.nsi-kamnik.net _____________ Nova Slovenija Kamnik Koncert dveh mladih umetnikov V sredo, 18. januarja, se je v Glasbeni šoli Kamnik v okviru prireditev Glasbene mladine Slovenije odvijal zelo zanimiv glasbeni dogodek - koncert dveh mladih slovenskih umetnikov: fagotista Jonka H uljeva in pianista Simona Krečiča. Mladi, komaj 20-letni kamniški fagotist Tonko Huljev je svoja prva glasbena znanja na svojem redkem, toda čudovito spevnem instrumentu pridobil pri svojem očetu Damirju Huljevu, solo fagotistu Simfonikov RTV Slovenija. Na državnih tekmovanjih je že dvakrat dobil prvo nagrado, kakor tudi na mednarodnem tekmovanju v Italiji. Tonko Huljev koncertira z orkestri po vsej Evropi, sodeloval je s svetovno znanimi dirigenti (Bruno Weil, Zubin Meh-ta, Uroš Lajovic...) in posega po vsej literaturi za fagot. Trenutno študira na Visoki šoli za glasbo v Munchnu. 27- letni pianist Simon Krečič je diplomiral na Akademiji v Ljubljani pri prof. Aciju Bertonclju, lani pa uspešno zaključil podiplomski študij na umetniški šoli v Bernu v razredu prof. Aleksandra Madžarja. Krečič je prejel več nagrad in priznanj na državnih tekmovanjih. Kot pianist-solist je nastopal s simfoniki RTV Slovenija in orkestrom Slovenske filharmonije, rad pa se posveča tudi komorni glasbi. Na koncertu smo slišali dela G.P.Telemanna, Iva Petriča, H. Du-tilleuxa, J. Francaixa, M. Schoofa in A. Bernauda. Izpostavila bi 2 Impromptusa skladatelja Manfreda Schoofa, v katerih smo slišali odlično izvedbo skladbe, ki posega v sam vrh zmogljivosti tehnike igranja fagota s svojimi pasažami in ekstremnim obsegom registra. V vseh delih sta se oba mlada umetnika izkazala z briljantno tehniko igre, z vrhunsko virtuoznostjo in s prefinjeno glasbeno melodiko. Torej čudovit glasbeni večer, ki ga je sicer rahlo pokvaril premajhen obisk poslušalcev. Obema umetnikoma želim mnogo glasbenih in osebnih Prisluhnili smo mladima umetnikoma uspehov in da bi se kmalu spet (z leve: pianistu Simonu Krečiču in srečali na njunih koncertih. 20-letnemu fagotistu Tonku Huljevu DARKA SKALAR iz Kamnika. Med 17.2. in 5.3. obratujeta vlečnici Jurček in Zeleni rob vsak dan med 9.00 in 16.00 ZIMSfE POČITNICE NA VELIKI PLANINI Velika planinA omam Dodatne aktivnosti: - začetna večerna šola smučanja in deskanja - organizirano nočno sankanje in krpljanje - drsališče pri spodnji postaji nihalke (brezplačno) Informacije: www.velikaplanina.si. tel.:01/8397 177 VELIKA MAKETA ŽELEZNICE IN SLOVENSKE STAVBNE DEDIŠČINE VKIJUČUJE TUDI DEL BOGATE KAMNIŠKE DEDIŠČINE Zavod Panorama - Moja dežela z namenom prikaza naše stavbne v malem je konec lanskega leta in krajinskih značilnosti, ki jih znova odprl vrata razstavi »Velika med seboj povezuje železnica, maketa železnice in slovenske Med drugim je prikazano tudi stavbne dediščine«. To je do zdaj življenje mostiščarjev z ljubljan-največja tovrstna razstava pri nas skega Barja, sprehajališče Tivoli s Foto klub Kamnik FOTOGRAF/INJA SE PREDSTAVI Foto klub Kamnik in letošnja prva razstava Foto klub Kamnik deluje že dobro leto. Člani decembra 2004 ustanovljenega kluba smo lansko leto poleg treh manjših razstav izvedli tudi naš največji projekt OKO KAMNIKA - septembra smo na Glavni trg postavili veliko leseno konstrukcijo, na kateri smo razstavili svoje fotografije, ki jih je izmed 165 prispelih na razpis, izbral znani slovenski fotograf Oskar Karel Dolenc. Čebele (foto Boštjan Kepic). Tudi letos smo z delom začeli že zgodaj, saj smo v stavbi Občine Kamnik že postavili svojo prvo letošnjo razstavo z naslovom Fo-tograf/inja se predstavi. Svoja dela je na ogled postavilo kar 17 članov Foto kluba Kamnik, vsak pa se predstavlja tudi z nekaj besedami. Žirant je bil tokrat fotograf 1. stopnje Rajko Pavlič, član Foto kino in video kluba Mavrica. Razstava bo na ogled do začetka marca. Načrti za letos V leto 2006 smo vstopili s še več entuziazma in se lotili kar nekaj zajetnih projektov. Posebno pozornost bomo namenili opremi klubske temnice, saj želimo poleg digitalne fotografije negovati tudi znanje analogne in predvsem znanje izdelave fotografij. Nadaljevali bomo projekt OKO KAMNIKA, ki smo mu letos dodali bolj določeno tematiko - OBRTI. Ovekovečili bomo torej kamniške obrtnike in njihovo delo, fotografije pa V avgustu razstavili v izložbah Šutne. V juliju bomo sodelovali na Mednarodnem festivalu pouličnih gledališč Ana Desetnica v Ljubljani, ki ga organizira Gledališče Ane mon-ro, kjer bomo organizirali Ex-tempore, svojo prvo razstavo pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije. V novembru bomo pripravili drugo razstavo pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije, ki bo za Kamnik prav tako pomenila svojevrsten dogodek. Poleg teh dveh razstav pa bomo postavili še nekaj manjših, o katerih pa boste našli vse informacije na naših spletnih straneh www.fotoklub-kam-nik.si. Prav tako bomo letos ponovno organizirali tečaj fotografije za študente v sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik, samostojno pa smo pripravili tudi ZAČETNI TEČAJ DIGITALNE FOTOGRAFIJE, ki se bo začel v maju. Namenjen je prav vsem, ki vas digitalna fotografija zanima in bi o njej želeli izvedeti še več. Za Foto klub Kamnik Ana Stanovnik Vsak ponedeljek Akcija velja do vključno 28.2.2006. V akcijo niso vključeni izdelki v Tuš klub akciji, tobačni izdelki in povratna embalaža. Akcija ni predvidena za nakupe na odloženo plačilo. pogust na vse nakupe v TUS marketu BAKOVNIK in TUŠ supermarketu PEROVO Kamnik. tUS Kjer dobre stvari stanejo manj Plečnikovimi svetilkami in upodobitvami znanih osebnosti, med njimi vidimo poeta Franceta Prešerna, Antona Martina Slomška, Janka Kersnika, Josipa Jurčiča, Dragotina Ketteja s svojo neuresničeno ljubeznijo Angelo Smole, Ivana Tavčarja, Ivana Hribarja itd., na konju pokončno sedi general Rudolf Maister. Na maketi je upodobljene kar precej stavbne dediščine s kamniškega konca: lovska koča v Kamniški Bistrici iz leta 1885, koča na Veliki planini, ki so jo Nemci požgali leta 1945, značilna pastirska koča na Veliki planini, planinska koča na Starem gradu, ki jo je Planinsko društvo Kamnik zgradilo leta 1947 in je bila pozneje večkrat prenovljena, seveda pa ne manjka povsod prepoznavna kapela na Malem gradu. Upodobitve stavbne dediščine naše občine je skrbno izdelal Kamničan Aleksander Sarnav-sky. Zanimivo je narejena tudi maketa Škratljnove hiše v Divači, kjer je preživela otroška leta največja slovenska filmska zvezda Ita Rina. Veliko pozornost zaslužijo slikoviti prizori Kekca, avtorja Josipa Vandota, ki je bil po poldicu železničar. Na maketi so še gradovi, planinske postojanke, železniška infrastruktura, prvi avion Edvarda Rusjana, vas Podstenice v Kočevskem Rogu, Auerspergova lovska vila na Kočevskem. Celotna maketa je prepletena s tiri, po katerih vozi dvanajst vlakov, med njimi tudi Orient Express, ki je nekdaj vozil med Londonom in Carigradom tudi skozi Ljubljano. Za izdelavo res obsežne makete so izdelovalci porabili skoraj tono mavca, 4m' maha, lOOm dekorativnega blaga, 10 kubičnih metrov lesa in preko 3300 ur dela na eksponatih in maketi. Maketa je na ogled ob sobotah, nedeljah in praznikih med 14. in 19. uro v stavbi uršulinskega samostana v Ljubljani, na Plečnikovem trgu 2 (nasproti Maximarketa). SAŠA MEJAČ Domin!« Masljeva 11,1230 Domžale, CIMAVitel-OI 724 16 56 <«l* - Kamnik Ljubljanska c. 21A (TRG Duplica) tel. 01 831 17 86 www.sima.x-slo.com AVTODEU - AVTOMEHANIKA VULKAIU1ZEHBTVO NA ZALOGI PNEVMATIKE Sasx=10BH KAKO SMO NEPALCE V NEPALU UČILI PLANINSKIH VEŠČIN... (II.) NEKAJ »OCVIRKOV« Med samim tečajem v Nepalu, kjer smo Nepalce učili osnovnih planinskih veščin, kar pomeni tudi začetno usposabljanje za poklicne gorske vodnike, pa tudi v času po odhodu od doma in vrnitvijo, se je dogajalo marsikaj, kar je morda zanimivo še za koga drugega kot le za udeležence celotne akcije. Zato je dodano nekaj »ocvirkov«, ki po svoje dopolnjujejo osnovni zapis. Nanizani so brez kakršnega časovnega ali drugačnega zaporedja in lahko govori tudi vsak sam zase, vendar so vsi na nek način povezani s tečajem. Nepal je ena najrevnejših držav na svetu, ki pa ima čudovito naravo in ljudi. Najnižja točka je 70 m nad morjem, najvišja pa 8.850 m. Stisnjen je med Indijo in Kitajsko. Meri 147.181 km2 in v njej živi okoli 27 milijonov ljudi. Ti pripadajo 15 glavnim plemenom (kakor jim pravijo), ki se delijo na 61 etničnih skupin. Govorijo 70 različnih jezikov in narečij. Pri njih še ni prišlo do »prebujenja narodov«. Glede na krvavo evropsko zgodovino lahko samo upamo in želimo, da do tega ne bo nikoli prišlo. Po višini družbenega proizvoda, ki je bil leta 2003 komaj 240 USD (v Sloveniji 11.830 USD), spada ta država med najrevnejše na svetu. Zato je vsakršna pomoč tej deželi dobrodošla, posebej še taka, ki daje ljudem znanje za lažje preživljanje. Pismenost je 45%, nezaposlenost 47%, pričakovana življenjska doba pa okoli 60 let. SREČANJE Z DELOM ISLAMSKEGA SVETA Ker v poletnem času ni direktne letalske linije iz našega dela Evrope v Nepal oziroma smo zaradi finančnih omejitev morali izbrati čim bolj ugodno varianto, smo tokrat leteli z družbo Qatar Airwa-ys. Bilo je povsem v redu. Točno po voznem redu, okusna hrana, običajni filmski spored. Dodatna informacija je bila le to, da je bil na zaslonu občasno pokazana tudi smer, v kateri je ležala Meka. Ljubke stevardese so bile v glavnem Malezijke. saj v bogatih arabskih deželah za praktično vsa dela najemajo tujce. Tako smo na letališču srečali tudi Nepalca, ki je opravljal delo varnostnika. Vaje na ledeniku pod Najakango Pretresljivo pa je bilo srečanje z »duhovi« - v črno napravljenimi ženskami, povsem pokritimi, z majhno z režo za oči. Res je, da jih ni bilo veliko, večina je bila nekako »normalno« napravljenih, z obleko do tal in z obvezno ruto na glavi, kar sploh ni izstopalo ali motilo, vendar je bilo tistih nekaj, kar jih je bilo, toliko bolj očitnih. Posebej je še izstopalo to, da so možje, za katerimi so hodile, bili oblečeni v belo in je ženska za njimi hodila kot senca. »Kako hudo so se morale ženske zameriti Mohamedu, da je žensko spremenil v domačo žival« je bila prva, vendar napačna misel. To ni bil ne Mohamed in ne islam, ampak njegovi razlagalci, posredniki, ki so v tistih deželah, kjer imajo dovolj oblasti, spremenili žensko v »domačo žival«, v hišnega ljubljenčka. Sicer je res, da jo imajo v večini primerov radi, velikokrat ugodijo njenim željam (kakor pri nas našim hišnim ljubljenčkom, psičkom, mačkam in podobnim), vendar je to samo za domačo rabo. Teoretično tudi ona lahko odide, praktično pa jo običajno kaznujejo bolj kot bi mi naše domače živali. In verjetno se v tej vlogi počuti povsem v redu, saj drugačnega sveta sploh ne pozna in ne prizna. Kako drugačen svet, kako drugačen pogled! OBISK PRIDAGOMBU ŠERPI Kot inštruktorji na tečaju imamo običajno povsem drugačen status kot udeleženci odprav ali trekingov. Odnos med nami in tečajniki je veliko bolj pristen, seveda po začetnem »otipavanju«. Tako je med pohodom povsem normalno, da gremo z njimi v kuhinjo v »lodžih«, v katerih imajo svoje prijatelje, znance ali celo sorodnike. Tudi razgovor z njimi je precej bolj odprt in pri- jateljski, na enakopravni ravni, saj smo, in to poudarjamo, v isti funkciji in pomagamo drug drugemu. Zato ni redkost, da nas kdaj pa kdaj povabi kdo od udeležencev tečaja tudi na svoj dom. To je letos naredil tudi Da Gom-bu Šerpa. Povabil nas je na večerjo na svoj dom v Katmanduju. Predstavil nam je svojo družino: ženo, hčerko in sina, pa tudi svakinjo, ki je svoji sestri pomagala pri pripravi večerje. Da Gombu je gotovo eden od uspešnejših Šerp, ki je praktično iz nič ustvaril osnovo za solidno življenje. Njegova življenjska pot od mladega begunčka iz vasi Če-reme ob reki Hinku Grangka pod Mera vrhom, vzhodno od Lukle, do uspešnega alpinista, vodnika, poslovneža je zelo zanimiva in bo verjetno popisana v posebni knjigi, ki jo pripravlja. Za življenje si sedaj služi predvsem kot organizator ali vodja raznih planinskih dejavnosti, pa tudi kot inštruktor v šolah »preživetja« v Angliji. To mu omogoča, da vzdržuje za nepalske razmere soliden standard: lastna hiša, televizija, računalnik, motorno kolo in šolanje obeh otrok v dobri šoli, za katero mora vsak mesec odšteti kar nekaj denarja. Tako je njegov standard skoraj primerljiv z našim. Seveda bi pomenila kakršnakoli njegova nesreča katastrofo za družino, saj v Nepalu ne poznajo nobenega zdravstvenega, pokojninskega ali podobnega zavarovanja. TIBETANSKI ČAJ Če bo kdo šel v Nepal in tam naročil tibetanski čaj bo prav gotovo razočaran, če ne bo zanj tudi duševno pripravljen. Osnovna sestavina so posebne zeli, ki jih stolčejo in stisnejo v trdno maso -»opeke«. Te potem tudi prodajajo. Za uporabo je potrebno to trdno snov spet pripraviti do tega, da sprejme vodo. Eden od načinov priprave je tudi ta, da to trdno maso ponovno zdrobijo, namočijo v vroči vodi, dodajo malo soli in masla, dobro premešajo in pretlačijo in nato vse skupaj prelijejo z vročo vodo. Če ta zvarek pijemo kot čaj, se nam lahko gabi - mastna, slana tekočina. Če ga pa pijemo kot juho, je pa zelo v redu. Posebno na večjih višinah in v mrazu se prav prileže, med tem ko v toplem Katmanduju običajno ne prija preveč. IN KAJ SMO JEDLI? Dokler smo bili v Katmanduju, je bila izbira jedi zelo velika - praktično bi se dalo jesti povsem evropejsko hrano - od krompirja do zrezkov, testenin in raznih solat, od kruha do mislijev, mleka, čaja. Med pristopom do Langtanga smo se hranili v lodžih, kjer se je izbira z višino vzpona krčila: jajca, čapa-tiji, palačinke, testenine, krompir, juha in podobno. Vedno pa se je povsod dalo dobiti »dal bat« - to je »leča in riž«. Vendar je poleg riža prisoten še kakšen rahlo pekoč mlinec, pa zelenjavna omaka, pa druga zelenjavna omaka, pa mesna omaka s koščki mesa in še kaj. Od tega je večina pekoča - začinje- na s čilijem. Če pa je še premalo pekoče, potem dajo.zraven še posebno pripravljen čili, imenovan korsani, tako da lahko »bruhaš ogenj«. In še nekaj je pri dal batu zraven - vedno je možno brezplačno dobiti »repete«. Ko smo imeli lastno kuhinjo, je bila izbira hrane bistveno večja. Res je bil še vedno osnova »dal bat«, saj ga Nepalci običajno jedo dvakrat na dan, vendar je bilo dovolj tudi drugega - od čapatijev, palačink, jajc, solate, zrezkov, krompirja do testenin, riža, omak in celo peciva in tort. Res pa je, da smo poskušali jesti čim več nepalske hrane, držeč se pravila, da je potrebno v vsaki deželi jesti predvsem to, kar jedo domačini. Mi smo jedli s priborom, medtem ko je večina Nepalcev jedla z rokami. Pri tem je pomembno to, da si pred vsako jedjo roke umijejo, jedo samo z desno roko tako, da sta s hrano umazana samo prva dva členka prstov. Po vsaki jedi si tudi obvezno izplaknejo usta z vodo in seveda umijejo roke. Se nadaljuje BOJČ Da Gombu Šerpa v krogu svoje družine. Otok iskrivih oči in raznolike narave Otok Sulawesi (Celebes) na zemljevidu. SULAWESI (Celebes) leži vzhodno od Kalimantana (Bornea). Je eden večjih indonezijskih otokov. Razvejanost goratega otoka, močno poraslega z deževnim pragozdom, spominja na orhidejo. Nekaj je globokih, povečini samotnih jezer. Obalo, ki meri okoli 5500 km, obdajajo manjši otočki in koralni grebeni. Zaradi bližine prelomnih zemeljskih con je otok poznan po moč-nih-katastrofalnih potresih in vulkanskih izbruhih. Naši vtisi s potovanja po tem otoku so nepozabni. Neokrnjena narava s poraslo džunglo, prijaznost ljudi in njihove navade, segajoče iz pradavnine, so nas nagovarjali z globokim sporočilom. Srečati se ob pokopu umrlega, ki ga pospremi sprevod ljudi v raznih nošah, biti navzoč pri darovanju živali, katerih duša naj bi pomagala pokojni duši k zveličanju, je enkratno doživetje. Pa sejmi, posebej na severu otoka, kjer vidiš med bogato ponudbo tudi pse, netopirje in podgane. Pogled v žrelo delujočega vulkana, poslušanje žuborenja vode v zalitem vulkanskem kraterju, vdihavanje z žveplom pomešanega zraka iz kadeče se zemeljske razpoke in jezera blata v bližini, pomešanega z žveplenim dimom, nas je navdajalo z negotovim občutkom bivanja. Pri plavanju smo uživali ob pogledu na bogat svet morskih koral. Navdušil nas je tudi živalski svet: videli smo pitona, krokodile, najmanjšo opico na svetu, okoli 200 gr težke tarsius specter, udomačene črne opice macaca nig-ra... O vsem tem in še več boste izvedeli ob branju tega prispevka. Zemljepisne značilnosti in opredelitev področij Otok Sulawesi je po površini devetkrat večji od Slovenije, po številu prebivalstva pa sedemkrat. Je eden večjih izmed petnaj-stisoč indonezijskih otokov. Tako kot večina drugih otokov, je tudi ta pretežno vulkanski - ima 10 aktivnih vulkanov. Je gorat-hribovit otok z ozkimi dolinami, ki so jih vklesale deroče reke. Poleg ozkega obalnega pasu je še nekaj ravnin (npr. Tana Toraja). Ima dokaj uravnovešeno podnebje s sušno dobo od avgusta do septembra in deževno od decembra do februarja, s povprečno letno temperaturo okoli 26°C in maksimalno dnevno temperaturo 35 do 36°C. Sulavvesi je upravno razdeljen na štiri teritoriane enote: na Severno provinco, Centralno provinco, Južno provinco in Jugozahodno provinco. Severna provinca je poznana predvsem po vulkanih. Njihova aktivnost je po izlitju lave pripo- mogla k veliki rodovitnosti tal Med vulkani sta najbolj znana Gu-nung Saputan in Gunung Am-bang. Glavno mesto province je Manada. Severozahodno od tod so otoki Bunaken, znani po koralnih grebenih in bogatem podvodnem življenju. Centralna provinca je druga največja upravna enota Sulavvesi-ja. Združuje otoke na severu in polotoke na zahodu. Otočje To-gian je na severu, otočje Banggai pa na jugu. Togiansko otočje ima veliko belih plaž in lepe kotičke za potabljanje. Višavje v nacionalnem parku Lore Lindu je izvrstno področje za pohodnike -treking. Petnajst kilometrov od tod, v dolini Bada, so znani me-galiti. Glavno mesto province je Palu. Južna provinca je najgosteje naseljena, tudi zato, ker je tod sorazmerno veliko ravnine. Glavno mesto je Makassar in je drugo največje mesto vzhodno odjave. Severno od Makassarja je Parepa-re, drugo največje prstanišče Su-lavvesija, hkrati pa nakupovalno postajališče popotnikov, namenjenih v znamenito Torajo, okoli 400 km oddaljeno od glavnega mesta Južne province. Obiskovalci se ustavijo v Rantepau, da bi bili priča pogrebnim slovesnostim, si ogledali lesene domove in kašče-znamenite tangkonane ter grobove (viseče grobove, grobove v votlinah in vdolbinah kamnitih sten). Jugovzhodna provinca je najmanj obiskano področje Sulavve-sija. Pokrito je večinoma z nižinskim deževnim gozdom in močvirjem, ki nudijo izvrstne pogoje komarjem-prene-šalcem malarije. Za obiskovalce so najprimernejši otoki Butona in Nune, ob katerih je velika možnost za potapljanje. Glavno mesto je Tukangbesi. Vtisi s potovanja Nedelja, 31• oktobra: Na brniškem letališču smo se zbrali popotniki: Marko, Mitja, Aleš, Angelca, Maja in Mojca. Z brniškega letališča smo poleteli proti Frankfurtu, od tod dalje pa proti Kuala Lumpurju v Maleziji, kjer smo po 12-urni nočni vožnji pristali naslednji dan ob 7. uri. Ponedeljek, 1. novembra: S Kuala Lumpurja smo nadaljevali let proti Denpasarju na Baliju -otoku bogov, kot mu pravijo nekateri. Srečali smo se z vročino in vlago, zato smo se po pristanku najprej osvežili v vodi Indijskega oceana; ob njem je znamenita široka plaža z mivko, v zaledju nje pa prijazni domačini-prodajalci spominkov. Brez spominkov ne gre, k njim sodijo tudi nakupi zlasti značilnega saronga. Nato smo odšli na sprehod po mestu, vendar ne za dolgo, saj nas je vročina, na katero še nismo bili navajeni, usmerila ponovno v morje. Malo, vendar ne zadosti ohlajeni, smo proti večeru odšli v hotel Dianapure Wine Cottage. Torek, 2. novembra: Po zgodnjem zajtrku smo se odpeljali na letališče Denpasar, od koder smo nadaljevali let proti Makassarju na otoku Sulavvesi. Tam smo se srečali z našim krajevnim vodičem Daudom Rapa, ki je prevzel skrb za nas od Toraje proti severnemu delu otoka. Do Toraje smo potovali v skupini desetih Slovencev, ki jo je po programu »Indonezijski trojček« (Java, Bali, Sulavvesi) vodil Brane Čampa. Okoli 400 km dolga pot, za katero smo porabili dobrih osem ur, nas je vodia po dobro vzdrževani ovinkasti asfaltirani cesti preko hribovja, gora in dolin. Vozili smo se po džungli, kjer se nam je spočil pogled na raznoliko bujnem zelenju, dalje skozi vasice; sem in tja se nam je razprl tudi pogled na sinje modro morje. Med potjo smo se ustavili ob morju v majhnem lokalu - v slogu bambusovih kolib. Po okrepčilu smo nadaljevali pot proti Toraji, kamor smo prispeli pozno ponoči. Namestili smo se v lesenem hotelu Toraja-Torsina blizu mesta Rantepao. Za Tano Torajo, 800 m visoko planotasto pokrajino, pravijo, da tamkajšnji ljudje živijo zato, da bi umrli. Brane, ki je vodil do tu obe skupini slovenskih popotnikov, nam je dal napotek »Pustite se presenetiti. Z mislimi se ne obremenjujte, saj ste na dopustu«. Prav je imel. Dogodki so se odvijali kot v filmu, mi pa igralci v njem; kmalu so nas napolnili nekako mistično, da smo postali del tamkajšnjega življenja. (se nadaljuje) dr. Marko in dr. Angelca Žerovnik Taksisti potrpežljivo čakajo potnike in s tem nekaj zaslužka ob letališču Makassar na otoku Sulavvesi. PRI OČETU IGRAL, PRI SINU POJEM Prepletanje teksta in not K pisanju tega prispevka me je navedel članek v Slovenskih novicah z naslovom »Oče za igro, sin za petje«, v katerem nastopata igralec-režiser Jože Tiran in ljubitelj petja - njegov sin Marko. Marko Tiran že tretje leto vodi moški pevski zbor DKD »Solidarnost« v Kamniku. Pod njegovo taktirko prepevam tudi sam že tretje leto, ne da bi vedel, da je Marko sin človeka, ki je pred petinštiridesetimi leti, natančneje leta 1960, s takratnim kamniškim maturantom režiral francosko komedijo »SREČNI DNEVI«. Jože Tiran je bil takrat priznan slovenski igralec in režiser v Mestnem gleda- lišču v Ljubljani, kamniški maturanti pa so imeli v tistih časih navado, da je vsaka generacija, če je bilo le mogoče, uprizorila gledališko delo, s katerim se je predstavila kamniški in okoliški publiki, pri tem pa tudi nekaj zaslužila za maturantski izlet (pa ne v Grčijo, Turčijo in podobno!). Jožeta Tirana, enega od ustanoviteljev Mestnega gledališča v Ljubljani (leta 1949 je postal ravnatelj novoustanovljenega MGL), je takratnim maturantom kamniške gimnazije, letnik 1960, uspel pripeljati v tistih letih karizmatični ravnatelj prof. Zvone Verstovšek. Režiser in igralec Jože Tiran je bil v tistih letih pojem za gledališke igralce, zato se nas je šest akterjev komedije SREČNI DNEVI počutilo toliko bolj nebogljene in obenem počaščene, da smo lahko igrali pod vodstvom tako priznanega režiserja kot je bil Jože Tiran, žal pokojni že štirideset let. Jože Tiran se nam je predstavil kot človek, ki razume mlade duše, ki so v tistih časih doživljale še »horo legalis«, nič tobaka, nič lokalov in ne ponočevanja. Naš režiser je bil odprta duša, razumel je mladostna nagnjenja, zato smo v njegovi režiji poleg teksta pokadili prenekatero rovinjsko Moravo, tudi v njegovi režiji. Njegova življenjska spremljevalka - Vladoša Simčič, tudi znana igralka Mestnega gledališča, nam je za vsako predstavo posebej naredila masko. Kako smo bili ponosni in zato še bolj zagreti! Ves razred takratnih maturantov je sodeloval pri pripravi igre. Postavitev scene je bila pod nadzorom Jožeta Tirana naloga naših sošolcev, prodaja vstopnic in propaganda prav tako. Živeli smo kot celovita igralska skupina. Metka, Mirica, Grega in Janez na vsakoletnih obletnicah mature skupaj s sošolci obujamo spomine na tiste nepozabne čase. In glej ga zlomka. Pred tremi leti je prevzel vodenje moškega pevskega zbora »Solidarnost« Marko Tiran iz Ljubljane. Pri zboru prepevam že od leta 1970. Niti sanjalo se mi ni, niti mi ni padlo na um, da bi bila možna povezava Marka z režiserjem Jožetom izpred tolikih let. Kdo bi si mislil, da so pota življenja tako prepletena. Marico je bil še otrok, ko je izgubil očeta, ki je mlad umrl tudi zaradi posledic internacije v Chighino, Gonars in Trevi-so ter naporov kulturnega dela v partizanih. Marko je imel že kot gimnazijec pevsko skupino v Ljubljani. Leta 1983 ga najdemo kot zborovodjo zbora Gaudeamus v Ljubljani. Leta 1989 je s komornim zborom na znanem zborovskem tekmovanju v LLangollen interna-tional Musical Eisteddford v VValesu osvojil tretje mesto med številnimi zbori. Marko se je in se še rad loteva eksperimentalne glasbe, rad ima narodno, pa tudi partizansko. S svojo neposrednostjo in dinamiko privlači mlade pevce, ki ljubijo sodobno, kakovostno in sproščeno petje. Žal to velja le za Ljubljano, saj mu je uspelo predlani ustanoviti komorni zbor Vocis Imago (lani so gostovali v Kamniku ob sodelovanju MoPZ »Solidarnost«), V zboru je 18 pevk in pevcev, računajo pa še na okrepitev. S svojo zagretostjo si zborovodja Marko želi okrepitve tudi v vrstah MoPZ »Solidarnosti« v Kamniku, saj s svojo zagnanostjo, doslednostjo in avtoriteto zagotavlja zanimiv program, dostopen vsem generacijam in okusom. Le kdo bi si mislil, da bomo »Solidarci« peli tudi črnske duhovne - nedojemljivo, pa jih vendarle. Tudi Marko katero »izumi«. Zato si želi, da bi tudi »Solidarci« v svoje vrste uspeli pripeljati no- Marko Tiran v »elementu«. Foto: Vera Mejač ve, sveže glasove, Mogoče nam bo uspelo. »Petje je neviden ples dihanja, duše, ples, ki iztrga naše telo iz otrplosti in ga osvobodi. Samo petje nam daje pravi ritem v življenju.« / Yehudi Menuhinl. Petje je torej najboljša terapija za telo in dušo. Za petje leta niso pomembna, pričeti peti ni nikoli prepozno, pa tudi zlo je treba pregnati, saj ni prazna tista: »Kdor poje, zlo ne misli«. Pričeti je resda težko, ko pa te zagrabi, težko prenehaš. Vsak četrtek ob 19.30 uri je v prostorih pevske sobe DKD »Solidarnost« nad Kavarno Veronika priložnost, da si s petjem napolnite dušo in telo. Ne bo vam žal. Igral sem pri Jožetu, pojem pri Marku in verjemite mi, da mi ni žal prostega časa, ki sem ga namenil igri in petju. Morda pa le lahko pričakujemo nadaljevanje SREČNIH DNI._ Slovenskim novicam /Štefanu Ostercu/ in avtorju življenjepisa »Podoba Jožeta Tirana« Dušanu Moravcu pa velika zahvala za spoznanja o očetu in sinu Tiran. F ebruar sreda, 15. februar ob 20:00 Milan Grgič: SARMICA komedija, Moj teater četrtek, 16. februar ob 20:00 GODALNI KVARTET TARTINI koncert, Miran Kolbl violina, Romeo Drucker violina, Aleksander Milošev viola in Miloš Mlejnik violončelo sobota, 25. februar ob 10:00 H. Ch. Andersen: PRINCESA NA ZRNU GRAHA lutkovna predstava, Lutkovno gledališče Kranj '«Ž5 ai ro N E o "O -O H ponedeljek, 27. februar torek, 28. februar sreda, 1. marec in petek, 3. marec, vedno ob 20:00 Sofokles: KRALJ OJDIP tragedija, Gledališče Koper/Prešemovo gledališče Kranj sobota, 11. marec ob 10:00 H. Ch. Andersen: SVINJSKI PASTIR lutkovna predstava, Lutke FRU-FRU / Gledališče Zapik INF0 in REZERVACIJE: tel. 722 50 50 0 Kulturni dom Franca Bernika Domžale Prizor iz francoske komedije SREČNI DNEVI, ki sojo mladi igralci pod režijo Jožeta Tirana odigrali pred 45-imi leti. Nekrolog Emilijan Cevc (1920-2006) 31 1. 2006 se je izteklo plodno in polno življenje enega naših najuglednejših znanstvenikov umetnostnih zgodovinarjev, kamniškega rojaka, akademika in profesorja, prvega predstojnika Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta pri SAZU, rednega člana SAZU in člana številnih drugih znanstvenih akademij, častnega člana slovenskega umetnostnozgodovinskega in konservatorskega društva, profesorja na Teološki fakulteti in nosilca številnih domačih in mednarodnih priznanj in odlikovanj, častnega meščana Kamnika, dragega kolega in prijatelja Emilijana Cevca. Kljub častitljivi in polni starosti pomeni odhod tako velikega človeka iz življenjskega prizorišča za slovensko znanost in kulturo veliko in nenadomestljivo izgubo. Kajti pokojni ni bil samo velik specialist za določena poglavja stroke, predvsem gotskega kiparstva, bil je eden zadnjih naših univerzalnih strokovnjakov umetnostnozgodovinske znanosti kot celote, izjemen poznavalec našega celotnega spomeniškega patrimo-nija, spomeniškega in muzejskega gradiva, v vseh svojih pisanih delih je bil tudi sijajen in iz-brušen pisec in literarni ustvarjalec, ki je znal kot eden redkih svojo znanstveno misel prelivati v izbrano slovensko in tujo besedo.. Skratka, rečemo lahko, da pomeni njegov odhod za slovensko kulturo in umetnostnozgodovinsko znanost, za spomeniško in muzejsko dejavnost veliko izgubo, kajti njegovo ustvarjalno delo se razteza vse od let pred drugo vojno in sega neprenehoma tako rekoč do konca njegovega plodnega življenja. Poudariti je treba, da so to temeljni prispevki, ki bodo ostali kot temelj umetnostne znanosti na Slovenskem še tudi naprej. Neutrudno delo je dajalo pečat njegovemu življenju, celo v zadnjih letih, ko je bil priklenjen na dom. Z žalostjo v srcu mi je nedavno pokazal več map rokopisov, ki še čakajo na izid. Vendar je že v številnih razpravah in knjigah s svojo temeljitostjo in neutrudno delavnostjo postavil neminljiv temelj za prihodnje rodove, saj so njegovi rezultati vzidani v duhovno zgradbo naše kulture in znanosti, ki jo je pokojni Cevc kot sodelavec in najpomembnejši učenec kamniškega rojaka akademika prof. Franceta Steleta s svojimi daljnovidnimi in širokimi znanstvenimi spoznanji razvijal naprej. Ob številnih delih, ki obsegajo stotine znanstvenih člankov in množico knjig, tako strogo strokovnih, leposlovnih, kot tudi vsa pomembnejša vprašanja umetnostnozgodovinske znanosti, pa je njegov delež v preučevanju slovenske dediščine naravnost nepogrešljiv. Ni pomembnega poglavja, kamor s svojimi razpravami akademik Cevc ne bi posegel. Od rimske antike do naše sodobnosti je njegovo delo temeljni kamen umetnostnozgodovinske stavbe, saj je ob F. Steletu prispeval vanjo toliko, kot nihče drug med Slovenci. To je še toliko bolj vidno, ker danes čedalje bolj rastejo samo mladi specialisti, ki ostajajo ozko omejeni, tako, da zaradi dreves ne vidijo gozda, in ostajajo samo ozki specialisti in nič več, dokler jih ne povozi čas. Zato sem prepričan, da bo Cevčevo delo v bistvenih točkah ostalo še dolgo. To mu je že za časa včasih tudi nelahkega življenja prinašalo zasluženo slavo in priznanja, a vedno se je zavedal, da slava ne gre njemu, marveč ljudem in umetninam, ki so jih ustvarjali. In vse, prav vse je poskušal narediti, tudi s pisano besedo, da je ohranil, kar se je v viharjih časa ohraniti dalo. Posebno pomemben pa je njegov delež pri raziskovanju, promociji in ohranjanju dediščine mesta Kamnika in kamniške okolice, ki ga je z njemu lastno občutljivostjo in z veliko ljubezni- Dr. Emilijan Cevc z ženo dr. Anico Cevc na razstavi Maksa Koželja v Maleševi galeriji v Kamniku poleti 2002. (foto M. L.) jo vključeval tudi v vse preglede slovenske dediščine na tujem kot doma, v številnih razpravah in temeljnih pregledih. In to hote, zaradi ljubezni do svojega rojstnega kraja. Za to bi mu morali biti Kamničani iskreno hvaležni, saj je ob škofjeloškem geografskem območju ravno kamniški konec tisti, kateremu se je tako rekoč zapisal in danes nam je to hitro jasno, če prelistamo samo Kamniške zbornike s Cevčevimi razpravami. Tako lahko brez pretiravanja rečemo, da si je s svojim delom za Kamnik že davno postavil svoj spomenik, prav tako, kot se je v kamniško zgodovino z zlatimi črkami zapisal vanjo France Stele s svojo umetnostno topografijo kamniškega okraja. Cevc je v neštetih razpravah kamniško ozemlje tudi zavestno promoviral, tako v svojih člankih kot monografijah, kajti vedel je zakaj, kar pa seveda ni bilo samo iz ljubezni do rojstnega kraja, saj kamniški konec hrani številne pomembne spomenike, umetnine in umetnike ki so se tu rodili ali živeli. Lahko rečemo, da je Kamnik ravno po Cevče-vi zaslugi zablestel v domači in tuji javnosti od davnega srednjega veka in še nekoliko prej prav z njegovimi strokovnimi prispevki, da omenimo samo npr. romansko malograjsko kapelo, srednjeveškega in poznejšega sv. Primoža, kamniško stavbarsko in kamnoseško delavnico, kamniški frančiškanski samostan, v številnih člankih in zbornikih, doma in v tujini, v domačem in evropskih jezikih. Pisal je o številnih umetnikih, posebej veliko pa o Mihi Malešu. Prav zaradi tega sem bil z dragim pokojnikom, odkar sem v Kamniku, še bolj tesno povezan in sem se velikokrat obračal nanj po nasvet. V čast mi je bilo in vesel sem, da sva postala dobra prijatelja, kateremu kamniški muzej in sam ostajam iskreno hvaležen. V spominih so mi ostale njegove besede, ki jih še danes slišim v duhu in mi bodo ostale še naprej vodilo pri mojem delu. V Kamnik se je akademik Emilijan Cevc vedno rad vračal in si je nazadnje zaželel, da v naročju planin najde tudi svoj zadnji mir. Tako nam ostaja Emilijan Cevc s svojim neprecenljivim človeškim pričevanjem in neminljivim znanstvenim delom še bližji. Dragi Kamničani, dragi ljubitelji umetnosti in zgodovine, z akademikom prof. dr. Emilijanom Cevcem smo izgubili enega od zadnjih velikanov slovenske umetnostne zgodovine, ki je lahko s svojo širino, umom in neutrudnim delom zapustil ne samo Kamničanom, temveč vsemu slovenskemu narodu, neprecenljivo znanstveno zapuščino, ki nam ostaja nedosegljiv vzor in nenehna vzpodbuda za delo. Dragi prijatelj, dragi kolega, naj Ti bo lahka kamniška zemlja, v kateri Tvoje telo čaka vstajenja, nam pa naj Tvoje temeljito in neprecenljivo delo ostaja vzpodbuda in vzor za naprej, dokler se ne srečamo s Teboj v srečni večnosti. MARKO LESAR In memoriam Emilijanu Cevcu Bil si majhen po postavi, lahek kot peresce po teži, a velikan nad velikani po znanju in lepih umetnostih, bi danes zapisal velik bog nad bogovi - grški Zeus na svojemu Olimpu. V istem letu, na istem trgu sva se rodila, se podila kot dečka po ulicah in trgih najinega Kamnika. Hodila in trgala hlače v osnovni šoli sredi Kamnika, v frančiškanskem konviktu in nižji gimnaziji v Novem mestu, uganjala iste čolnarske vragolije in norčije po Krki, istočasno prestajala malo maturo in se spet srečevala na Bežigrajski gimnaziji. Vojna vihra naju je, tako kot vse, razmetala in razpršila po svetu. Tebe najprej v italijansko internacijo, mene po bojiščih Bretanije, Normandije in še kje po Evropi. V osvobojeni Jugoslaviji si se razvil v velikega raziskovalca in znanstvenika lepih umetnosti. Postal si univerzitetni profesor in nato član nesmrtnikov SAZU. Kot tak si nasledil svojega vzornika prof. dr. Franceta Steleta, tudi Kamničana. Po Tvojih stopinjah in tvojih razvejanih poteh so se razvijali menda prav vsi znanstveniki umetnostni zgodovinarji Slovenije, pa tudi številnih evropskih dežel. Iz rodnega Kamnika si izšel in vanj si se vedno vračal. In če je danes Kamnik znan kot edinstveno srednjeveško mesto v tem delu Evrope, je potrebno zasluge najprej pripisati Tebi. In kot je najin stari profesor Molinaro znal ponoviti: In samo tebi. Naj na zaključku te samorefleksije parafraziram K. Volgemmuta, ki pravi: »Oh Bog,« in nato: »Nakloni mi to vedrost, da se bom sprijaznil s tistim, česar ne morem spremeniti, pogum, da bom spremenil kar zmorem, in modrost, da bom znal sprevideti razliko.« Bil si ljubljenec Bogov, in častitljivi Zevs iz Olimpa ti je naklonil vse tri čudodelne vrednote: VEDROST, da si se znal sprijazniti s tistim, česar človek ne more spremeniti, POGUM, da si spreminjal to, kar si zmogel, in MODROST, da si spoznaval razliko. Pokopali smo te na Kamniških Žalah, položili v zibelko pod planinami, kot si nekoč sam zapisal. CENE maj »O, VRBA, SREČNA DRAGA VAS DOMAČA ...« Ivanka Smolnikar, mama našega župana, se je rodila v Prešernovi rojstni hiši »Vsi ljudje vse vedo«, pravi pregovor, toda zagotovo veliko občanov Kamnika ne ve, da je naš župan Tone Smolnikar veliko dni svojih šolskih počitnic preživel v Vrbi na Gorenjskem, v rojstni vasi našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna in to v pesnikovi rojstni hiši, ki je tudi rojstna hiša njegove mame Ivanke. Ker smo ravno v teh dneh praznovali obletnico smrti pesnika Franceta Prešerna, sem ji zastavila nekaj vprašanj, na katera je z veseljem odgovorila. Kakšno je bilo življenje pri Ribčevih v vaših otroških letih? »Imeli smo veliko kmetijo, živino in dva konja. Oče je bil zelo nesrečen, ker je edini sin že majhen umrl. Želel si je, da bi šel Vovkov priimek naprej, s sinovo smrtjo pa je to upanje izgubil. Oče je umrl leta 1935, star komaj 52 let, in 43-letni vdovi, moji mami, je ostalo posestvo z devetimi nepreskrbljenimi otroki. Najstarejša sestra je bila stara 14 let, jaz sem jih štela 13, najmlajša sestra je imela komaj 11 mesecev in ta je mesec dni po Družina Smolnikar leta 1955 - oče Anton in mama Ivanka z otroci - z leve: sin Tone (sedanji kamniški župan) in hčerke Maruška, Anka in Zdravka Ste potomka pesnikove sestre Mine. Kako gre rodovnik? »Jože Vovk, sin pesnikove sestre Mine, je bil moj stari oče. Tako sem s pesnikom Francetom v sorodu v četrtem kolenu. Moj oče Janez Vovk, pranečak Franceta Prešerna, je bil posestnik pri Rib-ču v Vrbi. Poročen je bil z Marijo Fertin, Kraličevo iz Breznice. Imela sta deset otrok, devet hčera - jaz sem druga po vrsti - in sina, ki pa je majhen umrl. Mi smo zadnji rod, rojen v Prešernovi rojstni hiši.« očetovi smrti tudi umrla. Dela je bilo veliko, saj smo imeli pravzaprav dve kmetiji, tudi mamino, ki jo je dala v najem, daje vsaj od tam padel kakšen dinar. Ker sem bila med starejšimi otroki, sem po očetovi smrti morala poprijeti za najtežja moška dela. Sicer smo imeli pri hiši hlapca, a le ene močne moške roke so bile premalo... Številna družina se je ob pomoči sosedov, predvsem pa Lenčkovega Lojza in Pogačarjevega ata, skromno preživljala ob mleku, polenti, žgancih, krompirju in zelju.« V veliko oporo in pomoč vam je bil Anton Vovk, poznejši ljubljanski nadškof, ki seje tudi rodil v vaši in Prešernovi rojstni hiši. »Res je, stric Anton je bil očetov brat in se je tudi rodil v tej hiši. Bil je naš veliki dobrotnik! Takrat je bil župnik v Tržiču in spominjam se, da nam je vsem devetim sestram dal sešiti nove oblekice, da smo šle v njih na očetov pogreb. Na zimo pa nam je vsem dal sešiti nove plašče in s sestro sva šli z jerbasom ponje kar peš iz Vrbe v Tržič. Podaril nam je tudi telička - imenovali smo ga kar Tržiček, ker je prišel iz Tržiča. Tudi kasneje, ko je bil nadškof, nam je veliko pomagal in ko smo ga obiskovali, nas je vedno peljal v kapelo in nas tam blagoslovil. Je pa tudi veliko pretrpel v življenju, posebno takrat, ko so ga v Novem mestu zažgali...« Kakšni so vaši spomini na pesnika Prešerna, kako sega spominjate, ko so vam kot otroku govorili o njem? »V mladih letih nam niso veliko govorili o pesniku Francetu. Saj veste, živeli smo na vasi, kjer je pomembno le delo. Njegov spomin so začeli častiti šele pozneje. Mimogrede - ne vem, zakaj je praznik na dan njegove smrti, zakaj ni na rojstni dan? Kot bi bili veseli, da je umrl in imamo zato praznik? Sem pa znala veliko njegovih pesmi, a sem jih pozabila. Med njimi je gotovo ena najlepših: O Vrba, srečna, draga vas domača... So pa večkrat prihajali obiskovalci in se zanimali, kaj vemo o njem, pa tudi kakšnega desetaka ali stotaka so nam pustili. Hišo je obiskal tudi kralj Aleksander in menda je bila takrat moja mama ravno po enem od porodov še v postelji.« Obiskovalcev je bilo vse več in na pobudo pisatelja Frana Šaleškega Finžgarja in vaše mame so vam zgradili novo hišo, da je Prešernova postala kulturni spomenik in na voljo obiskovalcem. Kako se spominjate teh dogodkov? »Ja, spominjam se, da so Finžgar in drugi že očeta nagovarjali, naj proda Prešernovo hišo, da bi jo lahko spremenili v muzej, pa oče ni bil za to. Je rekel, da svoje rojstne hiše že ne bo pro- dajal. Po očetovi smrti pa je mama na prigovarjanje le pristala s pogojem, da nam zgradijo novo hišo, hlev in gospodarsko poslopje pa ostaneta. Sama je namreč hišo nameravala obnoviti, vzidati večja okna in postaviti nov štedilnik, saj smo otroci v črni kuhinji večkrat kaj polili, ko smo vlekli in porivali lonce iz peči in v peč. Hiša je bila majhna, prvotno je imela le »hišo« ih kamro, ker pa je pred leti del hiše pogorel, je oče ob obnovi dozidal še čumnato z večjim oknom, ki so ga kasneje spet zamenjali z manjšim. Ja, leta 1938 je šolska mladina hišo odkupila in maja leta 1939 je Prešernova rojstna hiša postala prvi kulturni spomenik in pravi romarski kraj slovenske šolske mladine, mi pa smo se preselili v novo hišo. Leta 1946 je v starosti 54 let umrla še mama in posestvo je prevzela sestra Marija.« Koliko predmetov v hiši je v resnici še ostalo iz časa življenja pesnika Prešerna? »Zibka je še čisto prava, uro je dal stric Anton Vovk, oprema v črni kuhinji je tudi ostala. Druge predmete so zbrali in prinesli od drugod pozneje.« Kako z današnjimi očmi gledate na Vašega daljnjega sorodnika, pesnika Franceta? O njem so posneli film, ki mnogim ni bil všeč. Kaj pa Vi mislite o tej slovenski »mojstrovini«? »Moja mama je večkrat rekla, da bi morali na pesnika bolj gledati prej, ko je bil revež, ne pa šele sedaj. Kar pa se filma tiče - ni mi všeč in Prešerna ni pokazal takega, kot je bil v resnici. Sestra je proti takemu prikazovanju poslala protest v Ljubljano, a zdaj je, kar je.« Kdaj Vas je pot privedla v Kamnik? »Pred vojno sem se šla učit šivat in se zaposlila v tovarni čevljev »PREŠEREN« v Kranju. Tam sem spoznala bodočega moža Antona Smolnikarja, doma iz Krtine pri Domžalah. Hodil je v srednjo tehnično čevljarsko šolo in je tudi delal v »PREŠERNU«. Leta 1947 sva se poročila in se preselila v Ribčeva dekleta ob Ivankini osemdesetletnici leta 2002 - od leve proti desni: Angelca, Francka, Tilka, Julka, Ivanka, Kati in Marija Kamnik. Hiša, kjer živim še danes (mož je leta 2001 umrl), je bila v njegovi in bratovi lasti, a je bila zasedena, zato sva sprva stanovala drugje, potem pa se je le uredilo, da sva šla lahko v lasten dom.« Rodili so se vama štirje otroci: hčerke Anka, Zdravka in Maruša ter sin Tone. Vaši otroci so počitnice preživljali tudi v Vrbi. Vam je kdaj kdo rekel, da se mu zdi imenitno, da je Prešernov sorodnik, da je lahko od blizu opazoval prihajanje in odhajanje obiskovalcev Prešernove rojstne hiše? »Posebej Tone in Maruška sta bila večkrat na počitnicah v Vrbi. Ne vem pa, če sta se takrat zavedala, kako pomembnega sorodnika imata. No, pa ni bil le Prešeren naš sorodnik! Poleg Prešerna in nadškofa Vovka je bil naš sorodnik tudi pisatelj Fran Šaleški Finžgar, ki je bil bratranec mojega očeta.« Še pogosto obiščete Vrbo? Se s sestrami kdaj dobite prav tam? »Vrbo še obiskujemo. Ob 200-letnici rojstva pesnika Franceta Prešerna smo bile vse sestre povabljene na proslavo, takrat nas je bilo sedem živih, danes nas je le še pet. V Prešernovi hiši smo se srečale tudi s takratnim slovenskim predsednikom Milanom Kučanom. Z možem sva leta 1997 praznovala zlato poroko. V Kamniku naju je civilno znova poročil najin sin Tone, župan, cerkveno poroko pa sva ponovila v cerkvi sv. Marka v Vrbi.« Je katera od sester podedovala pesniško žilico? Ste se kdaj tudi sami poskusili v pisanju? »Ja, sestra Tilka, ki živi v Žirovnici, piše pesmi, sestra Francka z Breznice piše prozo. Sama nisem kaj posebnega pisala, je pa dober v pisanju sin Tone. Še vedno hranim njegov spis iz leta 1965, ko je hodil v 1.letnik gimnazije in je v njem opisal, kaj ga je v življenju najbolj prizadelo. Opisuje očetovo trpljenje v vojni in po njej in kako - kot hlapec Jernej - išče pravico. Ko sem to prebrala, sem začutila, da iz njega še nekaj bo. No, da bo župan, tega si pa nisem mislila!« Prijetna sogovornica je gospa Ivanka in kar škoda, da ni kdaj prijela za pero, da bi napisala svoje spomine. Mogoče bo to v njenem imenu storil sin Tone, kdo ve! Sicer pa je zanimiv podatek, da se je nadškof Anton Vovk rodil 100 let po pesnikovem rojstvu (leta 1900), da se je Ivankin sin Tone rodil 100 let po pesnikovi smrti (leta 1949), njegov sin Nino (šesti rod pesnikove sestre) pa točno na datum pesnikove smrti, 8.februarja, ki ga Slovenci slavimo kot kulturni praznik. Naključij ni, so pa dejstva. MARINKA MOŠNIK Fotografije: arhiv Ivanke Smolnikar Z vero in s pozitivnim pristopom oblikujem svoj danes in se oziram v jutri Spoznala sem jo po posredovanju sosede. Takoj sta mi bili všeč njeni vedrina in velika energija, ki jo izžareva pri svojih 78. letih. Polno je aktivna:sama skrbi zase in pogosto postori tudi kakšno delo za bližnjega. Dvakrat je premagala težko bolezen, danes je aktivna članica društva Onkoloških bolnikov Slovenije. Z udejstvovanjem v omenjenem društvu in načinom življenja izpričuje, da lahko človek z zaupanjem in s pozitivnim pristopom do življenja premaga marsikaj, tudi na videz neozdravljivo bolezen. Kdaj in kje ste se rodili, gospa Mali Antonija? Rodila sem se v majhni vasici Vir pod Kavranom pri Podhruški 8. januarja leta 1928. Bila sem najmlajša izmed petih otrok. Mama, ki je od svojega 14. leta do poroke živela pri sorodnikih, saj ti niso imeli lastnih otrok, je prihajala iz vasice Žirovše v bližini Krašnje. Oče je izviral iz Šmartnega v Tuhinjski dolini. Do mojega devetega leta so živeli z nami na kmetiji tudi stari starši. Kakšni so spomini na vaše otroštvo? Spominjam se, da sem bila že kot triletno dekletce čez dan sama doma, kajti starejši otroci so bili v šoli ali na delu, prav tako je delo odpeljalo od doma tudi starše. Mama me je v svoji tenkočutnosti potolažila tako, da mi je za družbo pripeljala sosedovega dečka približno moje starosti. Spominjam se, kako sva se kratkočasila: sedela sva na pragu naše hiše in tekmovala, kdo bo popil več stekleničk vode, ki sva jo zajemala iz bližnjega jezerca. Ponoči pa sem spustila lužico, ki je segala vse od moje postelje do vrat! (ob spominu se zvonko in nagajivo nasmeji). Tudi sicer se nas je 13 vaških otrok, kadar nismo delali, prosto podilo po vasi, po gozdu in bližnjih hribih: nabirali smo šmarnice, zavili proti gozdu in v hrib. Včasih sem jokala, ker sem bila najmlajša in nisem mogla teči tako hitro kot oni, vztrajala pa sem: hotela sem biti z njimi! Ob nedeljah smo se igrali: posebej priljubljeni igri sta bili Metanje podobic in Gnilo jajce. Večkrat sva se s 6 let starejšim bratom v igri ruvala, sama sem se ga najtrdneje oprijela okrog vratu ter s praskanjem in grizenjem preprečevala, da bi me vrgel na tla. Ponavadi mu to tudi ni uspelo, igra sama pa je oba na moč zabavala. Že kot otroci smo morali veliko delati. Prvo delo, ki se ga spominjam, je bilo nošenje vode žanjicam, ko še nisem hodila v šolo. Jeseni, ko je bil čas košnje mimo, smo otroci pasli krave. Na pašniku smo izdelovali stolčke in mizice iz ilovice, kurili smo ogenj. Imeli smo navado, da smo zvečer ob odhodu domov okrog ognja naredili križke, da »se bodo greli angelčki in ne parkeljčki«. Ob večerih smo ribali zelje, starejši otroci so ga tlačili. Mlajši smo med dogajanjem pospali kar okrog peči in mama nas je odnesla v postelje. Redno sobotno otroško opravilo je bilo ribanje tal in čiščenje vseh čevljev. Le-ti so bili tedaj zaradi neasfaltiranih cest zelo blatni. Ker so bili usnjeni (izdelani pri vaškem čevljarju), jih je bilo potrebno po temeljitem čiščenju tudi namazati. Kolesa so bila tedaj prej redkost kot pravilo, zato smo bili ob nedeljah bolj doma. Šli smo k maši, pogosto pa smo dobili obisk. Včasih so se k nam s kolesi pripeljali sorodniki iz Žirovš. Pogostitve gostov so bile tedaj bolj preproste kot danes: hleb kruha, mošt, čaj ali žganje. Skuhali smo tudi krhlje in postregli s kompotom ali pa smo dali na mizo kislo mleko.Ob posebnih priložnostih so bile na mizi tudi klobase. Vaši spomini na šolo? V šolo smo hodili v Nevlje, eno uro peš hoda. Pozimi, ko je zapadel sneg je mama včasih prosila, naj ta dan ne gremo, ker jo je skrbelo za nas. Sama bi jokala, če ne bi mogla v šolo, storila sem vse, da sem šla. Spominjam se, da je nekoč zapadlo pol metra snega, škornjev pa seveda nismo imeli. Znašla sem se tako, da sem si po nogah ovila časopisni papir. Večinoma smo imeli v šoli razcapane knjige, v katerih je včasih tudi kakšna stran manjkala. Ko smo vadili glasno branje, si bil le-tega oproščen, če v tvoji knjigi ni bilo brane strani. Neka deklica je'imela šolsko torbo in vse knjige čisto nove, ni pa se rada učila. Da ji ne bi bilo treba brati, je nekajkrat skrivaj iztrgala list iz knjige, a je učiteljica to odkrila. S palico jo je neusmiljeno tepla po obeh rokah, da je imela vse mehurjaste! Otroci smo se čutili zaradi te krivice zelo prizadeti. Deklico smo pospremili domov in vse hiteli pripovedovati njeni mačehi. Ta pa nas je naglo prekinila, češ, da je učiteljica storila prav... Zelo rada bi se šla učit za trgovko, vendar na mojo veliko žalost to ni bilo mogoče Vseeno mi je z mamino pomočjo uspelo pozimi opraviti Singerjev tečaj šivanja v Ljubljani. Udeležila sem se tudi tečaja kuhanja v vrtcu v Kamniku. Kdaj ste odšli od doma? Mama je umrla, ko mi je bilo 22 let. Poročila sem se s 24. leti na Loke. Živela sem, kot je bila splošna navada v tistih časih, v skupnem gospodinjstvu s taščo in tastom. Doma se sprva niso strinjali, da bi se zaposlila, tako sem bila prvih nekaj let po poroki doma. Po rojstvu drugega otroka pa sem se (po dogovoru doma) zaposlila v Kamniku, v Tri- valu. Takrat smo se v službo še vozili s kolesi, v cekar pa smo dali malico, kar je pač kdo imel doma. Pozimi smo pogosto delali tudi na prostem, na mrazu. Gradili smo namreč peči za žganje keramike. Ker tedaj ni bilo nobene mehanizacije za to delo, nas je mnogokrat pri podajanju opeke iz rok v roke pošteno zeblo. Iz časov tistih mrzlih zim sem si posebej zapomnila čutečega mojstra, ki je pogosto na lastno odgovornost za nekaj minut podaljšal našo malico rekoč: »Kar pogrejte se še !« Kmalu po tistem, ko se je Trival preselil na Bakovnik, sem si poiskala službo v Kemostiku, kjer sem ostala do upokojitve. Zadnja leta pred upokojitvijo sem po dogovom s tedaj že poročenima sinom in hčerko v službi delala samo popoldan, pazila na vnuke ter oskrbovala ostarelo taščo. V mojih petdesetih letih sem ovdovela. Zelo ste si želeli zgraditi svoj dom, kajne? Ta želja je bila v meni res ves čas prisotna, tako sem za gradnjo prevzela pobudo. Z možem sva oba vzela posojili. Aktivno delo pri gradnji mi ni predstavljalo težav. Prva sta se v novo hišo vselila hči in zet, ko še ni bila čisto dokončana. Tako smo rešili prostorsko stisko naše rastoče družine. Kako seje »zgodila« vaša upokojitev? Pri mojih šestdesetih letih so mi popokale žilice v očeh in pri zdravljenju mi je zdravnik svetoval splošni pregled. Obenem so se vrstile pljučnice in slabo počutje. Na splošnem pregledu so našli raka na dojki, sledili sta operacija in kemoterapija. Močno sem si želela, da bi se po zdravljenju lahko vrnila na delo, vendar se zdravnica s tem ni strinjala. Prav tako v tovarni tedaj ni bilo mojemu počutju ustreznejšega dela in tako sem - kljub mojemu nasprotovanju in celo solzam - postala upokojenka. Kako ste se počutili, vedoč da nosite v sebi smrtonosno bolezen, vasje bilo kaj strah? Pravzaprav se mi je v tistem času neprestano postavljalo radovedno vprašanje, kako bo nastopil proces smrti, kaj bo najprej, kako se bo odvijalo. Strahu se ne spominjam. Sicer pa sem bila v tistem času zaposlena s preživljanjem posledic kemoterapije in v dobršni meri odvisna od pomoči mojih otrok, ki so me vozili v Ljubljano in nazaj domov. Po nekaj tednih pa se je moje počutje začelo izboljševati. Preživeli ste žalost ob upokojitvi ter premagali bolezen. Kako ste začrtali svoje življenje, ko ste se okrepili ? Vsekakor nisem hotela ostati klasična upokojenka, želela sem se aktivno vključevati v življenje okrog sebe. Tako sem se najprej spomnila mladih mamic v soseščini. Spletla sem copatke za dojenčka in vsako obiskala. Povsod so me lepo sprejeli. Sprva sem ob dopoldnevih za nekaj ur pazila sosedovega otroka na njihovem domu, nato sem sprejela v celodnevno varstvo na moj dom tedaj enoletno deklico. Ob popoldnevih sem doma šivala za Svilanit, pa tudi sovaščani so mi kdaj pa kdaj prinesli kakšno oblačilo, da sem ga popravila ali zašila. Nadaljevanje na strani 14 novega 'tih __ prostorih? Večina naših članov najmanj enkrat na mesec obišče klubske prostore na Glavnem trgu 23 v Kamniku (hiša zraven občine). Kaj je največkrat razlog za obisk? Kuponi za prehrano v priljubljenih kamniških gostiščih, picerijah in kioskih s hitro hrano. Tak povprečen obisk traja približno pet minut, če nam vmes ne ponagaja računalniški sistem. Kaj pa se dogaja v klubskih prostorih ostalih osem ur in petinpetdeset minut? Precej zanimivo, če ne že razburljivo je bilo v preteklih tednih, ko se je odvijal odprti turnir Avstralije v tenisu. Na projektorju smo z zanimanjem spremljali skakanje rumenih žogic po travi in če mislite, da tenis ni zanimiv šport za ženske, si oglejte kakšen moški dvoboj... Poleg športa ni manjkalo niti kulture. Ob 250-letnici Mozartovega rojstva smo bili v našiH prostorih deležni pravega malega koncerta opernih arij tega nepozabnega mojstra. Seveda je takšnih majhnih nenapovedanih presenečenj, ki nam polepšajo dan, na našem »dnevnem redu« kar precej. Po kaj še lahko pridete na ŠKK? Po že nekajkrat omenjene in vsem dobro znane kupone za študentsko prehrano, ugodne smučarske karte za Krvavec, karte za fitnes, aerobiko in bazen ter še bi lahko naštevali. Največ zanimanja pa je seveda za brezplačno uporabo računalnikov, ki so namenjeni vsem našim članom. In največkrat uporabljen program? Brez dvoma komercialno dostopni programi za internetno klepetanje... prav gotovo se v teh dneh okrog Valentinovega spleta marsikaj vročega na obeh straneh žice. Da pa bi vso to strast in vročino ohladili, se nam lahko pridružite vsako sredo ob 17.00 uri, ko iz Kamnika odpelje s smučarko opremo naložen kombi v Kranjsko Goro. V eno smer brez postanka, na poti nazaj v Kamnik pa se prileže počitek z dodatkom kalorij v eni od picerij. S čim se še lahko ohladite? S sankanjem na Jezerskem, smučanjem na Voglu in čofotanjem v bohinjskem Vodnem parku. Kje, kdaj, s kom in za koliko: www.studentski-klub.com. Kje in kdaj pa vemo za potopisna predavanja? Matična knjižnica Kamnik, sreda, 22.2. ob 19.00 uri. Z utrinki iz Gvatemale in Belizeja nas bo sredi mrzle zime skušal ogreti Anže Mihelič. Zimo pa bomo skušali tudi sami čim prej pregnati s toplino v naših srcih. Mirta Kadivec pr-kamnik@studentski-klub.com ZARJA KOVIS d.o.o. Uspešno poslovanje v vedno bolj konkurenčnem in nenehno spreminjajočem se prostoru, lahko zagotavljajo le zelo strokovni, ustvarjalni, motivirani in prilagodljivi zaposleni, ki so sposobni sprejemati nenehne izzive, ki jih prinaša trg. V Zarji Kovis gradimo poslovno kulturo na medsebojnem zaupanju in timskem delu. Znanje, izkušnje in ustvarjalnost zaposlenih so naša konkurenčna prednost, naša moč in naše bogastvo - to nam potrjuje tudi v letu 2005 prejeta državna nagrada za izvedbo energetsko najučinkovitejšega projekta v Termah Snovik. Če se nam pridružite, boste lahko svojo podjetnost in ustvarjalnost izkazali pri uresničevanju skupnih ciljev ter se osebno in strokovno razvijali. V našo sredino vabimo: I. VODJO PROJEKTOV za področje gradbeništva -1 delavec Pričakujemo: - VE ali VI. stopnja izobrazbe - smer gradbeništvo - strokovni izpit - organizacijske, poslovne, strokovne in komunikacijske sposobnosti - tri leta ustreznih delovnih izkušenj - član Inženirske zbornice Slovenije H. VODJO PROJEKTOV za področje elektroinstalacij -1 delavec Pričakujemo: - VII. ali VI. stopnje izobrazbe - elektro smeri - strokovni izpit - organizacijske, poslovodne, strokovne in komunikacijske sposobnosti - tri leta ustreznih izkušenj - član Inženirske zbornice Slovenije IH. INFORMATIK -1 delavec Pričakujemo: - VH. ali VI. stopnjo izobrazbe - smer računalništvo in informatika - organizacijske, strokovne in komunikacijske sposobnosti - tri leta ustreznih delovnih izkušenj IV. MONTERJA STROJNIH INSTALACIJ - 2 delavca Pričakujemo: - IV. st. poklicne izobrazbe - monter ogrevalnih ali vodovodnih instalacij - 1 leto delovnih izkušenj V. ELEKTROINSTALATER - 2 delavca Pričakujemo: - IV. stopnjo poklicne izobrazbe - elektrikar - energetik - 1 leto delovnih izkušenj VI. STROJNIK gradbene mehanizacije -1 delavec Pričakujemo - IV. stopnjo poklicne izobrazbe - potrdilo o usposabljanju za upravljalca težke gradbene mehanizacije - vozniško dovoljenje C kategorije - 1 leto delovnih izkušenj VH. POMOŽNI DELAVEC -1 delavec Pričakujemo: - osnovnošolsko izobrazbo - 6 mesecev delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poskusnih delom. Vsi zainteresirani naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov ZARJA KOVIS, d.o.o. Molkova pot 5, 1241 KAMNIK Za morebitne informacije pokličite na tel. št. 8308 602 od 12. do 15. ure. NA OŠ ŠMARTNO SOBOTNE DELAVNICE ZA NADARJENE V soboto, 21. januarja, je OŠ Šmartno za učence, ki so pokazali visoke dosežke na intelektualnem, ustvarjalnem, akademskem, vodstvenem ali umetniškem področju, pripravila delavnice pod skupnim naslovom Turizem v našem okolju. Delavnic, ki so potekale od 8. do 12. ure, so se udeležili učenci od 4. do 9. razreda, izvajali pa so jih učitelji in zunanji sodelavci. V kulinarični delavnici se je osem četrto-šolk zabavalo ob peki kruhovih pletenk, sadnega ježka in palačink, Po Tuhinjski dolini pa je naslov skeča, ki ga je pripravljalo sedem učenk 5. in 7. razreda v literarni delavnici. V pisanju zgodbic in ustvarjanju ča- Četrtošolke so se zabavale ob peki kruhovih pletenk, sadnega ježka in palačink. V eni izmed delavnic so učenci pletli košare iz srobota in leskovih palic. m tl m. IZA S ' 1 m &1 111 Mi aPV mMk : i ;. 4 % ■ sopisa v angleškem jeziku se je v delavnici Veščine pisanja urilo devet sedmo-šolcev. V eni izmed delavnic je deset učencev pletlo košare iz srobota in leskovih palic, v drugi so tri učenke pripravljale raziskovalno nalogo, v kateri bodo izdelale kolesarsko pot od Term Snovik do Kekca. Na ogled turistične poti v Motniku se je odpravilo osem otrok 4. razreda devetletke in nekaj njihovih staršev. Pestro dogajanje na delavnicah pa so spremljale tri učenke iz 8. in 9- razreda, ki so bile v vlogi novinark. Jožica Hribar, ravnateljica OŠ Šmartno, je ob tej priložnosti povedala, da mora šola z rednim poukom in obogatitvenimi programi spodbujati izkazovanje nadarjenosti, evidentirati in identificirati nadarjene učence ter jih primerno razvijati in dodala: »Prav zaradi tega smo se odločili, da učence povabimo k dodatnim aktivnostim, ki so zanje posebej prilagojene. Ti dnevi dejavnosti jih spodbujajo k hitrejšemu napredovanju.« NATAŠA SAFRAN ZIMOVANJE V TROFAIACHU evangeličanskem župnišču, stari graščini v središču mesta pod planinami Eizenherza. Gospoda Rudi in Armin sta nesebično razdajala svoje bogato smučarsko znanje, saj sta oba smučarska učitelja z dolgoletnimi izkušnjami na področju šole smučanja. Športni del druženja je potekal na zasneženih pobočjih bližnjega Pribichla. G. Janez nam je razkazal mesto Trofaiach, ki s svojim izgledom in panoramo predstavlja skorajda zrcalno sliko Kamnika z okolico. Bil je tudi naš vodič po mestnem muzeju, ki se nahaja v kleti župnišča, kjer smo bili nastanjeni. Skupina je bila heterogena po starostni strukturi in smučarskem znanju, vendar je bilo poskrbljeno za vse, čeprav so bile vremenske razmere precej neugodne. Bogato zasnežena smučišča so bila zelo primerna za vse stopnje smučarskega znanja in so nudila obilo prijetne smuke. Poleg Trofaiacha smo si ogledali še bližnje večje mesto Leoben. To je satrodavno mesto s 1200-letno zgodovino in dobro ohranjenim mestnim jedrom. V tem letnem času je bilo še posebno lepo v soju božičnega okrasja in padajočih snežink. Za premostitev jezikovnih ovir je skrbel Janez Ivanc, a v splošnem neznanje nemškega jezika ni predstavljalo nikakršne ovire. Ugotovili smo da marsikaj že znamo ali vsaj razumemo, saj se v devetletki učimo tudi nemščino. Po petih dneh smo se razšli bogatejši za lepo doživetje, z novimi izkušnjami in izboljšanim smučarskim znanjem. Upamo, da se kmalu spet srečamo pri nas v Tuhinjski dolini, obudimo spomin na prijetno druženje in povrnemo vsaj delček gostoljublja. Nekateri učenci so se tečaja udeležili dvakrat ali celo trikrat. Udeležence tokratnega tečaja sem povprašala, zakaj so se božične praznike odločili preživeti v Trofaiachu. Tanja Drovenik Čalič in Urša Kotnik, OŠ Šmartno v Tuhinju Sestri Nadja in Monika Kodra: »Tečaja sem se udeležila že drugič in ker je bilo prvič tako prijetno, so se starši odločili, da greva kar obe.« V času božično-novoletnih počitnic je Planinsko društo Prijatelji narave iz Trofaiacha že tretje leto zapored povabilo skupino učencev šole Šmartno v Tuhinju na smučarski tečaj, ki je potekal pod vodstvom smučarskih učiteljev iz Trofaiacha. Športno sodelovanje je preras- ravnatelj, športni pedagog in alpi-lo v prijateljske vezi. Predsednik nist. Slovenskega rojaka Janeza planinskega društva gospod Rudi Ivanca, duše kamniško-trofaiaške-Ehvveiner, bivši mestni svetnik, je ga prijateljstva, ni potrebno pose-pobudnik te oblike sodelovanja bej predstavljati, saj ga poznajo med občinama. Mag. Armin Hof- vsi, ki sodelujejo s prijateljsko ob-mann je upokojeni gimnazijski čino. Iz šole Šmartno sta učence Udeleženci smučarskega tečaja v Trofaiachu Benjamin Gorjan in Luka Laharnar sta se tečaja v Trofaiachu udeležila prvič: »Od drugih sošolcev in starejših učencev sva slišala, da je v Trofaiachu »ful dobr« in da se bova lahko dobro naučila smučati.« Tudi Sara Drolc je bila že Urban Stele in Matic Klanč- drugič na tečaju: »Lanski tečaj je nik sta se tečaja udeležila že tri- bil zares lepo doživetje. Učitelji vodili Tanja Drovenik Čalič in Urška Kotnik. Vsi skupaj smo poskrbeli, da smo v prijateljski občini preživeli pet čudovitih dni. Projekt mednarodnega sodelovanja je potekal pod pokroviteljstvom Oddelka za družbene dejavnosti Občine Kamnik. Za sproščeno in prijateljsko vzdušje je zaslužen tudi naš gostitelj evangeličanski senior župnik Hubert Lintne, ki je skrbel za udobno namestitev v krat: » Letošnjega tečaja sva se udeležila zato, ker so smučišča na Pribichlu zelo dobra in vaditelji iz Avstrije zelo ustrežljivi. Muzej je bil zelo zanimiv. Rada bi pohvalila tudi g. župnika Huberta Lindtnerja, ki je zelo zabaven. Peljal nas je tudi na podstrešje župnišča, ki je nekaj zares posebnega.« g. Janež, g. Armin, g, Rudi in so bili zelo prijazni in so zelo dobri ljudje.« Frontini in Žana Hribar so bile prvič v Trofaiachu: »Rade smučamo in se družimo s prijateljicami. Bilo je lepo, ker smo preživele s prijateljicami ves teden. Zelo smo se zabavale in veliko smučale.« iau:ni!WMjCTr www.liiz-karantania.si LIIZ KARANTANIA ■ ambientl d.o.o. SaifM- t*t &eCe te/i*ti6e DOMŽALE, Antona Skoka 2, tel.: 01/729-27-20 Del. čas: 8.00-19.00, sobota 8.00-12.00 Iz odbojkarskega tabora UPANJE UMIRA ZADNJE V novi telovadnici OŠ Stranje kar dve pomembni tekmovanji V januarju smo v Stranjah gostili kar dve tekmovanji, na kar smo zelo ponosni. 19. januarja je bil četrtfinale državnega prvenstva v košarki za dečke, 25. januarja pa tekma ŠKL v odbojki za deklice in dečke. Povedati moramo, da je košarkarsko tekmovanje potekalo v izrednem vzdušju, saj je vsak razred pripravil svojo navijaško skupino z maskoto. Potegovali so se za končno nagrado v vrednosti 10.000 tolarjev. Poleg domače sta nastopili še dve gostujoči ekipi: OŠ Jurija Dalmatina iz Krškega in OŠ Šmarje pri Jelšah. Najboljša je bila ekipa OŠ Šmarje pri Jelšah, naši košarkarji so bili drugi, tretje mesto pa so zasedli košarkarji OŠ Jurija Dalmatina. Najboljšo navijaško skupino je imel 7. c. Kot se spodobi, je bilo še posebej slovesno podeljevanje nagrad, saj so jih najboljši dobili iz rok vrhunskega alpinista Tomaža Humarja. Odbojkarsko tekmovanje med domačo ekipo in ekipo OS Toneta Čufarja z Jesenic je potekalo dokaj sproščeno, kljub dejstvu, da je bila nasprotna ekipa zelo močna. Vmes smo slišali tudi glasbeno točko, ki je tekmo popestrila in polepšala vzdušje. Domača ekipa je imela možnost trenirati le slab mesec, saj smo telovadnico dobili šele v začetku ja- nuarja in zato naši niso bili preveč razočarani in so ponosno prenesli poraz. Prepričani so, da bodo pod vodstvom trenerja Gašperja Ribiča v novi telovadnici nadoknadili zamujeno in se še veselili zmag. Novinarski krožek OŠ Stranje Odbojkarjem Calcit Kamnika v letošnjem letu ne gre in ne gre. Ko je že kazalo, da bodo vendarle dokazali, kaj so odnesli od treningov v zadnjih dveh mesecih, sta se poškodovanemu Ropu pridružila še Makovec in Hrastovec. S takšno popotnico so najprej doma izgubili proti Salonitu in nato po veliko boljši igri še v gosteh proti Mariboru. Posebna zgodba pa je bila ena od odločilnih tekem v boju za obstanek v prvi ligi proti ravenskemu Fužinarju. Vse je bilo pripravljeno na odločilni korak kamniške ekipe. Uradni napovedovalec je vseskozi spodbujal tokrat zopet polne kamniške tribune, na žalost pa so se odzvali le gledalci na desni, medtem ko so, kot kaže, bili na levi strani predvsem tisti, ki so si prišli pogledat le labodji spev kamniške ekipe. Le ti so lahko zadovoljni zapuščali tekmo, saj kamniškim igralcem enostavno ni šlo in so pregoreli v preveliki želji po uspehu. To velja predvsem za ključne kamniške igralce, ki jih ni bilo za prepoznati. Kljub temu, da so Kamničani zaustavili njihovega najboljšega igralca, so preostali Korošci zaigrali kot v transu in zasluženo slavili s 3:0 ter si tako priborili boljše izhodišče v nadaljevanju prvenstva. Razočaranje po tekmi je bilo ogromno, saj je sedaj v veliki nevarnosti celo obstanek v prvi ligi. Kamničani samo eno sezono do sedaj niso igrali med najboljšimi, a so se takrat vrnili kot prerojeni in v nekaj letih osvojili kar tri naslove državnih prvakov. Kombinacij je kar nekaj, vendar ni vse v rokah Kamničanov. Le ti morajo premagati vse tri svoje naslednje nasprotnike ( Olimpijo, Krko in Prvačino) in upati, da bosta Ali bo kamniški blok zdržal pritiske? Fužinar ali Krka dosegli le eno. Fu- nalistke Pokala OZS) igrale 2:2. Na- žinar in Krka igrata med seboj in imata veliko težji razpored, a vseeno bodo morali Kamničani premagati v gosteh Krko, kar pa ob dejstvu, da so letos v gosteh premagali le Olimpijo, ne bo mačji kašelj. Zadnjo tekmo rednega dela bodo Kamničani doma igrali 11. marca s Prvačino. Upajmo, da bodo takrat Kamničani odločali sami o svoji usodi. Dekleta še naprej uspešno, prea njimi boj za vstop v prvo ligo Nekaj veselja v kamniški klub pa v teh trenutkih vnašajo dekleta Broline Kamnika. Le ta sov zadnjih dveh tekmah proti najslabšima ekipama zabeležila dve gladki zmagi. Najprej so v gosteh premagala Braslovče nato pa še Čulum Valšped. Z dvema zmagama se uvrščajo na tretje mesto v drugi ligi, v boju za drugo, ki še vodi v prvo ligo, pa jih sedaj čaka serija pomembnih tekem. Omenimo še to, da so Kamni-čanke v trening tekmi v Ljubljani proti Šentvidu (četrte v prvi ligi, fi- slednjo prvenstveno tekmo igrajo na Prevaljah, 25.2. pa doma ob 17.30 proti ekipi Kočevja. Tudi kadetski vrsti ne gre Na žalost pasov derbiju tretje lige v Portorožu izgubili tudi tretjeligaši, ki so sedaj padli na četrto mesto. Tudi kadetom v najboljši ligi ne gre in ne gre. Na zadnjih dveh turnirjih so izgubili štiri tekme in se bodo težko rešili zadnjega mesta, saj je pred njimi samo še en turnir. Slabše od pričakovanj so zaigrale tudi kadetinje, ki so sicer v B ligi zasedle drugo mesto, a izgubile obe tekmi na domačem terenu. Najbolj nasmejani so bili konec tedna najmlajši kamniški igralci in igralke Mlade Kamničanke Mini odbojke so se s prvim mestom v svoji skupini že uvrstile v polfinale, Kamničani pa so zasedli tretje in bodo uvrstitev v polfinale iskali na dodatnem turnirju v Kamniku. Cico 1. Najmlajši nogometaši U-10 nadaljujejo z odličnimi rezultati Jesenski del prvenstva v MNZ Ljubljana so kamniški najmlajši nogometaši U-10 zaključili na drugem mestu z enim samim porazom, pa še ta je bil posledica neugodnih okoliščin. Tekmo so morali odigrati v nočnem terminu na umetni travi, kar pa je bilo za naše nogometaše čista novost. Tudi med zimskim premorom pa fantje ne počivajo. Trenirajo dvakrat tedensko v različnih telovadnicah v Kamniku. Poleg tega sodelujejo v zimskih nogometnih IS ligah v Ljubljani in Komendi. Povsod dosegajo odlične rezultate, ki jih bomo objavili, ko bodo lige zaključene. Udeležili so se tudi treh zimskih dvoranskih turnirjev. Najprej v Kamniku, kjer so po trdem boju osvojili »le« drugo mesto. Nato so tekmovali v Ljubljani na turnirju RIN (rad igram nogomet), ki ga organizira NZS (Nogometna zveza Slovenije), kjer so se brez poraza uvrstili v polfinale tekmovanja na področju cele Slovenije. Na povabilo NK Mežica pa so sodelovali tudi na turnirju na Koroškem. Kljub prijaznosti domačinov jim naši nogometaši na igrišču niso prizanašali. Turnir so osvojili brez izgubljene tekme in zato dobili čudovit pokal, ki bo sedaj krasil prostore NK Kamnik. Tudi najboljši igralec turnirja je po izboru prisotnih trenerjev iz kamniške ekipe in sicer Andrej Urankar, za kar je dobil lepo medaljo. Na tem mestu velja omeniti tudi prizadevnost staršev, ki si kljub ostalim obveznostim vedno najdejo čas, da prevažajo otroke povsod po Sloveniji. To pa je povezano tudi s stroški, saj NK Kamnik zaradi omejenih finančnih sredstev ne zmore pokrivati vseh stroškov. NK Kamnik ima namreč osem selekcij, od najmlajših cicibanov do veteranov (kar pomeni okrog 200 članov), za katere mora skrbeti. Kljub temu so se v klubu skupaj s starši odločili, da fantom v mesecu marcu omogočijo spomladanske nogometne priprave v Piranu, da bodo čim bolje pripravljeni za nadaljevanje sezone. To je tudi nagrada za , marljivo delo in odlične rezultate. Na koncu pa ne smemo pozabiti na strokovno vodstvo. Oko Ostrež Frenka je tisto, ki budno pazi na vsak korak mladih »fuzba-lerjev«, čeprav je ves čas razpet med službo, družino in nogometom. Nemajhno delo pa opravi tudi njegov pomočnik in tehnični vodja Keranovič Senad. Ne morem si kaj, da ne bi zapi- sal: »Bravo mulci, le tako naprej!« Pa še to. Vsi ljubitelji nogometa ste spomladi vljudno vabljeni na nogometne tekme na stadion v Mekinje, da si v živo ogledate vragolije mladih nogometašev, pav tako so vabljeni vsi otroci, ki bi radi spoznali čare nogometa, da se nam pridružijo. Peter NK KAMNIK NAKUP BREZ POLOGA. PRVI OBROK ČEZ POL LETA. www.peugeot.si Pohitite! Peugeot 206 STYLE z bogato serijsko opremo (ABS. 4x zračna blazina, ročna klimatska naprava, električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali, električni pomik prednjih stekel, centralno zaklepanje z daljinskim upravljanjem, deljiva zadnja klop, stilski paket - športna zunanjost, meglenke...) le še do 28. feburarja 2006. UŽITEK V DOVRŠENOSTI. BOSCH sil BLANCO Sariston SIEMENS ., -v J# 206 | Poraba - kombiniran način vožnje: 4,3 - 8.6 I/100 km. Emisija CO,: 113 - 204 g/km. Slika Je simbolična. Ponudba velja za vsa vozila dobavljena do 28.2.2006. * Cena velja za 206 STYUE 1.4 (3V). RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje www. rodex.si, 01/722 81 31, 722 77 98, 722 88 68 TOVARNIŠKE CENE! največja ponudba kuhinj svetovnega proizvajalca newform 430 novih elementov popolna prilagoditev vašim meram popolni računalniški izris • vodila BLUMOTION brezplačna — .... dostava C y StOVE^jUj, Stojijo z leve proti desni, tehnični vodja Keranovič Senad, Klopčič Robert, Hokič Deniel, Urankar Andrej, Kočar Primož, Keranovič Aladin, Avdič Seid, Martič Matej, Komatar Nejc, Vuk Boris, trener Ostrež Frenk, čepijo: Strajn Luka, Žibert Matic, Bergant Tilen, Bilič Mišo, Alilovič Anel, Bergant Klemen, Kneževič-Holcer Mark. Na sliki manjkajo Hribar Klemen, Rovšek Jure, Dedič Enes ter Sabotič Denis. Z vero in s pozitivnim pristopom oblikujem svoj danes in se oziram v jutri Nadaljevanje s strani 11 Tri leta in pol sem kuhala in nosila hrano ostareli vaščanki. Potem pa sem se odločila poiskati še dodatno zaposlitev. Oglasila sem se na Centru za socialno delo in jih povprašala, če poznajo koga, ki bi potreboval pomoč v gospodinjstvu in pri oskrbi. Tako so se mi po posredovanju omenjenega centra najprej oglasili ljudje, ki so potrebovali pomoč zaradi bolezni in ostarelosti. Sčasoma pa so se oglasili še drugi ljudje, ki so potrebovali pomoč. Potem ste ponovno zboleli... Pred dvema letoma se mi je precej poslabšal vid in pri pregledu so ugotovil tumor. Sledila je operacija, obenem pa so mi morali odstraniti oko. Obsevanje in kemoterapija na moje veliko veselje nista bila potrebna. Ob misli na tiste dni, ko sem bila zaradi začasne slepote odvisna od pomoči drugih, sem danes zelo vesela, da sem spet samostojna. Kako živite danes, pri svojih 78-tih? Vrnila sem se k delu. Šivati sicer ne morem več; ker pa so mi priskrbeli povečevalno ogledalo z lučko, lahko spet berem. Prav tako je še nekaj gospodinjstev, kjer potrebujejo mojo pomoč in kamor zahajam ob dopoldnevih. Ker sem vselej rada obdelovala vrt in njivo, se pri tem tudi danes ne dam motiti. Med tednom skoraj vsak popoldan vrtnarim. Ob nedeljah rada pripravim kosilo za prijatelje ali sorodnike. Aktivno delujem pri Društvu onkoloških bolnikov Slovenije, kjer imamo redno organizirana predavanja o zdravem načinu življenja, najnovejših izsledkih na področju zdravljenja raka, včasih pa tudi skupaj kam gremo. Bodrimo obolele in jim pričujemo, da je bolezen z vero in pozitivnim pristopom mogoče premagati. Skupaj z mnogimi sočlani sem v organizaciji društva petkrat stopila na vrh Triglava, zadnjič pri 75.1etih. Bila so nepozabna doživetja, obenem pa so nam po sestopu na Kredarici pripravili zelo zanimiva predavanja. Zadnje je vodil g. Karničar, ki je govoril o svojem smučarskem spustu z Mo-unt Everesta. Ko se zaradi oči nisem več mogla udeležiti pohoda društva na Triglav, nam je društvo (sedmim članom) omogočilo polet na Triglav s helikopterjem. Tudi to doživetje hranim v posebno lepem spominu. Samostojnost mi pomeni veliko in popolnoma se strinjam s stališčem, da naj mladi živijo svoje življenje, v katero naj se starejši ne vtikajo. Tega se trudim držati tudi v odnosu do hčerine družine, s katero živimo v isti hiši. Pred časom sem v časopisu prebrala misel, ki popolnoma opisuje moj pogled na sožitje generacij. Neka tašča je spraševala, kako pogosto naj obiskuje sinovo družino. Strokovnjakov odgovor se je glasil: »Ne prepogosto - in kratki bodite, govorite pa tedaj, kadar vas kaj vprašajo.« Poznate mnogo naravnih zdravil? Ob dveh resnejših kirurških posegih si pri ohranjanju zdravja pomagam z mnogimi naravni- mi zdravili, za katere sem izvedela na predavanjih, od znancev ali pa sem o njih prebrala. Sodelavka, ki me je obiskala pred prvo operacijo, mi je prinesla recept za 6 - tedensko kuro z domačim zdravilom iz sveže zmlete rastline aloe vere z nekaj dodatki.To kuro odtlej naredim vsako leto in čutim, kako je blagodejna za celo telo, med drugim tudi za želodec. Prepričana sem tudi v blagodejnost zdraviliške vode, v kateri se danes kopajo obiskovalci Term Snovik. Spominjam se smešne prigode, ko sem si, tedaj še zaposlena, zdravila razširjene notranje žile z nekajminutnim gibanjem po termalni vodi. Ta je tedaj prosto iztekala na travniku v vasi Vaseno in pri tem naredila majhno jezerce. V tednih te kure sem popoldan ob vsem ostalem delu na hitro tekla do omenjenega jezerca ter tam nekaj minut v vodi telovadila. Nekoč pa me je pri tem že ujel mrak. Ker se mi je mudilo, sem zatopljena v svoje misli hitro zabredla v vodo, ne da bi pri tem opazila, da so v jezercu že bili neki ljudje. Bili so tiho. Ko sem se prebudila iz svoje zamiš-. ljenosti, sem se nenadoma zavedla, da nisem sama; v trenutku sem skočila iz vode, pa brž tekla domov. Šele čez nekaj let mi je ob kolinah pri hiši mesar razodel, da je bil med tistimi postavami tudi on. Opravljali so delo v bližini in so se prišli v jezerce umivat. Moj nenadni odhod tistega večera, je požel veliko smeha! Tudi sama sem se mesarjevemu pojasnilu iz srca nasmejala! Povedati pa moram, da je omenjena kura res pomagala in odtlej nimam več težav z bolečimi notranjimi žilami. Termalno vodo tudi redno pijem, ker verjamem, da ima blagodejni učinek. Zdi pa se, da to moje mnenje podpirajo Med kegljači Igralke Ete zmagale v gosteh Kamničanke so v 12. krogu 1.B. državne lige zmagale v gosteh pri Radenski iz Radencev. S to zmago so ohranile 3 točke prednosti pred Postojnčankami za preboj v 1.a ligo. Kamničanke so z 3223 podrtimi keglji najboljše vtem kolu. Med igralkami Ete je najbolj izstopala Simona Hren s 575 podrtimi keglji. Sledile so ji Joži Šuštar s 547, Damjana Pirman s 533 in Majda Lužar s 532 podrtimi keglji. Moška ekipa je gostovala v Kranju pri Siliko in izgubila z rezultatom 2:6. Druga ekipa Calcita je v predzadnjem kolu rednega dela zmagala doma s Škofjeloča-ni s 7:1. Medtem, ko druga ekipa vodi v medregijski ligi, je prva ekipa na sredini lestvice z 12 točkami. V občinski ligi pa so Obrtniki na derbiju 11. kola premagali ŠD Sotesko 7:1. Tako vodijo na lestvici sedaj ŠD Soteska in Eta z enakim številom točk, sledijo jim Mladinci, Društvo upokojencev in Obrtniki. Drugi del lestvice pa začne Calcit pred Zarjo, Zarjo elektroniko, Alu Alprem, na zadnjem mestu je Kam bus. Rezultati 11. kola Bi pol - Eta 0:8, Calcit -Mladinci 3:5, Alu Alprem: Zarja elek. 3:5, Kam Bus : Zarja 3,5:4,5, OOZ : ŠD Soteska 7:1. Kegljaški klub Kamnik Leon Pirman mnogi ljudje, kajti ob izviru vode je pogosto potrebno čakati v vrsti tudi do pol ure! Po priporočilu uglednega dr. Bronsa, ki se je uspešno ukvarjal z zdravljenjem raka, vsak dan pijem žajbljev čaj, ki vre natanko 3 minute. To je staro in preizkušeno zdravilo proti pojavu raka. Zaradi sklepne revme sem imela hude bolečine v rokah. Uspešno sem jih odpravila z Bronsovo metodo: 21-dnevni popolni post ob pitju čajev in posebnih zelenjavnih sokov. Z denarnim prispevkom po svoji moči rada pomagam ljudem, ki jih je zadela nesreča, zato v časopisu redno sledim tovrstnim pozivom humanitarnih organizacij. Opažam, da je tudi pri nas, ne le v državah nerazvi- tega sveta, mnogo ljudi še kako potrebnih tovrstne pomoči! Imam mnogo idej za organizacijo raznih tečajev npr. kuharskega, kjer bi dekleta in žene naučili kuhati po starih slovenskih receptih, pa tudi same organizacije gospodinjstva. Zdi se mi, da danes gospodinjskega dela ne cenimo dovolj. Prepričana sem, da je eden od virov zdravja tudi na tradicionalen način pripravljena preprosta hrana. Verjamem, da delo lahko škoduje, če te pri tem spremlja slaba volja; če pa delaš z dobro voljo, nikakor ne more škodovati! Držim se železnega pravila: dokler bom zmogla, bom delala in se ne bom ustavljala! Pogovarjala se je VESNA LAKNER Košarkarji Calcita Mavrice imajo le še teoretične možnosti za osvojitev naslova prvaka Kot smo napovedali, je bil konec januarja in začetek februarja že odločilen za končno uvrstitev naše ekipe v sezoni 05/06 v 3- SKL. V 12. krogu so se pred polno kamniško halo (po nekaterih ocenah naj bi tekmo spremljalo okrog 350 gledalcev) domači košarkarji CALCITA MAVRICE srečali z dotedanjo vodilno ekipo Trzina. Po napeti in borbeni igri skozi vso tekmo, kjer je bila v ospredju odlična obramba obeh ekip, so imeli domači igralci vse niti zmage v svojih rokah. Vendar pa jim borbeni Trzinci do zadnje četrtine niso dopustili občutnejšega vodstva. V zadnji četrtini pa so igralci CALClTA MAVRICE še bolj strnili svoje vrste in na koncu zmagali kar z 18 točkami razlike. Pohvaliti velja vse igralce za veliko borbenosti in nepopustljivosti. V naslednjem krogu so se Kamničani odpravili v goste k ekipi Jurij Plava Laguna in jo premagali s 50 točkami razlike. Končni rezultat je bil 54:104 v korist CALCITA MAVRICE. Nato pa je bil na vrsti 14. krog 3.SKL in odločilna tekma z ekipo Lastovka iz Domžal. Naj omenim, da je to druga ekipa K.K.Helios in že več let igra v različnih ligah. Pred nabito polno dvorano, kjer smo, obrisali prah mdi s pomožnih tribun, sta se srečali po mnenju mnogih najboljši ekipi v 3- SKL. Že v začetku tekme se je videlo, da se domači igralci zavedajo pomembnosti tekme, saj v igri ni bilo potrebne sproščenosti. Zunanji igralci so naredili kar nekaj nepotrebnih napak, prav tako pa so slabo izvajali proste mete. To pa so s pridom izkoristili gostje ter z nekaj trojkami naredili delni izid 20:12. Na koncu prve četrtine so igralci CALCITA MAVRICE še zmogli toliko volje, da se je prva četrtina končala z rezultatom 19:20, nato pa je prišel popoln razpad sistema. Drugo četrtino so gost je dobili s kar 28:14 in tekma je bila že skoraj odločena. V drugem polčasu so se domači igralci trudili, da bi razliko zmanjšali, a so imeli gostje vedno pripravljen odgovor. Občudovanja vreden je bil njihov met za tri točke, saj so jih skozi tekmo zadeli kar 14. Na koncu težak in boleč poraz domačih z rezultatom 71:92, ki jih je zelo oddaljil od tako želenega prvega mesta. Lokalni »kibici« so že takoj po tekmi videli ogromno vzrokov za poraz domačih. Po nekaterih mnenjih je bil kriv trener zaradi napačnega vodenja tekme (več bi moral igrati z visokimi igralci), spet drugi so videli premalo volje v igralcih ... Člani športnega društva Mavrica, ki se trudimo okrog košarke, pa smo le našli mdi svetlo točko. V zadnjih dveh domačih tekmah je bila športna dvorana po dolgem času polna gledalcev in lepo je videti, da se košarka spet vrača pod kamniške koše. Sezone pa kljub porazu še ni konec. V naslednjem krogu košarkarji CALCITA MAVRICE gostujejo pri ekipi Smlednika. Nato pa igrajo kar tri tekme doma: 18.2. s KK VIPAVA ob 19h, 25.2. s KK IZOLA ob 19.30h in 33. s KK FENOMENI ob 20h. Vljudno vabljeni! ROBERT PROSEN IZOBRAŽEVANJE KMETOV Vstop v EU od kmetov za opravljanje vrste kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti zahteva spremljanje in izvajanje ukrepov. Vsi ukrepi se morajo izvajati v skladu s sprejeto evropsko zakonodajo in zakonodajo na ravni države RS. Da kmetije lahko izvajajo določene dejavnosti in hkrati uveljavljajo kakršnekoli denarne pomoči, morajo vse predpise izvajati. Kmetijstvo je dejavnost, ki je močno nadzirana s strani inšpekcijskih služb na področju uporabe in ohranjanja prostora in pridelave zdrave hrane z namenom zaščite potrošnika. V zimskem času na enotah za kmetijsko svetovanje Kamnik za vsa kmetijska gospodarstva v občinah Kamnik, Komenda in Mengeš pripravljamo naslednja izobraževanja. 1. V četrtek, 23. februarja, v prostorih dvorane kulturnega doma v Komendi PREDSTAVITEV SUBVENCIJ V KMETIJSTVU V LETU 2006 ob 9.00 uri (u.d.i.a. Damjana lljaš, ing. kmet. Peter Berlec, u.d.i.kmet. Marta Kos) teme: Urejeni GERKI in subvencije, Novosti v letu 2006 glede na leto 2005, Evidence.. .elektronski vnos. Elektronski vnos se bo predvidoma pričel 1. marca. Kmetje, ki bodo v letu 2006 vlagali za katerokoli finančno pomoč, morajo imeti pred vnosom v celoti urejene GERKE, evidenco živali... itd. DOHODNINA IN KMETIJSTVO ob 10.00 URI , u.d.i.a. Vesna Velikonja, specialistka za agrarno ekonomiko pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana. Teme: Predstavitev zakona, novosti, davčne osnove iz kmetijstva, obdavčitev investicijskih podpor, rent, olajšave in oprostitve,evidence na kmetiji. 2. V petek, 24. februarja, ob 9. uri v prostorih Term Snovik O vrsti, obsegu, in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, u.d.i.kmet. Marta Kos. Kako do uspešne turistične kmetije ? u.d.i.a. Milena Kulovec, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Kaj si želijo turisti, ki obiščejo Kamnik in okolico ? Agencija za turizem in podjetništvo Kamnik. Vabljeni vsi, ki imate interes, možnosti in razmišljate o dopolnilni dejavnosti. Nova uredba prinaša na kmetije možnosti opravljanja novih dopolnilih dejavnosti. 3. V petek, 3. marca, ob 9. uri v prostorih Kulturnega doma Janko Kersnik v Lukovici Pridelava zelenjave za potrebe gospodinjstva, u.d.i.a. Ana Ogorelec, specialistka za zelenjadarsko pri Kmetijskem zavodu Ljubljana. Priprava sadik, mešane zasaditve, zdravo pridelati-zdravo uživati, vabljene gospodinje in ostali ljubitelji vrta. Vsa predavanja so brezplačna. 4. CERTIFIKAT ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI Eden izmed pogojev za opravljanje dejavnosti na kmetiji in njeno trženje je tudi ustrezna izobrazba. Vsi, ki za določene dejavnosti ne izpolnjujejo predpisane izobrazbe, lahko pridobijo certifikat. Število dejavnosti se veča, novosti najdete na spletni strani: http://www. nrDslo.org/Dodatkovnaha7a/ ksszs.asnx Na tej strani najdete tudi natančne kataloge standardov znanj in spretnosti ža posamezne dejavnosti. V kolikor bo med kmeti in kmeticami zadosti zanimanja bomo v letošnjem letu organizirali certifikatno izobraževanje na področju peke kruha: izdelovalec/izdelovalka kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalen način in pridelave in predelave zelišč. Prijave sprejemamo tudi za vse ostale dopolnilne dejavnosti na tel: 834 35 57, 041- 310-173, Marta Kos. 5 . Dobrote slovenskih kmetij 2006 Tradicionalna sedemnajsta razstava je osrednja predstavitev kulinaričnih dobrot, ki jih izdelujejo pridne roke slovenskih kmetov in kmetic. Letošnje ocenjevanje in razstava bo v času od 19. do 22. maja v Ruju. Na ocenjevanje in razstavo kmetje lahko pošljete krušne, mlečne, mesne izdelke, kis, suho sadje, sokove, marmelade, žganja, vina, marmelade, konzervirano zelenjavo. Prijave na tel: 8343557,041 310173, Marta Kos, sprejemam do 20. februarja. Dokazilo o izdelku je del dokumentacije za pridobitev certifikata. Vabljeni! KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana Izpostava Kamnik Vpis v malo šolo, osnovni in nadaljevalni tečaj ter agility bo potekal od ponedeljka, 6. 3., do srede, 8. 3. 2006, ob 18. do 20. ure na vadišču KD Duplica. Informacije: Milan: 041/213-596, Meta: 041/713-545; www.kd-duplica.com. kdduplica@gmail.com Tudi letošnje leto za veterane vojne za Slovenijo aktivno Program aktivnosti območnega zdmženja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik-Komenda temelji na treh osnovnih aktivnostih. Prva je delovanje organov zdmženja, kot sta predsedstvo območnega zdmženja, ki oblikuje program in skrbi za njegovo izvrševanje ter se povezuje z republiško organizacijo in dmgimi območnimi zvezami. Naloga predsedstva je todi, da svojim članom organizira možnosti, da se vsak četrtek skozi vse leto (izjemoma v juliju in avgustu) oglasijo na občini v sobi 14 in dobijo vse potrebne informacije o delovanju zveze in možnostih uresničevanja njihovih pravic. V to skupino lahko uvrstimo tudi udeležbo predstavnikov območne zveze in protokolarne enote s praporščakom na raznih proslavah in komemoracijah. Dmgo področje delovanja predstavljajo aktivnosti, ki jih za člane organizacije organizira predsedstvo. Med te akcije štejemo tekmovanje v veleslalomu, streljanje z malokalibrsko puško, dan članov območne zveze Kamnik-Komenda, obisk krajev, znanih po dogodkih iz osamosvojitvene vojne. Podobne so tudi aktivnosti v organizaciji republiške ali drugih organizacij veteranov, ki se jih člani lahko udeležijo s pretežno lastnim prevozom. Tretje področje pa je področje raznih pohodov in športnih tekmovanj, ki se jih udeležujejo tudi naše ekipe. Podrobnejši pregled je razviden iz terminskega koledarja. PROGRAM DELA ZVVS KAMNIK - KOMENDA ZA LETO 2006 JANUAR 26.01 Seja nadzornega sveta FEBRUAR 02.02 Seja predsedstva 23.02 Letni zbor članstva; vabljeni vsi veterani 24.02 Smučarsko tekmovanje, Osovje; vabljeni vsi veterani MAREC 11.03 Udeležba na glavnem zboru ZVVS; Mengeš, delegadja APRIL 01.04 Izbirno tekmovanje strelcev v Špitaliču MK puška; SD Veteran, vabljeni vsi veterani 08.04 Pohod po poteh Maistra v Kamniku, vabljeni vsi veterani Delovno srečanje sekretarjev OZ WS 15.04 Zbor enote za protokol, kontrola opreme in usposabljanje 22.04 Unec, Tradicionalni pohod po poti generala Maistra, vabljeni vsi veterani MAJ 04.05 Seja predsedstva 12.05 Dan ZVVS Kamnik- Komenda; Lovska koča Križ, vabljeni vsi veterani 20.05 Dan ZVVS RS GEOSS, vabljeni vsi veterani, prapor 27.05 Slov. Konjice, Veteranske športne igre JUNIJ 10.06 Slovenj Gradec, Veteransko srečanje ob 15.obletnici vojne za Slovenijo, vabljeni vsi veterani, organiziran bo prevoz 25.06 Dan državnosti, Otvoritev spominskega obeležja v Kamniku, vabljeni vsi veterani, prapor JULIJ 07.07 Pohod na Triglav, ekipa AVGUST 06.08 Pohod na Šipek, vabljeni vsi veterani 1 SEPTEMBER 02.09 Maraton S .V. Celje - Logarska dolina vabljeni vsi veterani 08.09 Obisk predsednikov OZVVS na Madžarskem 16.09 Kočevje, pohod v počastitev postroja 1 .br. SV-MORIS, vabljeni vsi veterani 21.09 Seja predsedstva 30.09 Hrastnik, Veteransko teniško prvenstvo dvojic, ekipa 30.09 Obisk kraja dogodkov 90/91; vabljeni vsi veterani, organiziran avtobusni prevoz OKTOBER 14.10 Golice, slovesnost pri spominskem obeležju, vabljeni vsi veterani 19.10 Ankaran, mednarodno tekmovanje v vojaških disciplinah, ekipa 26.10 Koper, Obletnica izgona zadnjega vojaka JLA iz Slovenije, delegacija 28.10 Spominska svečanost ob dnevu mrtvih, organizira Sever, 28. okt. delegacija, prapor 30.10 Dan mrtvih, Kamnik, delegacije in prapor NOVEMBER 23.11 Proslava ob dnevu generala R. Maistra, vabljeni vsi veterani DECEMBER 07.12 Seja predsedstva, 12.12 Srečanje predsednikov in sekretarjev OZ ZVVS 17.12 Kostavska planina, vabljeni vsi veterani Podrobnejše informacije so vam na razpolago vsak četrtek med 16. in 17. uro na občini Kamnik, pritličje, soba 14. Predsednik OZ WS Kamnik — Komenda Zvonko Cvek DOBROTA NI SIROTA Veliko pozitivnih odmevov in pohval je bilo izrečenih s strani obiskovalcev dobrodelnega koncerta Župnijske Karitas Nevlje, ki ga je 15. januarja letos prvič organizirala v Domu kulture Kamnik. Skoraj triurna prireditev z več kot osemdesetimi nastopajočimi je nabito polno dvorano navdušila, da so odšli domov duhovno in kulturno obogateni. Vsem nastopajočim se ob tej priložnosti tudi javno in iskreno zahvaljujemo za njihovo dobrodelnost. Prav pristnost in življenjska zgodba Janje Blatnik, ki je pri triintridesetih letih, še polna življenjske radosti in sredi načrtov za prihodnost, pristala na invalidskem vozičku, je ganila in presunila vsakogar. V knjigi črtic, ki jo je predstavila, je zabeležena tudi njena Dobrota ni sirota, sirota je tisti, ki ni dober. Z nastopajočimi in prireditvenim prostorom skorajda nismo imeli posebnih stroškov, zato je v blagajni od koncerta ostalo dobrih 200.000 sit dobička. Člani Župnijske Karitas Nevlje smo se na minulem občnem zboru odločili, da bomo sredstva podarili osebam, katerih preizkušnje so nas najbolj nagovorile. Delili smo jih na dvoje in tako pomagali invalidki Darinki Slanovec, ki je tudi aktivno sodelovala na koncertu, za pomoč pri kritju stroškov za zelo potrebno hišno dvigalo, ter družini Hribernik iz Preddvora z osmimi otroki, ki je v požaru izgubila očeta ter hišo z imetjem. Iskreno se zahvaljujemo tudi vam, dragi obiskovalci koncerta, saj ste do zadnjega kotička napolnili dvorano. Če nas boste tako podprli tudi v prihodnje, se sredi januarja naslednje leto zopet srečamo na dobrodelnem koncertu z novimi gosti. Župnijska Karitas Nevlje Darinka Slanovec (tretja z leve) je od predstavnic ŽK Nevlje prejela darilo za stroške dvigala. Na sliki spredaj Janja Blatnik. Če bi solza naša te lahko zbudila, nazaj bi se nam vrnil ti. Ostal vedno boš.z nami, ker tako te imamo radi. V naših srcih ti živiš, radosti se v nebesih veseliš. V SPOMIN 12. februarja je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, ati, ata, brat, stric, svak, tast in bratranec TONE GOLOB st. Iskrena hvala vsem, ki ga skupaj z nami ohranjate v lepem spominu. V žalosti: žena Mimi, sin Toni in hčerka Mojca z družinama ter drugo sorodstvo Podgorje, Kranj, Tunjice, februar 2006 Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 86. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta FRANČIŠKA RESNIK po domače Dominčkova mama z Velikega Rakitovca 5 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem podjetja Titan za izrečeno sožalje, podarjene sveče, denarno pomoč in darove za svete maše. Iskrena hvala dr. Logarjevi, patronažni sestri Marinki Resnik, gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni V. Rakitovec, Kokošnje, Mengeš, januar 2006 ZAHVALA Mnogo prekmalu nas je zapustila naša draga žena, mamica in hčerka METOHIJA HOMAR -JERMAN (1951 - 2006) Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni poslednji poti. Hvala duhovnikoma Pavletu Juhantu in Jožetu Tomšiču za opravljen pogrebni obred, pevcem DKD Solidarnost in pevcem Krt za zapete žalostinke in vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, denarne darove, nam izrazili pisna in ustna sožalja, darovali za svete maše in nam stali ob strani v težkih trenutkih. Iskrena hvala tudi zdravnikom in urgentni ekipi ZD Kamnik. Tolaži nas misel, da bo naša Sonja vedno z nami v naših srcih. Vsi njeni Kamnik, februar 2006 Matični podatki za januar 2006 SMRTI: - VODLAN ANTON, Kamnik, Čopova pot 1, upok., star 74 let - BERGUŠ PAVLA, roj. Ocepek, Nasovče 26, upok., stara 86 let - VRANKAR MARIJA, roj. Hribar, Rožično 1, upok., stara 96 let - PODGORNIK JANEZ, Mekinje, Cesta treh talcev 15, upok., star 73 let - ERZAR ANTON, Srednja vas pri Kamniku 40A, upok., star 67 let - SLAPNIK FRANČIŠKA, roj. Klemen, Špitalič 7, stara 86 let - RESNIK FRANČIŠKA, roj. Jeretina, Veliki Hrib 5, upok., stara 86 let Podjetje Kamnik-Schlenk d.o.o. Fužine 9, 1240 Kamnik objavlja prosto delovno mesto Kontrolor kakovosti 2 Pogoji: - kemijski tehnik (V. stopnja) - znanje tujega jezika (nemški ali angleški jezik) - poznavanje programskih orodij (Word, Excel) - zaželene delovne izkušnje POROKE: - PODOBNIK KLEMEN, Ljubljana, Dražgoška ul. 28, star 31 let in HLADE MARTINA, Križ 21, stara 28 let - KOROŠEC JURE, Mengeš, Rašiška c. 4, star 27 let in ČEBULAR SAŠA, Soteska 67, stara 23 let Zahvala za pomoč ob požaru V sredo ponoči, 1. 2. 2006, nas je v stanovanjski hiši v Godiču doletela huda nesreča, ki se hvala bogu, ni končala tragično. Pogorela nam je dnevna soba, uničena je tudi kuhinja. Ob tej priliki se iz dna srca zahvaljujemo gasilcem za hiter ter učinkovit odziv. Iskrena hvala vsem sosedom za nesebično in požrtvovalno pomoč. Prav tako ne smemo pozabiti družin Golob in Rode, vseh prijateljev, znancev, sodelavcev in vodstva podjetja Titan ter obrtnikov, ki so se hitro od- zvali ob sanaciji pogorišča. Iskrena hvala! Družina Spruk Telefon: ssmws RAČUNALNIKI nadgradnje - internet - instalacije kartuše in tonerji za tiskalnike mrežni in ostali povezovalni kabli - odstranjevanje virusov I Prodaja na obroke | TECH d.o.o., Ljubljanska c. 21e, KAMNIK (v obrtni coni Duplica) www.tech.si Spoštovani! 'Ko ob izgubi vašega L najbližjega ne veste kam, , | so vam naše usluge Inna voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve hitro, kvalitetno, s posluhom POGREBNIK POGREBNE STORITVE V Dvorje, d.o.o. DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 Ljubil si zemljo, polje in dom, prekmalu zazvonil Ti vaški je zvon. ZAHVALA V 76. letu življenja je tiho in brez slovesa odšel od nas dragi mož, oče, ded, tast, brat in stric JERNEJ RAK p. d. Gomzetov Nejce iz Porebra Iskreno se zahvaljujemo vsem našim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darove za svete maše, cvetje, sveče in denarno pomoč. Posebej se zahvaljujemo našim sodelavcem iz podjetja Svilanit d.d., Titan d.d., trgovini Tuš Metka, Komunalnemu podjetju Kamnik d. d., duhovniku za opravljeno pogrebno mašo in pevcem za zapete žalostinke. Hvala prav vsem, ki ste nam v dneh žalosti stali ob strani, ga v tako velikem številu pospremili na poti k zadnjemu počitku in še enkrat hvala vsem za darovane svete maše v dober namen, še posebej številnim sosedom iz Porebra/ Vsi njegovi Poreber, Sela, Špitalič, Stranje, Stahovica, januar 2006 Srce tvoje je zaspalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za večno bo živel. ZAHVALA V 80. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat in stric FRANC TONIN Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo njegovi zdravnici dr. Plavčevi, medicinski sestri in sosedi Emi in dobremu prijatelju Ferdotu Kernu. Hvala Društvu upokojencev Kamnik, pevcem za zapete žalostinke, trobentaču za tišino in gospodu župniku za opravljen obred. Še enkrat hvala vsem skupaj in vsakemu posebej, ki ste mu v življenju stali ob strani, ga obiskovali v času, ko so mu pešale moči. Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Februar 2006 Delo se sklepa za polovični delovni čas 3 mesecev z možnostjo podaljšanja. Pisne prijave z življenjepisom pričakujemo v 8 dneh po objavi na zgoraj navedenem naslovu. MALI OGLASI: INŠTRUIRAM matematiko in fiziko. Telefon: 723-81-57, 041/ 322-571. NUDIM varstvo otrok do 3. let na mojem domu Telefon: 040/ 469-474. IŠČEMO GOZDNE DELAVCE. Delo je na območju do 40 km izven Ljubljane. Če imate veselje do dela v gozdu, pošljite prošnjo z naslednjo vsebino (naslov, starost izobrazba in telefonska številka) na naslov: GOZD Ljubljana d.d., Tržaška cesta 2, p.p. 229,1001 Ljubljana. RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE za fizične in pravne osebe Ml IBCK0" d.o.o. Kamnik, Zikova ul. 4 tel.: 01/831-45-15, 031/305-451 PRVI MESEC BREZPLAČNO! STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik mncu srn umit momiH/uccm?! TEHNIČNA TRGOVINA gortnj«CEA/TEj^ *....' rmmmim Itr Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel/. 83-17-203 KONDENZACIJSKI SUŠILNI STROJ WTS981 79.900 SIT •MP3-USB PREDVAJALNIK od 7.840 SIT •VODOVODNE ARMATURE IB -10% BARVNI TELEVIZORJI od 19.980 SIT •ŠTEDILNIKI IN PEČI NA TRDA GORIVA (BLAGO IZ ZALOGE)-10% vec na www.pemecom.si AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI ■ BREZPLAČNA DOSTAVA KREDIT NA MESTU - NKBM, velja za vse banke KREDITI GORENJE 1+3 00 1+24, do 12 mesecev obresti podarimo! ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale telj 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9h-12h Ljudska Univerza Škofja Loka Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA UPRAVO razpisuje v Škofji Loki 1. letnik visokošolskega strokovnega izrednega študijskega programa UPRAVA Vpisni pogoj: opravljen zaključni izpit v kateremkoli srednješolskem programu, poklicna matura ali matura. INFORMATIVNI DAN bo v soboto, 25. 2., ob 12. uri, v učilnici 157 v Šolskem centru, Podlubnik lb, Škofja Loka Informacije: 04/ 506-13-80 Podlubnik la 4220 Škofja Loka www.lu-skofjaloka.si www.fu.uni-lj.si tel.: 04/506 13 00 fax: 04/512 08 88 Univerza na Primorskem FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER www.lu-skofjaloka.si razpisuje v Škofji Loki 1. letnik visokošolskega strokovnega izrednega študijskega programa MANAGEMENT Kandidatom za univerzitetni študij, ki zanj izpolnjujejo vpisni pogoj, priporočamo, da se vpišejo v visokošolski strokovni program, ker se bodo po zaključenem 2. letniku lahko prepisali na univerzitetni program. Vpis je možen tudi v 2. in 3. letnik -pokličite in pošljemo vam informativno brošuro. INFORMATIVNI DAN bo v sredo, 22. 2., ob 17. uri, v prostorih Ljudske univerze, Partizanska 1, Škofja Loka (bivša vojašnica) Informacije: 04/ 506-13-70 www.lu-skofjaloka.siwww.fm-kp.si Gradnja novih stanovanj in lokalov ob Ljubljanski cesti - stanovanja velikosti od 45 do 82 m2 Informacije In prodaja: UZ.INŽENIRING d.d., Vurnikova 2, Ljubljana, te* ‘ ®1 234 40 62, www.liz-inzenirlng.si LIZ INŽENIRING dd, Vurnikova 2. Ljubljana / ELECTA inženiring do.o„ rs&wtaJtg Mestni trg 8, Ljubljana •^rvnična trgo vir^ Ljubljanska 3/c, Kamnik telefon: 01/839 47 97 TV JVC 32H5 82cm,1OOhZ 16:9 POPOLNOMA RAVEN EKRAN ODLIČEN DESIGN 119.998 • BELA TEHNIKA • MALI GOSPODINJSKI APARATI • AVDIO VIDEO TEHNIKA . RAČUNALNIŠTVO • TELEKOMUNIKACIJE MONITOR LCD PRESTIGIO 17” P1710 - RESOLUCIJA 1280x1024 - SVETILNOST 300cd/m2 - KONTRAST 500:1 -VIDNI KOT 160x160 - ODZIVNI ČAS Sms -TEŽA 5kg -VELIKOST PIKE 0.264 mm Slušalke z mikrofonom in WEB kamera v kompletu samo 6.998 59.998 Računalnik Sistem MEDIA T2 - Osnovna plošča Biostar NF325-A7 (754 - nForce 3-250) vi ^ Procesor Athlon 64 - 3000+ ►>r -Pomnilnik 512 DDR 400MHz - FDD 1,44 - čme barve, - HDD 160 GB 7200/133 MAZTOR 8Mb - DVD pekač Pioneer 110 - črne barve - Grafika ATI 9800PRO-256MB (128 bit, RAM DAG 400 MHz) - 6-kanalni zvok, LAN 10/100 VEČNAMENSKA NAPRAVA (tiskalnik, skener, rotokopirec) 16.998 PRALNI STROJ SIEMENS WM 12A160 1200 OBRATOV ENERGETSKI RAZRED: A UČINKOVITOST PRANJA: A UČINKOVITOST OŽEMANJA: B PORABA VODE: 49I, PRILAGAJANJE PRANJA GLEDE NA VRSTO IN KOLIČINO PERILA, GLASNOST PRI PRANJU: 64db mm Ena kartuša z vgrajeno glavo za črnobelo in barvno tiskanje. Cena dodatne kartuše 4.998 MOŽNOST NAKUPA DO 24 MESECEV preko trajnika BREZPLAČNA DOSTAVA PO VSEJ SLOVENIJI! Odprto od 9h do 19h, ob sobotah od 8h do 13h. Ponudba velja do razprodaje zalogi TRGOVINA PRIJAZNIH UUDI IN UGODNIH NAKUPOV! : NOVI KATALoi TN2413NLNti Intel Celeron M 370 procesor (1,5GHz. 1MB L2 Cache) lnt^<8> 910GML chipset 5E:r~s , I________ '12MB (2x2S6MB) DDR2 Bms Trdi disk 40GB DVWvga . DVD-Duat DL -“/»cBnghtTMii ^00 wtth up to 128 MB "^icColor, N 10/100. 56Kbps modem ^Tune Wireless 802.11 g Ma&>cZon* Ltionbaterijd.4-ceHna Tehhotogi^ [\ 3xUSB2.0,Typell PCMCIA, rk teža 2,76kg UnuxOS 182.900 2x daljinski upravljale ..AMD iladilni 19.900 DVD-RWz!plMoBv, S-ATA 7200 Osnovna plošča Biostar NF4 4X-A [jeLN kartica 10/100 S/očna l^artica 6-kanalii :orpio red moNsterJ + Miška + WEB kamera 4-Žvočniki 2.1 lM990 ceiia z WlN XP Home SU 179.900 j j Si Mercator Center Kamnik vabi z veselimi dogodki in odlično ponudbo v petek. 17. februarja, ob 17. uri Otroška ustvarjalna delavnica LUTKE PRIPOVEDUJEJO Otroci, vabljeni na spoznavanje najrazličnejših lutk. Priučili vas bomo tehnike izdelave ročne lutke in tehniko animacije v soboto, 18. februarja, od 10. do 12. ure Zabavna prireditev s Podokničarjem in ansamblom ŠPICA v petek. 24. februarja, ob 17. uri Igrana predstava za otroke SNEŽAKI, SNEŽAKI, SNEŽENI MOŽJE v soboto. 25. februarja, ob 10. uri Zabavna pustna prireditev PUSTOVANJE UGODNA PUSTNA PONUDBA! <0 o o Novi katalog lahko dobite na www.e-misija.si Opravičujemo se za morebitne napake v oglasu. Pridržujemo si pravico do spremembe cen. Cene vsebujejo DDV in veljajo ob plačilu z gotovino V AKCIJI cena ob predložitvi oglasa samo 11.990 Laserski tiskalnik SAMSUNG ML-1610 Ločljivost: 600x600 dpi Hitrost tiskanja: do 16 str/min Pomnilnik: 2MB Ugodni Pogoji Obročnega Odplačevanja na 3, 6, 12 ali 24 mesečev E-misija d.o.o. Ljubljanska cesta 21d, 1241 KAMNIK Tel.: 01 830 35 31,32, 63 info@e-misija.si