liha ji vtck Četrtak
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: trst, Ulica Martiri della Libertži (Ul. Cominerdale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gotica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
Posamezna St. 35 lir
NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 — za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 359
TRST, ČETRTEK 13. JULIJA 1961, GORICA
LET. X.
O NAMERAVANI GRADNJI NOVEGA BEGUNSKEGA NASELJA V NABREŽ1NSKI OBČINI
Zakaj se pravzaprav upiramo množičnemu naseljevanju
Piccolo, Messaggero Veneto In Vita Nuova zahtevajo, naj gradbeno dovoljenje beguncem izda posebni prefekturni komisar - Senat odobril zakon o šolstvu, ne da bi upošteval naše glavne zahteve
Čeprav nam v zadnjem tednu tako vsedržavni italijanski kot svetovni položaj nudita dovolj snovi za razmišljanje, se v današnjem pregledu ponovno vračamo k vprašanjem, ki pobliže zadevajo slovensko manjšino, živečo v mejah italijanske republike.
V	središču pozornosti tukajšnje slovenske javnosti sta te dni zlasti dva problema: načrt gradnje nadaljnjih 268 stanovanj za istr-' ske begunce v bližini Sesljana na ozemlju devinsko-nabrežinske občine in odobritev zakona o pravni ureditvi slovenskih šol na Tržaškem ozemlju ter v goriški pokrajini.
O prvem vprašanju je javnosti že znano, da je podžupan prizadete občine konec prejšnjega meseca odbil Ustanovi julijskih in dalmatinskih beguncev prošnjo za gradnjo tako velikega števila stanovanj in se pri tem natančno ravnal po navodilih občinskega sveta, ki je o tej zadevi razpravljal na izredni seji z dne 23. junija.
Ob ta ukrep nabrežinskega podžupana Albina Škerka pa se nista spotaknila le naša stara znanca »Piccolo« in »Messaggero Veneto«, temveč se jima je pridružila tudi »Vita Nuova«, glasilo Ital. Kat. Akcije v Trstu. Naj takoj povemo, da vsi ti trije listi prihajajo do enakega zaključka, in sicer, da mora prefektura čimprej poslati na nabrežin-sko županstvo posebnega komisarja, ki naj namesto župana ali njegovega namestnika izda omenjeni ustanovi dovoljenje, da lahko prične zidati nova stanovanja za begunce.
PRISTRANSKO PISANJE
Vita Nuova je to zadevo obravnavala v številki z dne 8. t. m., ko je priobčila daljši članek s temle kričavim naslovom: »Skrajnost Južnih Tirolcev dobra šola tudi za Devin« (L’oltranzismo dcgli atesini ha fatto scuola a Duino). članek zasluži pozornost ne samo zato, ker odraža mišljenje tistih ita-fianskih tržaških krogov, o katerih je obče-/nano da imajo vpliv na politična in upravna o astva, marveč zlasti zato, ker po našem p rc s ta vi jja otipljiv primer pristranskega pisanja, pri katerem je slaba vera pisca članka očitna.
List namreč med drugim takole piše: »S strani večine (devinsko-nabrežinskega občinskega sveta op. ur.) je bilo rečeno, da načrt begunske ustanove sestavlja del raznarodovalnega načrta, ki naj bi bil v mislih vlade... Je potrebno izpodbijati takšne trditve? Bi ne bilo trebt; kljub temu bi želeli Pripomniti, da ne gre za drugo, kot da se premestijo osebe jz enega kraja v drugi kraj
iste pokrajine: iz vasi Padriče v tržaški ob čini v vas Sesljan v devinsko-nabrežinski občini.«
PROTI NASILNEMU RAZNARODOVANJU
Kot je znano, se Slovenci omenjene občine — in v tem jih odločno podpira vse naše ljudstvo — ne upirajo gradnji stanovanj zato, ker bi ne privoščili istrskim beguncem strehe, temveč samo zato, ker se s takšnim množičnim naseljevanjem umetno in namerno spreminja narodnostna sestava občine, tako da lahko že danes z matematično gotovostjo predvidevamo dan, ko bodo Slovenci postali neznatna in nepomembna manjšina na svojih rodnih tleh. Ker prošnja za gradnjo teh 268 stanovanj ni prvi in osamljen primer, temveč ima devinsko - nabrežinska občina prav v tem oziru že več izkustev, smemo povsem upravičeno trditi, da gre za raznarodovalni načrt, ki ni samo v mislih vlade, ampak se žal že več let dosledno izvaja.
VPRAŠANJE BREZ ODGOVORA
Če bi bila Vita Nuova nepristranska, bi utemeljitve, s katero je bilo odklonjeno
gradbeno dovoljenje, nikakor ne smela omalovaževati ter tako hudo podcenjevati, kot da gre za stvar, o kateri ni vredno razpravljati. Vprašati bi se morala, zakaj in čemu je bilo v zadnjem desetletju zgrajeno ribiško naselje v bližini šlivana v nabrežinski občini, ko je splošno znano, da v tamkajšnjih morskih vodah sploh ni rib? Odgovoriti bi nadalje morala, čemu je pri Sesljanu že bilo sezidanih kakih 125 stanovanj za begunce, če so ti v ogromni večini zaposleni v Trstu, se pravi 20 km daleč od svojih delovnih mest? Zastaviti bi si morala končno tudi vprašanje, zakaj Ustanova julijskih in dalmatinskih beguncev hoče zgraditi tolikšno število hiš, če danes ni in najbrž še dolgo ne bo prav nobene gotovosti, da bodo ti priseljenci dobili zaposlitve v industrijskih podjetjih v občini?
In nazadnje bi se morala Vita Nuova vprašati, ali imajo slovenski domačini, ki že več kot 1500 let bivajo v občini in so vedno tvorili ogromno večino prebivalstva, pravico, da tudi v bodočnosti sami upravljajo svojo občino in se hkrati branijo pred nasilnim poitalijančevanjem in raznarodovanjem.
Na takšnih osnovah je sodelovanje nemogoče
Toda glasilo tržaške Kat. Akcije vsa ta vprašanja enostavno obide in svoje bralce le pita z lažjo, češ da pri vsej zadevi gre le za premestitev določenega števila oseb iz Pa-drič v Sesljan. V resnici s takim pisanjem list kratkomalo brije norce iz Slovencev in iz njihovih najosnovnejših pravic.
Njegovo pisanje hkrati očitno preveva slaba vera, ker se skuša skrivati resnični namen množičnega naseljevanja v slovenske kraje in se kolonizacija naše zemlje opravičuje z ustavnimi določili, z nujnostjo industrializacije, s položajem italijanske, manjši-nč v Istri itd. In prav to namerno zavijanje dejstev je tisto, kar Slovenci najbolj zamerijo omenjenemu, vsaj po imenu, katoliškemu listu.
Zato če zdrava pamet in logika na tem svetu in v današnjem času še nekaj veljata, iz vsega, kar smo navedli, sledi, da sta na takšnih osnovah sporazum in politično sodelovanje med katoliškimi Slovenci in takimi italijanskimi katoličani kratkomalo nemogoča.
o šolskem zakonu
že v začetku smo omenili zakon o slovenskem šolstvu. V tej zvezi je treba poudariti,
da je omenjeni zakon odobrila tudi prosvetna komisija, ki deluje v okviru senata. Da postane pravomočen, je treba sedaj le čakali, da izide odlok predsednika republike in da je zakon objavljen v Uradnem listu. Besedilo zakona je ostalo takšno, kakršnega je odobrila poslanska zbornica. To pomeni, da gospodje senatorji niso v ničemer upoštevali opazk, ki so jih iznesli predstavniki naše manjšine in tudi slovensko časopisje. Za vse naše pripombe, ki gotovo niso bile postranskega pomena, so tudi člani senatne komisije, pa naj pripadajo tej ali oni stranki, bili gluhi in slepi. Boli nas zlasti, da so zakonodajalci prezrli Beneške Slovence in naše rojake v Kanalski dolini ter jim niso priznali pravice, da svoje otroke šolajo v materinem jeziku. Ugotoviti moramo nadalje, da niso bile sprejete določene naše zahteve, ki so se tikale predvsem besedila prvega člena zakona, po katerem je obstoj slovenskih šol odvisen dejansko le od vsakokratnega prosvetnega ministra, česar, kot smo že pisali v eni zadnjih številk, ne moremo odobravati.
Zaradi objektivnosti hočemo na koncu še ugotoviti, da takšnega nepopolnega zakon-(Nadaljevanje na 2. strani)
Razprava o nezaupnici vladi
RADIO TRST A
« NEDELJA, 16. julija, ob: 9.30 Slovenske zborovske skladbe; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »Tri sestre«, pravljica (Radislav Rudan - Saša Martelanc), igrajo člani RO; 12.15 Vera in naš čas; 14.45 Vokalni oktet »Planika«; 16.00 Popoldanski koncert; 17.00 Tvorni-ca sanj, obzornik filmskega sveta; 18.00 Turistični razgledi; 19.00 Nedeljski vestnik; 21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi: »Kralj Matjaž«; 22.00 Nedelja v športu.
• PONEDELJEK, 17. julija, ob: 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Iz del julijskih avtorjev — Illers-berg: Variacijo in fuga na Corellijevo temo za kla-vicembalo in godalni orkester; 19.05 Baletna glasba — Gounod: Balet iz opere »Faust«; 20.00 športna tribuna; 21.00 Puccini: »Gianni Schicchi«, opera v enem dejanju; 22.00 Nove knjige in izdaje.
« TOREK, 18. julija, ob: 18.30 Mihevc: Planeti, Vodopivec: Simfonična koračnica, Mirk: V deveti deželi. Orkester Ljubljanske Radiotelevizije vodi Uroš Prevoršek; 19.00 Glasbena skrinjica, oddaja za mladino (Gojmir Demšar); 19.30 Življenja in usode — Franc Orožen: »Margot Fonteyn«; 21.00 Za kulisami druge svetovne vojne — Saša Martelanc: »Nizozemsko tajno bojišče«; 22.00 Poezija starodavnih orientalskih ljudstev — Franc Jeza: »Armenska in georgijska poezija«.
• SREDA, 19. julija, ob: 18.00 Slovenščina za Slovence; 19.30 Zgodovinski sprehodi po tržaških ulicah in trgih — Drago Renar: »Via Tor San Loren-zo in Via San Scrgio«; 21.00 »Marsikaj v mesto Kotaču«, komedija v treh dej. (Aleksander Marodič), igrajo člani RO.
« ČETRTEK, 20. julija, ob: 13.30 Sodobne popevke;
19.30 'Na vakance — Beležka študentom na počitnice (Valiča Mavrič). Približno ob 21.45 Književnost — Martin Jevnikar: »Vladimir Pavšič — Bor in njegova Kritika«.
* PETEK, 21. julija, ob: 18.00 Italijanščina po radiu;
18.30 Mancinelli: Beneški prizori. Rimski simfonični orkester Italijanske Radiotelevizije vodi Pietro Argento; 19.00 Pianist Marjan Lipovšek; 19.30 Ob-Ictnica tedna — Rado Bednarik: »Četrt stoletja od izbruha španske državljanske vojne; 21.00 Gospodarstvo in delo; 21.15 Koncert operne glasbe; 22.00 Garibaldinski pisatelji: »Giuseppe Cesare Abba« (J. Seražin); 22.30 O slovenski klavirski glasbi — Janko Grilc: »Ivo Petrič in Pavle Merku«.
* SOBOTA, 22. julija, ob: 14.45 Sestanek z Jelko Cvetežar in Marjanco Deržaj; 15.30 Tržaški obiski: »Sveti Ivan«; 18.30 Iz del slovenskih skladateljev — Srebotnjak: Trije samospevi, Trije preludiji za harfo, Mati za glas in orkester; 19.00 Operne uverture in medigre: 19.30 Žena in dom; 20.40 Celjski komorni zbor: 21.00 »Rdeča čelada«, radijska igra (U. Ronfani - Vinko Suhadolc), igrajo člani RO.
TEDENSKI KOLEDARČEK
16. julija, nedelja: 8. pobink., Karmelska M. b.
17. julija, ponedeljek: Aleš, Marcelina
18. julija, torek: Kamil Lelijski, Miroslav
19. julija, sreda: Vincencij Pavelski
20. julija, četrtek: Marjeta, Elija
21. julija, petek: Danijel
22. julija, sobota: Lovrenc
NOV PROFESOR TELOVADBE
Na višjem državnem zavodu za telesno vzgojo v Rimu je prejšnji teden z uspehom položil zaključne izpite g. Stanko Kojanec iz Nabrežine. Novemu profesorju za uspeh iskreno čestitajo prijatelji n znanci. Čestitkam se pridružuje uredništvo Novega lista.
—0—
Ravnateljstvo DRŽAVNE NIŽJE INDUSTRIJSKE STROKOVNE SOLE s slovenskim učnim jezikom v Trstu opozarja Starše, da vpisovanje učencev za prihodnje šolsko leto 1961/62 poteka takole: za I. razred do vključno 25. julija in za II. ter III. razred do vključno 25. septembra t. I.
— 0 —
Ravnatelji vseh NIŽJIH SREDNJIH ŠOL obveščajo starše, da je rok za vpisovanje v 'I. razred Državne srednje šole, Industrijske in Trgovske šole ter vseh strokovnih tečajev do 25. julija za učence,-'ki so izdelali V. razred osnovne šole.
Danes se v poslanski zbornici zaključi razprava o nezaupnici Ital. socialistične stranke Fanfanijevi vladi. Medtem ko pišemo, še ni natančno znan izid glasovanja o resoluciji socialistov, a je že sedaj gotovo, da bo odklonjena z večino glasov, ker so se vse stranke, ki podpirajo sedanjo vlado, izrekle proti njenemu sprejemu.
O nezaupnici vladi je prvi govoril socialistični prvak Nenni, ki je med drugim poudaril, da je Fanfanijeva vlada izpolnila nalogo, ki jo je prevzela po padcu Tambronijeve vlade, in da mora zalo odstopiti. Fanfanijeva glavna naloga je po mnenju socialistov bila, da po dogodkih lanskega julija spet vzpostavi demokratično zakonitost. Drugi vzrok, ki po Ncnnijevem mnenju opravičuje nezaupnico, je v tem, da med strankami, katere podpirajo Fanfanija, ni soglasnosti niti v glavnih vprašanjih, zaradi česar je vlada nekako ohromljena v svoji dejavnosti, kar nikakor ni v korist države. Nenni je nadalje spomnil poslance na izjave odgovornih osebnosti po Tambronijevem padcu, iz katerih je izhajalo, da je Fanfanijeva vlada začasna in da bo po jesenskih upravnih volitvah odstopila.
Socialistični voditelj je na koncu govora poudaril, da bi program nove vlade moral obsegati tele glavne točke; ureditev vprašanja šolstva, ustanovitev avtonomnih dežel,
MILIJARDE V ZRAK
Boj za polet v vesoljstvo in za njegovo obvladanje ni samo tehničnega značaja, marveč terja tudi vedno večjo možgansko delavnost in požira vedno več milijard. Kcnne-dyjeva vlada se je odločila, da nakaže odboru za vesoljske polete v letu 1962 eno milijardo 784 milijonov dolarjev. Novi proračun kaže velikanski napredek v primeru s tistim za časa Eisenhovverjeve vlade, ki je v te namene predvidevala le 700 milijonov dolarjev.
NASA, ameriški odbor za kozmične polete, ima torej več kot tisoč milijard lir na razpolago. Ima pa nalogo, da še pred koncem tega leta, na vsak način pa pred novim sovjetskim poskusom, izstreli trodelno raketo na luno in da tam pristanejo tudi prvi kozmični letalci. NASA je za sedaj rešena finančnih skrbi, nima pa še dovolj možganskih delavcev. Zato je razpisala natečaj za nabor 6000 prvovrstno usposobljenih tehnikov in inženirjev. Doslej so namreč mladi znanstveniki raje šli v zasebne službe, ki so jim nudile tudi dvojno plačo v primeri z državno. Sedaj pa bodo ponudili znanstvenikom pri teh poskusih prav astronomske plače.
POPOVIČ V MOSKVI
Jugoslovanski tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič sc mudi s posebnim odposlanstvom že več dni v Moskvi. Obisk je sicer uradnega značaja, a do kakih obveznih političnih dogovorov najbrž ne bo prišlo, čeprav bo Popovič izmenjal misli s sovjetskimi kolegi o splošnem političnem položaju. Dejstvo je, da je približevanje Albanije h Kitajski ublažilo prejšnjo mrzloto Sovjetske zveze do Jugoslavije. Popovič je s spremstvom obiskal zanimivosti v Leningradu, včeraj pa znamenitosti sovjetske prestolnice.
izposlovanje zakona proti monopolom ter zakona o gradbenih zemljiščih. Zagovarjal je nadalje potrebo, da bi Italija vodila bolj nevtralno zunanjo politiko.
Za Nennijem je govoril tajnik socialnodemokratske stranke Saragal, ki je naglasil, da njegova stranka ne more glasovati za nezaupnico, kajti, če pade Fanfanijeva vlada, pridejo na oblast desničarji. Saragat je tudi ostro napadel socialiste, češ da so oni krivi, če Italija še nima sredinsko-levičarske vlade. Nennijevcem je nadalje očital tesno povezavo s komunisti v sindikatih in v mnogih občinskih upravah, kar je glavna ovira za sodelovanje med socialisti in ostalimi strankami sedanje vladne večine.
VESOLJSKA SILA
V	sredo teden se je pridružil med redke države, ki so že spustile rakete v osvetje, tudi mali Izrael v Palestini. V zgodnjih jutranjih urah so s tajne točke na svoji sredozemski obali pognali v ozračje prvo raketo. V višini 80 km je predrla ionosfero. Sestava rakete in pogonsko sredstvo presegala po izjavah izraelskih znanstvenikov vse dosedanje tehnične dosežke. V kratkem bo švignil v osvetje drugi izraelski izstrelek, ki bo nosil v konici elektronske naprave za oddajo znanstvenih opazovanj. Ce pomislimo, da so največji znanstveniki kozmičnih poletov prav Judje kot Einstein in Pontccorvo, si,- ne smemo čuditi, če bo mala židovska republika prekosila velike države tudi na tem polju.
NI ŠE MIRU
Alžirijo je ta teden zajel spet nov val napadov in sabotažnih dejanj. Podtalno gibanje OAS francoskih skrajnih nacionalistov je v začetku tedna izvršilo deset atentatov v različnih alžirskih mestih. Padli sta dve smrtni žrtvi, deset je pa težko ranjenih. Med temi je tudi Ali Khodja, vodja alžirskih mo-hamcdancev, ki je že sedmič ušel kroglam napadalcev.
Na alžirskih poljanah je izkrvavelo tudi dosti francoskih vojakov. Oti 1. novembra 1954 do 31. decembra 1960 jih je padlo v bojih 10.200, drugih 5000 je zgubilo življenje v zasedah, ranjenih je pa skupno 23.200.
0 množičnem naseljevanju_
(Nadaljevanje s I. strani)
skega besedila niso odobrili Je poslanci in senatorji vladnih strank, marveč tudi komunistični in socialistični parlamentarci. Sodimo, da s takim ravnanjem levičarski poslanci in senatorji niso izpolnili obljub, ki so jih čestokrat dali Slovencem, in zlasti niso izpolnili svoje dolžnosti do tisi ih Slovencev, ki so organizirani v njihovih strankah ali ki na volitvah zanje glasujejo.
To dejstvo pa bo gotovo imelo svoje posledice v bodoči politiki slovenske manjšine v Italiji.
—0—
ČESTITAMO
Na vseučilišču v Ferrari je pred kratkim promoviral za doktorja pravnih ved g. Aljoša Logar iz Nabrežine. Novemu doktorju iskreno čestitamo.
Novi atentati na železniških progah
Spor med Italijo in Avstrijo se zaostruje
Nekaj dni proti koncu prejšnjega tedna se je že zdelo, da se položaj na Južnem Tirolskem pomirja. Ni bilo več slišati pokanja bomb in peklenskih strojev. V noči med ponedeljkom in torkom pa je spet zagrmelo, a tokrat ne na področju bocenske pokrajine, kjer živi južnotirolska manjšina, temveč na meji med pokrajinama Verona in Tri-dent. Nekaj minut, preden je privozil brzo-vlak Miinchen - Rim, sta se na progi med postajama Dolce in Peri zrušila z velikanskim gromom dva električna opornika. Na mah je bil prekinjen ves promet. Potniki so skočili iz vozov, po železniškem nasipu pa so našli listke z napisi: »Danes smo prizanesli človeškim življenjem; prihodnjič ne bo tako. Bojevniki za svobodo Južne Tirolske.«
Oblastva so uvedla preiskavo, a doslej brez uspeha. Značilno pa je, da se atentatorji niso omejili na napad na progo čez Brenner, temveč so razširili svojo dejavnost tudi na železniški progi, ki iz Milana vodita v Švico. Tako so našli bombe ob vhodu v Simplon-ski predor in jih odstranili, preden so se razpočile. Zaradi teh atentatov so vsi vlaki na progah med Severno Italijo in Švico, Avstrijo in Nemčijo vozili z veliko zamudo, nekaj ur pa je bil ves promet prekinjen.
Zaradi teh široko zasnovanih atentatov je ministrski predsednik Fanfani brž sklical sestanek ministrov, ki so skupno proučili položaj ter sprejeli določene ukrepe, kateri naj preprečijo in zadušijo teroristično dejavnost v samem osrčju države. Sklenili so najprej protestirati pri avstrijski vladi proti nekaterim izjavam določenih avstrijskih osebnosti, ki po mnenju italijanske vlade opogumljajo izvrševanje terorističnih napadov. Italija za sedaj tudi ne bo odgovorila na zadnjo avstrijsko spomenico o Južnem Tirolu.
Za potovanje italijanskih državljanov v Avstrijo in avstrijskih državljanov v Italijo so ponovno uvedli potne liste z vizumi. Do-slej je v ta namen, kot znano, zadostovala osebna izkaznica, kar je seveda zelo poenostavljalo potovanje v dve sosedni državi.
Vlada je nadalje sklenila pozvati parlament, naj čimprej zaključi razpravo o zakonskem predlogu, ki med drugim predvideva, da se sme z navadnim upravnim aktom odvzeti državljanstvo osebam, katere so svoj čas optirale za Nemčijo in po končani drugi svetovni vojni spet zaprosile za italijansko državljanstvo.
Kot vidimo, se spor zaradi južnotirolske manjšine čedalje bolj zaostruje in že hudo zgraža same meddržavne odnose med Italijo m Avstrijo. Prva vidna posledica zadnjih a entatov in italijanskih ukrepov bo, da se to se ^olj zmanjšal dotok avstrijskih turistov v talijo. Ker določeni avstrijski krogi
znamenit kipar
Ivar Tregor je eden izmed na j večjih kiparjev na svetu. Po rodu je iz mešane rusko-poljske družine. Tzklesal je že 750 kipov najimenitnejših osebnosti, med temi Eisenho-tverja, Hruščeva, Kennedyja, Perona, Tru-jilla. Te dni je pa prejel naročila iz Vatikana. Izklesal bo velikansko soho papeža Janeza XXIII., katero bodo postavili v vatikanski muzej.
vrše živahno propagando v prid svojega stališča o Južni Tirolski tudi v Zah. Nemčiji, ni izključeno, da bodo tudi mnogi nemški turisti šli na počitnice v druge države, namesto v Italijo.
Kako se bo v prihodnjih mesecih spor razvijal, ni mogoče danes natančno predvidevati. Ne glede na to pa je že zdaj jasno, da tega manjšinskega vprašanja Italija ne more več podcenjevati in omalovaževati njegovega pomena, temveč ga mora čimprej proučiti z vso resnostjo.
Prav tako pa je tudi jasno že danes, da vprašanja ne bodo pravično in trajno rešili niti teroristični atentati niti policijski ukrepi in diskriminacijski zakoni, temveč samo pogajanja ter vsa tista miroljubna sredstva, ki jih imajo moderne države danes na razpolago za urejevanje vseh, še tako kočljivih in zapletenih sporov.
Kaj pa je spet to, bo nemara povprašal ta ali oni bralec ob zgornjem naslovu. Ime bomo kar brž pojasnili. Izvira iz grške besede hipnos, ki pomeni spanje, in paideia kar pomeni vzgoja ali učenje. Torej učenje v spanju 1
Tako učno metodo bi prav te dni pri maturah potrebovali naši dijaki z velikim haskom. Bistvo tega novega načina učenja, s katerim se že več let bavijo psihologi, pedagogi in zdravniki, obstaja v tem, da se nekomu v spanju nekaj rahlo prišepetava in vztrajno ponavlja. Na takšen način si dotič-ni, potem ko se zbudi, prišepetavano snov zapomni.
Ta učni način že zdavnaj uporabljajo v budističnih samostanih v Tibetu. Spečim novincem rahlo in ponavljaje šepetajo v uho obredne molitve in zakletve, nakar jih v budnem stanju natanko ponove. Pri ptičih so tudi opazili to možnost. Ptičarji žvižgajo kosom in kanarčkom izbrane melodije, kadar spijo; ko se živalca zbudi, pa lepo začivka v spanju dojeti napev.
Francoski profesor Diezende ima v St. Cloudu posebno šolo, kjer na tehnološki način proučuje te pojave. Poslužuje se posebnih električnih naprav, ki zaznamujejo ritem pri delovanju možganske skorje. S po-
Vojaška parada
V	nedeljo je Hruščev povabil vse tuje poslanike in vojaške atašeje k velikanski vojaški paradi na letališče Tukin pri Moskvi. Zbrala se je tudi množica pol milijona ljudi, ki so predvsem strmeli nad novimi sovjetskimi letali. Kazali so ogromne helikopterje, ki so prenašali cele hiše in jih odlagali kot žerjavi. Posebna letala, hitrejša kot zvok, so med poletom spuščala vodljive izstrelke, kar je bilo doslej mogoče le z oporišč na kopnem, še višji tehnični dosežek so pa Sovjeti pokazali z letali - maticami; med poletom reakcijskega letala švigne iz njegovega trupa drugo manjše.
Za zabavo ljudstvu so spuščali v zrak tudi majhne posnetke kozmičnih sputnikov. V zrak se je dvignil tudi Voslok, s katerim je poletel v osvetje Jurij Gagarin.
Poglavitni namen letalske parade pa je bil, dati poudarka zadnjim izjavam Hruščeva o oboroženem nastopu Sovjetske zveze, če ne bo Amerika popustila v berlinski zadevi.
močjo še drugih priprav preiskuje delovanje možganov v spanju. Ugotovil je, da so pri vsakem posamezniku določene dobe spanca, ko so možgani najbolj dojemljivi za šum in glas. Slušni čut ima med spanjem vedno določeno stopnjo budnosti. Znano je na primer, da se mlinar zbudi, ko neha klopotati mlinsko kolo. Dognati je pa treba, kako visoko frekvenco sme imeti zvok, da ga speči dojame, ne da bi se prebudil. Dognati najugodnejši čas in naj višjo možno frekvenco šumov pri vsakem spečem človeku, je osnova hipnopedične metode. S posebnimi napravami se more oboje dognati. Nato se z majhnim magnetofonom pod blazino ponavlja učna snov, katera se človeku med spanjem vtisne v možgane.
Pri poskusih v omenjeni šoli si niso nekateri dijaki celotne snovi popolnoma zapomnili, a ko jim jo je profesor v budnem stanju obravnaval, so jo že v prvi učni uri vso znali. Spomin je hitreje deloval, ker je tvarino že imel takorekoč v zalogi.
Vsi ti poskusi kažejo, da sc bo hipnopedi-ja ali učenje v spanju še razvijala in da ima velike možnosti. Ne bo sicer še tako, kot si mislijo lenuhi, da bodo kar spali in se vsega naučili, vendar bosta delo in napetost človekovih možganov olajšani.
REPENTABOR 1961
V	nedeljo, 16. julija (v primeru slabega vremena pa 23. julija) bo na Repentabru 12. slovenski tabor • Posvečen je slovenskemu domu • Slovenski oder bo igral Jalnovo igro
»DOM«,
preneseno na tukajšnja tla. Med odmori nastopijo mladi književniki, folklorna skupina in pevci.
Začetek tabora ob 16.30.
Na Repentabor in nazaj bodo vozili ta dan stalno avtobusi.
Postojna — nad mestom se dviga hrib Sovir z razvalinami starega gradu
Mipnopedija - nova metoda učenja
*,! Tvsfi/j
MATURE V TRSTU
Mature na višji realni in klasični gimnaziji ter na trgovski akademiji v Trstu se nadaljujejo z ustnimi izpiti. Na klasični gimnaziji so končali z izpraševanjem dijakov iz Gorice. Včeraj so začeli z izpraševanjem tržaških kandidatov.
V sredo so se začeli ustni izpiti na trgovski akademiji. Priglašenih je 47 kandidatov. Vsak dan pride na vrsto po pet kandidatov pri vsaki podkomisiji. Zato bodo izpiti trajali do 22. t. m. Pri izpitih vlada, kakor smo sc prepričali, mirno in resno vzdušje. Poleg rednih članov komisije izprašujejo določene predmete tudi dodatni člani.
Na učiteljišču so se izpiti končali v sredo. Lahko bi se bili že prej, a je eden izmed kandidatov na naglo obolel in mu je komisija dovolila naknadni rok.
Nabrežina:
SPET DVA PRERANA GROBOVA
V torek popoldne je nepregledna množica domačinov spremila k večnemu počitku 28-letnega Celestina Radoviča in 33-letnega Pina Basila, oba iz Nabrežine, ki sta v noči med soboto in nedeljo postala žrtvi hude prometne nesreče. Avto Fiat 600, ki ga je vozil Radovič, je na enem izmed ovinkov na cesti med Opčinami in Trstom zaradi prevelike brzine zašel na levo stran poti in z vso silo treščil ob avtomobil, ki je prav tedaj prihajal z nasprotne smeri. Za srečo je bilo to težje vozilo — Fiat 1400 — ker drugače bi bilo število mrtvih gotovo večje. V Fiatu 600 sta se poleg Radoviča in Basila peljala še 29- letni Leopold Gruden iz Nabrežine in 21,-letni Alojz Milič iz Repniča. Zaradi hudih ran je Basile umrl že med prevozom v bolnišnico, Radovič pa je izdihnil nekaj ur kasneje. Tudi njuna prijatelja sta huje ranjena, a sta že izven nevarnosti za življenje.
Vse tri potnike z drugega avtomobila so prav tako odpeljali v tržaško bolnišnico, a dva sta se že vrnila domov, medtem ko se bo tretji moral zdraviti približno poldrugi mesec. Vsi ti so doma iz Trsta.
Vest o tragični nesreči se je kmalu razširila po vsej spodnji tržaški okolici, kjer je bil Radovič znan kot mlad gradbeni podjetnik, ki je deloval zlasti na področju Devina in Sesljana. Basile je bil mehanik in šofer ter zapušča ženo in dva nedorasla otroka. Radovič ni bil poročen.
Ob prerani in tragični smrti dveh mladih vaščanov, ki je spravila v veliko nesrečo več družin in jim povzročila neizmerno žalost, se moramo vsi globoko zamisliti, kajti prometne nesreče so v zadnjih letih terjale odločno preveč mladih življenj. Mnogi mladeniči, ki se vozijo na motorjih in avtomobilih, se očitno ne zavedajo odgovornosti, ki jo imajo ne samo do svojega življenja, temveč tudi do življenja drugih in do svoje družine. Pomanjkanje čuta odgovornosti in neizpolnjevanje najosnovnejših človekovih dolžnosti sta namreč po našem dva glavnih vzrokov tolikšnih prometnih nesreč in tolikšne žalosti. Vse to pa je med drugim vprašanje vzgoje, ki očitno ni takšna, kakršna bi ustrezala današnjim časom.
Naj pokojnikoma sveti večna luč. Hudo prizadetima družinama in sorodnikom izrekamo globoko sožalje.
ZANIMIVI RAZSODBI
Prelekturni odbor (Giunta provinciale am-ministrativa) je pred dnevi proučil priziv, ki so ga nekateri demokristjani devinsko-nabrežinske občine vložili proti sklepu občinskega sveta, s katerim je bila potrjena izvolitev demokristjanskega kandidata dr. Giovannija Posarellija za občinskega svetovalca. Prefektura je potrdila pravilnost stališča, po katerem dr. Posarelliju ni bilo treba posebej izjavljati, da je pismen, če je hotel postati občinski svetovalec, ker je šlo med drugim za znanega zdravnika in povrhu še bivšega občinsekga referenta za zdravstvo.
Dr. Posarelli je, kot znano, na zadnjih občinskih volitvah kandidiral na demokristjan-ski listi in bil tudi izvoljen, a je hotel to funkcijo odložiti s tem, da ni izpolnil posebne izjave o pismenosti.
Podoben primer je bil tudi na Repenta-bru, kjer dva kandidata na manjšinski listi nista dostavila občinskemu tajništvu dokaza o pismenosti, ker sta hotela mesto svetovalca odstopiti dvema drugima kandidatoma. Prefektura je v tem primeru sprejela priziv proti potrditvi izvolitve kandidatov, ki nista dokazala, da sta pismena, ter razsodila, da njuni mesti zasedeta kandidata, ki sta prejela na volitvah največ glasov. Nova svetovalca sta tako postala učitelj Branko Lupine in kmetovalec Alojz Milič.
Dolina:
O JAVNIH DELIH V OBČINI
Na področju dolinske občine bo čez nekaj mesecev dovršena gradnja 30 stanovanj za delavske družine. Tako je bila pri Domju že sezidana ena ljudska hiša s 6 stanovanji, sedaj pa je v teku gradnja novega poslopja z 8 stanovanji; v Dolini pa so bile sezidane tri hiše s skupaj 12 stanovanji, medtem ko se sedaj postavljajo temelji nove hiše s 4 stanovanji. Vsa ta dela izvršuje Ustanova za gradnjo ljudskih hiš (IACP), ki je v ta namen nakazala okrog 70 milijonov lir.
Ta denar je bil določen na osnovi zakona za odpravo nezdravih in zasilnih stanovanj, tako da ima pri dodeljevanju stanovanj posameznim prosilcem odločujočo besedo posebna komisija, ki ji predseduje višji uradnik s prefekture, a občina ima v njej le enega zastopnika. Zato bomo videli, kakšno korist bodo od teh gradenj imeli strehe potrebni domačini.
Občinska uprava je pred dnevi poskrbela, da se je začel po nekaterih cestah obnavljati asfaltni tlak. Za la dela je iz gospodarskega načrta na razpolago poldrugi milijon. Tudi ustanova Selad izvršuje po raznih vaseh občine nekatera drobna, a važna dela, kot je na primer popravljanje cest in obcestnih zidov ter urejevanje kanalizacije. To de-
lo	je zlasti zato pomembno, ker se naše vasi in zaselki povečini nahajajo v gričastih krajih in neurja prečestokrat hudo kvarijo ce-
ste in vaške poti. Sedaj je pri ustanovi Selad zaposlenih skupno 27 delavcev, kar je vsekakor lepo število.
Cerovi j e:
BODO ASFALTIRALI POKRAJINSKO CESTO?
V	bližini vižovskega podvoza, kjer cesta Sesljan-Cerovlje prečka železniško progo, so že pred več dnevi začeli urejevati novo cestno progo, tako da bo kmalu zginil nevarni ovinek, ki je povzročil že več hudih nesreč. Podvoz je zelo ozek in do njega si doslej privozil, ne da bi mogel videti, če kdo prihaja z nasprotne smeri. Zadeva bo zdaj zasilno urejena, čeprav sodimo, da bi bilo treba podvoz prej ali slej razširiti, kar bi koristilo tudi prometu na cesti Sesljan - Vižovlje - Mav-hinje.
Nič pa nam ni znano, če namerava pokrajinska uprava cesto Sesljan - Cerovlje - Mav-hinje tudi asfaltirati. To delo je nujno potrebno, saj gre za edino pot, ki daleč v okolici ni asfaltirana. Domačo občinsko upravo pa bi opozorili, naj poskrbi, da se vsaj tu pa tam temeljito počistijo vaške poti in mali trgi. To delo bi bilo treba opraviti vsaj v poletnih mesecih, saj večkrat pride tudi v našo vasico kak turist.
tflouevuia
TIPANA
Malo je manjkalo, da se ni pripetila prav huda nesreča dvema dečkoma iz Prosenika. Šestletni Gino Bombardicr in njegov 1 l-letni prijatelj Jurij Skur sta se v nedeljo igrala na cesti pod vasjo. V jarku sta našla zaprto škatlo ter začela tolči s kamnom po njej. Sredi igre se je škatla — bila je odvržena stara ročna bomba — s strašnim treskom razletela. Drobci bombe so oba otroka hudo poškodovali po rokah in obrazu. Odpelja-
li	so ju brž v bolnišnico, kjer se bosta morala zdraviti več časa. Čudno je, da se še po tolikih letih najdejo na javnih krajih ostanki streliva; bomba je bila namreč nemškega izvora.
TEČAJI O MLEKARSTVU
Ob koncu prejšnjega meseca so se zaključili mlekarski in sirarski tečaji, ki jih je priredilo Kmetijsko nadzorništvo v mnogih krajih Furlanije in Beneške Slovenije. Pri nas so ti prepotrebni tečaji bili v občinah Centa in Podbonesec. Dobro je bil obiskan tečaj
v	črnem Vrhu. Tečajev so se udeleževali voditelji mlekarn in mlekarji; skupno jih je bilo 64. Strokovnjaki so jim predavali o kakovosti mleka, o izdelovanju masla in sira vrste »Montaž« ter o sirarsko-mlekarski zakonodaji. Na koncu so udeleženci polagali tudi izpite. Od prijavljenih jih je izdelalo 44. Obiskovalci so prejeli v dar tudi strokovne učbenike o vodstvu mlekarn.
SLENART
V	naši občini ni mnogo poljskih pridelkov, čeprav je mnogo vode. Saj pri nas lahko naštejete kar šest večjih in manjših vodnih tokov. Niso vse reke, a večji ter manjši potoki so le. Naši sosedje iz Šempetra nas zastran teh rek imenujejo kar Rečani; tega imena za nas ne uporabljajo drugi sosedje.
ŠTMAVER
Pri nas še vedno dela preglavice vprašanje cest. Še zmeraj so vse poti tako slabe, da se pritožujejo domačini in izletniki. Županstvo res skrbi, da jih delavci posipajo z gramozom, toda ta je le ostanek zdrobljenega kamenja, ki prihaja v poštev bolj za kake vrtne steze, ne pa za prometne poti. Vsak večji naliv ga odnese in potem so poti še bolj razorane kot prej. Čas bi bil, da se no-
vi	občinski svet pozanima tudi za nas, čeprav smo na zadnjem koncu goriške občine.
Tudi z vodovodom še ni vse v redu. Vodovodne cevi in napeljave so položene ob glavnih poteh. Hiše, ki se pa nahajajo bolj v stran, so še vedno brez vode.
V	Koničnem in po dolini ob Pevmici še vedno pogrešamo vodo oziroma si jo moramo zajemati iz vodnjakov. Vodovod je tudi tukaj že obljubljen, saj je hodil po hišah odposlanec z županstva in vabil gospodarje, ki so še brez vodne napeljave, naj napravijo prošnje. Videli bomo, kdaj bodo obljubam sledila tudi dejanja.
ŠTANDREŽ
Zopet smo izgubili eno izmed naših starih korenin. Za vedno nas je zapustila gospa Emilija Rijavec, vdova po ravnatelju Kmečke banke. Učakala je 76 let v vedncm
- Hannlbha d&Unu
No, ime je lepo, toda tiste bogatije na vodah bi pa včasih kar raje ne imeli, ker nam na splošno prinaša več škode kot dobička. Le vprašajte Mjeršane in Skrutovce, kolikokrat jim je voda že objedla njive in travnike, kolikokrat je že poplavila in uničila setev. Upamo, da bo vsega tega gorja kmalu konec. Na naši občini so se vendarle odločili, da se bodo lotili zelo potrebnega dela. Začeli bodo namreč kanalizirati dve najbolj nevarni reki, ki sta Arbeč in Kozca. Prva dela so se že začela in upajmo, da bodo še pred jesenskimi nalivi zaključena in da ne bodo že tako revni prebivalci gledali, kako jim odnaša voda delo njihovih rok.
STARA GORA
Letos prihaja k starodavnemu svetišču na Staro goro mnogo romarjev. Pri znani božji poti sredi Beneške Slovenije so letos marsikaj spremenili in izboljšali. Popravljena je tudi cesta, ki pelje v. strmih vijugah na vrh gore. Za večjo udobnost romarjev in obiskovalcev so uvedli tudi poletno avtobusno zvezo naravnost iz Vidma, s trga Vcnezia. Ob delavnikih odpelje avtobus ob 8.45 in se vrača s Stare gore ob 16. uri; ob nedeljah in praznikih pa vozi ob 6. in 8. uri in se vrača ob 12. uri.
ŠT, PETER
že pied nekaj meseci se je pripetil med telovadno uro na dvorišču šempetrskega učiteljišča tiagičen slučaj. Telovadni učitelj Al-do Jusič iz Ažle je vadil dijake v metanju diska. Med vajo je 16-letni dijak Galanda tako nesrečno vrgel disk, da je zadel sošolca Lenarta rurclla v sence. Fanta so prepeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu umrl. Oblastva so uvedla preiskavo. Ta teden je državni pravdnik prijavil sodišču našega vaščana Jusiča in dijaka, ki je metal disk kot kriva smrtne poškodbe nad dijakom Turello.
delu in skrbi za dom in družino, zlasti še po gospodarjevi smrti. Rajnica je bila zavedna ženska, mnogo je čitala. Dosti je pa tudi sama znala povedati iz svojih spominov. Velika udeležba pri pogrebu je pokazala, kako je bila v soseski spoštovana. Vsi domačini in hčerka profesorica Vida čukova naj sprejmejo naše sožalje.
PEVMA
Sicer je že minilo nekaj časa, a vendar se nam zdi umestno poudariti važnost dobro pripravljene šolske razstave v Pevmi. Naše gg. učiteljice so se z otroki res potrudile. Skoraj neverjetno se nam je zdelo, kaj vse pride iz marljivih šolarskih rok, če jim kdo da pobude in poguma. Lepo je tudi bilo, da so sodelovali vsi razredi. Gledali smo slike, vezenine, ročna dela in izrezljane stolpe, hiše, letala. Pozanimali smo se, kateri otroci so najbolj navdušeni za tako praktično delo. Dobili smo pojasnilo, da skoro vsi. Veliko zanimanje za ročna dela kažejo tudi taki, ki se v drugih predmetih bolj slabo odrežejo. Taki znaki kažejo, kam bi bilo potrebno usmeriti učence po končani osnovni šoli.
V nedeljo so imeli naši malčki lep dan. Pristopili so prvič k sv. obhajilu. Starši so hvaležni gospodu župniku, ki jih je za to slovesnost lepo pripravil.
ŠTEVERJAN
V nedeljo bomo obhajali naš drugi farni praznik sv. Mohorja. Stara navada je, da ga praznujemo bolj slovesno kot god prvega farnega zavetnika sv. Florijana. Letos bo običajna procesija odpadla, ker bomo imeli ta dan sveto birmo. Ob desetih se bo darovala velika maša, nakar bo sledilo birmovanje. Zakrament bo prejelo okrog 60 birmancev.
Ob tej priložnosti bi radi nekaj svetovali našim staršem in botrom. Nikar si ne delajte preveč stroškov za to priložnost. Saj birma ni za to postavljena, da pripravijo starši velikanske pojedine in da morajo botri seči globoko v žep za zlate ure ali zapestnice. To so samo razvade, ki dosti stanejo in celo zameglijo bistvo zakramenta. Naj ne bo torej tako kot v neki vasi lansko leto, kjer so orožniki ugotovili, da so stroški za vse birmovanje dosegli skoraj en milijon lir.
Med obredi v nedeljo bomo menda tudi slišali ubrano slovensko ljudsko petje, kar je pri nas že zginilo iz navade.
KRMIN
V nedeljo se je končala razstava pohištva in lesne obrti, ki je tvorila sestavni del kr-minskega tedna. Druge prireditve so se že zdavnaj končale, medtem ko je lesno-obrtna razstava vabila obiskovalce celih štirinajst dni. Vendar je bilo za to prireditev mnogo manj zanimanja kot druga leta. Letos je razstavljalo tudi manjše število podjetij. Kakor vse kaže, je bila razstava prirejena v preveliki naglici. Vodstvo tedna tudi ni ob pravem času povabilo na razgovore vseh podjetnikov, ki bi prišli za razstavo v poštev. Morda so sc pa v ozadju skrivali še drugi vzroki, ki bodo sčasoma že prišli na dan. V korist občinskega gospodarstva je bil in bo
vedno skupen nastop, pa tudi lojalna tekma v kakovosti in ceni izdelkov.
URNIK BANK
Bančne poslovalnice v Gorici so sklenile, da bodo poslovale po novem urniku, ki predvideva le pet delovnih dni. Urnik za stranke je naslednji: od ponedeljka do petka vsak dan od 8.30 do 12.15 in popoldne od 15. ure do 16.30. Enak urnik velja tudi za hranilnico in posojilnico na Montu, le da se začne poslovanje že ob osmi uri zjutraj.
ODLIČEN SLOVENEC
V	petek, popoldne je bilo položeno v domačo zemljo na pokopališču v Pevmi truplo sovaščana, ki je in bo dika pevmslce fare. Umrli mož je bil skromen po obleki in značaju, toda bil je eden redkih Slovencev, ki je dosegel naj višje pravne službe in naslove v Avstriji in Jugoslaviji, in ta je bil dr. Andrej Nikolaj Dominiko.
Rodil se je leta 1869 v dobri kmečki hiši v Pevmi, kakršnih je danes malo več. Imel je še dva brata in tri sestre. Oče se je na vso moč potrudil, da bistrega sina izšola. Z odličnimi uspehi je končal srednje šole v Gorici in pravno fakulteto na Dunaju. Kot mlad pravnik je služboval po različnih krajih na Primorskem. Ker je bil priden in vesten uradnik, je stalno napredoval. Povzpel se je do tajnika pravosodnega ministrstva na Dunaju in nato do dvornega svetnika. Svoj visoki položaj je izkoristil na soški fronti v prid vojnim obdolžencem. Marsikaterega je rešil celo vislic, ker so tudi generali zaupali najvišjemu sodniku »ekscelenci Dominiku«, da je poštenjak. Bil je res vesten in natančen, a tudi globoko človeški.
Veliko znanja si je dr. Dominik pridobil s potovanji po svetu. Zaneslo ga je v daljno Indijo in v Ameriko. Govoril je prav gladko sedem jezikov, razumel pa vrsto drugih. Na Dunaju, na ministrstvu in na dvoru je bil vsesplošen tolmač.
Po prvi svetovni vojni je Dominko, kakor smo ga imenovali sosedje, služboval v Jugoslaviji in je zopet dosegel najvišjo sodno službo, predsednika kasacijskega sodišča v Zagrebu. Kljub častem in znanosti je vedno javno kazal obe lastnosti, ki so mu ju vcepili v domači hiši: globoko vernost in trdno slovenstvo. Slovenca se je kazal pred samim cesarjem, o vernosti smo se pa prepričali, ko je skromno stopal vsako leto za nebom pri procesiji sv. Ane v Pevmi. V domačo vas je ta večni popotnik vselej prihajal na oddih. Rad je hodil k bregu Soče obujat spomine. Teh je pa imel veliko; saj je bil živ leksikon in je neprecenljiva škoda, da jih ni napisal.
Dr. Dominiko je v visoki starosti ostal še čil na duhu in telesu. Skromno je živci kot reven upokojenec.
Domačini so rajnemu pripravili lep pogreb. šest vencev so nosili v vrsti. Trikrat so mu zapeli. Domači župnik pa se je od odličnega domačina poslovil v toplih besedah : »Večni popotnik naj v miru počiva v domači zemlji; to mu želimo Pevmčani, prijatelji, znanci in vsi naši ljudje.«
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Jiimjoml A !>tiha?ijem Tonetom /Miheličem
Te dni se je vrnil iz Benetk naš znani slikar Tone Mihelič in priložnost smo izkoristili za to, da smo mu zastavili nekaj vprašanj o njegovem delu v zadnjem času.
Precej dolgo že nisi priredil nobene razstave. Kaj je temu vzrok?
r
Eden izmed vzrokov, da ne razstavljam, je v tem, ker eksperimentiram z novimi možnostmi slikanja; imenujem ga abstraktno-kozmično slikarstvo. Skušam izraziti s slikanjem neizmernost vesoljskega prostora in to samo z bafvanimi polji, ki naj dajo gledalcu občutek vesoljske globine. Moj pogled gre zdaj onstran realnega sveta in išče misterije vesolja. Ko se mi bo nabrala dovoljna serija takih slik, jih bom razstavil.
Najprej v Trstu ali kje drugje?
Najprej v Trstu, nato v Benetkah, Rimu in Milanu,
Kdaj bo to?
Na to je težko odgovoriti, ker se iz fantazije vedno spet rad vračam v naravo in jo slikam.
Torej še nisi opustil svojega pokrajinarstva?
Ne, ker včasih čutim potrebo po lepoti pokrajine in s tem izživim drugo značilnost svoje umetniške narave.
Boš še razstavljal pokrajine?
Seveda jih bom še razstavljal.
Ne čutiš kakšnega posebnega razkola med svojim abstraktno-kozmičnim slikarstvom in slikanjem pokrajin?
V	tem pravzaprav ni nobenega razkola. Pokra-jinarstvo je samo en del barvne palete, ki me veže na naravo, medtem ko mi pomeni abstraktno-kozmično slikarstvo le večji izliv barvnega doživetja.
Kaj dejansko pojmuješ pod kozmičnim slikanjem?
To so utrinki svetlobe, ki presekajo temno nebo in nam vzbudijo hipni občutek doživetja vesolja.
Ali ti pripravlja velike težave poskus, da izraziš to doživetje v barvah?
Delam vedno pod vtisom doživetja. Težava je v tem, da se mi ideje prehitevajo, preden jih utegnem izraziti v barvah.
Si našel pri tem kakšne vzore v sodobnem slikarstvu?
Mnogo slikarjev je že poskušalo in skuša izraziti kozmično doživljanje in občutje modernega človeka, vendar nobeden izmed njih ni moj vzgled.
Založnikova smrt
Italija je zgubila danes teden svojega največjega knjižnega založnika Giovannija Treccanija. Njegovo ime je nesmrtno povezano z veliko Italijansko enciklopedijo, ki je dobila kar krilatico »Treccani«. Založnik, ki ima za razvoj italijanske in evropske kulture izreden pomen, se je rodil leta 1877 pri mestu Brescia. Ni se pa lotil, kot bi pričakovali, literarnih študijev, marveč se je šel učit v Nemčijo tkalstva. Do 34. leta se je udejstvoval pri velikih tekstilnih tovarnah Rossi. Bil je v svoji stroki velik organizatorični in izumiteljski talent. Kot široko razgledan človek se je kasneje lotil založništva. Ustanovil je zavod Treccani za izdajo monumentalnih del. Tu je izšla že omenjena enciklopedija, pri kateri je sodeloval kot izvedenec za tekstilno stroko. Prevzel je tudi vse stroške za izdajo, ves dobiček pa je določil v kulturne namene. Poskrbel je tudi za natis velike zgodovine Milana. Pripravljal je temelje za izdajo italijanskega biografskega leksikona od propada rimske države do danes. Ustanovil je študijsko središče za proučevanje Man^onija, Izkazal se je tudi kot velik mecen. Zbiral je književne redkosti in jih podarjeval različnim ustanovam. Z velikim talentom si je Treccani pripravil ogromno premoženje, a je vse postavil v službo za širjenje italijanske kulture. V tem je bil podoben starim rimskim mecenom.
Moje eksperimentiranje je ravno v tem, da skušam samostojno, z lastnimi tehničnimi sredstvi izraziti samo moje, osebno doživljanje kozmosa. Lahko bi celo rekel, da v resnicj to ni abstraktno slikarstvo v pravem pomenu besede, ker vsakdo pri pogledu na te moje slike čuti, da je za njimi neko realno doživetje.
Navdihe dobivaš v nočni naravi, pod zvezdnatim nebom, ali s fantaziranjem?
V nočni naravi, a posebno ob nevihti, ko bliski sekajo viharno nebo.
Kako ljudje sprejemajo to tvoje slikanje?
V javnosti teh svojih slik ne kažem. Toda marsikdo od tistih, ki so imeli priložnost videti te moje. slike privatno, me je vprašal, kaj me je privedlo do tega, da sem začel tako slikati. Na splošno se čudijo, ker so me poznali doslej samo kot pokra-jinarja in portretista.
Pričakuješ, da bo javnost dobro sprejela te tvoje slike in ...
Odgovor na tako vprašanje se mi zdi kar nepotreben, ker zame ni tako važno, kako bo publika sprejela moje delo, kot pa to, da si dam duška v svojem doživljanju.
Kdaj si začutil potrebo po takem slikanju?
Že veliko let sem čutil željo, da bi si našel nov izraz za tisto, kar sem doživljal in nosil v sebi. Eksperimentirati v tem smislu sem začel pred kakimi petimi leti.
Kdaj misliš prirediti prvo razstavo teh svojih kozmičnim slik? že v prihodnji sezoni?
Kakšno leto še. najbrž ne.
Kot slikarja te mikajo tudi daljave? Potovanja? Eksotični svet?
Mika me barvati, divji svet južne Španije, pa tudi Francija, zlasti obala Bretonije in Normandije. Tam upam dobitj novih navdihov. Vsekakor se želim predstaviti na svoji prihodnji razstavi v Trstu v popolnoma novi luči.
Kras in tržaška obala te še vedno mikata s svojimi pokrajinskimi motivi?
Kras me mika v svoji jesenski podobi. Rad bi si ustvaril veliko zbirko akvarelov z jesenskimi kra-škimi motivi. Zdi se mi, da so prelivajoče se akva-relne barve posebno primerne za upodabljanje čarov našega Krasa v jeseni, ko barve na njem zagorijo.
Boš torej ostal v Trstu?
Ne. Svoje stalno bivališče bom prenesel v Rim.
Kako to?
V	Rimu je življenje za umetnika lažje, ker jim nudi to veliko mesto več možnosti, da se uveljavijo.
—0—
Književna dejavnost
V	Italiji je ustanovljenih že vse polno vsakovrstnih književnih nagrad. Pri tolikem številu bi človek mislil, da bo premalo novih pesnikov in pisateljev, ki bi tekmovali za razpisane nagrade,
V	resnici pa ni tako slaba žetev, tudi če so pleve vmes. ;Dne 27. julija bo razdelitev nagrad za pesniški natečaj Giosue Carducci v Marina di Pietra-santa. Priglasilo se je nič manj kot 320 mladih pesnikov s svojimi pesniškimi zbirkami. Uradna komisija ima polne roke dela, da izbere najboljšo.
Mednarodno glasbeno zborovanje
Prejšnji petek se je zaključilo v benediktinskem samostanu Maria Laach IV. mednarodno zborovanje za cerkveno glasbo. Zborovalci so poudarili potrebo boljše izobrazbe duhovščine. Drugi važen predlog zahteva proučevanje glasbene kulture v misijonskih krajih in upeljavo domače glasbe pri cerkvenih obredih.
Cerkveni glasbeniki so izrazili željo, da bi bili zastopani v liturgični komisiji na drugem vatikanskem koncilu tudi strokovnjaki za cerkveno glasbo.
FILMSKI FESTIVAL
V	nedeljo je sovjetski ministrski predsednik Hruščev otvoril s posebnim nagovorom, katerega je pa prebrala prosvetna ministrca Furšteva II mednarodni filmski festival v Moskvi. Filme vrte v razkošnem kinu »Rusija«, zgrajenem nalašč za ta festival. Na sporedu imajo 33 filmov in 36 poučnih posnetkov, ki so se priglasili za nagradno tekmovanje. Prvi poučni film je bil »Pot proti zvezdam«, ki prikazuje vse glavne faze. Gagarinovega poleta v vesolje, razen odleta in pristanka. Navzoč je bil tudi vesoljni letalec sam, katerega sc navdušeno pozdravljali zlasti tuji gostje. Na festivalu je navzoča tudi igralka Gina Lollobri-gida in kot član razsodišča znani režiser Luohi-no Visconti,
IZIDI IZPITOV NA NIŽJI INDUSTRIJSKI STROKOVNI ŠOLI V TRSTU
Nižji tečajni izpit so v poletnem roku opravili tile kandidati:
1. pred izpitno komisijo v TRSTU: Josip Antonič (odlično), Bogdan Bogateč, Vojko Bukavec, Davorin Cak, Marijan Cuk, Rado Danev, Edvin Glavina, Silvan Krašovec, Ivan Kocman, Radoslav Nabergoj (odlično), Vojko Pahor, Aleksander Škerlj, Mihael Škerk, Just Škrlj, Edvard Terčič, Gvido Žerjal, Emil Ferfolja, Edvin Gregorič, Boris IIusu, Julij Kravos, Pavel Mahnič, Ivan Mihelič, Vojko Sosič, Edvard štokelj, Bruno Tomazetič, Franko Volpi; Sonja Božič, Miranda Brataševec, Emilija Cergolj, Cvetka Cettul, Nadja Kuret, Rožica Jakomin, Nadja Kozina (odlično), Nada Pohlen, Darija Poles, Val-da Rizzotti, Ana Marija Se.rli, Modra Stefančič, Na-dja Trobec, Nadja Žagar, Marija Cetin, Vojmira Gregorič, Silvana Hrvatin, Ana Marija Opara, Nadja Pihel, Lavra Piščanc (odlično), Sonja Salvi, Nadja Vodopivec, Cvetka Žerjal, Ana Žnidarčič (odlično), Mirjam Ceodek (privatistka).
2. pred izpitno komisijo na OPČINAH: Vladimir Kalc, Mirian Kralj, Franc Komar (odlično), Danilo Križmančič, Henrik Mulič, Dušan Ražem, Milan Cuk, Albin Cesar (privatist), Aleksander Ccrgol (odlično), Sergij Mahnič, Aleksander Kramar, Leopold Škerlavaj, Stojan Sosič I., Stojan Sosič II., Vojko Vičič, Alojzij Vidali (odlično); Elizabeta Ban (odlično), Ernesta Briščak, Livija Kralj, Gracijela Fer-luga, Zvonimira Guštin, Boža Križmančič, Marija Lavrenčič, Sonja Hrovatin, Marta Sosič, Aleksandra Stopar, Marta Škerlavaj.
3. pred izpitno komisijo v NABREŽINI — SV. KRIŽU: Bogdan Kante, Ladislav Kobau, Ladislav Sardoč, Rudolf Stanissa, Boris Caharija in Vojko Sirk; Marta Bužan, Vera Kralj (odlično), Katjuša Pernarčič, Majda Košuta, Sonja Košuta (odlično).
4. pred izpitno komisijo v DOLINI: Nevo Corbat-ti, Vladimir Furlan, Branko Santi (odlično); Majda Jercog (odlično), Neva Kozina, Slavica Lovriha, Sonja Ota, Ksenija Smotlak.
Rudolf Saksida — Terasa
$ i f *
m? y I
GOSPODARSTVO
Stanje pridelkov in posevkov
SADJE: češenj je bilo malo, breskev pa precej, a imajo obupno nizko ceno. Dobro so obrodile tudi marelice, a cene se niti primerjati ne morejo s tistimi prejšnjih let. Isto velja za slive. Nezadovoljive so tudi cene hrušk in prvih jabolk: njih dobrota seveda hudo zaostaja za dobro ohranjenimi lanskimi jabolki vrste delicious (delišes).
Breskve trenutno napadajo smolika, nekoliko kodra in delno tudi škrlup. Proti tem boleznim kakor tudi proti škrlupu in luknjičavosti na hruškah, jabolkih in slivah je potrebno škropljenje s pripravkom mezene: v 100 litrih vode raztopimo 250 gramov prahu mezene.
Vse navedene vrste sadja napada tudi zavijač, ki povzroča črvivost. Zelo koristno je škropljenje s carposanom. Toda paziti moramo, da preidejo vsaj 3 tedni od zadnjega škropljenja do obiranja dozorelega sadja.
TRTA: Na trgu je prvo letošnje grozdje, in sicer »panse precoce« (zgodnja misel) s Sicilije. Za kakšen teden bomo že imeli tudi prvo domače grozdje (Sv. Ane, Šabski biser). Boriti Se moramo proti peronospori in oidiju, posebno na grozdju. Proti koncu meseca bomo morali nadaljevati z bojem proti drugemu rodu grozdnega črva (molja, kise-Ijaka itd.). Pravijo, da bo letos v Italiji ze-
lo	slaba vinska letina, češ. da se je po vsej državi osulo mnogo grozdja. V naših krajih se ga je osulo mnogo, a ne povsod enako in tudi ne pri vseh sortah enako. V nekaterih vaseh Furlanije se ne tožijo, da bi se grozdje osulo, v drugih pa trdijo, da je to koristilo, ker je bilo preveč zaroda. Strokovnjaki si za zdaj ne znajo tolmačiti teh razlik in vzrokov.
Za izboljšanje kmetijstva
Pod tem naslovom smo pred nekaj tedni poročali o vsedržavni kmetijski konferenci, ki se je začela 8. junija v Rimu in ki bi se morala zaključiti 18. julija.
Če nad 100 izvedencev 40 dni razpravlja o določenem vprašanju, pomeni, da bo to gotovo vsestransko proučeno in da bo na koncu nakazana pravilna rešitev. Toda zadeva ni tako preprosta, kot bi navaden človek mislil- Strokovnjaki so na primer razpravlja-
li	o vprašanju spolovinarstva (kolonsko vprašanje) in ga res osvetlili z vseh strani in različnih vidikov, a do enotnega zaključka niso prišli; za mnoge izvedence je spolo-vinarstvo najidealnejša oblika kmetijskega obratovanja, za druge najbolj nazadnjaška. Pri razpravi so bile izražene mnoge pametne misli, a bilo je tudi mnogo demagoškega natolcevanja.
Podobno je bilo še pri nekaterih drugih vprašanjih, a pri mnogih je bila dosežena soglasnost. Največje težave so nastale pri sestavljanju zaključnih resolucij in nekaterih sploh ni bilo mogoče sestaviti. Medtem ko o tem pišemo, razpravljajo o teh resolucijah.
K vprašanju že še povrnemo.
POVRTNINA: Trgi so še preveč dobro založeni in proizvajalci niso zadovoljni s cenami. Sezona graha je zaključena, a mnogi so ga sadili še ta teden (telefon, alderman, senator) in ga bodo zopet prodajali septembra. Sedaj sejejo endivijo, radič, solato, peteršilj in korenček, proti koncu meseca pa bodo začeli sejati špinačo in motovilec. Različne bolezni napadajo paradižnike, jajčevec (melancane), kumarice, kočice itd. Navedeno zelcnjad kakor tudi jagode, nageljne in vrtnice kaže škropiti z raztopino mezene, kot za sadno drevje.
POLJSKI PRIDELKI: Pšenica je požeta in večinoma omlačena. Pridelek je na splošno prav dober, čeprav mnogi kmetovalci niso jeseni mogli sejati pšenice, ker je preveč nagajalo vreme. Večina kmetov je po žetvi pšenice sejala hibridno koruzo ali činkvantin. Koruza kaže prav dobro. Krompir so nekateri uspeli rešiti, drugim se je krompirjevi-ca posušila in so ob pridelek. Koloradski hrošč dela še vedno škodo na krompirju. Zato bi morali škropiti proti peronospori in hkrati primešati škropilu nekoliko strupa proti hrošču. Fižolu je mnogo škodovala rja, a vendar ni slab. Sedaj sejejo krmno repo.
KRMA: V zadnjih tednih je vreme dovolilo, da so živinorejci spravili precej dobrega sena in detelje, vendar je zdaj treba misliti še na kakšen pridelek, kot n. pr. na ze-
l/tUICf1, fOtlll, 2,’lltll
Vsi bomo šli na dopust. Nekateri z avtomobili in z avtobusi, drugi z vlakom in tretji z ladjami. Vsak po svoje, eni zadnji trenutek, drugi pa premišljeno že nekaj dni prej. So pa tudi tretji, ki pa se že več mesecev pripravljajo.
Kam naj gremo? Večina je za morje, ker si dopusta brez plavanja in sončenja ne more predstavljati. Drugi menijo, da se le v gozdovih in v planinah človek zares spočije in sprosti, kjer ni vročine. Nekateri izrabijo dopust, da gredo na deželo k svojcem.
Neka statistika je ugotovila, da od 100 ljudi, 58 ljubi vodo, 26 ljubi planine, 10 gostuje na ravnini, ostali pa potujejo sem in tja.
Začnemo z obalo. Letos so še vedno v modi ži-vopisane dvodelne kopalne obleke. Glede kopalnih oblek si predvsem bodimo na jasnem, da je malo žensk z vitko postavo in zato hudo grešijo tiste, ki se proti svojemu zdravju in le zaradi svojih telesnih pomanjkljivosti izogibajo morja. Vse predsodke, (sem tako debela, da se vsi norčujejo iz mene ; kako bi rada imela dvodelno kopalno obleko, ko pa imam tako nemogočo postavo in podobno) si moramo izbiti iz glave.
•	Kar zadeva blago, so v modi izredno živahni in pisani vzorci raznih sintetičnih tkanin, ki se v hipu posušijo. Kljub prerokovanju modnih strokovnjakov, protesti proti dvodelnim oblekam niso zalegli. V modi so tudj polovične dvodelne obleke: kratke hlače, gornji del pa je kot odrezana majica s širokimi naramnicami. Za mlada dekleta z vitko postavo predpisuje moda dvodelno obleko iz luknjičastega belega blaga, podloženega z barvno tkanino. Pri enodelnih oblekah so naramnice zelo široke, hrbtni del pa je zelo izrezan. Predvsem je važen kroj, kajti taka obleka se mora tesno oprijemati telesa.
leno koruzo za krmo, ki je lahko sama ali pomešana s kakšno drugo krmno rastlino, na hibridni krmni sirk sam ali pomešan s kakšno drugo rastlino, na deteljo inkarnat-ko (ruso travo) samo ali v zvezi z 1 aško ljuljko itd.
fov. zveza uvaža plemensko živino
Domače pasme goveje živine se v Sov. zvezi niso nikdar odlikovale po posebni mlečnosti in tudi ne po svoji zgodnjosti ali posebni dobroti mesa, pač pa po svoji skromnosti glede krme in veliki odpornosti glede mrazu.
Znano je, da je Hruščev napovedal tekmo v proizvodnji mleka in mesa ter izjavil, da bo Sov. zveza v tem oziru presegla ameriško proizvodnjo. Prvotno je bil tudi določen rok, kdaj se bo to zgodilo, a ta rok so morali večkrat podaljšati, v zadnjem času pa se o kakšnih rokih sploh nič več ne sliši. Medtem so sovjetska oblastva začela živinorejo izpopolnjevati in v ta namen so uvedli križanja z mnogimi inozemskimi pasmami, uvažajo pa tudi breje krave.
Nedavno je peljal vlak iz Francije preko Italije, Jugoslavije in Ogrske 53 plemenjakov, in sicer 45 pasme Charolais in 8 pasme Limanzin, ki so cenjene predvsem zaradi mesa in svoje zgodnjosti. V Sov. zvezi pa imajo tudi sivorjavo švicarsko pasmo, hol-štanjsko ter ameriško pasmo »Carnation« in druge.
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477
Povedali smo že, da so vzorci zelo pisani, vendar so modni ustvarjalci izbrali tudi enobarvno blago v temnejših odtenkih, medtem ko sc je med pastelnimi barvami uveljavila samo rožnata.
Ko gremo na kopanje, ne smemo pozabiti na gumijaste copate.
Letošnja moda se nadalje navdušuje za kratke srajce brez rokavov iz enega blaga, kot je kopalna obleka, ali pa v ustrezni nasprotni barvi. Srajčke so krojene ravno, zvončasto in jih na robu zadrgnemo z vrvico. To praktično oblačilo za obalo nas ščiti pred pripeko sonca, vetrom in radovednimi pogledi.
Kaj pa moški? Zanje predpisuje moda kratke hlače /. drobnim pisanim vzorcem.
V	HRIBE IN NA DEŽELO
Za dopust v hribih in v gozdovih se bomo oblekle topleje, vendar praktično in udobno.
Glavno je, da nosimo s seboj le najbolj praktične kose obleke. Večina žensk je izjavila, da niso nikoli oblekle vse, kar so vzele s seboj.
Gozdovi nam nudijo svojevrsten užitek in ostali bodo, če bomo upoštevali nekatera opozorila, vir veselja, utrjevanja telesa in počitka.
Kakor je prijeten in za telo ugoden hlad senčnatih gozdov, tako moramo paziti tudi na vlago senčnatih dolin, zlasti ob potokih. Pazimo na pitno vodo, če nočemo, da nam ne bodo neprijetnosti v želodcu že prve dni pokvarile taborjenje. Najboljše je mesto, kjer imamo z malo spremembo na razpolago dovolj sonca in sence.
Na sprehodih v gozdu je potrebno, da gledamo, kam stopamo, kadar pa se prerivamo skozi poraščene predele, je dobro, da s palico večkrat udarimo pred seboj, tako da bi prepodili kače. Druga nevarnost v gozdovih so strupene gobe. Neznanih novih gob nikar ne uživajmo, prav tako tudi neznanih jagod in se niti z njimi ne igrajmo.
ŽENA m BOM
32.
Priredil R. B.
STRTA SRCA
»Ravnatelj Balmen? Ima kakšno hčerko?«
»Čemu to vprašanje? Mora biti prav ravnateljeva hčerka, da jo popeljem pred oltar?«
»No, da ... toda, njeno ime ...?«
»Pusti te besede, mama!« ji je vpadel v besedo. »Ti veš, da jaz ne polagam važnosti na stan. Povem ti, da se bom oženil z neko tajnico; zrastla je na deželi. Presega pa marsikatero plemenitašinjo ali meščanko, ker ima značaj in srce.«
Matilda je krepko stisnila ustnice. Besede so biie jasne. Ne more se motiti. Vendar je hotela priti na jasno.
»Prosim te,« je vprašala z mrzlim glasom, »da mi natančno poveš, kdo je ta ženska?«
»Tajnica gospoda Balmena. Ime ji je De-iica Ferjan.«
Materi sc je zdelo, da je prejela udarec na glavo. Odprla je ustnice, a ni spravila glasu iz grla.
»Kaj je spet?« je vprašal sin. »čemu se vendar čudiš? Poprej si zahtevala, naj ti jasno povem, sedaj pa ti ni zopet prav.«
»Deliča Ferjan? Ona ...«
Zdaj	se	je pa sin	začudil:	»Kaj se neki
skriva	za	tvojimi besedami?	Saj	se delaš,
kakor da bi Delieo poznala.«
Gospa je stisnila usta v krčevit nasmeh. Komaj se je obvladala. »Kar praviš, je nesmisel, Ralf; nesmisel je tudi ves tvoj načrt.«
»Pa naj bo nesmisel, mati. Dovoliti mi boš pač morala, da bom ta nesmisel tudi izvedel.«
Trdo so padale njegove besede. Vstal je, da bi	naslednje, še	trše, materi	prihranil.
Dobro	jo	je poznal.	Vedel je,	da	se bo na
vso moč upirala proti deklici, ki ne nosi plemiškega naslova, niti ne izhaja iz kake bogate družine. Ni se hotel prepirati z materjo, zato je vstal in odšel iz sobe brez besede.
»Naravnost nepojmljivo!« je vzkliknila gospa Matilda, ko so se zaprla vrata za sinom. »Ne morem verjeti. To dekle... Adranin otrok ...«
Njene misli so bile vse zmedene. Potrebovala je nekaj minut, da se ji je razjasnilo v glavi. Nasmeh, grd nasmeh ji je spreletel obraz. Prav tako grd naklep se ji je tudi porajal v glavi.
Deset minut kasneje je zapustila hišo in šla v lopo po avto. Voznika ni poklicala, ker je hotela biti brez prič na tej poti.
Gospa Matilda pa se je na času nekoliko uštela. Ko je privozila v mesto do poslopja izvoznega podjetja, je Deliča že odšla. Jezno se je gospa ugriznila v ustnice. Samo nekaj časa je plala jeza v njej, kajti b;ž je stuh-tala že drugi načrt.
Po navadi je vozila previdno. ' 'a večer je pa kar divjala po ulicah, šele ko sc je bližala cilju, je začela zavirati. Ne aj časa se je ogledovala, preden je našla pravo smer. Morala je povprašati nekega dečka, da ji je pokazal pot do Žitkove kmetije. Ob pogledu na novo stavbo se je nehote spomnila na tisti večer, ko je prinesla revnima zakoncema tujega otroka v hišo. Takrat sta še stanovala v na pol razpadli bajti; revščina se jima je brala na obrazu. Sedaj sta si pa dobro opomogla. Koliko časa še ...
Z nepotrpežljivo kretnjo je o lgnala misli. Sedaj je treba le preprečiti sinov načrt. Toda kako? Do hiše jo je prignala kar neka nepreračunanost. Zdaj pa ni vedela, kako naj pride do cilja. Ko je pa videla, da prihaja po stezi vitka dekliška postava, se ji je kar zabliskalo v možganih. Ko je uzrla De-lico, je potlačila nenadni srd in se je sladko nasmehnila. V trenutku ko je deklica prišla mimo, je Matilda ustavila avto.
»Kako lepo, da vas srečam tukaj, gospodična,« se je hlinila in stegovala desnico proti dekletu.
»Prihajam pravkar od Rali a ...«
»Se mu je kaj pripetilo,« je vprašala Deliča vsa preplašena. Postala je bleda kot smrt.
. »Ne, ne,« jo je pomirjevala gospa, »še ne ... toda lahko se mu bo kaj pripetilo ... namreč, če ne bom jaz odkrita do vas ...« Za trenutek je umolknila in gledala mimo dekleta.
»Ljubo bi mi bilo, če bi mogla kar na kratko opraviti ... tako mučno mi je .,. spominja me na prejšnje dni... na nekaj, kar mi je prizadel moj prvi mož — Ra!lov oče...« Njen glas je prešel v šepet. Ozrla sc je okrog sebe in zadovoljno ugotovila, da ni nobene priče blizu. Pogledala je proti žitkovi hiši. Samo da ne bi stara dva prišla ven!
»Kar vam moram povedati,« je spel začela, »tega ne ve nihče. Tudi vi bi tega nikoli ne zvedeli, če bi ne prišlo do tega... tudi Rali ne ve. Namenoma sem mu zamolčala. Molčala bom še dalje, da bo očeta še spoštoval, da ne bo mrtvega obsojal.« Dolgo časa je gledala v tla, kot da je vsa presunjena.
»Ljubi otrok, poslušajte me sedaj prav pogumno — Rali: in vi sta polbrat in polsestra ... oba imata istega očeta. Vi ste sad razmerja, s katerim me je moj mož varal in mati, mislim vaša mati...«
Spet je umolknila in gledala brez sočutja na sklonjeno dekletovo glavo. Mrzlo je nadaljevala :
»Ona je duševno zlomljena ... ni prenesla varanja mojega moža — napravila je konec svojemu življenju. Jaz . . . jaz sem vas pa takrat vzela k sebi še kot dete. Potem ste prišli v to hišo tukaj ... Jaz sem omogočila vašim krušnim staršem nakup kmetije. Da, vem, strašno je. Oh, da bi mi ne bilo treba tega odkriti. Toda mora biti!... Vi se ne smete omožiti s polbratom. Odbiti morate Ralfa in ga nikdar več pogledati. Povedati pa mu ne smete ... zaradi njegovega mrtvega očeta ne smete ...«	(Dalje)
»Nobena civilizacija na Zemlji ni izginila brez sledu. Vsaka je bila le asimilirana od bolj razvitih in tudi moralno višjih kultur, kot na primer rimsko poganstvo od krščanstva.«
Prisluhnila sta glasu v televizijskem sprejemniku, ki pa je še vedno le kratko naznanil, da seja konfederativne vlade Svobodnega sveta še vedno traja.
Peter Krushnik se ni mogel premagati.
»Profesor, kako bo po vašem mišljenju	s človeštvom	čez deset tisoč let, ob našem povratku na Zemljo?	Lahko	mi	odgovorhe
čisto iskreno, saj veste, da to ni intervju	in da	ga	ne	morem
nikjer objaviti, tudi če bi hotel?«
Profesor Magnussen je napel oči, kakor da se skuša osre-dočiti na neko predstavo. Cigareta se mu je kadila v roki.
»Na to je težko odgovoriti. Moral bi biti prerok,« je rekel potem. »Vendar nisem popoln pesimist.«
»Kaj hočete s tem reči?«
»Da verujem v neko logiko, ali če hočete premočrtnost razvoja, kljub vsemu cik-cakanjii človeštva. Toda to premočrtnost je mogoče razločiti le iz časovnih — in kozmičnih razdalj,« se je nasmehnil.
»Po vašem torej ni možno, da bi človeštvo izgubilo v svojem duhovnem razvoju pravo smer in dokončno zablodilo?«
»To se mi zdi zelo malo verjetno. In vam?«
Peter Krushnik je potegnil iz cigarete.
»Po mojem mnenju so bile nekatere civilizacije kljub vsem svojim dosežkom že daleč na poti v drugačno smer, pa jih je ustavila in preokrenila evropska civilizacija. Kakšen bi bil danes
^ootaiak oesoljci
K. Z.
1«.
svet, če bi bil šel za Kitajci, Egipčani ali Inki namesto za starimi Grki?«
»Ste prepričani, da bi bil slabši?«
Oba sta se nasmehnila.
Tedaj je zabrnelo pri vratih kabine. Vstopil je kapucin z brevirjem v roki.
»Kaj pa vi, pater?«
»Skušam se ambientirati,« se je nasmejal s svojimi močnimi rumenimi zobmi iz rdeče brade.
»Hkrati popravljam zamujeno.«
»Kaj pa?«
»Najvažnejše od vsega, na kar ste gotovo pozabili vi in graditelji.«
»In to bi bilo?«
»Blagoslovitev,« je dejal pater in blagoslovil prostor s križcem debelega rožnega venca, ki ga je nosil za pasom.
»Z vami na krovu se počutim kot Krištof Kolumb,« se je pošalil profesor.« Manjkajo samo še viharji in divjaki, da bi jih spreobračal.«
»O, teh nikoli ne zmanjka,« je rekel pater. »Samo spreobračati jih je težko.«	(Dalje)
ŠPORTNI PREGLED
Številni viški In prodoren uspeh Nemčije v Parizu
Dvoboj SZ-ZDA, tekma Ieta1961
Iz leta v leto izgublja veljavo pravilo »bogatih in slabih letin« v lahki atletiki. Nekdaj so bila leta med olimpijskimi	igrami	in	evropskimi	prvenstvi
tista, ki so dajala	slabše	izide, kakor pa	leta ome-
njenih velikih prireditev. Dandanes pa je že drugače. Leto za letom se izidi	izboljšujejo	in sezona
pred olimpijskimi	igrami	in	evropskimi	prvenstvi
je samo en korak do čedalje boljših dosežkov. To velja tudi za letošnjo sezono, ki je prav zdaj v polnem razmahu.
Letos so tekmovalci potolkli precej viškov, a v našem pregledu se bomo omejili samo na nekatere, in sicer na najbolj senzacionalne.
Najpomembnejši višek je 18. junija dosegel v Moskvi Rus Valerij Brumel. Skočil je namreč 2,23 metra v višino in s tem odvzel znanemu črncu Thomasu (2,22 m) častni naslov svetovnega prvaka. Ta višek je pripadal Rusom že leta 1957, ko je Stje-panov skočil 2,16 m visoko (prej Američan Dumas 2,15 m). Brumel, ki je star komaj 19 let, je že sko čil v zaprti dvorani 2,25 m, a tega viška ni priznala Mednarodna atletska zveza. Velik uspeh je dosegel tudi skakalec v daljino Američan Ralph Bo slon. Potem ko je lani s skokom 8,21 m potolkel dolgotrajni svetovni višek Ovvensa (8,13 m), je letošnjega maja skočil 3 cm dalje in s tem dosegel nov svetovni višek. Boston je brez dvoma eden najboljših atletov vseh časov. Američani so dosegli nov svetovni rekord tudi v skoku s palico. Čeprav je leta 1957 Gutowski skočil 4,82 m (viška niso priznali), je svetovni rekord pripadel Braggu (4,80 m). Dvajsetletni študent George Davies je prej skočil 4,83 m visoko, nato pa je le za las zgrešil višino
4.87 m. Davies je vsekakor dosegel pomemben uspeh. Pomemben svetovni višek je dosegel tudi Italijan Carlo Licvorc, ki je vrgel kopje 86,74 m daleč.
Tudi Jolanda Balas (Romunija) je pokazala svojo sposobnost. V Budimpešti je 8. julija skočila 1,90 metra in tako sc enkrat potrdila, da je najboljša skakalka vseh časov. Balasova je že junija skočila
1.88 (novi svetovni višek). Balasova, ki ima zdaj 24 let, je že od 1956 svetovna rekorderka (skočila je tedaj 1,75 m).
TEKMOVANJE »6 DRŽAV« V PARIZU
Vsaki dve leti sc evropski atleti sestanejo, da ugotovijo, kdo je najboljši v Evropi, in to ne glede na evropsko prvenstvo, na Severne igre ali na Balkanske tekme. Tega pomembnega tekmovanja se udeležujejo atleti naslednjih držav: Nemčije, Francije, Italije, Belgije, Švice in Nizozemske. Leta 1957 so prvič nastopili v Bruslju. Lestvica je bila naslednja: I. Nemčija (130), 2. Francija (97), 3. Italija (85), 4. Belgija (78), 5. Švica (67) in 6. Nizozemska (53). Dve leti kasneje so tekmovali v Duisburgu in tudi tokrat so se na prvo mesto uvrstili Nemci s 134 točkami. Sledili so Italijani (112), Francozi (108), Belgijci (66,5), Švicarji (65,5) in Nizozemci (64).
Letos je bilo tekmovanje v Parizu in spet so bili prvi Nemci, čeprav so nastopili brez svojih najboljših atletov (Hary, Lauer, Kaufmann, Steinbach, Kinder in še nekateri drugi). Francozi, ki so po prvem delu tekmovanja vodili s sedmimi točkami Prednosti, so se uvrstili na drugo častno mesto. Italijani so bili tretji. Lestvica tekmovanja je naslednja: 1. Nemčija 124,5, 2. Francija 117, 3. Italija 2'5, 4- Belgija 74, 5. Švica 62 in 6. Nizozemska 61.
Oglejmo si na kratko posamezne izide. Bcrruti (Ital.) je z lahkoto zmagal v tekih na 1(10 m (10”3) in na 200 m (20”8), čeprav je imel v Deleeouru resnega konkurenta. Prepričljive zmage so dosegli tudi Nemec Kaiser (400 m), Belgijec Moens (800 m) in Francoz Bernard (1500 m). Italijani so zmagali v tekih z zaprekami (Švara 110 m in Morale 400 m), Nemci pa v tekih na dolge razdalje (Flosbach 5000 m in VVatschke 10.000 m). V skokih so prevladovali Francozi (1. Idriss v višino in I. Voron v daljino), Nemec Lehnertz in Italijan Cavalli pa sla zmagala v skokih s palico in v troskoku. V metih so po eno zmago dosegle naslednje države: Nemčija (I Fahsl: kladivo), Italija (1. Meeoni: krogla), Francija (1. Macquet: kopje) in Nizozemska (1. Koch: disk). V deseteroboju je zmagal Nizozemec Kamer-bek, v maratoni Belgijec Vandendriessche, v štafetah pa Francija (4x100 m) in Nemčija (4x400 m).
Zadnje čase je bilo na sporedu več zanimivih tekmovanj. V Moskvi je bilo znano tekmovanje Memorial Znamenski, katerega se je udeležilo kar 23 držav. Dosegli so dobre izide, med temi je potrebno omeniti sovjetski višek v metu kladiva (Rudie.n-kova 68,92 m) in italijanski višek, ki ga je dosegel Morale v teku na 400 m ovire (50”5). Zaman so Rusi pričakovali Berrutija, ki je zdaj v polni moči. Italijani so upali, da bo njihov ljubljenec potolkel svetovni višek na 200 m. Bcrruti je nedavno pretekel v 10”2 razdaljo 100 m in v 20"5 razdaljo 200 m.
V	Beogradu je v okviru dvoboja Jugoslavija — Italija 98-109 Bcrruti pretekel 100 m v I0”4.
Prvenstvo Južne Amerike in Britanske igre niso dale pomembnih izidov. Na prvem tekmovanju je bil najboljši Esteves (Venezuela) na 100 m (10”4), na drugem pa Anglež Bogey (8’35’’4 na 2 milji) in Nemec Janz (50"7 na 440 yardov). Tekmovali so tudi v Zagrebu in Varšavi, toda brez pomembnih izidov.
TEKMA SZ IN ZDA
Tretji atletski dvoboj med Sovjetsko zvezo in ZDA, ki ho 15. in 16. julija v Moskvi, je brez dvoma najpomembnejše tekmovanje leta 1961. V prvih dveh dvobojih so zmagali Američani s precejšnjim na skokom 17 točk v Moskvi leta 1958 in 19 točk v Filadelfiji leta 1959, toda letos so strokovnjaki mnenja, da bo njihov uspeh tesen, in sicer zato, ker so Rusi zelo močni in ker Američani nastopijo brez nekaterih prvovrstnih tekmovalcev, kot so: metalci krogle 0’Brien in Dallas Long, metalci diska Bab ka in Al Ocrter, metalci kladiva Connolly in Hall, metalec kopja Alley, skakalca s palico Davies in Morris ter tekača Cawley in Olis Davis. Poleg tega je treba omeniti, da so zapustili lahko atletiko prvovrstni atleti, kol so Rafer Johnson, Glenn Davis, Calhoun, May in Ho\vard.
Kakšne uspehe bodo dosegli Američani v Moskvi? V tekih na kratke in srednje proge je uspeh zagotovljen, ker Rusi niso preveč hitri. Tu je treba omeniti znanega Franka Budda, novega svetovnega rekorderja na 100 yardov s časom 9”2. Budd je letos zmagal na vseh pomembnih dirkah svoje države, kar ni uspelo do zdaj nobepemu ameriškemu tekaču. Sovjetska zveza bo po vsej verjetnosti prodorno zmagala na daljših progah, v teku na 3000
V skokih in v metih bodo tekme zelo »vroče«* John Thomas se bo boril za drugo mesto s Šavla-kadzejem ali Bolšjovom (Brumel je poglavje zase) v skoku v višino, Ralph Boston se bo ponovno srečal z Igorjem Ter-Ovanesianom. V skoku s palico bodo prvi Američani, v troskoku pa Sovjeti. V metih bodo Američani po vsej verjetnosti zmagali v metu krogle, čeprav bo Ovsepian resen nasprotnik, Rusi pa v metu kladiva (1. Rudienkov). V metu diska bosta brez dvoma najboljša Silvester, ki je pred kratkim vrgel orodje 60,36 m daleč (viška niso priznali) in Fromm (met kopja), oba Američana, če bosta to dovolila Metsur (56,74 disk) in Kuznietsov (81,44 kopje). V desetoroboju bosta Rusa Kuznietsov in Kutienko dosegla pričakovan uspeh. Američani imajo v tej disciplini prvaka Hermana (7142) in Pilila Mulkeya, nepriznanega svetovnega prvaka (8709 točk).
Po dvoboju s Sovjetsko zvezo bodo ZDA nastopile v Stuttgartu (18. in 19. julija) proti Nemčiji, v Londonu (21. in 22. julija) proti Veliki Britaniji in v Varšavi (29. in 30. julija) proti Poljski. Nemci bodo nastopili brez svojih najboljših mož, Angleži so močni samo na srednjih progah, Poljaki pa so zelo nestalni. Iz tega sledi, da bo uspeh Ameri-t čanov v Evropi precejšen.
—0—
Šport v Jugoslaviji
Nogometnega prvenstva je že zdavnaj konec. Častni naslov je osvojilo »mladinsko« moštvo Partizana, ki je zamenjalo svoje stare igralce Čajkovskega, Bobeka in Miliča z novimi, ki sc imenujejo So-škič, Galic, Jusufi, Vasovič in Miladinovič. Partizan, ki je bil na vrhu lestvice tudi v prvem delu prvenstva, je uspešno odbil napade ostalih cnajsto-ric in zaključil tekmovanje z naslednjim uspehom: 15 zmag, 2 neodločena izida in 5 porazov, 53 zabitih golov in 23 prejetih. Iz prve lige sta izpadli Split ni Radnički. Končna lestvica je naslednja: I. Partizan (32), 2. Crvena zvezda (31), 3. Hajduk (31), 4. Dinamo (27), 5. Vojvodina (23), 6. Beograd (23), 7. Rijeka (22), 8. Sarajevo (18), 9. Velež (17), 10. Vardar (17), 11. Split (16) in 12. Radnički (8).
V nedeljo se bo končal tudi prvi del košarkarskega prvenstva. Začasni prvak bo brez dvoma ljubljanska Olimpija, ki je trdno v vodstvu s 14 točkami. Sledi četvorica: Beograd (s svojim Koracom), Partizan, Zadar in Crvena zvezda (10 točk), Lokomotiva in Radnički (8), Željezničar (6), Sloboda (2) in Dinamo (0). V Zagrebu je bilo pred kratkim tudi mednarodno tekmovanje ženskih reprezentanc. Zmagala je CSR pred Francijo, Jugoslavijo in Madžarsko.
Jugoslovanski kolesarji nastopajo tudi na dirki po Franciji kot nepoklicni tekači. Pred tem -pomembnim nastopom so tekmovali v Jugoslaviji za državno prvenstvo (1. Žirovnik), za Memorial Ročica (1. Milenkovič), v dirki čez Col (L Žirovnik) ter v etapni dirki »Po Hrvatski in Sloveniji« (L Žirovnik).
Tudi igralci namiznega tenisa so imeli svoje prvenstvo. Zmagal je povsem nepričakovano 20-letni Biščan, pred Teranom, Osmanagičem in Želejem. Novi mladinski prvak je Korpa, nova prvakinja pa R. Nikoličeva. V parih sta zmagala Vogrinc-Uzori-nac. Prvenstvo je bilo v Sarajevu.
Na Bledu so bile zanimive tekme v veslanju. Nastopilo je mnogo čolnov iz 6 držav. Največ zmag so dosegli Cehi in Romuni (vsak 3), sledijo Nemci, Italijani, Poljaki in domačini.
Cerar je osvojil državno prvenstvo v telovadbi.
Jugoslovanska reprezentanca v waterpolu se je dvakrat spoprijela z Madžarsko, in sicer v Zagrebu, kjer je zaigrala neodločeno 2:2, in v Borovu, kjer je klonila z izidom 3:4. Madžari so, kot znano, v juniju zmagali na turnirju, ki je bil v Leipzigu. Druga je bila Jugoslavija, tretja Nemčija in četrta Nizozemska.
Končno La ver v Wimbledonu
22-letni Avstralec Rod Laver je končno osvojil častni pokal VVimblcdona, potem ko je tako lani kot predlanskim bil samo drugi. Njegov letošnji nasprotnik v finalu, Američan Me Kin!cy, ni imel moči, da bi se mu uprl in je zato prav kmalu klonil z izidom 3:6, 1:6 in 4:6. Pri ženskah je zmpgala Mortimer (Anglija). V tekmovanju dvojic so zmagali Emerson - Fraser (Avstralija), Hautzcjeva- Maf-littova (ZDA) in v mešanih parih Stolic - Turner (Avstralija).
m ovire ter v hoji. Američani bodo pa z lahkoto zmagali v tekmah'z zaprekami (110 in 400 m), kjer
gospoduje Jones, VVashington in Farmer
Stran
novi List
13. jtlitfa 1961
   |
*“ C O P 05
C c/)
0
Ir-* N
& 03 -d
01 ^ ii'E
o 5 i> w c
0 0)
”“1 C/J >CJ — « ° '8
•3 E .
1 ";5 °o5
d.
O
^ u t: “Ja
O Cj
m >c/3 n
.-H CTj (U
~ •§ £ 'J g S-B |
« S
^ N (/)
U w c/)	.X, 3
c. oJ 2 D D>u
C — </> rS > O ^
ra 2 c
— 03
>s 2.« I-.-
00 c o
o <S) ^
O CX V o
CL </) Dtr^
dl
>t/3
'P
O ^
O 2
Jp
03 C a ju
r- 2
G « £
o „ D. 1/5
03 *S 'S
• P C
■H S O N
•- r5* ^ 0
>N w J4 C
o *
O. o H “ »J t3 Tj . - ^3
v 03 !P
.§ o
_ D.
S*5 o C o. -* a> 1» X, £ ^ ca
S P~
S ^
03 O
J) ts>
CS
-S M :
0 p a c
u
00.^
rt JP 03
H M
cS . £
O
O
00
o o-
<u o ,
73 00 |
S 5 H °" š s as««
N* n c H ■“ « .
- «•-	o	'g	a
>3 JS O	-3	5	2
O 00 rt	ra	w	u
EC 73 v—'
c ‘Z 2 O
-S^c £
J2 •-» -	c	!>	.
73 c*	e	-S^	..
O P .P —
•'“\21 c N o 03 c * JH
u.Sfu 0-u
X, > Tj ^ n.
03 T3 T ^ «
.N «'* O *“* N C •• T3 ~ —1 D T* 03 r^l 'n C > O
F*
O Tj
O
B5'
610	&	<u
O 0) 130 ••=■
c ^ ^
o £ r=
o rt r-
s ^ s?«
ag
°Š
roo