TABORNIKI OCENILI SVOJE DELO
Na konferenci Zveze tabornikov občine Ljubljana Moste-Polje, Id je bila ob izteku leta 1983, smo taborniki ocenili opravljeno delo v zadnjih dveh letih. Na ustanovni konferenci ZTO. ki je bila 27. 2. 1981, smo začrtali pomembne naloge nadaljnjega delovanja in orga-niziranosti taborništva v naši občini. predvsem pa nalog občinske družbene organizacije kot nosilke in usklajevalke skupnih akcij.
Danes v ZTO združujemo pri-feližno 1000 članov vseh jtarostnih kategorij, kj delujejo v 5 taborniških enotah.
Najdlje deluje taborniški odred »ČRNl MRAV«, ki je bil ustanov-Ijen 1952. leta in šteje 290 članov, pokriva pa področje naslednjih kra-jevnih skupnosti: Zelena jarna, Moste, Selo, Kodeljevo in celotno področje Štepanjskega naselja.
Taborniški odred »PUGLED« je pričel delati leta 1975. vendar je delo v tej enoti za krajši čas zamrlo, v letu 1983 pa je ponovno zaživelo. V odredu, ki pokriva področje kra-jevne skupnosti Vevče — Zg. Kašelj in Zadvor djluje 150 članov.
Taborniški.odred »ZVEZDA« je bil uslanovljenleta 1977 in šteje 210 članov, ppkriva pa področje KS Polje. Noyo P.plje ter Zadobrova-Sneberje. '
Na podro^ift čfelotnih Jarš deluje
taborniški odrcd »JARSKI ODRED«. ki je bil ustanovljen leta 1978inimal80članov. Leta 1979je bil ustanovljen odred »RDECI ZALOG«, ki deluje na področju krajevne skupnosti Zalog in šteje 195 članov.
Kljub težavam, s katerimi se sreču-jemo v taborništvu, pa je teba pove-dati, da je našaželja imeti tabornike na celotnem območju naše občine, zato se že pripravljamo na ustanovi-tev taborniške enote v še nedograjeni soseski Nove Fužine. Čeprav ni pri-čakovati, da se bo taborništvo tako hitro razvijalo kot v prejšnjem ob-dobju, pa se vendar vse bolj kažejo potrebe po organiziranem delovanju ne samo mladih. ampak tudi tistih, ki so se s taborništvom ukvarjali v mla-dih lelih. Prav zato smo si v občinski taborniški organizaciji zadali nalogo. da se še bolj odprcmo in tesneje po-vežemo predvsem z zvezo sociali-
stične mladine. zvezo prijateljev mladine. druibenopolitičnimi orga-nizacijami in drugimi, ki jiitn jc do tega. da razvijemo takšno zrvezo ta-bornikov občine. ki ne bu samo po-vezovalee in usklajevalec dela tabor-nikov. ampak še bolj kot doslej akti-ven sub jekt na področju vzgojnega in družbenopolitičnega delovanja nas-ploh.
V obdobju od 1981. leta do danes so enote opravile vrsto nalog. ki smo jih načrtovali skupno, osnovni pro-grami taborniške organizacije pa so se izvajali v enotah samostojno.
Tako je bila v tem obdobju organi-zirana vrsta zimovanj. letnilh tabor-jenj. taborniških in športrrih tekmo-vanj, delovnih akcij pri svojjem delu pa smo skrbeli za negovanje in razvi-janje tradicij NOB. Posebmo pozor-nost smo posvečali vzgoji kadrov, zavedajoč se. da bo delo v ZTO uspešno le, če bomo imelli dobro usposobljene kadre.
1.  ZIMOVANJA
V obdobju 1981— 83 so e:note or-ganizirale vrsto zimovan) mned zim-skimipočitnicami. Polegsmuučanjaso udeležend    obdelovali   possamezna poglavja prdgrama. posebnoo še tista, ki se nanašajo na naravo v zzimskem obdobju. Lemo se je zimovaanj ude-ležilo okoli 120 članov. kanr je pre-cejšn je število. če upoštevarrmo težave pri najetju koč med zimskirrmi počit-nicami. Kljub temu so bila i;izvedena zimovanjav različnih krajih i Sloveni-je: na Veliki planini. v Javoorniškem rovtu, v Novi vasi. na Travnhi gori. na Glažuti. v Bovcu. v Stidraažici in v Martuljku
2.  LETNA TABORJENVJA
Enote so vsako Ieto rednoo organi-zirale taborjenja tako za svcoje člane kot tudi za vse tiste, ki so se j jim želeli pridružiti pri organiziranjerm preživ-Ijanju prostega časa med ppoletnimi počitnicami. Po izkušnjah, kki smo si jih taborniki pridobili pri i svojem delu. vemo, da je taborjennje naju-spešnejša oblika vzgoje mlacidega člo-veka v naravi. Kljub temu dda na ža-lost nimamo svojih lastnih l tabornih prostorov. smo se v pretekklem ob-dobju trudili. da kar najboljeje organi-ziramo in izpeljemo letna tabiborjcnja. Vsako leto je del počitnic p preživelo pod platneno streho okoli 30^00 udele-žencev. Glede na število člclanstva v naši občini je to sorazmernno malo, vendar se moramo zavedatati, da so enote materialno in kadrovsksko ome-jene, kajti vse delo na labojojrenjih je prostovoljno, pri tem pa so z> z rednim letnim dopustom omejeni pipredvsem starejši, ki vodijo taborne e izrrtene, le-te pa trajajo ixl 10 dni d'do 3 ted-nov. Kljub temu so bila tataborjenja organizirana in izpeljana v v nasled-njih krajih: Zabičepri Ilirskiki Bistrici, Bohinj. Nova vas, Kolpa. RRibno pri Bledu. Rakitna in Mnrtuljelck.
3. TRADICIJE NOB, LO IN DSZ
Negovanje tTadidj NOB in ohra-nitev pridobilev Ijudske revolucije je ena od osnovnih usmerilev tabor-niškega programa. Vse to se kaže skozi različne oblike dela. ki vsebu-jejo elemente obrambnega in zaščit-nega delovanja. Oblike, ki jih goji-mo. so večdnevni pohodi. nočni po-hodi. obiskovanje krajev. znanih iz NOB. orientacijska in taborniška tekmovanja, manifestativni pohodi. družbenopolitične manifestacije, itd. Pri tcm moram posebno poudariti vsakoletno organizacijo manifesta-tivnega Pohoda ob žici okupirane Ljubljane, ki jo izpeljemo taborniki za področje občine, kar vsekakor ni majhna naloga.
Skozi praktično izvajanje pro-grama se člani naučijo prenekatere veščine. ki pride do posebnega po-mena ob elementarnih nesrečah, kar smo taborniki v preteklosti tudi do-kazali (potres na Tolminskem. vaje CZ, vaja NNNP 83, itd.).
Enote so izvedle ali so se udeležile vrste akcij: Ilegalec, Titova štafeta. Pohod ob žici, STPM. občinski praz-nik. prazniki KS, Taborniki zbor — poTitovi poti. Glas svobodne Jelovi-ce, obrambni dnevi OS, zleti: ZTS in ZTJ. itd.
4. TABORNIŠKA IN ŠPORTNA TEKMOVANJA
V preteklem obdobju so se tabor-niki iz občine Moste-Polje redno udeleževali tradicionalnih taborni-ških teknlovanj širom po Sloveniji, kot so: občinska, področna in repu-bliška taborniška tekmovanja za MČ. TT in KK, lokostrelsko tekmo-vanje Zlala puščica, STPM, JTPM. različna orientacijska tekmovanja (nočna orientacija, Svobodna Jelovi-ca. Milovanovičev memorial. Posa-mično orientacijsko tekmovanje, Čičev memorial. itd). Pri tem pa so dosegli zelo dobre rezultate. saj so na tekmovanjih, kot so: Glas svobodne Jelovice. NOT, Milovanovičev me-morial itd.. v različnih kategorijah dosegli več prvih mest.
Taborniške enote se niso odrekle tudi čisto športnim tekmovanjem v lokostrelstvu, smučanju, sankanju. šahu. namiznem tenisu, odbojki, malem nogometu in še posebno krosu. kjer so merile moči vse kate-gorije članstva. Ker te panoge niso povsem taborniške, je bila kvaliteta na njih v glavncm na rekrcativni ravni.
5. DELOVNE AKCIJE
Tudi s to obliko dela želimo vzga-jati naše člane predvsem v odnosu do dela injim skušamo privzgojiti čut, da se le z delom lahko pridobi mate-rialno dobrino. ki jo potem koristijo vsi, ki so sodelovali pri akciji.
Delovne akcije so bile usmerjene
predvsem v urejanje prcistorov. kjer poteka redno taborniško dcio. ure-janjeBkolja v katcrem enote deluje-jo, zbiranje sekundarnih surovin. itd.
6. VZGOJA KADROV
Vzgoja kadrov v taborniški orga-nizaciji je bistvenega pomena za ne-pretrgaijo in uspešno delo, zato so cnotc in ZTO lcmu področju tlela vseskozi namenjalf veliko pozor-nost. Glede na to, da v poletnih me-secih ZTS organizira v Bohinju vrsto tečajev za taborniške kadre. so se enote odločile predvsem za to obliko izobraževan ja članov. Tako je tečaje za topografijo, življenje v naravi, va-ditelje lokostrelstva, načelnike enot. vodje družin in sodnike na taborni-ških tekmovanjih opravilo okoli 35 članov, ki so prevzeli odgovorne na-loge v odredih.
V okviru ljubljanske področne zveze in ZTO Lj. Moste-Polje so bili posebej organizirani tečaji za vod-nike MČ in TT. Te oblike izobraže-vanja se je v preteklem obdobju ude-ležilo okoli 40 tabornikov. ki danes zvečine vodijo delo v vodih.
Tudi odredi sami so vsaj enkrat na leto organizirali seminarje ozirt>ma srečanja vodnikov, na katerih so obravnavali in analizirali delo v vodih. Taka srečanja so še kako po-membna, kajti mladi vodniki (nji-hova starost je v glavnem od 13 do 17 let) pri svojem delu marsikdaj nale-tijo na »nepremagljive« težave. izmenjava izkušenj med njimi pa take težave v glavnem odpravi. Or-ganiziranje tečajev, posebno še vod-niških. mora ostati tudi v prihodnje osnovna naloga ZTO na področju vzgoje kadrov. Kvalitetnih kadrov je dovolj in škoda bi bilo. da se njihovo znanje ne bi prenašalo na mlajše.
Kljub izredno širokemu progra-mu, ki v okviru taborniške organiza-cije poteka skozi vse leto. in to zgolj na amaterski osnovi. taborniki ne moremo biti zadovoljni z načinom fi-nanciranja naše dejavnosti. Danes ZTKO Ljubljana Moste-Polje prav-zaprav pokriva samo našo športno stran udejstvovanja. vsa druga po-dročja pa so tako rekoč finančno ne-pokrita in moramo rešitve iskati sproti. in to na različnc načine. naj-večkrat v obliki prošenj na KS. DO in občinske organizacije. Le-tc so do sedaj vedno prtsluhnile našim teža-vam, vendar moramo v prihodnje najti bolj sistemske rešitve. Zavedati se moramo, da je večina odredov v občini zelo slabo opremljena, kljub temu da precejšen del skromnih sredstev. ki jih dobijo. namenijo za nujne taborniške rekvizite (kompasi, zemljevidi. šotorke. kurvimeter...), ki so nujno potrebni za tekoče izva-janje programa.
To je kratek opis opravljenega dela in poteka konfcroncc. na kateri smo laborniki izvolili tudi novo vod-stvo in organe zvcze tabornikov ob-čine Ljubljana Moste-Poljc tcr (na žalost sami) occnili, da smo opravili pomembne naloge. da pa jc teh v pri-hodnje še več. zato si žclimo več so-delovanja in pomoči.
JOŽE PETEK