Gospodarske stvari. Eaj naj dajemo goveji živini, dase 11 je ne prime kuga? To 7prašanje mijedoilouže od 7e8 skrbnih gospodarje^ na Eianjskem in Štajerskem, kjer razaaja ta bolezen in ac čedalje bolj širi. Tako 7prašanje je res pra7 naia^no od gospodarje^, ki ne poznajo bitst^a te bolezni, od katerib ae pa tudi zahtevati ne more, da bi jo poznali, ker niso zdravniki. S kiatko besedo tedaj na gori navedeno 7prašanje odgo7arjam goapodarjem tako le: Prav nič ni treba zdravi živini dajati, anipak streže naj se jej po navadi, kakor unina živinoreja 7eleva, in opuati vsako zdravilo. Čudil se bo maraikdo ternu odgo^oru, ki odbija vsako zdravilo o bolezni, ki je vendar najhuja med vserui govejiini iu je uže na ato in sto milijono7 go7ed potnorila, kar se je p r v i k r a t leta 1709. iz Tartarije 7 Aziji čez Mosk^o zaneala na Poljsko, od tod preko Podolije in Beaarabije na Hr^aiko, od tod pa 7 Dalmacijo; dalmatinaki ži^inotržci pa so na cesti 7 Pado^o na Laškem popustili za kugo bolnega vola, ki ni mogel naprej; tega vola je pastir kanonika grofa Boromea 7 njego7 veliki hle7 7zel, ki je bil poln go^ed; 78a go^eda so poginila tu in kuga se je potem zatrosila po 7si srednji in dolnji Italiji. Od tod je kuga romala na Francoako, 7 Alzaeijo, Nera8ijo, Holandijo, na Angleško itd. Kuga, ki se je takrat pr^ikrat pokazala 7 Evropi, je bila zdra7nikom neznana, iskali so in poskuaali zdravil in pra7 s tem so zatrosili še le bolezen, ker zoper njo niso nobene zapitije 7pelje7ali. Tako je 7 3 letih od leta 1711. do 1714. poginilo go^ed poldrugi milijon. Od tega casa počenši se je knga prikazala mnogokrat 7 Kviopi, zatrošena iz Rusije in Tar8ije 7 dežele našega cesarstva. Deželo kranjsko in štajersko je 7e8krat huda neare8a zadela po tej ptujki. (Na Kranjsketn je razaajala hudo leta 1863, 1865 in 1873) Prera6uneno je, da so evropske dežele do konca preteklega stoletja nad 200 milijono7 gO7ed po tej kugi izgubile. Te žalostne skušnje so nas u6ile trojno: 1) da je kuga ptnjka, 7 srednji Aziji doma, in 86 7 naših deželab n i k d a r n i k o 1 i p r v o t n o ne pri8ne, kakor tudi člo^eška kuga ne, — 2) da je silno nalezlji^a, in 3) da nobeno zdra^ilo zoper njo ni znano, čeravuo je bolandska vlada 80.000, a78trijska 30.000, pruaka pa 10.000 zlato7 uže d«7no obljubila onemn, kdor iznajde goto^o zdravilo. Edor tedaj ho5e 87ojo ži^iuo ob^aro^ati te grozne kuge, naj jo varuje, da bolezni ne naleze. Nalezljivo lastnost ima sapa in kožno blepenje bolne ži^ine, kakor tudi vsaka re8, katera piide od nje, kakor blato, scavnica, kri, meso, koža, parklji itd. Eužnina ae pa prime tudi klaje, slame, orodja, obleke in 7sake druge ži^ine, kakor konj, O8lo7, preši8e7, p807, ma6ek, kuretine itd., katera same za to boleznijo ne zbolijo, pa jo oddajo go7eji živini. Tudi ljudje, ki so bili 7 dotiki a kužno ži^ino, bolezen zatrosijo, da! cel6 muhe jo morejo zatrositi, 8e od bolne ži^ine pridejo do zdrave. Razen goved zbolijo za to kugo edino le 0 7ce, kar sem jaz leta 1863 7 Preloki in 7 Zagorji s tem dokazal, da sem govejo kužnino 7cepil ovcam, ki so potem za isto kugo zbolele in poginile. — Po tem je jasno vsakemu, da se more knga ubraniti edino le po ostrih zaprtijah mej zdra^ih dežel in zdra^ih ble707. Vsak gospodar iji 78ak Slovek mora zdaj na Eranjskem in Štajerskem na vse strani skrbno paziti, da se ne najmanjaa trobica kužnine na noben način ne zatrosi, in da zato mora 78ak za se oster sleduh biti, da se ni6 ne zgreši, kar bi utegnilo kugo tudi poskri^nibpotib zatrositi. Nasproti pa naj bode našiin g oap odar j em to v tolažbo, da, ako so 87ojo ži^ino dobro zaprli tako, da od nikogar ne tnore do nje ni8 kužnega priti, jim bo živina zdrava oatala, 6erarno krog in krog njih drnga ži^ina za to kugo cepa! Ta sknšnja naj pa 7elja dalje gospodarjem in 78akemu domoljubu kot 87eta zapo^ed, da natanko ubogajo vse ukaze c. k. deželne 7lade, ker en malomarnež ali en slepar lahko celi deželi nakoplje straino nesre8o! Goapodje župani! 7i pa še posebno atojte na straži proti tej pošaati. Dr. Jan. Bleiweis. Sredst^o zoper napenjanje goved. Od 7e8 strani se sliši, da konje, pa bolj pogosto go^eda budo napenja, in da ko moraii tam pa tam ktero go^edo zaklati. Uzrokov napenjanja je raznib, a najbolj pogosto napenja paša na mladi detelji ali pokladanje zelenjave, na ktero je bUa že slana padla. V nepreceulji^ih knjigab: nŽivinozdravništvo" dr. Bleiweisa je 7 4. delu od strani 157 do 161 mnogo sredate^ zoper napenjanje nas^eto7anib; a nobena re8 ni tako goto^a, toraj priporo8enja 7iedna, kakor goltna ce7 (ScblundrObre) iz gutaperbe, ki malo stane, in se morebiti 7 Mariboru, goto^o pa 7 Gradcu dobi. Vsaka sosefika bi ai naj to re8 omislila ^velja kakib 5 fl.) S tisto ce^jo, kojo dr. Ipa^ic 7 Sent-Juriji ob jnžni cesti iina, se je 7 treb letih samo 7 tržki okolici že kakih 12 gnred ozdra^ilo, in še pretekli teden zopet dve breji kra^i nožu odtele. Jožef Hašnik. M. Gole breskve. 1. Drobna rana 7iinjelka. Sad je lep, pra7 delikaten, muškatelo7ega okusa, zori za8etek avgusta. Je poaebno za špalire. 2. Debela rana 7išnjelka. Sad debel in lepo bar^an, z zarudelim, diae8im mesom. Dre7O je srednje 7isokosti in je posebno za špalire 7 topli legi. 3. Žolta nektarina. Sad je srednje debelosti, žolt, malo bai-7an in izvrstnega okosa. Dre70 je ži^ahne rasti in kaže posebno za špalire 7 topli legi. Živinska kuga prikazala ae je razven 7 zadnji8 imeno^anib srenjab še 7 Na^ai-di, Voličini, Stražah (87. lenartskega) iu 7 Desencib ptujskega okraja.