PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /■« »n Abb. postale I gruppo “ vjCD3 TU lir Leto XXVI. St. 208 (7702) TRST, četrtek, 17. septembra 1970 Ob 80-letnici Franceta Bevka JORDANIJA NA ROBU DRŽA VLJANSKE VOJNE AMAN, 16. — Jordanija je dejansko na robo državljanske vojne. Sinoči je predsednik vlade Rifai pod pritiskom vojaških krogov podal ostavko, ki jo je kralj Husein pozno ponoči zavrnil. Toda danes zjutraj kralj nenadoma imenoval vojaško vlado, ki je takoj nato proglasila v vsej državi obsedno stanje. Novo vojaško vlado vodi polkovnik Mohamed Daoud. Prvi ukrep, ki ga je sprejela nova vojaška vlada, je bilo imenovanje generala Majalija za načelnika glavnega štaba Osemdeset let. Osemdeset polnih in neizmerno plodnih let dopolnjuje danes pisatelj France Bevk. Tistim, ki poznajo njegovo živahnost, njegovo neskaljeno veselje do življenja in Nezmanjšano pisateljsko strast, se prvi hip to zdi skoraj nemogoče. Pa je vendarle res. Prepričali hi se lahko v katerikoli knjigi literarne zgodovine: rodil se je v Zakojci pri Cerknem 17. septembra 1890 kočarju in čevljarju, piše. In še piše, da te bil nekaj let trgovski vajenec, da se je potem vpisal v učiteljsko pripravnico in končno postal učitelj. In o njegovem delu v ožji domovini, ko so jo zasedli Italijani, o listih, ki jih te urejal, in založbah, kjer je svojim rojakom tiskal knjige v materinem jeziku, o zaporih, o partizanstvu in o povojni dejavnosti: tu naše oko postoji predvsem ob njegovem pariškem Potovanju za pravično mejo. Osemdeset let torej. Zazdi se mi, da je v tem septembru Nekaj več, da pisatelj in človek, kakršen je Bevk, tako globoko povezan z rodno grudo, z njeno grenko dediščino M' vsakim njenim utripom, skoraj simbolično slavi svoj visoki življenjski praznik v času, ko se tudi narava pripravlja na obračun. Skušam se zamisliti v obseg in pomen Bevkovega dela, 8a opredeliti, poiskati v njem najznačilnejše prvine, pa kdo ve zakaj mi v tem hipu prihaja pred oči predvsem njegova človeška podoba, France Bevk, kakršnega srečujemo na ljubljanski ulici ali v društvu, ob literarnih nastopih ali v knjigarnah. In čudim se, da mi je od vseh najbolj živo v spominu Povsem bežno srečanje, katerega pomen pa se je s časom poglobil in razrasel: pred novim letom prihaja Bevk v prostore društva slovenskih pisateljev, da tam v miru nekaj dni piše Novoletne čestitke. Nekoč sem ga zmotil pred izjemnim kupom voščilnic. živahne oči sredi zbranega obraza so sijale od mir-Nega zadovoljstva. «Tako je, če ima človek veliko prijateljev«, Je dejal in roka mu je znova zdrsela s poševno, odločno in Jasno pisavo čez belino papirja. Samo to. Ampak v meni je v tistem hipu oživel oboževani pisatelj čudovitih otroških zgodb, ki so oblikovale naša zgodnja leta, napetih povesti,-ob katerih Smo pozneje rasli, in krvavih pričevanj o tragični usodi naše °žje domovine, tja do mojstrskega Kaplana Martina Cedrmaca, s katerimi se je z velikimi črkami vpisal v zgodovino naše književnosti. In tolikšen mir v njem, tolikšna žlahtna preprostost. Tako je, če ima človek veliko prijateljev... Pa kako naj bi jih človek, če je ta človek France Bevk, ne imel? Saj ni bil ■Mkdar samo pisatelj, samo nepristranski opazovalec življenja, t>ač pa zmeraj tudi njegov odločen sooblikovalec. Malokateri slovenski književnik se je namreč tako družbeno angažiral in Je nosil toliko odgovornosti kakor prav France Bevk. Kaj je življenje? Po čem ga lahko sodimo? Kako merimo Njegovo vrednost in ugotavljamo njegov smisel? Vprašanja brez Jasnega odgovora, če pa je življenje v tem, da se razdajaš, tia ponikaš kakor voda v prsti in oplajaš in varuješ nove klice, bo tem je Bevk bogato živel, če je življenje v tem, da se iz dneva v dan bojuješ z demoničnimi silami zla, da bi obvaroval čistost sveta in mu omogočil lepšo podobo, potem je Bevk dolgo živel. Če je življenje v tem da si povsod med svojimi, ljubljen med ljubljenimi, pa čeprav zatiran med zatiranimi, v ponižanju, v uporu in ob dnevu zmage, potem je Bevk Prečno živel. Živel in živi. Osemdeset let. Treba se je ozreti na prehojeno pot in potegnita črto za obračun. Zdi se mi, da ga vidim, da je tu pred bia.no, s pravkar ošiljenim svinčnikom (na prstih se mu še Svetlika sivi prah), z visoko vzbočenimi obrvmi, ki se nabirajo v blagem loku, kadar mu smeh jasni obraz, z izrazom miru in žavesti, da je vse tako, kot mora biti, in da se račun nikakor Ne more izteči slabo. Preveč je živel, preveč je ustvaril, preveč ljubil in trpel, da bi billo lahko drugače. Odpirajo se mi pokrajine kakor tolikokrat v mladosti ob prebiranju njegovih del te vidim, kako ga tiho pozdravljajo vsi otroci iz grap, s hribov, z barja, z ravnin in naši od morja, pa kako se spremi-Njajo v njegove pastirčke, v njegove pestme, v Lukce in Tončke, v male upornike in črne brate, celo v njega samega kot tatiča ali kakršnega ga poznajo iz knjige spominov, z njihovim pozdravom gre glas starejših bratov in staršev, glas, V katerem čutim nedopovedljivo hvaležnost predvsem iz rodne primorske, katere trpljenja je bil glasnik in znanitelj novih Časov. Pisatelj pa odgovarja z zadržanim, prisrčnim nasmehom te s težko roko maha v pozdrav. Tak mi prihaja pred oči ob svojem jubileju. Vem pa, česar ne bi hotel vedeti. Vem, da je ob tem svojem velikem dnevu hudo bolan. To je pač življenje, bi rekel on. Kaj pa Naj rečemo mi temu trmoglavemu uporniku, ki je ob hudi Uri pravilno precenil moč svojega ljudstva, zbičanemu vihar-hlku, čez katerega so šle jeze najtežjih dni v zgodovini njegove domovine, čudežnemu gejzirju, ki je bruhal živo vodo v Črnih Jetih primorskega ljudstva, odprtemu človeku, ki je spoznal Življenje v vsej njegovi polnosti, nepomirljivemu iskalcu, ki je v sleherni temi slutil zarjo odrešitve? Kaj? Kaj drugega kakor: čimprej ozdravi, France Bevk! Pomisli, Skozi koliko' stisk te je vodila pot, pa jim nisi podlegel, čimprej ozdravi in pridi med nas, da prosit rimo tvoj praznik kakor se spodobi: s tvojo besedo, ki je itefjjtletja sledila naši Usodi in nam jo lajšala, s tvojo prisrčno prisotnostjo in ne-skaljivo dobro voljo, z našim spoštovanjem, občudovanjem in ljubeznijo. Vedi: tvoje ime je v naših srcih! MIROSLAV KOŠUTA Voiaška vlada in obsedno stanie Arafat: «Palestinsko osvobodilno gibanje se bo borilo proti novemu fašističnemu režimu v Jordaniji» ■ V VVashingtonu se je sestal vsedržavni obrambni svet jordanske vojske na mesto generala Haditha, ki mu je kralj Husein prejšnji teden poveril vso oblast nad vojsko in uživa tudi precejšnji ugled med palestinskimi gverilci. Do imenovanja vojaške vlade v Jordaniji je prišlo takoj po podpisu četrtega sporazuma med jordansko vlado pod predsedstvom Rifaja in glavnim odborom palestinskega o-svobodilnega gibanja. Na predlog vojaške vlade je kralj imenoval generala Majalija za generalnega vojaškega guvernerja in poveljnika varnostnih sil. Vojaška vlada je tudi sestavila petčlansko komisijo iz samih častnikov, ki bo zastopala vlado na razgovorih z odborom a-rabsfce zveze, ki ima nalogo posredovalca med jordanskimi oblastmi in palestinskim osvobodilnim gibanjem. V zvezi z imenovanjem vojaške vlade in proglasitvijo obsednega stanja, v amanskih diplomatskih krogih menijo, da je tudi sinočnji sporazum dejansko propadel, kot so propadli vsi prejšnji trije sporazumi. Radio Aman je danes objavil poziv na vse palestinske gverilce, naj oddajo orožje organizacijam katerim pripadajo, da ga bodo nato »razdelili vsemu prebivalstvu v državi*. Kot poroča kairska tiskovna agencija »MEN*, je jordanski radio med drugim izjavil: «V tem trenutku se moramo vsi zavedati, da je treba takoj uveljaviti dosežene sporazume, da se odpravi vse kar nas loči, ker preti nevarnost sovražnikovega napada*. Poleg tega je radio Aman danes opozoril, da bodo sprejeti strogi ukrepi pro 11 vsakomur, ki bo kršil zakon. Oh zaključku je pozval »vse prebivalstvo, naj se stmi okrog vojske, ki je prevzela popolno oblast*. Orgamzacije palestinskih gverilcev so takoj ostro odgovorile. Glavna odbor palestinskega osvobodilnega gibanja je danes sklenil, da po novno sprejme v svoje vrste Ljudsko fronto za osvoboditev Palestine, kd je bila pred dnevi izključena iz odbora zaradi zadrževanja talcev, ki so jih zajeli s preusmeritvijo letal. Glavni odbor je imenoval Jaser-ja Arafata za poveljnika »vseh revolucionarnih sil*. Arafat je danes naslovil pozav na vse arabske kralje in državne glavarje, v katerem pravi, «naj si prevzamejo vso narodno, zgodovinsko in arabsko odgovornost ter naj pomagajo palestinski revoluciji, ki jo je sedaj napadel imperializem. Poleg tega je Arafat danes sklical sestanek vseh arabskih veleposlanikov v Amanu in jim sporoči, da se bo palestinsko osvobodilno gibanje »branilo proti novemu fašističnemu režimu v Jordanija*. Predstavnik glavnega odbora je izjavil, da je Arafat obvesti arabske veleposlanike o »reakcionarni zaroti in nevarnosti, ki preti revoluciji in narodu pod sedanjim novim vojaškim fašist'č-nim režimom v Jordaniji*. Poveljnik vseh gverilcev je povedal veleposlanikom, da bo osvobodilno gibanje branilo pravico do svojega obstoja »dokler ne bo vojaški re zim strmoglavljen in dokler ne be ustanovljena nacionalna vlada, ki bo združila revolucijo, narod in vojsko v skupnem boju proti sionizmu*. Arafatov poziv arabskim kra ljern in državnim glavarjem se zaključuje: «Naš narod je v stanju, da z oboroženo silo zavrne zarote, ki se ne kujejo samo proti njemu, marveč proti vsej arabski naciji*. V prvem ukazu, ki ga je Arafat kot glavni poveljnik vseh oboroženih sil palestinskega osvobodilnega gibanja naslovil gverilcem, prepoveduje vsem poveljstvom katerikoli napad na položaje jordanske vojske v mestih vaseh in begunskih taboriščih, razen v primeru samo- obrambe. Splošna delavska zveza v Amanu je takoj po imenovanju vojaške vlade proglasila splošno stavko. Sindikat poudarja, da je glavni namen stavke »strmoglaviti vojaški režim, ki je bil ustanovljen proti revoluciji*. Po agencijskih vesteh je položaj v Jordaniji izredno napet. Jordanska vojska utrjuje svoje položaje z lahkim in težkim orožjem na gričevju okrog Amana. Prav tako so opazili utrjevanje položajev na gverilski strani. Kralj Husein je danes zjutraj obrazložil po radiu sklep o ustanovitvi vojaške vlade. Kralj trdi, da so bili ti ukrepi sprejeti, «da se zavaruje narodna enotnost in ugled delovanja gverilcev*. Hkrati pa da ti ukrepi nameravajo ohraniti u-gled vseh oboroženih sil, ki branijo deželo in narod proti sovražnikovim naklepom. Husein je pozval MIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII UVODNO POROČILO BO IMEL C0L0MB0 Danes sestanek med vlado in sindikati o reformah Prisotni bodo tudi ministri, ki sodelujejo neposredno pri izdelavi reform RIM, 16. — Predsednik vlade Colombo bo jutri zjutraj ob 10.30 sprejel vsedržavne tajnike in druge predstavnike sindikalnih konfederacij CGIL, CISL in UIL. V ponedeljek pa bo ob 17. uri sprejel predstavnike CISNAL. Na jutrišnjem sestanku s sindikati bodo poleg Colomba tudi pri; šotni podpredsednik vlade De Martino in ministri Giolitti, Ferrari Aggradi, Donat Cattin, Mariotti, Preitti, Reale, Restivo in Lauricel-la. Izvedelo se je, dia bo zasedanje otvoril Colombo, ki bo obrazložil osnovne vladne smernice glede reform o stanovanjih in o zdravstvu Naito se bo pričela diskusija. Predstavniki treh sindikalnih organizacij se danes še niso sestali in bo do pripravljalnega sestanka prišlo jutri zjutraj pred razgovorom z vlado. Do tega je prišlo, ker se je seja centralnega odbora UIL nepričakovano zelo zavlekla, saj je prišlo do različnih stališč iiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiMiiiiMmiiiiiiiiiiiii PO TREH LETIH IN POL DIPLOMATSKEGA SPORA Imenovanje sovjetskega veleposlanika na Kitajskem Imenovanje dokazuje pomembno izboljšanje sovjetsko-kitajskih odnosov MOSKVA, 16. — Agencija TASS i pa zelo daleč od Moskve in to v sporoča, da je prezidij vrhovnega | času, ko se pripravlja kongres ‘ ...... ‘ partije, ki je sklican za marec 1971 in ko so odstranili iz predkongresnih priprav prav osebnost, ki je «krotila» leningrajsko strujo. Po vesteh iz dobro obveščenih virov je predsednik sovjetske vlade Kosigin odšel na dopust. sovjeta imenoval Vasilija Tolstiko-va za veleposlanika SZ v Ljudski republiki Kitajski. Sovjetsko veleposlaništvo v Pekingu je bilo brez veleposlanika že tri leta in pol, ko so aprila 1967 odpoklicali tedanjega veleposlanika Sergeja Laprna, saj je bilo ozračje med obema državama vedno bolj napeto in je šlo za razdobje kulturne revolucije na Kitajskem. Vasili Tolstikov ima 53 let, končal je inštitut o železniških prevoz’h v Leningradu in je imel pomembne funkcije od 1946. do 1962. leta v partijskih in upravnih organih Leningrada. Od 1962. leta je bil partijski tajnik za oblast Leningrada, je član centralnega komiteja KP SZ in član prezidija vrhovnega sovjeta SZ. Tolstikov je poznan kot predstavnik »trde* struje in je imel trdo v rokah partijsko organizacijo v Leningradu, ki je znana po svojih naprednih težnjah, odprtju in tudi kritičnih stališčih na centralistično moskovsko vodstvo. Imenovanje Vasilija Tolstikova ima važen dvojni politični pomen. Predvsem gre za imenovanje sovjetskega veleposlanika na Kitajskem, kar priča o izboljšanju odnosov med Kitajsko in Sovjetsko zvezo in to na raznih ravneh. Na Kitajskem je sedaj še sovjetska delegacija, ki se razgovarja o obmejnih vprašanjih in ki ima bolj partijski zna čaj, sedaj pa so se normalizirali z imenovanjem veleposlanika (čemur bo prav gotovo sledilo tudi imenovanje kitajskega veleposlani ka v Moskvi) tudi meddržavni od nosi. Istočasno pa gre tudi za notranje premike v stranki, saj so ene ga izmed vodilnih partijskih pred stavnikov in pristaša trše Brežnje ve struje prestavili sicer na zelo Trgovinski sporazum med ZRN in Madžarsko BONN, 16. — V Bonnu so danes parafirali prvi dolgoročni trgovinski sporazum med Zvezno republiko Nemčijo in Madžarsko. Sporazum, ki predvideva znatno povečanje trgovinske izmenjave med obema državama, bo trajal do 31. decembra 1974. Podpisali ga bodo verjetno 25. ali 26. oktobra, ko bo zahodnonemški minister za gospodarstvo Schiller prišel na uradni obisk v Budimpešto. med strujami socialistov, socialde-1 dolini se je kot socialist zanimal gverilce na sodelovanje, kii naj še bolj utrdi enotnost osvobodilnega gibanja in jordanske vojske ter vzpostavile red v Jordaniji. Nato je kralj upozoril na nevarnost zarote, ki bi lahko pripeljala do nove okupacije, potem ko bi se izčrpale jordanske in palestinske sile. »Ta zarota — je dejal kralj — hoče ločiti Jordanijo od Egipta, našega prijatelja in zaveznika v boju, brez katerega ne bi mogli prevzeti nobene pobude. «Zato so naše oborožene sile prevzele oblast, da preprečijo to katastrofo*. V Amanu so sporočili, da je odbor petih, ki posreduje v sporu med gverilci in vlado, predlagal takojšnje sklicanje Arabske zveze za proučitev položaja v Jordaniji. Iz New Yorka poročajo, da so v Washingtonu zelo zaskrbljeni za položaj, ki je nastal v Jordaniji in se bojijo, da bi lahko strmoglavili kralja Huseina. V vladnih krogih so sicer danes izključili možnost uporabe sile v Jordaniji. Nixonov glasnik Ziegler ni hotel komentirati vesti, ki so se danes razširile v Washingtonu, da so visoke ameriške civilne in vojaške osebnosti preteglo noč na sestanku razpravljale o ukrepih, ki naj bi jih ZDA sprejele v primeru, da bi jordanski kralj zaprosil za pomoč, kot je to storil leta 1958 libanonski predsednik. Potrjena pa je bila vest, da so se preteklo noč sestali člani vsedržavnega obrambnega sveta, ki je pooblaščen, da lahko sprejme v imenu vlade najvažnejše sklepe. V tem svetu so zastopani, poleg predstavnikov vlade, tudi najvišji predstavniki vojske. Jordanski dogodki so zbudili veliko pozornost tudi v Londonu, kjer so prav tako kot v Washingtonu, zaskrbljeni za usodo kralja Huseina. Značilno pa je, da v obeh zahodnih prestolnicah povezujejo nove dogodke v Jordaniji tudi z večjo nevarnostjo, ki naj bi pretila talcem, ki so v rokah palestinskih gverilcev. V Damasku so sporočili, da je sirska vlada danes obsodila ustanovitev vojaške vlade v Jordaniji in to dejanje označila «za zaroto proti palestinskim gverilcem in nacionalističnemu gibanju*. Radio v Damasku je pozval vse napredne a-rabske sile, naj takoj preprečijo »zaroto plačanih jordanskih oblasti*. V bejrutskih krogih pa označujejo dogodke v Jordaniji kot dejanski «državni udar*. la vanju pri sindikalnih akcijah. Po dolgih razpravah pa so se spo- razumeli o enotnem besedilu zaključne resolucije, ki pa ni bilo povsem soglasno odobreno. Vsedržavni sivet KD se bo sestal 23. in 24. septembra in bo razpravljal o rešitvi vlsKjne krize ter ' o novem statutu mladinskega gibanja KD. mokratov in republikancev o sode- tudi za vprašanja Slovencev v Ita- Mora j« sprejel iranski šah TEHERAN, 16. - Danes se je pričel prvi dan uradnega obiska zunanjega ministra Mora v Iranu. Dopoldne se je Maro vpisal v knjigo častnih gostov v rezidenci, šaha, nato pa je položil venec na mavzolej Reze Shana, očeta sedanjega šaha in ustanovitelja dinastije Pahlavi. Dopoldne je bil tudi prvi uradni razgovor z iranskim ministrom, nato pa je Mora sprejel iranski šah, ki je Moru priredil svečano kosilo. Podtajnik Belci odpotoval iz ČSSR PRAGA, 16. — Podtajnik ministrstva za zunanjo trgovino Belci si je ogledal velesejem v Brnu in je nato imel daljši razgovor z ministrom za industrijo Slovaške Janom Gregorjem, s katerim je obravnaval možnosti industrijskega sodelovanja. Belci Je nato odpotoval v Zapadmo Nemčijo. Potrjen Nixonov obisk v Jugoslaviji BEOGRAD, 16. - Na vabilo predsednika Jugoslavije Tita bo predsednik ZDA Richard Nixon s so progo konec septembra uradno obiskal Jugoslavijo. Kot je znano sta Nixon in Tito po izvolitvi Nixona za predsednika ZDA izmenjala osebni pismi, v katerih je bila obojestransko izražena želja po nadaljnjem napredku odnosov med obema državama, po izmenjavi mišljenj o mednarodnih vprašanjih in srečanju obeh predsednikov. Ob tej priložnosti je predsednik Tito povabil predsednika ZDA na obisk v Jugoslavijo, kar je Nixon sprejel. Obisk predsedni- ________ _____„____, ____ ________ ka Nixona bo sploh prvi obisk ame- častno in pomembno mesto, vendar riškega predsednika v Jugoslaviji. Riad pride v Italijo MADRID, 16. - Egiptovski zunanji minister Mahmud Riad je dospel danes na uradni obisk v Madrid, kjer se bo sestal s svojim španskim kolegom Lopez Bra-vom. Ob vrnitvi v domovino se bo Riad ustavil za nekaj dni v Italiji, kjer bo imel verjetno razgovor zunanjim ministrom Morom. Brodolini odlikovan z zlato medaljo RIM, 16. — V četrtek 24. septembra bodo v Campidogliu izročili zlato medaljo za civilne zasluge vdovi pokojnega Giacoma Bro-dolgo časa liji in je bila glede nekaterih zadev njegova intervencija odločilna. Na svečanosti ob podelitvi zlate medalje bo prisoten tudi predsednik vlade Colombo, ki bo govoril o njegovem liku, predstavniki vlade, parlamenta, strank in sindikatov. Francoski «mirage» tudi za Pakistan PARIZ, 16. — Francija bo prodala Pakistanu trideset lovskih bombnikov tipa «mirage», ki jih bodio Izrodili do kanca prihodnjega leta. Poleg Pakistanu, je Francija od začetka letošnjega leta prodala svoja letala še štirim drugim državam, in sicer Libiji (110 letal), Španiji (30), Braziliji (16) to Argentini (14). Jordanski kralj Husein (levo) in palestinski voditelj Jaser Arafat ■iiiiHiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiuiiiiiiiiiu PONOVNI ZELO OSTRI IZGREDI DESNIČARSKIH PROVOKATORJEV NAPADLI SO IN PO VSEM UNIČILI SEDEŽ PSI V REGGIO CALABRII Zažgani razni uradi - Izsiljevalni ultimat akcijskega odbora - Resne odgovornosti lokalne KD in škofije REGC.IO CALABRIA, 16. - Včeraj ponoči je prišlo do izredno resnih incidentov, med katerimi so tolpe demonstrantov razbile in zažgale sedež PSI v Reggio Cala-brii, občinski urad, sedež INAIL in poštni urad na železniški postaji. Danes dopoldne so se incidenti nadaljevali in se je šele zvečer položaj nekoliko pomiril. Jutri je resna možnost novih izgredov, saj je »akcijski odbor za proglasitev Reggio Calabrie za glavno mesto dežele* potrdil, do se bo stavka jutri nadaljevala, nadškofija pa je v bistvu demonstrante podprla. Najresnejši incidenti so se včeraj pričeli po 23.30, ko so se mladeniči ponovno zbrali, ko se je končala tradicionalna procesije v čast «Marije tolažnice*, ki je patron Reggio Calabrije. Takrat je bi položaj relativno miren in so skupine pretepačev nenadoma vdrle v sla- dolini ja, ki je bil vodilnih vrstah PSI in ki je umrl bo zastražen sedež PSI v Ul. Tor-kot minister za delo in ustvarjalec rione. Demonstranti so brez težav zakona o delavskih pravicah. Bro-1 predrli policijsko zaporo, nato so razbili vhodna vrata to vdrli v sedež, ki je v prvem nadstropju. Zažgali so papir, zmetali pohištvo nr. cesto, kjer so ga drugi zažgali. V zelo kratkem času je bilo vse razbito. Nekaj kasneje so se razbijaški napadalci mirno um;\ni-li, nakar je intervenirala policija in gasilci, ki so ogenj pogasili. Ista skupina je tudi povsem de-molirala občinsko davčno izterjevalci co, kjer so zažgali vse dokumente nato so vdrli na sedež INAIL, kjer so uničili del opreme. Končno je bila vrsta na poštnem sedežu pri železnici, ki je v bližini palače zavarovalnica. Tu so menda zažgali tudi vrednostne papirje. Že v zgodnjih jutranjih urah je bilo očitno, da se bodo danes izgredi nadaljevali v nič manjšem obsegu, čeprav je bila tokrat policija bolje pripravljena in je zelo energično posegla. Do najostrejšega spopada je prišlo na Korzu Garibaldi, kjer so demonstranti včeraj postavili veliko barikado in ka- niiiiMiiiiiiiiiimuiiiHiiHHiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniu Bakarič o mednarodnem ugledu Jugoslavije (Od našega dopisnika) ZAGREB, 16. — član izvršnega biroja predsedstva Zveze komunistov dr. Vladimir Bakarič se je v ponedeljek v Zagrebu razgovarjal s političnimi delavci Zagreba o aktualnih nalogah Zveze komunistov in o nekaterih aktualnih političnih vprašanjih. V razgovoru je Bakarič odgovoril na vrsto vprašanj, med drugim na vprašanje o sedanjem položaju Jugoslavije v svetu, v odnosu na stopnjo njene ga notranjega razvoja. Bakarič je ugotovil, da je položaj Jugoslavije danes v svetu boljši kot kdajkoli prej. Jugoslavija mkdar ni imela tako velikega ugleda in nikdar ni imela toliko vpliva kot danes, je izjavil Bakarič. V potrdilo te svo je trditve je Bakarič navedel, da je bilo na nedavni konferenci neuvrščenih na vrhu, katere se je udeležila skoraj polovica članic svetovne organizacije in ki je sprejela pomembne sklepe, priznano, da je Tito pobudnik Dolitike neuvrščenosti. Zato je b;l Tito deležen izredne časti in to ne le protokolarne. Bakarič je ugotovil, da je zunanja politika vsake države samo nada- ljevanje njene notranje politike. Zunanja politika Jugoslavije in njen položaj na svetu je torej odvisen od notranjega razvoja. Politika neuvrščenosti in borba za mir ter za mirno reševanje spornih vprašanj, pomoč državam v borbi za neodvisnost pomoč državam v razvoju in vlaganje naporov za medsebojuo pomaganje nerazvitih, vsa ta politika bi se z nase strani komaj mogla zamisliti, je dejal Bakarič, če ne bi temeljila na naši politiki graditve samoupravne in socialistične družbe. B. B. tero so danes agenti in karabinjerji skušali odstraniti. Prišlo je do metanja kamenja in izstreljevanja sol-zilnih bomb ter številnih policijskih napadov, med katerimi je bilo več oseb ranjenih. Vse trgovine to u-ladi so zaprti in mesto je kot izumrlo, če izvzamemo skupino mladincev to množico policistov. Mestne ulice so kot, da bi jih zajel orkan, povsod polno razbitin, kamenja, prevrjenih avtomobilov, kosov pohištva itd. Akcijski odbor za Reggio Cala-brljo je danes zvečer sporočil, da se bo stavka nadaljevala to da so pripravljeni prenehati s stavko, samo če bodo izpolnjeni naslednji trije pogoji: 1. Jasna obveza vlade, da bo Reggio z zakonom proglašen za glavno mesto dežele. 2. Zakon Je enak za vse to je torej treba prenehati s policijskimi zasliševanji ta kaznovati karabinjerje jn agente Javne varnosti za kršitve za,kana. 3. Takoj je treba izpustiti vse osebe, ki so jih pridržati med izgredi. Nadškof Calabrije Ferro pa je protestiral, ker so dopoldne med izgredi metali solzilne bombe v bližini katedrale ta je tako solzita! pito vdrl tudi v cerkev ter motil vernike pri molitvi. Deželni tajnik PSI Nino Nerf je odločno obsodil nasilje to vandalizem ter zahteva takojšnjo obsodbo krivcev. Istočasno poziva tudi KD, da se zave svojih dolžnosti to da Izolira določene kroge v Reggio Calabriji, ki so v celoti odgovorni za resne dogodke, kt so se pripetili v tem mestu. Neredi so se nadaljevan tudi zvečer ta je policija uradno sporočila, da so aretirali skupno 7B oseb, število ranjenih pa ni znano, ker se ne zatekajo v bolnišnico po pomoč. Nekaj po 11. url se je položaj kolikor toliko normaliziral. TRŽAŠKI DNEVNIK 17. septembra 1970 PO DOLGIH LETIH OBLJUB IN PRIČAKOVANJ Ustanovljeni prvi dve sekciji slovenske strokovne šole v Trstu Vpisovanje v obe sekciji, za orodne mehanike in šivilje, se bo začelo jutri pri nižji slovenski srednji šoli «Ivan Cankar» v Ul. Frausin - Šola za sedaj ne bo samostojna, temveč odvisna od italijanskega strokovnega zavoda v Ul. Lazzaretto Vecchio SolsJd jfcrbnik prof. G. Anglolet-: predložil Sindikat slovenske šole vanje. Potrebno bi bilo tudi, da bi to je včeraj izdal naslednje poro-, 30.6.1965. Medtem je bila strokov - ' • - - • •• čilo: •Šolski skrbnik v Trstu sporoča, da je ministrstvo za javno vzgojo odredilo otvoritev, z začetkom Šolskega leta 1970-71, s sedežem v Trstu, Ul. Frausin dveh sekcij strokovnega zavoda za industrijo in obrt s slovenskim učnim jezikom, in sicer sekcije za orodne mehanike (congegnatore meccanico) ter sekcije za ženske Šivilje. Vpisovanja v prvi razred se bodo začela 18. septembra in se bodo sprejemala pri državni srednji Soli «1. na šola trgovskega tipa že ustanovljena v Gorici in bo z novim šolskim letom imela že III. razred, za ustanovitev slovenske strokovne Sole v Trstu pa so se spotoma porajale nove težave in ovire ter so italijanske oblasti zahtevale recipročnost, in sicer ustanovitev italijanskega šolskega zavoda v Bujah. Zato so o tej zadevi razpravljali tudli na sejah mešane itali-jamsko-jugoslovanske komisije. Italijanski šolski zavod v Bujah, kakor smo podrobno že poročali, je Cankar, v Trstu — Ul. Frausin, otf ! bdi ustanovljen in Je že začel de- v glavnih obrisih seznanili mladino s strokovno usmeritvijo, učnim programom in posebnostjo poklica, na katerega se bo lahko pripravila na prvih dveh sekcijah nove šole. Odprt novi konzulat Malte 9. do 12. ure.. Na ministrstvu za javno vzgojo v Rimu so nam pojasnili, da je v seznamu novoustanovljenih šol tudi koordinirana šola s sovenskim učnim jezikom v Trstu, ki bo začela delovati z začetkom šo’skega leta 1970-71. Dejali so, da gre ra koordinirano šolo, ki bo odvisna od podobne industrijske šo'e z italijanskim učnim jezikom, ker se vse take noiye šole, po dosedanji praksi ustanavljajo na tak način: avtonomne postanejo, in zato bo postala avtonomna tudi nova šola s slovenskim učnim jezikom, v roku dveh ali treh let. Zaprosili smo tudi šolskega skrbnika za nekatera pojasni a. Povedal nam je, da bo sedež nove šole in pouk v Ul. Frausin, praktični pouk pa bo v prvi dobi v delavnicah in kabinetih italijanskega strokovnega zavoda v Ul. Lazzaretto Vecchio. Nova slovenska strokovna šola, je še pojasnil prof. Anoioletti, bo naslonjena (si appog-per&) na prej omenjeno italijansko šolo, potem pa bo postala samostojna, s svojo avtonomno upravo in svoHmi delavnicami. Šo’anje na mehaničnem (industrijskem) odseku bo trajalo tri leta, m zenskem (obrtniškem) pa dve leti. Po potrebi se na takih šolah lahko ustanovijo tudi druge sekcije, ali pa ukinejo. Z novim šolskim letom bo torej vendarle začela delovati nova slovenska strokovna šola v Trstu, ki Jo je slovenska Javnost že nekaj let upravičeno zahtevala lin utemeljeno pričakovala. Slovenska kul-tumo-gospodarska zveza Je že decembra 1964 opozorila ministrstvo za šolstvo na nujnost ustanovitve slovenskih strokovnih šol v Trstu in v Gorici, izrecno zahtevo pa je lovatl z začetkom letošnjega šolskega leta, to je pred dvema tednoma, medtem ko Je bil zadevni odlok objavljen že septembra lanskega leta. Za ustanovitev te šole so se poleg Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Sindikata slovenske šole, Slovenskega gospodarskega združenja, poslanca Albina škerka, deželnih, pokrajinskih in občinskih svetovalcev raznih strank (KPI, PSI, Slov. skupnosti, PSU, PSIUP) in občinskih uprav vsa ta leta zavzemate tudi druge slovenske organizacije ter ustanove. Potrebna je bila velika vztrajnost in potrpežljivost, ker se je zadeva vlekla na dolgo in smo slišali te obljube. Zadnje zagotovilo je dal zunanji minister Moro v svojem pismu poslancu Albinu Skerku z dne 27. julija 1970. Omenimo naj še, novi zakonski predtagi za ureditev ustroja in delovanja takih šol predvidevajo podaljšanje dobe pouka in izpopolnjevanja strokovne izobrazbe, da bi bili absolventi bolje kvalificirani in pripusčeni na ustrezne fakultete. Z neprimerno večjim zadovoljstvom bi pozdravili ustanovitev slovenske strokovne šole pred štirimi leti. Vsako zamujeno leto je namreč pomenilo za našo narodno skupnost veliko izgubo. Nikakor se ne moremo strinjati z dejstvom da je slovenska šola priključena italijanski.; Nujno je, da je slovenska strokovna šola samostojna. Ta šola, kakor smo že večkrat poudarjali, bi morala biti ustanovljena ob zaključku šolskega leta, ne ja dva tedna pred začetkom pouka. Šolo smo torej dobili, zdaj pa je potrebna skupna akcija za vpiao- S kratko svečanostjo Je bil sinoči odprt v Ul. Rittmeyer 5 novi konzulat otoka Malte. Obenem je pri konzulatu bila ustanovljena tržaška sekcija združenja «prljaite-ljev Malte«, ki bo skrbela za kul- turno dejavnost In turistično propagando. Odprtja se Je udeležili, poleg novega konzula PanlzzoMja, tudi rimski malteški veleposlanik Philip Pullioino, ki je predvčerajšnjim prispel v naše mesto. Malta si od tega konzulata veliko pričakuje, predvsem na področju gospodarskih, turističnih in kulturnih izmenja- Prav v zvezi z gospodarskimi iz- NA LETOŠNJEM VELESEJMU V ZAGREBU Tržaška trgovinska zbornica prvič prisotna s kolektivno razstavo v Številna podjetja tudi iz Vidma, Gorice in Pordenona . V zadnjih 15 letih sc je vrednost blagovne izmenjave med Italijo in Jugoslavijo petkratno povečala V okviru italijanske kolektivne razstave, ki jo je organiziral Zavoj za zunanjo trgovino ICE, nastopa tudii večje števiio podjetij iz naše dežele. Prisotnost italijanskih razstavljavcev je letos rekordna, prav tako močno pa je tudi pred-savništjvo iz Furlanije - Julijske krajine. Razen goriške, so vse tri o:tale trgovinske zbornice iz naše dežele, to je tržaška, videmska in pordenonska, pripravile skupno razstavo domačih izdekov, poleg tega pa so števiina deželna podjetja prisotna na sejmu bodisi posamično v italijanskem paviljonu, bodisi preko svojih ZFstopmitov v drugih menjavami je novi konzul Panizzold paviljonih ali pa v okvirni posamez-omenil možnosti sodelovanja med ndh specializiranih razstav, arzenaloma v Trstu In na Malti ter Tržaška trgovinska zbornica se zamisel postavitve samostojnega | 'etos prvič udeležuje sejemske prt-paviljona v okviru tržaškega ve-1 reditve v Zagrebu. Za to priložnost lesejma. I ie zbrala več'e Stavilo domačih NiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiinmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii PO POSREDOVANJU PREFEKTA CAPPELLINIJA Sindikati so odložili stavko trgovske stroke De Oioia in Lovero pri Pretiju za delavce podjetja « Ronson » Bo Trst dobil bencin po znižani ceni? - Zaskrbljenost CISL zaradi zamude pri predstavitvi deželnega urbanističnega načrta •iiiiiiiiiiiimiiimiitiiiiiiiiiMMiiimiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiitiinimmmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu RAZPLET POLITIČNE KRIZE V NABREŽINI SSL bo nadaljevala pogajanja za sestavo uprave leve sredine Sklep so potrdili zaupniki SSL v Šempolaju • Pred tem je v palači «Diana» prišlo do kratke seje med KO, PSI in PSU Drevi bi se v Nabrežini morali sestati predstavniki treh slovenskih skupin, ki imajo teoretično tnož-notit sestavili domačo, napredno slovensko upravo — KPI, SSL in PSI, vendar pa najbrž do tega sestanka ne bo prišlo, ker je medtem Skupna slovenska lista po posvetovanju s svojimi volivci v Šempolaju, da nadaljuje pogajanja za sestavo levosredinske koalicije z demokristjani, socialdemokrati in socialisti. Včeraj opoldne je namreč prišlo do krajšega, neformalnega srečanja na sedežu tržaškega pokrajinskega vodstva Krščanske demokracije, kjer so predstavnikom SSL m PSI izročili obširen dokument, ki ga je pripravil občinski odbor KD za Devin - Nabrežino. Partnerjem predlagajo nabrežinski demokristjani, naj se pogajanja začno znova, brez prejudiciranih zahtev, kot se je to zgodilo od vsega začetka. Po tem sestanku je prišlo do sinočnjega srečanja aktivistov SSL v Šempolaju. Bilo jih je kakih petdeset, udeležili pa so se ga tudi nekateri člani osrednjega sveta Slovenske skupnosti. Po včerajšnjem sporočilu tržaške federacije KPI. ki se zavzema za koalicijo s socialisti in svetovalci Skupne slovenske liste, so se ogla sili tudi nabrežinski demokristjani. Ti so sicer poslali svoje tiskovno sporočilo samo tržaškemu italijanskemu dnevniku in ga zato objavljamo z enodnevno zamudo. V svojem sporočilu nabrežinski demokristjani najprej opravičujejo svoje vedenje na prvi seji občin skega sveta. Trdijo namreč, da so zapustili sejo občinskega sveta in preprečili volitve župana »z edinim in izključnim namenom zaščititi levosredinsko politično linijo in sode-kovanje, ki sta v orejšn.ii mandatni dobi rodili pozitivne sadove*. Sejo so zapustili, da bi »pustili odprta vrata za sporazum z ostalimi levosredinskimi strankami*, in zato, da se »preprečijo volitve žu pana, ki bi — brez predhodnega sporazuma — šle samo na rovaš KPI* ali pa dobile »polemičen pri zvok*. Da se v Nabrežini sestavi »traj na* levosredinska uprava, je občinski odbor demokrščanske sekci je dal pooblastilo svojemu tajniku, naj nadaljuje pogajanja s PSI, PSU in SSL. Glede »polemičnega prizvoka* možnih volitev župana lahko domne varno, da gre za bojazen, da bi svetovalci večine (KPI, SSL in PSI) glasovali za različne kandidate, vendar vse slovenske narodnosti. Težko si je namreč pred stavljati, da bi brez predhodnega sporazuma, že v ponedeljek izvolili župana. Tako naj bi »polemičen prizvok*, ki ga omenja nabrežin skl odbor Krščanske demokracije, zadeval nerešeno vprašanje, kakš ne narodnosti naj bo novi nabrežinski župan. Kot znano so demokristjani zahtevali, naj bi svetoval ci PSI, PSU in Skupne slovenske liste glasovali za njihovega kandidata Zandomenija. Zahvala SPD SPL) v Trstu se zahvaljuje vsem tistim, ki so na kateri koli način pripomogli k uspehu nedeljske proslave, posebno pa umetniku Jožetu Cesarju za osnutek plošče, vsem darovalcem in pevskemu zboru p. d. France Prešeren iz Boljunca. Tajništva sindikalnih zvez trgov skih uslužbencev so sporočila, da je bila stavka trgovinske stroke odložena za nedoločen čas, da se s tem omogoči prefektu Cappelliniju, ki je ponudil svoje posredovanje, da začne svoje delo. Včeraj zjutraj je sindikalne zastopnike spet sprejel podprefekt Melaro, s katerim so si izmenjali potrebne informacije, ki so prefektu neobhodno potrebne, da začne svoje posredovanje pri prizadetih straneh. Vsekakor, so sporočila sindikalna vodstva, ri bila stavka preklicana, temveč samo odložena. Še vedno namreč velja kategorična zahteva, naj vsa tržaška trgovinska podjetja spoštujejo vsedržavno delovno pogodbo. CISL nam .je poslala tiskovno sporočilo, da je zaskrbljena zaradi zamude in odlašanja pri1 predstavitvi novega deželnega urbanističnega načrta. Njeni predstavniki iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona so si namreč enotni v tem, da je urbanistični' načrt nujna predpostavka resnične politike, ki naj odpravi vse špekulacije z zemljišči in ustvarja kaos v mestih. Tudi reforme prevozov, stanovanj in zdravstvenrh ustanov potrebujejo širše koordinacije v splošnem urbanističnem načrtu, ki .lih mora upoštevati. Minister za finance, socialdemokrat Luigi Preti, je sprejel predvčerajšnjim občinska odbornika De Giolo in Lovera, oba iz vrst PSU, ki sta mu predočiia položaj, ki je nastal v podjetju »Ronson* v Trstu, po sklepu, dia bo carinjenje vžigalnikov otežkočeno, oziroma prekinjeno. Preti je tržaškima kolegoma za gotovil, da bo preučil položaj in poiskal kako rešitev, vendar se s tem v zvezi nikakor ni mogel -ib vezati. Socialdemokratskima predstavni -koma je tudi zagotovil, da bo preučil, kakšne so možnosti za dodelitev posebnega kontingenta bencina po znižani ceni tržaški pokrajin/. kot to zahtevajo sindikalne organizacije najemnikov bencinskih črpalk. Po obisku pri Pretiju sta se De Gioia in Lovero odpravila k podtajniku za industrijo Amadeiju, ki je zagotovil svoj poseg za razširitev naprav v tržaški rafineriji »To tal*. Dejal je, da bo v kratkem sam prispel v Trst in preučil položnj na kraju samem. Svoj prihod je najavil za oktober. Medtem oa so delavci v tovarni vžigalnikov »Ronson* oklicali za včerajšnji dan celodnevno stavko, ki so se je udeležili stoodstotno. V znak solidarnosti s tržaškimi tovariš' so stavkali ves dan tudi usluž benci milanske podružnice podjetja. Solidarnostne stavke so izvedli tudi uslužbenci pristaniške ustanove in ! tržaški pristariščniki. Nadaljuje se tudi posredovanje deželnega odbornika za delo Stop perja, ki se je včeraj srečal s predstavniki ravnateljstva tega podjetja. Po tem sestanku je Stopper. sporazumno z deželnim odbornikom za industrijo Dulcijem, zaprosil za posredovanje demokrščanskega pod-ta.jrvka v rimski vladi Belcija. Opozorilo staršem otrok v občinskih vrtcih Tržaška občinska uprava opozarja prizadete starše, da morajo, po vpisu otrok v občinske otroške vrt- ce, vplačati prispevek za kosilo, o-ztroma vložiti prošnjo za oprostitev plačevanja. To morajo storita od 18. do 24. septembra. Po zapadlosti roka bodo otroke, katerih starši niso poravnali svojih obveznosti, izpisali lz vrtcev in vpisali namesto njih druge. Razglasitev zmagovalcev nagrade «Mesta Trsl» V veliki dvorani državnega konservatorija »G. Tartini* v Ul. Ghe-ga 12 bodo danes ob 18.30 razglasili zmagovalce XVII. nagrade »Mesta Trst* - IX. mednarodnega natečaja zia simfonično skladbo 1970. • V krožku za politično - socialne vede «Che Guebara» v Ul. Madon-nina 19, bo drevi ob 20. uri otvoritev 3. leta dejavnosti krožka s predavanjem Maria Spdnella, kulturnega urednika revije »Rinasci-ta», o temi: »Marcusejeva misel in vprašanje revolucije*. KER MU NI HOTELA IZPOLNITI IAHTCVC Mladi surovež ponoči napadel dekle iz Labina / begom se je hotel izogniti aretaciji kii je poveljeval patrulji, se je pognal v tek za njim in ga po 150 m zasledovanja končno, kljub temu, da se mu je faot močno upiral, ukrotil. Ker jj Sutotičeva, ki so jo pripeljali na kraj, brez oklevanja Včeraj nekaj pred 1 uro po polnoči je pritekla na kvesturo 16-letna natakarica Gospava Subotič z Istarske ceste 45 v Labinu in prijavila, da jo je malo prej neznanec večkrat oklofutal, ker ni pristala na njegove... ljubezenske predloge. Subotičev a se je sprehajala z dvema prijateljicama skoraj v predmestju, ko sta se jim približala dva mladeniča. Posebno e-den od njiju je bil vstijiv in ker ni dosegel namena, jo je surovo napadel. Po prijavi je policijska patrulja odšla nemudoma na železniško postajo, kjer je po podatkih, k) jim jih Je posredovala Subotič, spoznala napadalca. Podčastnik Peri-ni je stopil k fantu, ki je bil v družbi prijatelja in ga vprašal za dokumente. Fant je nekaj časa o-klevai, nato pa je z bliskovito in nepričakovano kretnjo silovito odrinil agenta in zbežal proti Miramar-skemu drevoredu. Podkomisar Rea, iiiiiiiiimMiiiiiiiiiiuniiiiilliimiiiliiiiiiiiiiiHiinniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiia 60 ZNANSTVENIKOV IZ OSMIII DRŽAV Danes se zaključi sestanek o delovanju atomskih delcev Tridnevno srečanje je doprineslo do velike izmenjave znanja in odkritij spoznala napadalca, so ga skupno z njegovim spremljevalcem odpeljali na kvesturo. Tu so ga identificirali za 18-letnega Bruna P., rojenega v Pulju in stanujočega v begunskem taborišču. Fant je priznal, da je z dekletom surovo ravnal, ker ni... ugodila njegovi želji. Brunovega spremljevalca pa so i-dentificirali za 18-letsega pomorščaka bolgarske narodnosti Daniela B. bivajočega v Genovi, a s stalnim bdiva'iščem v Duesseldorfu. Kaj je delal v Trstu, kjer je pred dvema dnevoma spoznal Bruna, pa ni znal obrazložiti, zaradi česar so tudi n tava zaradi preiskave pridržali, medtem k» so vročekrvnega Bruna P. poslali na hladno za rešetke. V minamarskem mednarodnem središču za teoretično fiztko se je včeraj nadaljevalo srečanje o delovanju osnovnih delcev na atomsko Jedro. Predvčerajšnjim so znanstveniki razpravljali o teoretičnih vprašanjih, kd so povezana z delovanjem osnovndh atomskih delcev prt visokih energijah. V tem prvem dnevu Je nastopilo 16 govornikov, kd so očrtali skoro vsa nova spoznanja na tem področju. To Je namreč namen mednarodnega srečanja: Izmenjava znanja, tako da se razna znanstvena odkritja razširijo lm ne ostanejo «monopol» te ali one države oz. znanstvene organizacije. Da je sestanek v dobri meri dosegel svoj cilj, nam kaže že veliko število visokokvalificiranih udeležencev: včeraj je 17 govornikov predavalo o eksperimentalnih plateh visoke energije ter o tehničnih Izumih in o možnostih nadaljnjih u-porab visokoenergetskih medsebojnih delovanj deloev in Jeder. Sestanek se bo zaključil danes, ko bo zadnjih 15 govornikov predavalo o srednjih in nizkih energijah ter o pl Jonih, Srečanja se Je udeležilo približno 60 znanstvenikov iz osmih držav ln sicer: Francija, Izrael, Kanada, Nemčija, Poljska, Velika Britanija ln ZDA ter seveda Italija. Sestanek sta organizirali tržaška ln milanska univerza oziroma profesorja Bertocchi in Bellini oh podpori mi romarskega mednarodnega središča, ki jim je dalo na razpolago dvorano in Istočasne prevajalce. Nalezljive bolezni Zdravstveni urad tržaške občine Je v razdobju od 7. do 13. septembra zabeležil naslednje primere nalezljivih bolezni: škrlatimka 3, tl- foidna ln paratlfoddna mrzlica 1, norice 9 (1 Izven občine), oslovski kašelj 1, epidemično vnetje pri-ušesne slinavke 4, Infekcijsko vnetje jeter 7. Hud padec kolesarja Ce ne bo komplikacij, bo moral 17-letnl študent Giordano Norbedo iz Ul. Berzulila v Miljah ostati najmanj dva tedna v zdravniški oskrbi na nevrokirurškem oddelku, kamor so ga včeraj kmalu po 19. uri spre-Jeli zaradi udarca po glavi, ran ln odrgnin po nosu, ustnicah in nogah ter zaradi verjetnih kostnih po- škodb na spodnjem delu hrbtenice. Fant je precej zmedeno pojasnil, da Je med vožnjo s kolesom po cesti v Miljah, ki ji ni vedel Imena, izgubil ravnotežje ln se zvrnil v škarpo, po kateri Je zdrsnil kakih 7 m in obležal na glavni cesti, kamor so prišli ponj bolničarji Rdečega križa. Z glavo v železni drog Med popravljanjem parnega kotla v Ul. Vergerio je 24-letni VValter Furlan iz Ul. Ghirlandaio 7 po nesreči udaril t glavo ob železno cev. Zaradi bolečin in omotičnega stanja se je z zasebnim avtom podal v bolnišnico, kjer so ga zdravniki sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Če ne bo komplikacij bo Furlan okreval v 11) dneh. Neznan avtomobilist podrl žensko in odpeljal Zaradi udarcev po i nogi in kolenu, prsnem košu in zapestju desne roke, so včeraj zgodaj popoldne sprejeli na ortopedskem oddelku bolnišnice s prognozo okrevanja v 20 dneh 82-letno upokojenko iVIario Sardoni vd. Brunner iz Ul. Alfieri 11. Priletna ženska, ki so jo pripeljali v bolnišnico z rešilnim avtom, je pojasnila, da jo je skoraj poldrugo uro prej med prečkanjem ceste na križišču Ul. Canova z Ul. Alfieri podrl na tla neznan avtomobilist, ki je nadaljeval vožnjo. Sardooijeva ni znala povedati kakšne vrste je bil avto. Zdravniško poročilo so poslali karabinjerjem, ki so uvedli preiskavo. Nesreča Rimljana na cesti Postojna - Ljubljana Včeraj ob 15.30 so pripeljali z rešilnim avtom jugoslovanskega Rdečega križa v tržaško bolnišnico 37 letnega uradnika Norberta Nannija (linija iz Lungotevere Testaccio v Rimu, katerega so zaradi verjetnega zloma desnega ramena, verjetnega zloma reber, precejšnje rane na bradi in odrgnin po kolenu leve noge sprejeli na ortopedskem oddelku. Cini, ki se bo moral zdraviti najmanj 25 dni, je pojasnil, da ga je eno uro prej med vožnjo s fiatom 600 po cesti Postojna • Ljubljana na ovinku zaneslo s ceste, pri čemer se je vozilo obrnilo na streho. podjetij in prikazala njihovo proizvodnjo na skupnem prostoru tik ob vhodu v italijanski paviljon. Na zunanji strani zgradile ’so razobesili vrsto fotografskih posnetkov, ki prikazujejo delo v luki in pa nekatere turistične privlačnosti iz tržaške pokrajine. V okviru kolektivne razstave nastopajo podjetja iz najrazličnejših gospodarskih panog. Tako so razstavljeni izdelki iz plastičnih mas (družba Acridite, MeccanopV«tica, Plast), farmacevtski proizvodi in kemikalije (Adria-farm, Ader), barve in laki, vosek, terpentiiski preparati (Gioachdno Veri eztani, Staib. Prodotti Chfcndcd Ful-gar Venezdaini, Parovel Bruno), i-gralne karte, prospekti, ilustrirane dopisnice in podobno (Mediano Industrie Certotecniche), dekorativni predmeti iz maivca (Cianocolori), kaiva (IHy Caffe'), specialni kotli za ogrevanje, gorilniki na olje in podoben material (Godiani, F. Mar-stah), izdelki iz anodiziranega aluminija (Fenro Aluminiium), montažne koinstrukoije iz hrezšivnih cevi (F5 ns Italiana), oprema za gospodinjstva, hotele, ladje (Forit) ter iinžemjerkig in druge storitve (Tel-lus S.p.A., Consorzio Import - Ex-port). Izven kolektivne razstave trgovinske zbor n' ce nastopajo v italijanskem paviljonu tržaške firme Automatic Coin Machines (bilijardi in druge avtomatične naprave na žeton), Auto Šport (prevleke, tapete in pribor m avtomobile), Bran-dolin (jedilna prilbor in gospodinjski artikli), Emex (ploščice, sanitarni izdelki), Interprogress Italiana s proizvodnjo kakih 10 italijanskih tovarn (predvsem s področja orodnih strojev), Tecnoferramenta in Trad • Trieste (kombinirani stroji za obdelovanje 'esa ter za poh:š-tveno industrijo) in Timperi z raznimi stroji in tehničnimi napravami za gradbeništvo in druge industrijske panoge. V okviru kolektivne razstave, ki jo je pripravila videmska - porde-nonska zbornica nastopa 23, v okviru kolektivnega prikaza iz Tre-visa pa 17 podjetij, številna in kvalificirana je tudi prisotnost razstavljavcev iz goriške in videmske pokrajine. Na splošno Lahko rečemo, da prevladujejo med italijanskimi eksponati izdelki s področja koviinopredelovalne in elektro industrije. V ospredju so tudi stroji za predelavo in oblikovanje plastičnih mas ter stroji za vsestransko obdelovanje lesa. Tudi blaga za široko potrošnjo je mnogo na italijanski razstavi, medtem ko prevladujejo na odprtem prostoru okoli paviljona gradbeni material, stroji za gradnjo cest in razna industrijska vozila. Izmed velikanov italijanske industrije so letos prisotni na sejmu AGIP, Chatillon S.p.A., FIAT, FINSIDER, Lamborghini, Mcnteoa-tini Edison, Paglieri, Riello, RIV-SKF, Srda Viscosa, Termomecca-nioa Miama in druga. Široka udeležba italijanskih in de-ženih podjetij na zagrebškem sejmu potajuje interes, ki ga imajo italijanski gospodarski krogi do jugoslovanskega tržišča in medsebojno povezanost obeh gospodarstev. Od leta 1935 da danes se je skupen obseg blagovne menjave med obema deželama povečal za petkrat. V letu 1955 je namreč obojesmema izmenjava dosegla vrednost 63 milijard 99 trilijonov lir, pri čemer je imela .Jugoslavije 14 milijard lir Frimarikljiaja. V lanskem letu je vrefnost obotasmeme menjave dosegla 340 milijard lir. Ves ta čas je izkazovala letna bilanca deficit na jugoslovanski strani, z dvema samima izjemama: leta 1963, ko se je bilanca zaključila z manjšim prebitkom na jugoslovanski strani, in leta 1965, ko je bita v glavnem v ravnovesju. V prvi polovici letošnjega leta se je izmenjava ponovno znatno povečala. Vrednost blagovnih dobav v obeh smereh, kd je znašala do konca junija 1969 162 milijard 377 milijonov lir, se je v ustreznem razdobju letos dvignila na 191 rrilijard 588 milijonov, to je za 18 odst. Jugoslovanski izvoz na italijansko tržišče je dosegel 85.007 mšitanov lir ter je bil za 25 od sto večji od lanskega: italijanske dobave jugoslovanskemu tržišču pa so dosegle 106.580 mili timov lir ter so rile za 12 odst. večje od lanskih. Tako se je primarikljaj na jugoslovanski strani bilance, ki je znašal konec junija lani nekaj nad 27.220 milijonov lir, 'etos zmanjšal na 21.573 milijonov. To detabvo v’iva upanje, da se'bo v nrihodnta blagovna menjava med Italijo in Jugnslaivita ne le še povečala, ampak tudi uravnovesila. Obisk angleškega konzula iz Milana Deželni odbornik za industrijo in trgovino Dulci je včeraj na sedežu deželne uprave sprejel gene ralnega konzula Velke Britanije v Milanu mr. G.R. Wraighta, ki ga je spremljal angleški konzul Trstu Casali. Na sestanku so razpravljali o nekaterih problemih skupnega interesa in predvsem o trgovinskih po budah v Furlaniji - Julijski krajini. Odbornik Dulci je poudaril namen deželne vlade, da bo tudi vnaprej podpirala gospodarski in trgovin ski razvoj ter s tem olajšala po večanje obsega zaposlenosti. Popoldne se je angleški gost sešel s predsednikom in glavnim ravnateljem Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče dr. Franzilom in ing. Colauttijem, s katerima je načel vrsto vprašanj s področja pomorstva in pristaniške dejavnosti. TONE MIHELIČ razstavlja zadnja dela v TRŽAŠKI KNJIGARNI — Trst Ul. sv. Frančiška 20 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRSI . Ulica F. Fitzl št. 10 ret. 38101/38045 opravlja vse bančna posla kupuje tujo valuto Včerajšnji odkupni devizni tečejl: Ameriški dolar 621,— Kanadski dolar 590,— Brit Sterhng 1480,- Švic. frank 144,— Franc, frank 110,— Belg frank 12,- Hol florint 172,- Nemška marka 170,- Avst šiling 24,— Jug. dinar (vel.) 44,— Jug. dinar (mali) 44,— Slovensko gledališče v Trstu Predsezona 1970—71 V nedeljo, 20. t.m. ob 17. uri v Prosvetnem domu na OPČINAH Istvan Orkeny TOTOVI komedija v dveh delih mm baleno«. Technicolor. Eden 16.30 «RlusclrS la nostra car* amlca a rlmanere verglne dno a*1 fine della nostra storla?«, M LU! " dal, T Astan. Technicolor Prep vedano mladini pod 18. letom. Fenlce 16.00 «Passegglata sotto j* ploggia dl primavera«. Ingu® Bergman, Anthony Quinn Barv-ni film. Grattacielo 16.00 »Grande caldo Pel 11 racket della droga«, Rod Tayl° 1 Susy Kendall. Technicolor. Pr»P vedano mladini pod 14. letom. Excelsior 16.00 »America cosi nud», cosl vlolenta«. Technicolor. PreP°" vedano mladini pod 18 letom. Ritz 16.00 »Chisum«, John Vvayne> Porrest Tucker. Technicolor. Alabarda 16jOO «Alta infedelti«^^- Tognazzl, N. Manfredi, M. Prepovedano mladini pod 18. *e‘ tom- Fllodrammatlco 1630 «Testa o <^r°cc ' Edvvlge Seneck, John Ericson, "ec n*co*or -im- Aurora 16.30 «Tropls, uomo o mia-?». Technicolor. Crtstallo 18.30 »VVest Slde ’’ Technicolor. Capltol 16.30 »Lovemaker, 1’uomo P fare 1’amore«, Antonio Sabato, Iz ris Kunstman. Technicolor. PreP vedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Sette VVincester Pe^ un massacro«, Edd Byrnes, toui Barrett. Technicolor Impero 16.30 »Jellovv Submarlne«. Vlttorio Veneto 17.00 «La nebbia de' gll orrorl«. Technicolor. Prepoved ■ no mladini pod 14. letom. Ideale 15.45 «La settima alba«. ' liam Holden, Capuclne. Technlcol® • Astra 1630 «1 diavoll volantl«. Sl,n Laurell, Oliver Hardy. T Abbazla 16.30 «1 600 dl Balakalava«. *■ Hovard. V. Redgrave, J, Gielgo Technicolor. Razstave V galeriji Tergeste v Ul Battls 23 Je od 12. do 25 septembra retrospektivna razstava Tulila Guzzon . V občinski umetnostni galeriji ®* Trgu Uniti Je odprta do 22. septen: bra osebna razstava tržaškega sllKa," Ja Maria Rebeza Razstavljena do dela ki so nastala v letih od 19 do 1970. V galeriji «Quadrt d’Autore» v K°£ zu Italia (galerija Rossoni) razst* ' lja slikar Renzo Moren .. V galeriji »Mignon* na Koriu »ribja (Galerija Rossoni) bo od 21. 30. ti m. razstavljal slikar Ettor Devide, SPD - Trst priredi 19. ln 20. septembra Izlet z osebnimi avtomotM Obe>- na VIS. Odhod ob 14.30 s Trga ~-dan. Sestanek ob 17. uri na Niškem sedlu, od koder bo odhod » ■ - - -- Vf koče Corsi. Drugo jutro vzpon n* VISa Slovensko prosvetno druStvo «Tabor* z Opčin priredi v nedeljo 27. ti enodnevni izlet v bolnico Franja, r tujemo preko Mosta na Soči in P ogledu bolnice na idrijske žlik,ne nato preko Črnega vrha in PrlJf."j. Vipavske doline nazaj na On£irie , jg sovanoje vsak dan od 20.30 do v Prosvetnem domu na Opčinah. Slike KHAŠKE OHCET! na ogled od sobote, 19. t. m-pri FOTO EGON - Ul. Oria ni 2/1 nadstr. (Barriera) RAZPIS ABONMAJA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU ZA SEZONO 1970-71 MOČ TEME JEPPE S HRIBA ANTIGONA RAFFAELE LJUBLJANE MARIBORA Repertoar za abonente: 1. Lev Nikolaj Tolstoj: Ludvvig Holberg: Dominik Smole: Vitaliano Brancatl: SLOVENSKA NOVOST GOSTOVANJE DRAME S N G IZ GOSTOVANJE DRAME S N G IZ Vrsta abonmajev: Premierski Red A (prva sobota po premieri) Red B (prva nedelja po premieri) Red Mladinski v sredo Red Mladinski v četrtek Red okoliški (popoldanska predstava na dan praznika) Cene za abonente: Premiera Ponovitev Parter A (središčni sedeži) 13.000.— 6.000.— Parter B (ostali sedeži) 8.000.— 5.000.__ Balkon 4.500,— 3.000.— Okoliški abonma Lir 6.000.— (preskrbljen prevoz) Mladinski abonma Lir 2.000.— Invalidi Lir 2.000,— (za katerokoli vrsto abonmaja) SG v Trstu razpisuje, razen za premiere, tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z enim samim osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača po 2.000 lir. Abonmaje vpisujemo vsak dan, razen ob praznikih in v ponedeljkih dopoldne, v Tržaški knjigarni, Ul. S. Francesco 20, tel. 61-792, od 8. do 12.30 in od 16. do 19.30. Plačljivi so v treh obrokih do 1. februarja 1971. tmnaam Ir n st tt it danes, 17. septembra ob 18. url I BERRETTl VERDI Igrajo: John Wa1me ln David Janssen Wamer Brass film jutri, 18. septembra ob 18. uri I DUE NEMICI prod. Dlno De Laurentis — Cinemascope. Igrajo: Alberto So rdi, David NI ven In Amedeo NaasaaoT Kf? hribi IN MORJE KASTA organizira v nedelj0, 20. t.m., izlet z avtobusom na UČKO in v OPAT?J° na morje. Zjutraj v hribe, P0' poldne pa na kopanje Janj" čimo lepo ln toplo vreme- Prijave od 14. do 16.. na tel 73461» Včeraj-danes Danes, ČETRTEK 17. septe®t>r* FRANČIŠKA ________ 0t> Sonce vzide ob 6.45 in zatone 19.14 — Dolžina dneva 12.29 na vzide ob 19.52 ln zatone - !,»• Jutri, PETEK 19. septembra IRENA Vreme včeraj: najvišja temp8ra^ ra 23,9, najnižja 18,2, ob 19. u" ter zračni tlak 1013,1 rahlo pada, .Jti 5 km severovzhodni, vlaga 73 » 0-padavine 20 mm, nebo 2 desetin a oblačeno, morje mirno, temPer morja 23,6 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN PORO*®,,. Dne 16. septembra 1970 se je 5 stu rodilo 7 otrok, umrlo pa J oseb. c ra. Umrli so: 75-letni Francesco ^ Waitef umrli so: 75-letni Francem - 10. billo, 33-letnl Alberto StefanUt«. f letni Michele Calusa, 4-1 etnI “ Calligaris, 74-Ietni Luigi Celeste. M'1 Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob drag g Obad. daruje družina Rauber lir za Dijaško matico. M|1, 1 V počastitev spomina pok. j bad daruje Mario Magajna *-”žar za prosvetno društvo »Ivan C»» SOŽALJE Prosvetno društvo »Ivan C® _ j izraža globoko sožalje Slavici , ob izgubi predrage mame M IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN PO SOBOTNI MANIFESTACIJI ZA DANNUNZIA V prizivu so potrdili odgovornost Pokrajinski odbor je na posebni seji gradbenikov za arhitektovo smrt Gradbenika, oba iz Križa, sta vložila priziv na kasacijsko sodišče katero je arhitekt delat. Prizivni sodniki so bili nekoliko drugačnega mnenja. Delno so spremenili razsodbo s tem, da so razveljavili sklep o civilni odgovornosti «Labor cementa*, zaradi česar je ostalo breme poravnave sodnih stroškov, plačila odvetnikov zasebne stranke in odškodnine pokojnikovim ožjim sorodnikom, na ramenih Košute in Parenzaina. Ker sta mnenja, da nista odgovorna za nesrečno smrt arhitekta Vallesa, ki ga nista poklicala na kraij, sta po razsodbi prizivnega sodišča vložila vlpgo na zadnjo najvišjo sodno stopnjo. Preds. Oinelli, tožil. Mayer, zapisnikar Mosca, obramba odv. Stradella in G. VVondrich, odv. zas. stranke Giioseffi in Holograma. Primer smrtne nesreče med gradL njo vile na strmini pod Križem med obalno cesto Trst-Tržič itn morjem, pni kateri se je hudo poškodoval 57-letni arhitekt Piero Val-les iz Ul. Kolonja, ki je osem mesecev kasneje umrl, so že obravnavali februarja letos pred kazenskim sodiščem. Sedaj so preverili s pravne plati prvo razsodbo pred prizivnim sodiščem, kjer so potrdili kazen, sicer pogojno in brez vpisa v kazenski list, 54-letnemu Ivanu Košuti iz Križa 28 in obletnemu Olivieru Parenzanu iz Križa 305. Oba sta že podpisala priziv na kasacijsko sodišče, zaradi česar bo ostalo vprašanje krivde in izplačila škode pokojnikovim sorodnikom še nekaj časa odprto. Košuta in Parenzan sta lastnika majhnega gradbenega podjetja. Sredi junija 1968. leta sta gradila za dr. Alfreda Rainerija iz Ul. S. Caiterina enonadstropno vilo, ki je bila na precejšnji strmini pod o-balno cesto. 14. tistega meseca se je Košuta, Parenzan je namreč zbolel, sam podal na gradbišče, kjer je opazil na tleh razmetane železne palice, ki jih je nabavil pri podjetju «Laborcementi». Ker se na te zadeve ni spoznal je telefonsko zaprosil podjetje, da mu pošlje svojega izvedenca. In res sta kmalu prišla na kraj geometer Moretti ki arh. Valles, ki ga pa Košuta ni poznal. Arhitekt je stopil v gornje nadstropje v gradnji, pa čeprav ga je Košutov sin Ljuboma], ki je očetu prinesel malico, opozoril naj pazi. Trenutek zatem je Ljuboma! zakričal naj pokličejo rešilni avto, sam pa je stopil v škarpo, da bi nudil arhitektu prvo pomoč. Valles je namreč, vsaj tako je ugotovila preiskava, stopil na nepritrjeno desko in padel 9 m globoko. Pol ure kasneje so ponesrečenca odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga zaradi hudih zunanjih in notranjih poškodb sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Njegovo stanje je bilo brezupno in Valles se je celih osem mesecev boril v nezavesti s smrtjo. Zaradi komplikacij So ga morali marca lani, vedno nezavestnega, premestiti, ugotovili so mu namreč virusno vnetje jeter, v oddelek za nalezljive bolezni pri Magdalena, kjer je ostal mesec dni. Ponovno so ga prepeljali v glavno bolnišnico, kjer se je proti večeru 13. .junija s smrtjo končalo njegovo trpljenje. Po preiskavi, ki sta jo uvedla Policija in inšpektorat za delo, so prijavili sodišču pod obtožbo nenamernega umora Košuto in Paren-*ana. Na zatožni klopi se je letos 'februarja znašel tudi kot civilno odgovoren za nesrečo predstavnik Podjetja «Labarcementi» Castamtino Luci iz Ul. Roma. Sodišče, ki mu je predsedoval dr. Corsd, je Košuto ih Parenzana obsodilo pogojno na 8 mesecev zapora, na plačilo odvetnikov zasebne stranke in na poravnavo škode, katere višine bi uredili s civilnim Postopkom. Zanimivo je, da je v Razsodbi sodišče priznalo tudi sokrivdo arh, Vallesa, zaradi česar je bila potrjena civilna odgovornost podjetja «Laiborcementi», za ZA GRADNJE JAVNE KORISTI Nove olajšave dežele za najemanje posojil Dežela z dodatnimi kenačevalnimi prispevki znižuje krajevnim ustanovam breme obrestne mere Študijske nagrade bolnišniškc šole študijske nagrade zdravniško-bol-nišniške šole so prejeli naslednji zdravniki: nagrado primarija prof. dr. Ettora Olianija — dr. Salva-tore Coppolino in dr. Giuseppe A-lagni; nagrado dr. Vitaliaoa Bruna — doktorji Scardi, Crepaldi in Martinodi; nagrado dr. Fausta Ge-nirama — doktorja Del Neri in Bot-teghelli; nagrado prof. dr. Giorgia Robbe — doktorja Bianehi in Ma-cor; nagrado Leopolda Kultererja — dr Romano Domeni coni; nagrado Giulia Tagliaferre — dr. Ennio Furlani; nagrado primarija Pietra Gropuzza — dr. Claudio Bianehi; nagrado Tita Livia Colonella — prof. dr. Silvano Pastorelli; nagrado dr. Enza in Gioie Focardi — dr. Adedelmo Bonini: nagrade prof. dr. Buchbergerja, prim. dr. At-lilia Colferija, Renate DalTOglio in E. Paganija - Mayerja niso podelili. Prav tako niso podelili študijskih nagrad, ki jih je dala na razpolago Italijanska zveza za borbo proti boleznim krvnega obtoka. Pri Grljanu ženska z avtom s ceste Med vožnjo s fiatom 500 TS 77168 po cesti Sesljan - Ifst je 31-letna študentka Nives Settimo iz Križa št. 157 včeraj iz še nepojasnjenih razlogov zavozila pri Grljanu s ceste, pri čemer se je močno potolkla. Pomesrečenko so z zasebnim avtom spremili v bolnišnico, kjer so jo zaradi udarcev po glavi, prsnem košu in rokah pridržali na nevrokirurškem oddelku. Okrevala bo v 10 dneh. Ranjena študentka pri trčenju avtov Včeraj popoldne je prišlo na križišču nedaleč od kamnoloma Fac-' canoni do trčenja med fiatom 500 tržaške registracije, s katerim je 23-letrri Carlo Dionetto iz Ul. Mu-zio vozil proti Opčinam in VW 1500 RI 144-22 last 31-letnega Simeona Hajdine z Reke, ki je privozil po Bazoviški cesti. Pri nesreči je bila ranjena 18-lelna študentka Pia Somma iz Ul. Pieta, ki se je vozila s fiatom 500. študentko so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so jo zaradi udarca po glavi in verjetnega zloma desnega ramena sprejeli s prognozo okrevanja v 20 dneh na ortopedskem oddelku. Grozi tudi v naši deželi uničenje sadja in povrtnin? Deželna organizacija za vrtnarstvo in sadjarstvo, pod Okriljem deželne uprave in ERSA, se aktivno zanima za vprašanje velikih količin sadja in povrtnin, ki jim (tudi v naši deželi, po drugih primerih v Emiliji in Lombardiji) grozi uničenje. To je sporočil deželnemu tajniku PSU prof. Ixtizi deželni odbornik za kmetijstvo, odvetnik Comelli. Lonza je namreč Ccmellija opozoril na to nevarnost in priporočil, naj bi deželni odbor (v katerem sedi tudi on sam) ukrenil kaj v prid potrošnikov in sadjarjev, ki b: v nasprotnem primeru ostali brez pravičnega zaslužka. obsodil fašistično manifestacijo v * Izredno sejo odbora so zahtevali socialisti - Žalostna pristranost bojevniških organizacij - Na županstvu v Ronkah naj odstranijo D Annunziovo sliko Fašistična proslava ob obletnici I stična pokrajinska svetovalca Po- skega odbora ter naj ta zavzame D’Annuzlovega pohoda na Reko, ki! letto in Menichino. | jasno staiMšče. Seja je bila v torek je bila v soboto v Gorici, ni ostala | V soboto popoldne se je v dvo- : zvečer in po obširni debata so brez odmeva. Po protestih sociala-1 rani pokrajinskega sveta zbrala sprejeli resolucijo, ki so jo dali v stičnih in komunističnih pokrajinskih odbornikov in svetovalcev imamo še obsodbo ožjega odbora pokrajinske uprave, ki se je sestal na izredni seji v torek zvečer. V našem listu smo o tej stvari že pisali. Kulturni krožek «Amiici del ConoiUatore«, pred kratkim u-stamovljen v Gorici in ki se, tako je bito sedaj ugotovljeno, opira na neofašistično stranko MSI, je zaprosil pokrajinskega predsednika za dvorano pokrajinskega sveta, v kateri naj bi bila D’Annunziova komemoracija. Predsednik je dvorano dal temu krožku na razpolago, kot je dal v preteklosti številnim društvom in strokovnim organizacijam. Dva dni pred proslavo je omenjeni krožek objavil v tukajšnjem Italijanskem časopisju vest o proslavi. Ko sta za to zvedela pokrajinski podpredsednik Wal-tritsch in svetovalec Semola (oba PSI) sta takoj pri pokrajinskem predsedniku protestirala. Dan pozneje sta poslala s tem v zvezi slično interpelacijo tudi komuni- «smetana» fašističnih in desničarskih prvakov Iz vse dežele. Prišli so s prapor ji fašističnih organi za- la dvorana pokrajinskega objavo tisku. V resoluciji je rečeno, da je bi- svef.a oij, na proslavo pa so prišli tudi zastopniki raznih bojevniških organizacij, ki bi morale biti nadstrankarskega značaja. Govornik dr. Coana (če se ne motimo, je na nedavnih občinskih volitvah dobil kot kandidat MSI precej glasov in od blizu ogrožal Izvoljivost dveh gootiiških neofašističnih odvetnikov) je zelo ostro napadel italijanske osrednje in krajevne oblasti, ki nimajo poguma zahtevati nazaj Istre, Dalmacije in Reke. K besedi so se oglasili tudi drugi znani desničarski prvaki iz Gorice in iz drugih krajev. Eden med nj.imi je tudi dejal, da se zahvaljuje goriški pokrajinski upravi za pogum, ki ga je pokazala pri začasni oddaji svoje dvorane. še isti večer se je sestal izvršni vedno dana s širokogrudnostjo na razpolago kulturnim in drugim u-stanovam za kulturne prireditve, da to ni nikdar vezalo pokrajinske uprave na vsebino teh prireditev, da so stvari vedno potekale na dostojen način. Krožek «Atnici del Concdliatore«, ki je dobil dvorano, pa ni v soboto ravnal korektno. Na sobotni prireditvi so prišli z zastavami neke politične stranke, kar je dalo prireditvi strankarski značaj, ki ni v skladu z javno funkcijo dvorane pokrajinskega sveta. Pokrajinski odbor zaradi tega obsoja način dela krožka «Amiioi del Conoiiiatore«, SINDIKALNE VESTI Pospešena pogajanja za trgovske uslužbence Petdnevna protestna stavka gasilcev V sredo so se na sedežu pokrajinske zveze trgovcev v Gorici nadaljevala pogajanja s predstavniki treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL za sklenitev pokrajinske dopolnilne delovne pogodbe za trgovinske uslužbence. Med drugim morajo dolocti delovni urnik in osnovo za plače in mezde. Tri sindikalne organizacije so trdno odločene pospešiti pogajanja, da bi prišlo čimprej do podpisa sporazuma. Zato so pozvale predstavnike Zveze trgovcev, naj dajo svoj odgovor skupr-o na vse problema, za katere so postaviLi sindikati svoje predloge. Potreba, da se čim prej uredi vsa zadeva, .je nujna tudi zaradi tega, ker mora vel.jati pokrajinski dopolnilni sporazum za trgovske u-službence od 1. julija dalje in od. tega datuma morajo vel.jati tudi mezdni poviški, za katere so v teku pogajanja. Včeraj zjutraj, ob 8. uri, so začeli s stavko gaslci na Goriškem in bo trajala pet dni. Stavko sta proglasili sindikalni oorganizac:ji CGIL in CISL iz protesta zaradi vedno o tej zadevi nič točnega, je vodstvo »Nest pack* stopilo v stik z vodstvom bivše Solvay cd katerega sedaj pričakujejo uradno sporočilo, ki naj pojasni in razčisti vso zadevo. Razstava kita na Travniku OB DANAŠNJI PISATELJEVI OSEMDESETLETNICI Francetu Bevku so podelili naslov častnega občana novogoriške občine Razstava o pisateljevem delu in življenju v prostorih občinske zgradbe v Novi ‘Sorici - Občinske nagrade za uspehe v poklicnem in družbenem udejstvovanju • Kmalu bodo nadaljevali z gradnjo bolnišnice v Šempetru - Odprtje dveh novih trgovin Deželna uprava že dalj časa po-*veča posebno pozornost vprašanju kreditov. Specializirani zavodi za kdajanje posojil v javne namene Napovedujejo zelo omejene ali vsekakor zelo majhne možnosti sprejemanja prošenj krajevnih ustanov. To narekuje nujnost, da se najdejo krediti, ki so potrebni za uresničitev del, ki jih finansira dežela. Pri drugih zavodih, čeprav so njihovi pogoji težji zaradi večje obrtne mere in zaradi krajše amor-tožacjlske dobe. Z zakonskim ukrepom št. 17 iz *ota 1967 podeljuje dežela izenačevane prispevke na posojila za jav-N® dela, ki se Izvajajo z deželnim Prispevkom, tako da znižuje obrestno mero v breme krajevnih ustanov od 7,50 na 6,25 odst. Zaradi povečanja uradne obrestne mere, ki je bilo določeno 14. Avgusta 1969, Je dežela s svojim zakonom št. 8 z dne 27. marca 1970 Poskrbela za dopolnitev izenačeval-Nega prispevka med 8 in 6 odst. Z '®tdm zakonom je bilo predvideno, ha bo lahko v primeru nadaljnjih sprememb v uradni obrestni meri dopolnilni prispevek prilagojen novemu položaju z ustreznim sklepom deželnega odbora na predlog odbornika za finanoe. Ker pa je 7. mar-ta letos bila obrestna mera določna na 5.5 odst., je deželni odbor * svojim sklepom od 28. aprila ‘870 št. 1671, sprejetim na predlog Odbornika za finance, določil, da lahko stalni dopolnilni letni prispevek o katerem govori deželni ®akon št. 17 z dne 20. julija 1967 **l naslednje spremembe, izenači z Vazliko med postioipiranim letnim Sbiortizactjskim obrokom, izračunanim na pogodbeno obrestno meto do največ 8,50 odst. in postici-Plranim letnim amortizacijskim Obrokom, izračunanim na osnovi ® odst. obrestne mere. Na ta način nudi dežela ponovno lajšanje na ceno denarja za ustanove, ki izvršujejo dela splošnega •iteresa in ki uživajo deželno pod-Poro. Mehanizem za podelitev do- polnilnih prispevkov Je zelo enostaven. Odreja ga odlok odbornika za finance, ko posojilniške ustanove predložijo s prošnjo avtentičen duplikat pogodbe za posojilo in ustreznega načrta za amortizacijo, kakor tudi duplikat odtoka, ki potrjuje podelitev glavnega prispevka s strani dežele. Dopolnitev zakonov v korist kmetijstva Deželni odbor je na svoji včerajšnji seji pod predsedstvom dr. Ber-zamtaja sprejel dva nova zakonska osnutka, ki se nanašata na poljedelski sektor ln ki ju je predlagal odbornik Oomelii. Gre za avtentično tolmačenje čl. 2 deželnega zakona štev. 3 iz leta 1970, ki določa «ukrepe za olajšanje načrtovanja javnih del za vodne In gozdne ureditve, za gorske bonifike in za zemljiške izboljšave«. Drugi ukrep pa se nanaša na dopolnitev deželnega zakona štev. 33 iz leta 1965, o ((deželnem solidarnostnem skladu za posege, ki naj omilijo ali pa preprečijo škedo zaradi toče, mraza ln slane in obnovijo produktivno sposobnost podjetij, ki so jih prizadele naravne nezgode ali pa Izredne vremenske neprilike. V praksi oba nova zakonska osnutka samo izpopolnjujeta in dopolnjujeta že delujoča zakona na tem področju, Delo higienskega urada v avgustu V 39 primerih od skupnih 3499 inšpekcij, so agenti občinskega u-roda za higieno odkrili nepravilnosti pri hranjenju lahko pokvarljivih izdelkov ali pijač. To je, v kratkem, obračun dela higienskega urada v mesecu avgustu. V 24 primerih so ugotovili nehigienske pogoje v stanovanjih, ki so postala tudi uradno »neprimerna za vselitev*. Novogoriška občina je z več svečanostmi počastila 80-letnico rojstva pisatelja in kulturnega ter političnega delavca Franceta Bevka. Na slavnostni seji občinske skupščine so jubilantu podelili naslov častnega občana novogoriške občine nato pa so v razstavnem prostoru občinske zgradbe odprli razstavo o pisateljevem življenju in delu. Kot smo že poročali je Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici začelo uradno svojo sezono z uprizoritvijo Bevkovega dramskega dela «Kajn». V obrazložitvi predloga za podelitev Francetu Bevku naslova častnega občana, je predsednik Rudi Šimac na zasedanju skupščine zlasti podčrtal njegovo tesno navezanost na primorskega človeka in zemljo, ki ga je rodila. Orisal je tudi pisateljeve umetniške in človeške lastnosti, zaradi katerih je med ljudmi izredno priljubljen, ter se zadržal pri njegovem prispevku za našo narodnostno in socialno osvoboditev. O pisateljevem delu je zatem spregovoril ravnatelj Študijsko knjižnice Albert Rajer, ki je tudi odprl razstavo. Študijski oddelek knjižnice je z njo v pregledni obliki prikazal vse pomembnejše dogodke iz več kakor 60-letnega umetniškega in javnega delovanja jubilanta. Ker se France Bevk zaradi bolezni ni mogel udeležiti slovesnosti, ki so mu jih pripravili v novogoriški občini, je občinska skupščina izvolila posebno delegacijo, ki mu bo ponesla čestitke ter listino o imenovanju za častnega člana. Na razstavi v avli občinske skupščine je moč najti skoraj vse knjige, ki jih je pisatelj napisal ali prevedel, prav tako pa tudi prevode njegovih del v srbohrvaščino, italijanščino in druge evropske jezike. Med izvirnimi deli so številne knji ge tiskane v goriških in tržaških knjigarnah. Pod razstavnimi vitrinami je okoli 150 avtorjevih knjig (skupno jih je napisal 164), kar predstavlja izredno bogato knjižno žetev. Menda ga ni med slovenskimi pisatelji, ki bi se mogel ponašati s tako zajetnim življenjskim opusom. Razstavo odlikujejo nadalje številni fotografski posnetki iz pisateljevega življenja, od ranih let pa do poslednjega časa, med katerimi je več fotografij posnetih v Gorici, kjer je umetnik preživel precej svojih najbolj plodnih let. Zelo zanimive so nadalje slike iz njegovega partizanskega življenja, kakor tudi spisi, ki jih je objavljal v partizanski tehniki. Likovni del obsega zanimive karikature in slike, med katerimi sta tudi dve karikaturi Lojzeta Špacapana iz njegove goriške ustvarjalne dobe. Na vidnem mestu pa stoji diploma o priznanju častnega meščanstva občinske skupščine Nova Gorica podeljenega pisatelju Bevku na slavnostni seji skupščine. Razstava bo odprta do 27. septembra ter toplo priporočamo njen obisk. « • » Na isti slavnostni seji v okviru novogoriškega občinskega praznika so podelili posebne občinske nagrade, ki bodo odslej postale tradicionalne za dosežene uspehe v poklicnem in družbenem udejstvovanju, direktorju podjetja Iztok v Mirnu Henriku Birsi, načelniku v občinski upravi Lovru Kerču, ravnatelju glasbene šole v Šempetru Marijanu Koniču, športnemu delavcu Dragu Požarju ter znanemu pevskemu ansamblu Goriški oktet. Predsednik občinske skupščine je na slavnostni seji orisal gospodar- ske in druge uspehe v občini. Med drugim je poudaril, da bodo kmalu pričeli z nadaljevanjem del na skeletu šempetrske bolnišnice ter z gradnjo priključka od obstoječega cestnega omrežja k bodočemu mednarodnemu prehodu za blagovni promet «Gorica» med Šempetrom in Vrtojbo. Za zelo uspešno je ocenil tudi sodelovanje novogoriške občine z nekaterimi mesti v Italiji, in na Koroškem. • • * V zadnjih dneh so v Novi Gorici odprli dve pomembni trgovini. Gre za prodajalna salona pohištva ljubljanske Lesnine ter novogoriške tovarne Meblo. Oba salona, ki sta zelo lepo urejena ter razpolagata z izredno pestrim programom slovenske in jugoslovanske pohištvene industrije, sta v novem trgovskem centru sredi Nove Gorice. Podjetje Lesnina je vložilo v trgovino, ki ima okoli 680 kvadratnih metrov površine, blizu 240 milijonov starih dinarjev. V tej prodajalni je moč nabaviti najraznovrstnejše moderno in klasično pohištvo za opremljanje sob, sprejemnic in kuhinj. V 1800 kvadratnih metrov veliki prodajalni podjetja Meblo, ki je trenutno največji trgovski lokal v Novi Gorici in je veljal dobrih 600 milijonov dinarjev, pa so na razpolago potrošnikom številni izdelki podjetja in njegovih kooperantov. Prijava prašičev za zakol v Sovodnjah Občinska uprava v Sovodnjah sporoča vsem prizadet™ občanom, da morajo najmanj devet dni pred zakolom prijaviti svoje prašiče, ki jih nameravajo zaklati. Prijave sprejema občinski trošarinski urad ob torkrh in petkih od 9. do 12. ure. Poslovilni obisk v Gorici gener. konzula SFRJ Tepine Jugoslovanski generalni konzul v Trstu inž. Marijan Tepina je bil včeraj na poslovilnem obisku na žu- odlbor socialistične stranke. Poob- : da fašisti dvorane ne bodo več do-lastili so svojega zastopnika v p> | bili za svoje manifestacije. Jasno krajinskem odboru, da zahteva ta- mora biti tudi, da ni možen ni-tojšnje, izredno sklicanje pokrajin- j kakr:en dialog javnih uprav s faši- | sti, pa naj bodo še tako maskiram pod krinko kulturnega krožka, j Spodrsljaj neke goriške poiitično-j upravne osebnosti je torej mimo ; ln zadovoljni srno, da se je ob tej j priliki tudi kak funkcionar-uradnik zavedel, da so stari časi že mimo. Ob zaključku še dva pomisleka. Prvi: zastopniki bojevniških organizacij so bili prisotni na sobotni prireditvi s prapori. Seveda teh ljudi v nedeljo, na odkritju partizanskega spomenika, ni bilo. Pa pravijo, da so te organizacije nadstrankarske. Drugi: po odkritju partizanskega spomenika v Ronkah je tamkajšnja občina povabila goste na zakusko v sprejemno dvorano županstva. Tam so gostje začudeno morali občudovati nad tri metre visoko sliko D’Annunzia v bojni uniformi. Ali ne bi bilo prav, da bi župan in občinski odbor občine Romke (vsi pripadajo levičarskim strankam in v Ronkah je na oblasti levica že trinajst let!) dali to sliko odstraniti iz te dovrane in jo spravili med staro šaro kam na podstrešje? ki ni spoštoval demokratičnosti s tizakoniuh ukr katero mu je bila dana dvorana . m„ gasilcema ^ P u dv- na razpolago. j Pokrajnski sindikati zahtevajo Do tu suhoparna izjava. Jasno je. pravično izvedbo službenega pravilnika te ustanove in zlasti zahteva- panstvu v Gorici. V odsotnosti župana ga je sprejel odbornik Fan timi. Inž. Tepina se vrača v Ljubljano, kjer ga čakajo nove naloge. Ob svojem obisku je poudaril prijateljsko sodelovanje, ki ga je začel že pred mnogimi leti z občinsko upravo v Gorici še kot predsednik občinske skupščine v Ljubljani. Tudi v teh letih svoje konzularne službe v Trstu je imel inž. Tepina večkrat priliko priti v Gorico in se srečali s predstavniki mestne uprave, kar je tudi včeraj storil z veseljem. Odbornik Fantini se mu je zahvalil za obisk in za prijateljsko sodelovanje, zlasti kar zadeva reževa nja obmejnih problemov in prijateljsko sožitje med sosednimi narodi. Proti novim davčnim ukrepom Občinski odbornik PSIUP v Ronkah Rizzi je poslal tamkajšnjemu županu psrno, v katerem predlaga resolucijo proti novim davčnim dajatvam, ki jih .je prejšnji mesec odobril ministrski svet. S to resolucijo naj bi občinski svet ob sodil nove davčne dajatve ter predlagal njihovo spremembo v smislu, da bi z njimi obdavčili špekulacijo, dobičkarje in druge podobne dohod ke. Taki ukrepi bi ne smeli biti zasilnega in začasnega značaja, ampak bi morali težiti za trajno sanacijo s sprejetjem radikalnih političnih reform. Začasna služba občinskih popisovalcev Oktobra in novembra bodo po vsej državi izvedli splošno popisovanje v kmetijstvu. Goriška občina bo v ta namen najela določeno število popisovalcev, ki pa morajo imeti diplomo višje srednje šole. Prizadeti, ki reflektirajo na to delo, naj vložijo prošnjo na prostem papirju na župana goriške občine. Praznik grozdja v Števerjanu o katerem smo v našem listu že poročali, so morali sicer prvič preložiti za teden dni, ker je nagajalo vreme, drugič pa je lepo uspel in so lahko izvedli ves tridnevni program. Zadnji večer je bila na programu tudi izvolitev briške lepotice. Posebna komisija je izbrala 18-letno Omelo Žgavec iz Grojne, ki jo vidimo na sliki v sredini; ob straneh pa sta njeni družici Ivana Hlede in Katarina Maligoj obe iz Steverjana. Vse tri potrjujejo dejstvo, da v Brdih nimajo samo lepega grozdja in dobrega vina, ampak tudi brhka dekleta Iz goriške bolnišnice Včeraj, nekaj po polnoči, so z rešilnim avtom Zelenega križa pripeljali v goriško splošno bolnišnico 56-letnega Alojzija Medveščka iz Gorice, Trg Cavour 12, ki je padel z mopedom na trgu pred županstvom. Pri padcu se je ranil nad levim očesom ter se udaril v lobanjo. Pridržali so ga za 7 dni na zdravljenju. V Ulici Carducci pa je včeraj ob 12. uri padel 40-letni Pavel Vončina iz Gorice, Ul. Montesanto 133 ter se ranil na tilniku. Dali so mu prvo pomoč; okreval bo v treh dneh. jo, naj da vodstvo sporočilo za službo pri tretjih šele po zaključku redne 24-ume službe. Med stavko bo zajamčena samo nujna služba. Učiteljski seminar v Gradežu Šolsko skrbništvo v Gorici sporoča, da bodo od 1. do 8. oktobra organizirali v Gradežu pokrajinski seminar za izpopolnitev osnovnošolskih učiteljev, ki so bili na novo imenovani v normalnem natečaju Tečaj bo vodil osnovnošolski ravnatelj iz Krmina Tamburini. Med predavatelji so tudi goriški zdravnik prof. M. Carrara, ravnateljica Maria Corsini .inšpektor dr. Fede-rico Lebani in prof. L. Zucalli. Vse podrobnejše Informacije o tečaju in programu dobijo lahko prizadeti na šolskem skrbništvu. Še danes bo na Travniku v Gorici na ogled balsamirano truplo orjaškega kita «Goljat», ki ga Imajo razstavljenega na posebnem pokritem priklopnem vozu ter je predmet pozornosti zlasti pri mladini. Za ogled pobirajo vstopnino, ki gre delno v korist dajalcev krvi. Kita so ulovili pred kakimi 10 leti v severnem morju omtran Norveške ; truplo je dolgo 22 metrov ter tehta 680 stotov; za njegovo balsamiramje so porabili kar 3000 kg formalina ter ga razkazujejo po vsej Evropi kot posebno zanimivost in predmet za preučevanje. Pred tedni so ga razstavili tudi v Ljubljani in drugod po Jugoslaviji. Trgovinski strokovni tečaji VESTI IZ TR2ICA Odložena gradnja noVc tovarne? Prejšnji dan popoldne ob 17. uri je bil v prostorih delavske menze v Ulici Timavo v Tržiču sestanek delavcev bivše kemijske tovarne Solvay s predstavniki treh sindikalnih organizacij. Delavci so želeli vedeti, kaj je res na govoricah, da nameravajo zakasniti realizacijo novega podjetja »Nest pack«, ki naj bi nadomestilo podjetje Solvay in zaposlilo njegove delavce. Alarm med delavci je povzročilo dejstvo, da vodstvo podjetja «Nest pack* še ni prejelo zagotovila za finansiranje tovarne za kar so zahtevali 5400 milijonov lir posojila iz krožnega sklada'. Ker za sedaj ne iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiimiimiiiiiiimiiimuinitiiiHiiiiiiiimiumiiiimiiniiiiiuiitiiiiimiiuiitnimtmifiM TRI TRČENJA V GORICI Pri Rupi zavozil s ceste in popolnoma razbil avto Aretacija šoferja iz Pevme, ker se ni ustavil za pomoč pri nesreči • Trčenje avta in skuterja v drevoredu Prejšnji večer okrog polnoči, ko se je peljal po .državni cesti iz Dola proti Gorici, je v bližini Rupe 49-letni Primo Pascotto iz Gorice, Ul. D’Aosta 216 iz neznanih vzrokov izgubil kontrolo nad svojim vozilom lancia flavia, zavozii s ceste ter treščil v najbližje drevo. Ponesrečenca so takoj odpremTi v splošno bolnišnico v Gorici, kjer so mu zdravniki ugotovili udarec v lobanjo, pretres možganov zlom leve ključnice in druge poškodbe ter so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. Karabinjer.v iz Gorice, ki so napravili zapisnik so ugotovili veliko škodo na avtomobilu, ki je za staro železo. Na stikališču ulic Don Bosco in Torriani v Gorici pa je ob 16. uri trčil avto fiat 850, ki ga je upravljala 22-letna Graziella Cigutta iz Gorice, Ul. Don Bosco 5 z motociklom, ki ga je vozil 17-letni Mi-chele Crisich iz Gorice, Ul. Ascoli 23. Skuterist je prihajal iz Ul Torrian!, avto pa od pevmskega mostu. Pri trčenju sta oba vozača ostala nepoškodovana, obe vozili pa sta utrpeli nekaj škode, kot so ugotovili karabinjerji iz Gorice. V Ul. Brigata Pavia se je prejšnji dan ob 21. uri pripetila še druga prometna nesreča, pri kateri so trčili kar trije avtomobili. V zvezi s tem incidentom so aretirali 49-letnega Sava Srebemiča iz Pevme št. 7 pod obtožbo, da je povzročil trčenj" ter da se ni ustavil, da bi nudil pomoč ženski, ki je bala ranjena pri trčenju, Savo Srebernič je prihajal s fiat 1109 po Drevoredu XX. septembra namenjen v Stražtee. V Ul. Pavia je najprej trčil od zadaj v fiat, ki je b'l tam ustavljen ter .je last Lui-gija Samba iz Gorice. Srebemičev avto je potem zavil na levo in trčil v bianchino, kr jo je v nasprotni smeri vozila Rita De Bianehi. 27 let, iz Gorice. Ul. Pavia 20. Tudi ona je pri trčenju izgubila kontrolo nad svojim vozilom ter treščila v pročelje bližnje hiše. Pri tem je bila ranjena in z rešilcem Zelenega križa^ so jo odpeljali v splošno bolnišnico kjer so ji ugotovili po škodbe na lobanji in po telesu ter so jo pridržali za 30 dni na zdravljenju. Kot rečeno je policija že dobro uro po nesreči aretirala Srebemiča na gradbišču v Ul. Bosco ter ga zaprla pod obtožbo, da se ni ustavil _ in da ni nud!l pomoči pone srečeni ženi. KULTURNO DRUŠTVO «IVAN TRINKO* PRIREDI V NEDELJO, 20. SEPTEMBRA 1970 NA PLATCU PRI GRMEKU, NA POBOČJU HRIBA SV. MARTINA, TRADICIONALNO ŠAGRO «KVATERNICA» !:ii:::!:ii:::i:i:::!!{3lil:!i!š!:;::ši:::HK:.:!:::!!ill:!H::::::ii:!::š2!3: H:::::::::::::!:::::::::::::::::::::! Ob 14.30 KULTURNI PROGRAM Z UDELEŽBO PEVSKEGA ZBORA RECANJ IZ LJES IN KVINTETA »BRIŠKI SLAVČEK« IZ GORIŠKIH BRD. Ob 16. url VLEČENJE VRVI. Sledil bo PLES NA ODPRTEM. Igral bo priznani orkester iz Nove Gorice. Kioski z gubancami ln tipičnimi furlanskimi vini. V primeru slabega vremena bo prireditev v domači dvorani. Državna ustanova za strokovne tečaje trgovinske stroke, ki ima svoj sedež v Gorici, Ul. Mazzini 4 sporoča, da je še nekaj mest na razpolago v večernih tečajih za prevajalce iz nemščine in slovenščine ter za izložbene aranžerje. Vsi tečaji se bodo začeV oktobra ter so brezplačni. Ustanova namerava odpreti še dva tečaja za strojepisje in plačilne uslužbence in sicer v januarju 1971. Vpis in podrobnejša pojasnila na sedežu ustanove. Umiki cepljenja otrok Goriško županstvo javlja, da se niorajo vsi otroci rojeni od 1. januarja do 30. junija 1969 obvezno cepiti v občinski ambulanti v Gorici. Cepili bodo 21. septembra do 3. oktobra, vsak delavnik od 9. do 10. ure. Cepiti se morajo tudi tisti otroci iz prejšnjih let, pri katerih niso prejšnja cepljenja dala pozitivnih rezultatov. Županstvo obvešča, da ne bodo ne v vrtce ne v šole pripustili o-trok brez dokumentov o cepljenju. Javiti se morajo vsi, čeprav niso dobili na dom posebnega vabila. Cepljenje je po zakonu obvezno. teto malico Iz "oriškcjia matičnega urada Dne 15. septembra so na goričkem matičnem uradu zabeležili 4 rojstva in 2 smrti. ROJSTVA: Valentina Zampar, Simona Visintin, Gabriele Lozej, Do-menico Brisotto. SMRTI: gospodinja 51-letna Renata Brumat vd. Mugherla, delavec 57-letuid Amedeo Gregor! VERDI 17—22: «Qu&ndo bad una sconosciuta«, P. Burke in M, Hyer; ameriški film v barvah! Mladim pod 18. letom prepovedan. CORSO 17.00: «L’amamte»p R, Schneider in M. Ficoodi; italijanski film v barvah. MODERNISSIMO 17.00-22.00: «LTn-terrogaitorio«, D. Mlfflev in B, Skay; ameriški film v barvah. Mladim pod 18. letom prepovedan. VITTORIA 17.00: «Una storia modema — Vape regina«, U. Tognaz-zl in M. Vlady; Italijanski film. Mladim pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 17.30-21.30: «Io, lo, io... e gll altrii*, G. Lollobrigida ln N. Manfredi; Italijanski film. Tržič EXCELSIOR 17.30: »Assasslnatian bureau«, C. Jurgens ln D. Rige. V barvah. PRINCIPE 18.00: «E venne U tempo di uccidere«, J. Sobieski in A. Kiddra. Vorn Gorim SOČA «Za njeno ljubezen«, ameriški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA «Dan rervolverašev«, '&■ merišild barvni film — ob 18. In 20. uri. DESKLE «Las Vegas«, fran.-špan,-nemški barvni film — ob 20. uri. RENČE Prosto. PRVACINA «Se za nekaj dolarjev«, amer.-ltalijansld barvni film — ob 20. uri. ŠEMPAS «Velikl manevri«, francoski barvni film — ob 20. uri. KANAL »Pojem pesem Dom inkjue«, ameriški barvni film — ob 20. POTUJOČI KINO — TRNOVO: ((Obračun na obali«, ameriški barvni film — ob 20. uri. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan ponoči dežurna lekarna DTJDIH — Trg sv. Frančiška 5 - tel. 21-1 V TR2ICU V Tržiču je ves dan ln pome dežurna lekarna S. Nlcolb, č Giorgio OldvattJ, Ul. I. magglo tel. 73328. PRIMORSKI DNEVNIK 4 17. septembra 1974 N,l»r I2DAJC po w ■ w..i.g~^n 1 t -::M r*x*rarrr* K&Avm ghar*-* m t*-«X t**Wr*>*» * — 'Tim* z, .v" *> «»«.>.< $<**>*< *«*■»; !>**»#«: *i a«i<.e 8s«t* fViafiss *<<* m V<>, mm t *» r tiA V i 1 I1S3Z’ Sgfgspls ■t « ftell l&jf tv F’"' ;H; mm -1 i s i Pisatelju Francetu Be vku za osemdesetletnico Osemdeset let... Osem križev na močnih in neupogljivih ramenih našega pisatelja iz Baške grape. Osem križev na močnih in neupogljivih ramenih pisatelja-upor-ndka-borca, iz tiste Baške grape, kateri je med NOB kot borec napisal med drugimi, tudi tale izklesani stavek: »Kdor ie zrasel iz tvojih tal in te je doživljal na zunaj in na znotraj kot jaz, se mu kot srobot za zmeraj oviješ srca.* Baška grapa... Čudovito lep in samoten, šumne-mu življenju odmaknjen je ta košček Primorske: Kadar stojiš visoko v strmih senožetih Kojce nad redkimi mecesni in s prijetnimi občutki domačnost ogleduješ razpotegnjeno -rojstno pisateljevo vas Zakojco, raseta v tebi samozavest in ponos. Ponos, ker je ta vas, ki jo stražijo skalnate Ped', Črna prst, Po-rezen in Kojca, dala Primorcem in vsem Slovencem človeka s tako radodarnim peresom. Ponos, da je Baška grapa dala pisatelja, ki je s svojina1 knjigami vsa leta čme okupacije razsvetljeval Primorcem črno temo potujčevanja in raznarodovanja, budil ljubezen do rodne zemlje iti vzbujal upanje, da bodo tej temi sledili lepši dnevi. Ponos, da so potomci nekdanjih »Tolminskih puntarjev*, katerim srednjeveška fevdalna moč ni mogla zatreti misli in zavesti, da so vredni lepšega življenja, niti z obsodbami m razčetverjenjem štirih voditeljev zgodovinskega punta. Samozavest je rasla in se utrjevala ob branju Bevkovih knjig: Smrt pred hišo, Krvavi jezdeci, fekorpioni zemlje. Črni bratje in sestre. Umirajoči bog Triglav, Človek proti človeku. Veliki Tomaž, Železna kača. Stražni ognji. Te in še druge Bevkove knjige so bile Primorcem še posebno blizu. Napisane so bile v tistih črn:h letih, ko so kraljevi karabinjerji — na ukaz fašistov — stikali po naših hišah in knj žnicah in kradli bogastvo naših »duševnih žitnic*, kot je pisatelj označil knjižnice po kmečkih domovih v nekdanji »Edinosti*. Samozavest, da smo. da živimo, da imamo vso pravico živeti svobodno in naše življenje — na tako globoko zakoreninjenem drevesu, ki že nad trinajst stoletji rase na tej obmorski zemlji. « « « Danes stoji pisatelj Bevk na osemdesetem klinu življenjske lestve. Jutri bo stopil na edenin-oeemdesetega. Ko se z osemdesetega klina razgleduje po svoji rodili Podmorski, po svoji paški gram in meri daljavo in veličino svojega pisateljskega dela — mu je lahko samo lepo pri srcu. V trdem boju za obstanek, .je bil vsa leta kot poosebljena podoba Primorske v vztrajanju pod na.jhu.išim fašističnim raznarodovalnim terorjem. Volje do pisanja mu niso mogle zlomiti grožnje, zapori, internacije in konfinacije. Pero v njegovi roki rr zastalo ali počivalo. Vse grožnje in zapori so se odbijale od njegovega peresa, kot se odbija odmev grmenja od skalnatih Peči v pobočje Porezna in Kojce. V arhivu hranim drobno knjižico, kd je leta 1939 izdala »Gorška Matica*. To je seznam vseh knjig, ki so izšle v letih od 1919 do 1939. Dr. Andrej Budal je v uvodu te. knjižice med drugim zapisal: %Največ knjig sta napisala France Bevk in Damir Feigd. Ne- utrudno Bevkovo pero je zajemalo iz ljudstva in vračalo ljudstvu. Zdaj, ko se Bevkoin romani in povesti ponatiskujejo v njegovih *Izbranih spisih», postaja zmerom bolj jasne, kako visoko je ta pisatelj dvignil ljudsko povest.» »Goriška Matica* .je v letih od 1919-1939 izdala skupno 107 knjig. Med temi sto sedmimi knjigami je 17 Bevkovih. Tem je treba dodati še 5 knjig, ki jih je izdala književna druž.na »Luč*. Radodarnost njegovega peresa predstavlja leto 1939 ko je izšlo kar sedem knjig: Pravica do življenja, Huda ura, Grivarjevi otroci, Pestema, Plešimož, Legende in Dan se .je nagibal. Moram priznati, da mi misel ne najde primernih besed, s katerimi bi dovolj močno poudaril knji- Na tej in naslednji strani objavljamo fotografske posnetke z razstave Bevkovih del v koprski študijski knjižnici po časovnem zaporedju izida (od leve proti desni) posameznih del. Pri pripravljanju razstave je sodeloval pisatelj sam. Precej primerkov je dala na razpolago tudi Narodna in študijska knjižnica v Trstu. Na koprski razstavi sicer niso zbrana popolnoma vsa dela, je pa gotovo na tej razstavi doslej najpopolnejši prikaz pisateljeve književne ustvarjalnosti. ževno žetev jubilanta ob njegovi osemdesetletnici. V knj:gi »Tovariša — Jagoda*, ki jo je lani izdala Mladinska knjiga je seznam 114 knjig. V februarju letos sem pisatelja obiskal v Ljubljani. Govorila sva o tem številu. S komaj opaznim zadovoljstvom je pripom-nil: «Da se le niso zmotili. Jaz jih nisem štel. Verjetno bo to .število .še letos naraslo za tri knjige. Eno sem že dokončal, drugi pa popravljam zadnjo polo.* Nemalo presenečen sem ga opazoval. Osemdeset let, pa še kar naprej piše. Čuti, da še ni čas, da bi odloži pero. Kot je med obema vojnama kar metal knjige s svoje pisalne mize, tako nadaljuje. Ker je bil takrat pritisk potujčevanja močan, ie občutil in vedel, da mora dati'Primorcem s knjigami čimveč opore, da .Vh pri tisk ne bo uklonil, da bodo vztrajali s pokoncu dvignjenimi glavami. * * * Pred tridesetimi leti — ob petdesetletnici ■— je načrtoval: ^Napisati moram sto knjig» Obljubo je več kot izpolnil. Leta 1927 je Albertu Široku med drugim povedal: »Pišem mnogo in pišem naglo Ta tempo mi narekuje preobilica snovi, ki se mi v možganih kopiči kar sproti Med eno stvarjo se mi rodijo že trije novi načrti, a človek bi rad vse povedal, kar mu leži v srcu.* In znova moram poudariti: To je naš Bevk iz Baške grape! Za njegova sedemdesetletnico mu je »Tovariš* napisal: Vsaka njegova knjiga je visoka pesem dobrote v človeku, usmiljenje do trpečih in prevaranih, obtožba zla in krivic. Toda najprist-nejši je med bajtarji in kmeti iz svojih tolminskih vasi.» Kako lepo se s temi besedami ujema misel, ki jo je jubilant napisal v tržašk' «Edinosti» 1927. leta: «Kadarkoli se vračam, ko so se moje oči napile tujih lepot, še ob vstopu v to dolino odpre srce, duša nazdravlja z nasmehom in solzami. Če sem odsoten le en dan, že se mi zdi zemlja nova in lepša, kakor da jo vrsto let nisem pozdravil Prsi se odpirajo na široko, kakor da bi hotele vse sprejeti vase Vsaka gora, vsaka dolinica, drevje in hiše. vse se mi zdi večje in lepše kakor popre]. Tako mi je, kakor da je narava oživela in mi žive stvari nazdravljajo, ne z besedo, ampak s svojim sokom in jim jaz tiho od-zdravljam s svojo krvjo... Mi dihamo z zemljo iz istih pljuč, ista kri se pretaka skozi ude zemlje in skozi naše ude. Iz istih grudi smo pili, melodija naša zemlje se prilega naši besedi...* Lepi in prijetni so taki spomni. Kot zlate niti povezujejo vse njegovo pisanje od prve knjige, ki je izšla že leta 1912 pa vse do liste, ki jo je napisal že kot osemdesetletnik. In jaz verjamem, da tudi kot osemdesetletnik še ni napisal vsega tistega, kar- je Albertu Širpku povedal pred 43 leti: «... a človek bi rad vse povedal, kar mu leži na srcu.* uevKova rojstna msa v nojci človeku potrebna izobrazba Leta 1927 je v »Edinosti* zapisal: «Samaizobrazba je njiva, ki ni nikoli izorana. In če niso roke neprestano na ročicah pluga, bo postala njiva znova ledina, zarasla z robidjem in posuta s kamenjem. Samoizobrazbe pa je treba kakor vsakdanjega kruha. Ni treba tožiti, da se je ena ročica pri plugu zlomila. Orji vseeno.» m * # Orji vseeno... Ti dve besed' 'je Bevk zapisal pred 43 leti tudi sebi kot nujno potrebni življenjski cilj. Pisal -»oral* **- je, čeprav stalno pod budnim policijskim nadzorstvom, v zaporu ali v mtemaciji. In vsi, ki smo tako trdo občutili fašistični jarem, smo želi — brali sadove njegovega oranja. V nas je raslo upanje, da se bodo razmere spremenile, da bomo lahko znova brali slovenske časopise in se ne ovirano pogovarjali v materinem jeziku. Na predvečer velikih dogodkov 8. januarja 1940 — sem pisatelja Bevka obiskal na njegovem stanovanju v Gorici, nekdanja sveto-gorska cesta. Spoštljivo sem potrkal na vrata. Odprla je žena Davorina. Povabila me ie v delovno sobo. Srečanje s pisateljem Bevkom je bilo zame veliko doživetje. Čeprav je bil moj obisk kratek, mi je v spominu ostal kot svetal trenutek, ki ga niso' zatemnila kasnejša desetletja življenja. Takrat mi je pisatelj poklonil za spomin v italijanščino prevedeno «Kresno noč*. (I fuochi di San Giovanni). Prevajalec, danes že pokojni profesor Umberto Urbani, je v spremni besedi med drugim zapisal: »Zalo menimo, da je to delo najbolj primemo, da z njim predstavimo Italijanom plodovitega čerkljana. Če bo knjiga pri bralcih vzbudila enako zaninianie /jot ga je vzbudila v nas, potem bo do zdaj še nepoznano ime France Bevk kmalu znano in občudovano prav tako kot je med njegovimi rojaki.» To je zapisal Italijan pred včč kot tridesetimi leti. Naj na tern mestu dodam mnenje Bevkovega domačina Iz Zakojce, 74 letnega Viktorja Goloba: »Zelo rad berem njegove knjige, ker so pisane tako domače in imajo vse lep konec Prebral sem vse, kar sem mogel dobiti. Zelo mi je žal, da nisem mogel dobili knjige tVeliki Tomaž*. To je bil človek iz naše Grape.* Ta zadnji stavek Viktorja Goloba velja tudi za osemdesetletnega jubilanta: To je naš pisatelj iz Zakojce nad Baško grapo. Vsa leta okupacije — kadar ni bil v zaporu ali konfinaciji — je živel v Gorici in delil dobro in slabo s svojim ljud- PAGON ANDREJ - OGAREV (Nadaljevanje na 6. strani) Kronološki pregled Bevkovega življenja 189(1 1904 1905 1900 1907 1908 rojen 17. septembra v vasi Zakojca na Goriškem kot najstarejši izmed osmih otrok bajtarja in vaškega čevljarja Ivana Bevka in njegove žene Katarine roj. Čufer konča enorazredno ljudsko šolo v uro oddaljenem naselju Bukovem kot trgovski vajenec preživi pet mesecev v Kranju pri trgovcu Kušlanu, se razočaran vrne v Zakojco, prebije dve leti kot dninar pni kmetih in se zraven pri očetu uči čevljarstva tržaška revija Družinski prijatelj mu objavi prvo črtico se vpiše v učiteljsko pripravnico v Podgori pri Gorici vstopi na slovensko učiteljišče v Kopru in se z njim preseli leta 1909 v Gorico 1913 opravi maturo na goriškem učiteljišču in jeseni nastopi prvo službo kot učitelj v vasi Orehek blizu Zakojce 1916 ima na domu policijsko preiskavo zaradi zaplenjenih protivojnih spisov v uredništvu Doma in sveta v Ljubljani in je nato kazensko premeščen kot učitelj v Novake pri Cerknem: pri avstrijskih upravnih oblasteh dobi oznako p. v. (politisch-vendachtig — politično nezanesljiv); jeseni odide za nekaj tednov na Dunaj, da bi študiral na višji pedagoški šoli; tu spoznava velemestno življenje in obiskuje dramske predstave 1917 potrjen v vojsko (od maja 1917 do novembra 1918) je uvrščen v tržaški 97. pešpolk kot navaden vojak, ker ga kot politično nezanesljivega ne sprejmejo v šolo za rezervne častnike. Pošljejo ga na rusko fronto, najprej v Galicijo, nato v Bukovino in nazadnje v Ukrajino, kjer pride do Odese 1918 po amnestiji avstrijskega cesarja Karla se mu politična oznaka p. v. briše in je poslan h kadru svojega polka_ v Radgono, kjer doživi upor slovenskih vojakov (od 23. do 24. maja). Proti koncu vojne obiskuje častniški tečaj v' Piliscsabo na Madžarskem, kjer dočaka razpad Avstroogrske 1919 opusti učiteljski poklic in se zaposli v Ljubljani kot časnikar pri Slovencu in Večernem listu, za katera piše kulturna in gledališka poročila, črtice, prevode itd. in se hkrati priključi Ljudskemu odru, ki ga vodi kot predsednik in režiser. 1920 konec leta se preseli v Gorico in prevzame uredništvo družinske revije Mladike (1921 do 1922) In jo s F. S. Finžgarjem soureja še leta 1923, ko se revija preseli na Prevalje v Jugoslavijo. Istočasno ureja tudi politični list Goriška straža (1922—1924) ter humoristični list Čuk na pal’ci (1923—1926) in stopi v službo pri Narodni knjigarni v Gorici in ji ostane ravnatelj do 1926 1926 zaradi neke satirične pesmi, naperjene proti italijanski vojski inobiavljene v listu čuk na pal’ci, jo zaprt štiri mesece 1927 je sourednik revije Naš glas in urednik izdaj Goriške matice, se preseli v Trst k listu Edinost, a je od tam že po treh mesecih izgnan nazaj v Gorico 1930 obsojen pred italijanskim sodiščem na dve leti hišnega zapora in hkrati ureja poljudnoznanstveni zbornik Luč (1930-1938), ki je izhajal v Trstu 1934 ponovno zaprt in obsojen na tri leta konfinacije na otoku Ventotene blizu Neaplja, od tam izpuščen na intervencijo slovenskega PEN-kluba, čigar član postane 1936 se udeleži kongresa PEN-kluba v Barceloni in ob tisti priložnosti obišče še druga španska mesta 1937 se udeleži kongresa PEN kluba v Parizu ter potuje po Franciji; istega leta potuje 10 dni po Bolgariji 1939 se udeleži kongresa PEN-kluba v Pragi in spozna s Češkoslovaško 1940 ob vstopu Italije v drugo svetovo vojno je v Gorici spet zaprt oz interniran za 17 mesecev 1942 25. oktobra ponovno zaprt za 1! mesecev v goriških zaporih, kjer ostane do 10. septembra 1943 1943 istega dne se pridruži NOB in postane podpredsednik Pokrajinskega odbora OF za Slovensko Primorje 1944 izvoljen v Slovenski norodnoosvobodiilm svet, jeseni pa izbran za predsednika Pokrajinskega na- rodnoosvobodilnega odbora za Slovensko Primorje in Trst 1945 v maju se vrne v Trst in se kot predsednik PNOO loti boja za ureditev naših narodnih meja z Ita- > 1 i jo; odlikovan je z redom narodne osvoboditve , 1946 odpotuje v Pariz, kjer biva od maja do septembra kot vodja delegacije Julijske krajine na mirovni konferenci: odlikovan je z redom zasluge za narod II. stopnje: hkrati ureja revijo Razgledi <1946 1947) v Trstu 1947 pride v Ljubljano kot podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine LRS; postane predsednik Ljudske prosvete; v naslednjih letih je izvoljen za republiškega poslanca in nato tudi za zveznega poslane* v Beogradu, kjer je predsednik komisije za izenačevanje teksta zakonov pri zvezni ljudski skuptof* ni; je tudi član glavnega odbora in predsedstva SZDL v Ljubljani in član glavnega odbora Jugoslavije ' ! ^ 1948 potuje na Češkoslovaško kot član jugoslovanske parlamentarne delegacije 1949 od 15. do 18. januarja biva v Celovcu kot delegat OF Slovenije; prejme Prešernovo nagrado za mla- dinsko povest Tonček in Levstikovo nagrado za knjigo Otroška leta; odlikovan je z redom dela I-stopnje i 1950 postane predsednik Društva slovenskih književnikov 1952 izvoljen za II. podpredsednika Slovenske matice v Ljubljani, kar ostane do 1962 1953 izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti in je tam tajnik razreda za umetnost od 28. oktobra 1960 do 26. novembra 1966; od 14. do 29. maja biva v Turčiji kot član jug°" slovanske parlamentarne delegacije 1954 prejme Prešernovo nagrado za svoje življenjsko pisateljsko delo; od 9. do 10. marca biva v CdlovcU kot delegat Ljudske prosvete Slovenije r< 1959 prejme nagrado založbe Mlado pokolenje v Beogradu za mladinsko književnost 1960 postane častni član občine Idrija 1967 je odlikovan z bolgarskim redom «Cirila in Metoda* I. stopnje, kar je najvišje odlikovanje, ki Sa more v Bolgariji prejeti tuj državljan 1968 prejme nagrado AVNOJ za to leto. FRANCE DOBROVOLJC Bevkova knjižna dela na razstavi v koprski Študijski knjižnici 17. septembra 1970 L,.. - f:.... ^ j 't v:? ->s <■ >;9::,a • 'y:y-:::v^n r ■■ ..................................... r .... « *% m mrnSk JI — “—— ,96o:,962 I = fi ^............. /.v.v.v.Vj — f " > * I _________L_i_____ i .,„ _____________J i 1 <' ; * K ■.' $,.'. v I *> I -, % N i 'v V * 1 PpK !■ ™ gt? fr, ,! ' A,. *9«8 ~ »970. L . . .... I , <*.. .** Jf 7 1 I I L 1 K i ****** ^* 't;i' ■ > * SL . -.k—ll« PRED STOLETNICO TABORA V KUBEDU Narodni buditelj prof. Franjo Ravnik Po rodu je bil sicer Gorenjec, toda vse svoje življenje je preživel med Istrani, Slovenci in Hrvati Kot smo že poročali, bo prihodnjo nedeljo popoldne v Kubedu v slovenski Istri veliko slavje, ko bodo slavili 100-let-nico tabora v tej vasi, hkrati pa tudi 25-letnico osvoboditve. Slavje, ki ga pripravlja posebna komisija koprske občinske skupščine, bo verjetno privabilo v to istrsko vas zelo veliko ljudi, ker gre tudi za eno osrednjih slavij ob 25-letnici zmagovitega konca vojne. Za to priložnost je komisija za zgodovino pri že omenjeni občinski komisiji koprske občinske skupščine izdala publikacijo, ki jo je pod naslovom «Prvi tabor v Istri» napisal zgodovinar prof. Janez Kramar. Iz te knjige povzemamo danes poglavje o enem najzaslužnejših tedanjih možeh v Istri prof. Franju Ravniku, V tem čas« je bil v slovenski Istri voditelj narodnega gibanja slovenski duhovnik Franjo Ravnik. Rodil se je 4. novembra 1832 na Gorenjskem v Smokuču med Begunjami in Žirovnico. Po končanih študijah v Ljubljani, Godci in Trstu je 18/5. leta nastopil mesto kaplana v Brtooigli v hrvat-ski Istri. V šolskih letih 1860—61 in 1861—62 je bil učitelj in upravitelj novo urejene hrvatske osnovne šole v Kastvu. V Koper je Franjo Ravnik prišel leta 1862 ter postal vikar stolne cerkve. V cerkvi sv. Basa (na današnjem Prešernovem trgu pri mestnih vratih), katere upravitelj je bil, je koprskim in okoliškim Slovencem pridigal v slovenskem jeziku. Po izidu odloka — 19. oktobra 1862 — o obveznem pouku hrvatskega jezika za dijake slovenske narodnosti in neobveznem pouku slovenskega jezika za dijake italijanske narodnosti, je začel poučevati hrvaščino in slovenščino na koprski gimnaziji. V šolskem letu 1862—63 je bilo vpisanih na koprski gimnaziji 22 dijakov Hrvatov in Slovencev. Pri poučevanju slovanskih jezikov je imel Ravnik velike uspehe. Pri tem mu je zelo pomagal tedanji gimnazijski ravnatelj Ivan Lozar. Kar 60 dijakov od 192 se je učilo hrvaščine oz. slovenščine. V istrskem deželnem zboru je Juraj Do-brila z veseljem pozdravil vest, da so na koprski gimnazi ji po desetih letih končno vendarle uvedli pouk drugega deželnega jezika. Ljubljanske Novice z dne 20. septembra 1863 pa so v članku iz Istre izrazile željo, da bi čim-prej tudi slovenščina postala obvezen učni predmet za vse dijake v Kopru. Uspešen začetek učenja slovanskih jezikov na koprski gimnaziji je že naslednje leto v precejšnji meri zavri nov ravnatelj. Zagrizen nasprotnik je bil tudi istrski deželni poslanec in gimnazijski prof. Gaovarma de Favento. Kanonik F. Ravnik se je poglobil v študij, si bogatil svojo slovansko knjižnico z najpomembnejšimi deli ki napisal »Slovnico hrvatskoga jezika*, ki je ostala v rokopisu. Jeseni 1871 je zaprosil za razrešitev. 14. oktobra je že župnik in učitelj v Dvorih nad Izolo, kjer je ostal do svoje smrti 23. januarja 1883. Franjo Ravnik je z veliko vnemo sodeloval pri krepitvi narodnega gibanja tudi v hrvatski Istri. Izdal in uredil je prvi koledar za Hrvate v Istri za leto 1869, natisnila ga je Blazmikova tiskarna v Ljubljani. Izdal je koledar tudi za leto 1870 »Lštran to je Narodni i poučni koledar za godirrn 1870*. Zopet ga je natisnila BLaznikova tiskarna »U lastnej zalogi*. Ker ni našel sodelavcev Ravnik ni sprejel uredništva prvega hrvatskega lista za Istro »Našo slogo*, obljubil pa je pobudniku lista škofu J ur a ju Dobrili vso pomoč. Franjo Ravnik je bil v tretjem obdobju (18. februar 1867 - 19. avgust 1870) istrskega deželnega zbora njegov poslanec. Izvoljen je bil na Koprskem, ko se je poslanec Sardoč odtekel svojega mandata. 6. oktobra 1869 so izvolile podeželske občine pri nadomestnih volitvah 43 volilnih mož (»fiduciari*), 40 od njih je bilo za Ravnika. Izvolitev je deželni zbor odobril na seji 16. oktobra. V izvolitvi Ravnika so videli Kastavcd triumf Slovencev na Koprskem. Po poslanski prisegi 23. oktobra je Franjo Ravnik govoril, da je njegov jezik slovenski, da pa bo govoril v ital. jeziku, da ga bo zbor razumel. Za časa svojega mandata je govoril še dvakrat. 27. oktobra je predložil amandman, naj bi potujoči učitelj za polje-deljstvo znal tudi slovanski jezik. Amandman je bil sprejet. Naslednjega dne, ko je dr. Boccalari predlagal odpravo nekih odredb, je napadel ministrstvo in dejal, da je či. 19 temeljnega zakona o splošnih pravicah državljanov enostranski. Za Slovane je ta člen le na papirju; na gimnazijah ni nobenih slovenskih predavanj in mnogi mladi ljudje morajo prav zategadelj iskati možnosti za svojo izobrazbo izven dežele. Za razvoj narodnega gibanja je Franjo Ravnik nenehno deloval v čitalnicah, na taborih ipd. Govoril je 15. inaja 1870 na svečani ustanovitvi čitalnice v Bol juncu. O njegovem uspehu na sežanskem taboru 28. maja je poročal v. policijski komisar Raimund Viddtz naslednje: «... Utemeljitev predloga, da bi se paragraf 19 državnega temeljnega zakona izvajal v resnici, je prevzel profesor Ranei-kar (Ravnikar op. p.) iz Kopra in jo spretno izpeljal...* Pravilno oceno o delu Franja Ravnika lahko najdemo šele v poročilih političnih nasprotnikov. C. k. okrajni glavar v Kopru Ko-dermaz ga je v poročilu o taboru v Kubedu takole opisal: «... Dejanski povzročitelj in duša vsega je bi Ravnik. Tega človeka opazujem že dalj časa: pogostne izlete, ki jih dela in ki samoumevno dosti stanejo, zbujajo sum, da mora od kod dobivati manjše podpore, ker njegovi redni dohodki niso tolikšni. Ravnik izkoristi vse, da bi postal popularen pri slovenskem podeželskem prebivalstvu. Vsakega hoče osebno spoznati, na drugi strani pa se trudi, da bi ga vsi poznali. Vse njegovo početje da slutiti, da bi se kot človek v danih okolnostih rad postavil kot vodja na čelo slovenskega ljudstva. Tukajšnji Italijani so bili že dolgo ozlovodjend nad Rav-nikovim početjem, nad njegovo iniciativo za tabor v Kubedu, in odkar so slišali za njegove izjave se stopnjuje njih slaba volja do o-gorčenja, kar lahko pripelje do neljubih nastopov. Ravndkova navzočnost v okra ju z mešanim prebivalstvom se ml zdi zategadelj nevarna in njegova premestitev izven Istre na obrmčju tržaške die-ceze bi bila koristna z državno-polidjskega stališča kot Ukaz razuma...* IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Guzzon prvič v Trstu Benečan Tullio Guzzon je slikar, ki nam ga prvič v Trstu predstavlja galerija tTergeste». Je to razstava v spomin pred 4 leti preminulega umetnika, ki ni za časa življenja iskal priznanj in nagrad. Po zgodnjem nastopu leta 1934 in dokončani akademiji, je razstavljal z uspehom in se odlikoval v slikanju sten na presno. Se je pa že čez nekaj let umaknil v zatišje strokovnega službovanja v na u-metnosti bogati beneški občini. S tem je prenehal sicer z monumentalnim slikarstvom, je pa zato v domačnosti prostih ur nastalo nešteto tihožitij, z izletov pa je prinašal Guzzon vedno obilico neposredno zajetih olj z razgledi obiskanih krajev. Zahajal je Guzzon rad tudi k nam na Kras, ki ga je navdušil s svojo trpko lepoto. Tako je tu med najboljšimi podobami skoro impresionistično občuten širok razgled na Repen, kjer se blešči migotajoča belina skal skozi rahlost poletne soparice. čeprav so vse slike iz predzadnjih let slikarjeve ustvarjalnosti, je pa opazno v njih nihanje likovne izraznosti, ker so pač nastale iz čistega barvnega veselja. Je pa to povsod izredno umetniško in prepojeno z neposredno učinkovitostjo mehkega pesniškega nastrojenja, ki prekipeva tudi v kot razglednica malem olju zimskega drevja. Prikazana dela so povečini le hitri in mali likovni zapisi, katerih reprodukcija pa, kot n.pr. slika razgleda na obrežje z doževo palačo in zvonikom, zadobiva v katalogu širok videz v velikost krepko zasnovanega olja. Veselje do raznolike spremenljivosti umetniške igre slikovnega zamaha potez je opazno zlasti v temperah cvetja. Doseže pa višek v iz barvnih črt spleteni podobi rdeče in vijoličastih anemon, kjer pa njih cvetni listki ostajajo kljub temu prepričljivo nežno mehkega videza. MILKO BAMBIČ JUGOSLOVANSKI GOSTINCI HOČEJO SEZONO PODALJŠATI ZA BLIŽNJO JESEN IN ZA ZIMO SO DOLOČILI ZELO NIZKE CENE Prvorazredni hoteli s celotno oskrbo za samih 5000 dinarjev Le nekoliko skromnejši h oteli pa nudijo vse za 3.500 dinarjev REKA, septembra. — Letošnja turistična sezona, ki se še ni končala, vendarle ni bila tako slaba, kot so gostinci tožili ob koncu pomladi, saj sta julij in še posebej avgust prinesla več kot je kazalo. Toda poletna sezona je mnogo prekratka in gostinci se trudijo, da bi sezono kar se da podaljšali. K temu more v precejšnji meri pripomoči vreme, v nič manjši meri pa znajo pripomoči tudi cene hotelske in gostinske oskrbe nasploh. Zdi se, da so do tega spoznanja prišli tudi na nekaterih jugoslovanskih turističnih področjih, kjer so že objavili cenike za tako imenovano pozno sezono in za zimo. Pri tem je zanimivo, da so nekateri novi hoteli vzdolž dalmatinske obale postavili razmeroma nizke cene, celo nižje kot jih imajo stari hoteli. Tako bo na primer razkošna »Dalmacija* v Makar-sld Stala v zimski sezoni to je od januarja do aprila komaj 5000 dinarjev na dan, gost, ki bo ostal v hotelu mesec dni, pa bo plačal komaj 4000 dinarjev na dan, kar je skrajno malo, če upoštevamo, da gre za nov hotel z vsem udobjem. V pozni jesenski ter v zimski sezoni bodo na področju mafcair-ske riviere odprti hoteli »Nimfa* v Živogošču, «Aurora» v Podgori, že omenjena »Dalmacija* v Ma- •iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiimiiiiiiiiimimiiiiiiiiimniMmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Francetu Bevku za osemdesetletnico Pisatelj Bevk med slovenskimi dijaki v letošnjem maju (Nadaljevanje s 4. strani) stvom. Ko to pišem, se spominjam izreka: — Trd bodi neizprosen mož jeklen kadar braniti je čast in pravdo narodu in .jeziku svojemu. Če kdo izmed naših pisateljev, je bil prav Bevk tisti, ki je ta izrek z vso odločnostjo uveljavljal s peresom ;n osebnim zgledom vseh petindvajset let fašistične okupacije. # # * Rad bi bil dobil nekaj osebnih vtisov v rojstnem kraju jubilanta Bevka v Zakojci. V poletni pripeki sem po lepi in od gozdnega drevja zasenčeni cesti pešačil z Bukovega proti Zakojci. Na vsakem izmed štirih ovinkov sem se ustavljal in razgledoval. Na drugem ovinku .je levo pod cesto široka in dolga lijakasta strma se nožet. Prav na dnu so velike svis- CETRTEK, 17. SEPTEMBRA 1970 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne: 11.50 Pianist Ne-ro; 12.10 Antonini o pomenu lepih sanj; 12.20 Za vsakogar nekaj: 13.30 Orkester Casamassima; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Simf. glasba; 18.50 Ritmi; 19.10 Zbor »Koča Racin*; 20.00 šport; 20.35 Silcne: Prigode ubogega kristjana; 22.25 Beethovnova komorna glasba; 22.50 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 12.45 Tretja stran; 15.10 Orkester jazz iz Vidma; 15.25 Radijska priredba; 15.55 Busoni-jeva »La sposa sorteggiata*. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30, 16.00, 18.00, 20.30, 23.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Vesela glasba; 9.45 Orkestri; 10.00 Juke box; 10.15 Prisluhnimo jim; 11.00 Popevke; 11.15 Plošče Ariston; 12.00, 12.45 in 16.30 Glasba po željah; 14.05 Nove plošče; 14.40 Glasbeni album; 15.00 Popevke; 17.20 Dixieland ansambli; 18.10 Melodije; 18.30 Vaši pevci; 19.00 Mali umotvori; 20.00 Filmska glasba; 20.30 Prenos RL; 23.10 Plesna glasba; 23.35 Nočni motivi. NACIONALNI PROGRAM 7.00. 8.00, 13.00, 15.00. 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Program z Gigliolo Cinquetti; 16.00 Beethovnova glasba; 16.30 Poletni program za mladino; 18.15 Nove pesmi; 19.15 Sindikalna tribuna; 19.45 Luna park; 20.20 Iz glasbenih komedij; 21.00 Politična tri- buna; 22.00 Schubertove skladbe. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Mezzosopranistka M. Piraz-zini; 9.00 Romantika; 9.35 Orkester; 10.00 Radijska priredba; 10.15 Poje Fabrizio Ferretti; 10.35 Telefonski pogovori; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 15 00 Poljudna enciklopedija; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Popoldanski spored; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.05 S čolnom na počitnice; 20.10 Pisan glasbeni spored; 21.12 Plošče; 22.10 Ital. folklora; 22.43 Beethovnovo življenje. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek: 11.15 Haydnovi kvarteti; 12.20 Violinist J. Heifetz; 13.00 Chopin in Pa-ganini; 14.00 Tenorista L. A. Esca-lais in M. Del Monaco; 14.30 Plošče; 15.10 Haendlova sonata opus 1; 16.15 Sodobna ital. glasba; 17.10 Bela Bartok; 17.40 Nunzio Rotondo; 19.15 Jazz; 20.00 Rahmaninov: Francesca da Rimini. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.20 Prokofjev, Koncert štev. 3; 10.10 Mancinelli: »Kleopatra*; 12.00 Baritonista M. Ancona in P. Cap-pucdlli; 12.20 Na sporedu je Pou-lenc; 13.10 Stradeilove skladbe; 15 30 Lahka glasba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Beseda na današnji dan; 8.45 Informativna oddaja; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 10.35 Pihalni orkester britanske garde in Elliot Lavvrence; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Dve domači uverturi; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Lah ka glasba; 14.30 Priporočajo vam; 15.10 »Pesem iz mladih grl*; 15.25 Popevke iz studia radia Zagreb, 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Skladbe sodobnih slovenskih skladateljev; 17.00 Vsak dan za vas; 13.05 Operni koncert; 19.15 »Rad imam glasbo*; 19.45 S pevko Lolo Jovanovič; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Ansambel Jožeta Kam-piča; 21.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 22.00 Večer s Francetom Bevkom; 22.40 Glasbeni nokturno; 23.15 Glasbeni večeri; 24.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah; 00.30 Godala v noči. ITAL. TELEVIZIJA 13.00 Oddaja o življenjskih stroških; 13.30 Dnevnik; 18.15 Spored za mladino; 18.45 Pismo s Cejlona; 19.15 Sindikalna tribuna; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Politična tribuna; 22.00 TV film »La giustizia in fretta*; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Mednarodni festival lahke glasbe v Benetkah; 22.45 Podelitev literarne nagrade. JUG. TELEVIZIJA 21.00, 23.20 Porodila; 10.35 TV v šoli; 11.30 Nemščina; 11.45 Angle ščina; 12.00 Francoščina; 15.45 TV v šoli — ponovitev; 17.10 Osnove splošne izobrazbe; 18.45 Zapojte z nami; 19.00 Risanka; 19.15 Obzornik; 19.30 Skrivnosti morja; 20.05 Enkrat v tednu; 20.20 Doktor v hiši; 21.35 A. J. Cronin: Primeri dr. Finlaya — nadaljevanka; 22.25 Večer s F. Bevkom; 22.50 Izbrali smo v Kranju. li. V spominu je oživela njegova črtica iz tistih let, ko je skupaj s petimi sošolci hodil v šolo na Bukovo. Takrat — polnih sedemdeset in še več let je odnesla Bača po grapi — .je šolarček Bevk po srenu zdrsel po tej senožeti. Z njim je zdrsela šolska torba in — generalska sablja. V svoji otrošk' domišljiji je načrtoval, da bo, ko bo odrasel, postal general. No, generalska sablja in sanje o genera lu so ostale na lijakastem dnu tiste senožeti. Telesno močnejša sošolka pa je pomagala, da je iz dna tiste senožeti po srenu prile zel nazaj na cesto — pisatelj Bevk. Na tretjem ovinku sem se odd1 hal in se razgledoval v grapo, kjer se kot bel trak vleče cesla iz Hudajužne proti Koritnici in naprej na Grahovo. Pogled mi je drsel navzgor v gorovje na drugi strani: Koritniška gora, Peči, Črna prst, Obloški hrib, Durnik in Porozen. Strmine... Skalovje... Gozdovi... Pašniki... Lijakaste senožeti, ki se s strmih vrhov spuščajo vse do globin šumeče Bače. Globoko v dolini na zahodni strani je kup hiš. Koritnica, znana iz prvega slovenskega filma »Na svoji zemlji*. Na vznožju Obloškega hriba čepijo Znojile, v daljavi pod Črno prstjo pa se beli vas Stržišče. Bevkov dom je pod vasjo Zakojca na ovinku strme, s kamni tlakovane ceste. To je majhna s pločevino krita hiša. V knjigi »O-tro*ka leta* opisuje Bevk svoj dom: »»j iša nima več slamnate strehe, ki jo je včasih obraščal mah in je nanjo zašla tudi kaka praprot. Poslopje se je dvignilo za cel komolec, podstrešnica ima dve okni, ne več samo enega. Za tnalom so se včasih bohotile koprive, zdaj stoji drvarnica. Kozjak ob skednjem stezi še stoji, a je prazen. V njem ni več kake rogate in bradate koze kot svoje dni. Le Rob nad hišo je prav tak kot je bil, z jazbinami in lisičjimi luknjami, porasel z grmovjem, robido in srobotom. Tam še vedno cvetejo solzice, se grejejo modrasi in letajo kačji pastirji.» Povedati je treba tudi to, da je bil naš jubilant rojen na Jemejč-kovi pajštvi. Te pajštve ni več. Nad lesami, na katerih so se v gorko ta in dimu sušile tepke, ob-ronkarice, zelenke, ceplence in drobnice in se spreminjale v »opetnice*, je pred osemdesetimi leti začel svojo življenjsko pot pisatelj France Bevk. V imenu ti-sočev starih in mladih bralcev njegovih knjig, naj tiho, preprosto in iskreno voščim: Tovariš in pisatelj Bevk! Ljudje izpod Krna, iz Baške grape, Cerkljanske, Notranjske, s Pivke, iz Vipavske doline, s Krasa, iz go-riških Brd, deželice Kaplana Martina Čedermaca in iz vse Slovenije, se iskreno veselimo Tvojega visokega jubileja. Le Ti občutiš, kako zelo smo Ti hvaležni za vse napisane knjige, s katerimi si nam dajal moč, širil naše znanje in bogatil naše knjižnice. Le Ti — naš Baški samorastnik in bard — občutiš in veš, kako dragocena je Tebi in nam ta zemlja ob Soči, Bači in Idrijci. Za dvajsetletnico smrti pesnika izpod Krna, si zapisal: «Življenjska sila v ognju brušenih pokolenj in lepota čiste besede, ki je našla pot iz ljubečega srca, so večni.* In če je bila »lepota čiste besede* v viharju raznarodovanja, v stoletjih naše zgodovine, tako na mestu in tako potrebna, je bila to prav Tvoja pisana beseda, ki si jo tako radodarno in nesebično sejal po vsej Primorski med obema vojnama. Naj Ti bo to v zadoščenje. Naj Ti bo lepo ob misli, da smo Ti za vse to zelo hvaležni. Veseli smo, da Te nam je takega dala Bašiča grapa. Vsi ba Ti prav danes radi stisnili roko in Ti od srca zaželeli, da bi se Ti zdravje, ki se Ti je omajalo prav za Tvojo 80-letnico, kmalu povrnilo in da bi Te spet videvali na Cerkljanskem, pa v našem slovenskem zamejstvu v Italiji, kamor sd tako rad zahajal ob vsaki priložnosti, zlasti pa med zamejsko slovansko mladino, mladino, kateri si namenil toliko svojih čudovitih del. Duhovnika na strani upornikov: aretirana! BUENOS AIRES, 16. - Duhovnika Carlos Mujiča in Herman Benitez sta bila aretirana in izročena sodnim oblastem pod obtožbo, da sta »ščuvala k nasilju* in »poveličevala zločine*. Samo ob sebi se razume, da ne gre niti za ščuvanje k nasilju niti za poveličevanje zločinstva, pač pa gre za »zločine* dveh duhovnikov, ki ne pristaneta več na sedanjo družbeno ureditev in ki pripadata »ostalemu svetu*, pripadata pač gibanju, ki si je nadelo ime »tretji svet*. In v tem svojstvu ter v tim smislu sta v petek na dan pogreba gverilcev Fernanda Lui-sa Abala Medine ter Carlosa Gustava Ramusa, ki sla padla pretekli teden v oboroženem spopadu s policijo, spregovorila n skaj bis-sd, ki niso bile pogodu oblastem. Duhovnika sta se pač opredelila za stvar »tretjega sveta*, to se pravi proti sedanjemu režimu in pater Mujiča je v svojem govoru med drugim rekel, da sta Abal Medina in Ramus »izbrala najtežjo, vendar edino človeka dostojno pot*. Dva junaka j’ dal ostalim, posebno pa mladini, za zgled. karski sami, «Podgorka», »Avala* in «Vis» v Baškem poLju. Prav v teh hotelih bo oskrba najcenejša, seveda v primerjavi z ravnijo. Od 1. novembra letos do 1. apnila prihodnjega leta bo mogel človek prebiti v teh hotelih s samimi 3.000 do 3.200 dinarji na dan, od srede septembra pa do zadnjega oktobra pa ga bo oskrba stala le 3.500 dinarjev na dan. V »Aurori* že sedaj stane oskrba le od 4.300 do 5.000 dinarjev, prav toliko stane oskrba v »Nimfi*, medtem ko v hotelih »Jadran*, «Neptun*, «Kasbedet», «Ta-maris* ter v drugih hotelih v bližnjih Tučepiih je dnevna oskrba komaj 3.500 dinarjev. Če upoštevamo, da imajo nekateri hoteli, kot na primer »Nimfa*. tudi zimski bazen, so to zares nizke cene, saj gre v glavnem za hotele B kategorije. Turistična zveza Jugoslavije je poslala cenike za kakih 40 hotelov vzdolž Jadrana. Iz teh cenikov moremo povzeti še nekaj zanimivih podatkov kot na primer podatke za gornji Jadran, kjer na primer stane oskrba od 1. novembra 1970 do konca marca prihodnjega leta v hotelu »Ika* v Eci komaj 3000 dinarjev na dan. Hotelsko podjetje Liburnija posreduje cenike za hotel »Ičdči* v bližini Reke od 3.700 do 5.000 dinarjev na dan, v hotelu »Resi-denz-Astoria* pa celo od 3.250 do 5.000 dinarjev. Navajamo še naslednje podatke: »Jadran* od 3.750 do 5.000; »Istoa-Marina* od 3.500 do 4.500, «Brioni» od 4.000 do 5.000, »Avala* od 3.750 do 4.500, »Atlantic* od 4.000 do 5.000, najdražji »Ambassador* sprejema goste v polnem pensionu po 6.500 do 8.000 dinarjev, vendar bo o-ko'd novega leta, seveda samo za praznike, dvignil strošek na 9.500 do 11.000 dinarjev na dan. Nekoliko dražji je tudi hotel »Kvarner-Amailijia*, kjer stene gosta v pozni sezoni cd 6,000 do 8.000 dinarjev na dan, toda tako »Ambassador* kot »Kvarnem- imata zimske bazene s toplo morsko vodo. Bazen s toplo morsko vodo ima tudi »Adriatic*. Turistična zveza Jugoslavije je postala svojim predstavništvom v tujino aranžmanske netsto-cene hotelov za bližajočo se zimo, le da so cene, na žalost, objavljene samo v dolarjih. Zato bomo navedli te cene v dolarjih. Že omenjena hotela »Ambassador* in »Kvarnem imata že prej omenjeno ceno, hoteli »Solaris* pri Šibeniku bodo ime d ceno 3 dolarjev m pol na dlan, hoteli »Sirena*, »Dalmacija* in »Faros* na Hvaru po 4 dolarje na dan, hotel »Plaža* v Herceg-Novem po 3,7 dolarja na dan, razkošni hotel »Albatros* v Cavtatu bo gostu nudil vso oskrbo za samih 5 dolarjev na dan, prav tol&o bo stala oskrba v «Exce':siarjiu» ter v »Argentfni* v Dubrovniku, dočim bo oskrba v »Dubrovniku* za 30 centov nižja, v «Imperialu» tor v «Petki» pa bo oskrba le okoli 3,5 dolarja na cbn. Kaj pa b'ižnje področje? Opatijski »Adriatic* nudi zimsko o-skirbo za 3,5 dolarja, rovinjski »Eden* za 4, »Bellevue* na Malem Lošinju 3,20 dolarja, »Paren- tium* v Porezu za 3,60, «Adrialtiic» za 4,50 dolarja, toliko bo stal gosta por »Slovenski dom*, «Palace» p« stal po 4 dolarje na dlan. če upoštevamo dejstvo, da^ posebno v nekaterih predelih rnacija in tudi ves Jadran prikupen tudi v zimskih in c]a so cene, kot smo resnično zmerne, potem ba si cin-vek zares lahko privoščil počitnice v zimskih mesecih, ko je organizem često še bolj potreben po" čitka kot poleti. HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne bodite preveč uradni v odnosu do so delavcev. Obstoja težnja, da bi & prikrile nekat ? vaše zasluge- BIK (od 21.4. do 20.5.) Z ves£ Ijotn boste sprejeli vest o neuspf" ietn poskusu vašega najnevarnei šega tekmeca. Bodite previdni 0° vsega, česar ne poznate. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Do-segli boste izreden uspeh na stanku na najvišjd ravni. Pobota sc boste z drago osebo. RAK (od 22.6. do 22.7.) Sprejmi^ težavno nalogo, ki vam bo dvigat ugled. V čustvenem pogledu se 01 ste izgubili vseh možnosti. LEV (od 23.7. do 22.8.) Uvelj> vita svojo avtoriteto samo v z vprašanji, ki imajo za vas pomen. Ne vnašajte svojih skrb* družino. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dan« vam bosta potrebni drznost in e*1® gičnost. Pristanite na komprom*. z drugimi, toda ne s samim seboj- TEHTNICA (od 23.9. do 22.1 OJ Utrdite si položaj s tem, da sp™ mate novo nalogo. Pazite, da n® kdo izkoriščal vaše dobrote. • ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.^ V delovnem kolektivu bo precej petosti in nezdravega ozračja- “ . kdo vam bo očital nekaj, česar niste storili. STRELEC (od 22.11. do 2012.) Ugoden dan za vse, ki imajo s11! sel za upravno delo. Imeli b®s nekaj sporov okrog brezpomembni stvari. KOZOROG (od 21.12. do 20.1_) P®' zite se pred lahkomiselnostjo. Žrte• ki ste jo storili pred časom, vain bo zdaj rodila plod. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) lišoine vas bodo za nekaj časa tisnile ob stran. Prijetna presenečenja in zanimiva prijateljstva. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Če ima*® kako dobro idejo, jo čimprej krijte tudi drugim. Ne bodite bre brižni do svojega okolja. PREJELI SMO BOCHER UND ZEITSCHRIFTH^ ITALIENS - Jahrgang XH September-Oktober 1969. COMUNITA’ EUROPEE - «• "L — n. 8-9 — agosto - settem 1970. Dela Franceta Bevka v tujih Jezikih Dela Franceta Bevka v tujih jezikih Pokal pokalnih prvakov Po enakovredni igri Oiimpija-Benfica 1:1 Prvi spopad med Olimpijo in Bem-fico v okviru prvega kola tekmovanja za pokal pokalnih zmagovalcev, St' je končal brez zmagovalca. Rezultat 1:1 pravilno prikazuje potek tekme, v kateri so Ljubljančani sicer več napadali, predvsem v prvem dolu prvega polčasa, Portugalci pa So prikazali bolj organizirano in u-nrrjeno igro. Sp'oh smo imeli vtis, Ca so gostie v začetku neko1 Uo podcenjevali slovensko moštvo, ki' je takoj pritisnilo na nasprotnike in preko prodornih Popivode in Oblaka Zgradilo vrsto priložnosti. ki j’h Pajovič, pa tudi ostali, niso izrabili Predvsem zaradi nepremišljenosti v zaključkih, čeprav je 0’!imr»ija s Svojo napada'no igro zapustila vtis, da lahko prebije nasprotnikovo o-tirambo, pa je v 30. prešla v vodstvo Bpnfica, ko,.je nezavarovani Fuse-bio prestregel Martiisovo podajo z leve in z glavo premagal nemočnega škorica. Kot se dogaja v takih nrim«rih, je gol povsem spremenil stanje na i-grišču. Gostje so se polastili sredine igrišča nii do konca polčasa obdržali pobudo v svojih rokah. V drugem polčasu pa se je trener Omeragič odločil za tvegano potezo im je zamenjal branilca Milevo-ja z Bečejcem. Slednji je uredil Srednjo vrsto in Olimpija je že v 8. Piimuti izenačila s Pejovičem, ki je Izkoristil Amerškovo podajo im neodločnost portugalske obrambe (gostje so zahtevali offside). Po golu je Olimpija še nekajkrat poskusila srečo v napadu, sčasoma pa so domačinom pošle moči, tabo da je proti koncu tekme Bpnfica znova prevzela pobudo, ne da bi s tem spremenila izida. Možnosti napredovanja so s tem Za Olimoijo minimalne (če jih je »t"o,h kdo gojil). Vsekakor pa je m-štvo zadovoljilo s prikazano i-gro in je bilo enakovreden tekmec s'c°r slovitemu nasprotniku, rd katerega je bilo morda pričakovati kaj več. Vsekakor pa je bila tu za ^"vensko moštvo zanimiva izkušaš. ki je tudi dala razumeti. _ da ko letošnja sezona prinesla ljubljanskim navijačem več zadoščenja kot Prejšnje. Pred sodnikom Bonnet-tom z Malte sta moštvi nastopili v teh postavah: OLIMPIJA: Škorič, Milevoj (po 45’ Bečejac), Rogič: Klampfer, šo-škič, Popadič; Popivoda, Goleč, Pejovič, Ameršek, Oblak. BENFICA: Henrique, Da Siliva, Cuelho; Zeca, Barros, Manine; Mar tis, Graea (po 87’ Nene), Jor-ge, Eusebio, Simoes. STRELCA: v 30. min. Eusejjio in S 53. min. Pejovič. KOTI: 5:1 za Benfico. uk glavnem prvoligaški igralcu dn Trie-stina. Gostje, ki so uporabili dve postavi, so zmagala s 3:1, zmago pa so si zagotovili v prvem polčasu, ko sta nastopili obe prvi moštvi. Kljub veliki tehnični razliki (predvsem pri posameznikih), je Trieshna čvrsto zdržala pritisk gostov in «puieala» predvsem nekaj negotovosti lastne obrambe, v kateri je mateksl Martinetli. Gole za goste so dosegli Scala v 20' im 58, ter Polici v 30’. za Triestino pa Raivalico v 69’. Med najbolšimi nia igrišču so bi'li Scala, Tuirone im Puilicii na eni štreni ter Marcolind, Dol Piccolo in Truant na drugi. u k ŽENSKI NOGOMET TURIN, 16. — Italijanska ženska nogometna reprezentanca bo oktobra meseca opravila desetdnevno turnejo po Mehiki. To bo prvo gostovanje italijanski nogometašič, ki so na letošnjem svetovnem prvenstvu osvojile drugo mesto, na drugi strani oceana. ODBOJKA TEDENSKI KOMENTAR Mlada ekipa Partizana v Nabrežini zasluženo osvojila tretjo zmago V kratkem več odbojkarskih turnirjev - K. Veljak bo verjetno ostal pri Boru V nedeljo se je zaključil turnir za 4. trofejo Sokola z zasluženo zmago reškega Partizana, ki je tako že tretjič zapovrstjo osvojil naj-višjo nagrado. Uspeh simpatične .šesterke Partizana pa je toliko večji, če upoštevamo, da je moštvo precej pomlajeno v primerjavi s prejšnjimi nastopi. CUS Parma je nastopil le s sedmimi igralkami, ki so se nato skrčilo na šest. Ekipa je v zadnji tekmi sporeda pokazala izredno bor-iuenost in je zaslužila priznanje občinstva. Za goriški AGI je bil ta turnir dobra priprava za prvenstvo A lige. nastopajo brez menjav in tako pride do primera, ko icna tolkačica svojo podajačico na levi strani, kar je izredno nekoristno. Morda je tudi to botrovalo k cmihajočemu* nastopu goriške ekipe. Sokol je dobro odigral svojo vio- ..............................„„„„„......... PO NEPOTREBNEM PORAZU PROTI BOLGARIJI V polfinalu EP v košarki Jugoslovanke proti Sovjetinjam V zadnji tekmi je Jugoslavija po podaljških premagala Češkoslovaško - Italija je v petih tekmah bila petkrat poražena Pri Goričankah pa smo opazili, da 1 u ,juja, prls(>tn'h so bila mnogo nastopajo brez menjav in tako pri- t>olj naUonJena Pesaressejevi, Lo- go. Ekipa, ki je stopila na igrišče, je bila sestavljena po nepotrebniti polemikah. Tako sta v vrsiah Sokola nastopili le dve igralki Zarje, kandidatinje iz drugih društev pa so se morale zadovoljiti z mestom med občinstvom. Kljub temu pa je Sokol prav v zadnjem večeru presenetil in prepričljivo odpravil AGI. Na nagraditveni svečanosti je bilo podeljenih veliko število pokalov in Kolajn. Vse nagrade so bile osvojene zasluženo, le zadnji pokal, ki je bil podeljen najboljši igralki, je bil po mnenju večine prisoinih odbojkarskih poznavalcev, podeljen odbojkarici, ki ni posebno blestela. Mnenja prisotnih so bila mnogo V pokalu evropskih prvakov Uspešna igra Caparija V tekmovanju za pokal evropskih Drisko v je Cagliari na svojem i-Wšču v zelo lepi tekmi premagal francosko enajsterico St. Etienne * 3:0 (2:0). Dva gola je dal Rlva, encga pa Nene. Še nekateri drugi izidi: jlovan Bratislava - Kopenhagen 2:1 Jogija Varšava - IFK Gdtcborg 4:0 ‘Vartak Moskva - Basel 3:0 Pokal velesejemskih mest {*Uch Chorzow - Fiorentina 1:1 {frakov - Pecsi Dozse 0:1 Binarno Bukar. - PAOK Solun 5:0 {{ves Kisat - Sturm Gradec 4:2 Uloria Guimaracs - Angouleme 3:0 {{skisehir - Sevilla 3:1 Bcveron Waas - Wiener 2:0 jPOKAL POKALNIH PRVAKOV ‘J®KA Sofija - Valkcakoski 9:0 {Jantes - Stromgodset 'Vsttvvaldov - Eindhowen r ITALIJANSKI POKAL “onza - Ataianta 5:4 (po enajstmetrovkah). V tekmi proti vojaški ekipi Poraz Triestine i ^Nekako v okiviiru vojaških šport-lih iger sta se sinoči pomerili na \ 8'iadionu Grezar italijanska vojaška i taprezaiotanca, ki jo sestavljajo v 5:0 2:1 LEEUWARDEN, 16. — V predzadnji tekmi izločilnega kola je Jugoslavija čisto po nepotrebnem zgubila zelo važno tekmo proti bolgarski reprezentanci. «Pl®ve» so vodile skozi vso tekmo in njihova maksimalna prednost je dosegla celo 11 _ točk. Potem pa so Bolgarke začele postopoma nižati razimo v koših, štiri sekunde pred koncem tekme so Jugoslovanke vodile 81:79. Nad Vegerjevo so v tistem trenutku n amidi H napako. Imela je možnost, da meče iz outa ali da strelja na koš. Ker so manjkale samo štiri sekunde do kcnca tekme, bd bilo mnogo boljše metati žogo iz outa in jo obdržati do konca srečanja. Toda ne, trener Demšar ji je dal znamenje, naj strelja na koš. Dva prosta strela torej za Jugoslavijo. Meče najboljša jugoslovanska strelka Vegerjevtu _ Prva- žoga skače-po obroču in konča zunaj. Dolga pavza, med katero se Marija Veger koncentrira. Drugi strel, kd prav talko ne Poraz utrujene peterke Poleta v Sežani Anhovo . Borovi košarkarji so se iz Anhovega vrnili z dvema zmagama in onim porazom. Gostovanje je bilo torej pozitivno. »Nedvomno,* pravi trener Mari, «predvsem članska ekipa je pokazala zrelo in tehnično zadovoljivo igro, kljub odsotnosti Ambrožiča. Zadovoljili so naraščajniki, zlasti pa Mauro Francia, ki je morda najbolj perspektiven Borov igralec. Popolnoma so odpovedali mladinci. Z njimi bo treba še precej resnega in skrbnega dela.» Prvič so Borovi člani v Anhovem skozi vso tekmo igrali obrambo na moža, ki se je še kar obnesla. Naraščajniki so bolje igrali v coni. Mladinci slabo oboje. Turnir prijateljstva V nedeljo bo na odprtem igrišču »Prvi maj* tradicionalni »Turnir (CUS Parma). NA 1. DELAVSKIH IGRAH PRIMORSKE Uspešni Novogoričani V organizaciji občinskega sindikata sveta občine Nova Gorica in v izvedbi občinskega odbora za te lesno kulturo Nova Gorica, so bilo v ned.-ljo v Novi Gorici izvedene prve delavsko športne igre sindikatov Primorske. Nastopilo je kar 350 športnikov z vse Primorske ki so se pomerili v sedmih športnih disciplinah: malem nogometu, odbojki, šahu, streljanju, balinanju, kegljanju in namiznem tenisu. Reči moramo, da so igre v celoti u-spele in le škoda je, da je pri nogometu, radi nepoznavanja pravil s strani nekaterih ekip, prišlo do zapleta. Športniki novogoriških delovnih kolektivov pa so upravičeno najbolj zadovoljni, saj so zmagali v kar petih disciplinah in s tein dokazali, da v novogoriški občini polagajo veliko skrb delovnemu človeku, za njegovo razvedrilo in zabavo. Tekme v vseh disciplinah so bile izredno napete in borbene, predvsem pa moramo pohvaliti kvaliteto v odbojki in streljanju, saj so bili rezultati zelo uspešni. Igre so v svoji krstni uprizoritvi nad vse uspele iiV-ftCepričani da>H*$do prihodnje leto še - boljše, tako po udeležbi, kot po kakovosti. Rezultati; ODBOJKA: 1. Salonit - Anhovo; 2. Iskra - Sežana; 3. Prosveta Postojna. M. NOGOMET: 1. PPVS - N. Gorica; 2. Simpleks - Idrija; 3. Jadran - Sežana. KEGLJANJE: 1. Elektro - Gorica; 2. Mehano-tehnika - Sežana; 3. Tekstina -Ajdovščina. BALINANJE: 1. JŽ - Ilirska Bistrica; 2. Stavbenik - Koper; 3. Iskra - Sežana. N. TENIS: 1. Salonit - Anhovo; 2. Tomos -Koper; 3. ŽTP - Postojna. STRELJANJE: 1. Iskra - N. Gorica; 2. Tomos -Koper; 3. Zidgrad - Idrija. S AH: 1. Salonit - Anhovo; 2. Prosveta -Postojna; 3. Tomos - Koper. EKIPNO: 1. Nova Gorica; 2. Koper; 3. Postojna; 4. Idrija; 5. Tolmin in Sežana; 7. Ilirska Bistrica; 8. Ajdovščina. Kolenc Rajmund poleg tega pa so mu tudi odvzeli naslov svetovnega prvaka in mu prepovedali sploh nastopati. Clay se je že začel pripravljati na svoja prihodnja srečanja in izrazil je svoje prepričanje, da bo ponovno osvojil naslov svetovnega prvaka. Poleg tega pa je izrazil tudi upanje, da mu ne bo treba odsedeti pet let ječe. Cassius Clay bo prvič stopil v ring 26. oktobra, ko se bo pomeril z Jerryjem Quarryjem. prijateljstva*, na katerem bodo na- prodali le 17.000 serij vstopnic za BOKS NEW YORK, 16. — Ameriški športni tisk je danes v glavnem s simpatijami sprejel vest, da bodo v ameriški zvezni državi New York zopet dovolili boksati. Kot je znano se je Clay pred tremi leti uprl služenju vojaškega roka. Obsodili so ga na pet let zapora (katerega še ni odsedel, ker je vložil priziv), ODBOJKA Zaradi nastopa folklornih skupin, sta bili finalni tekmi turnirja kavam prestavljeni na soboto, 19. septembra v telovadnico v dolini Kor-na. Pričetek bo ob 20.30 ža tretje in četrto mesto, medtem ko bodo finale za 1. in 2. mesto odigrali takoj po končani prvi tekmi. Videli stopile naslednje ekipe; Nanos Postojna, KK Zagorje, Cianocolori in Bor. Na lanskem turnirju je prvo mesto osvojila ekipa Nanosa iz Postojne. Borovca so bili komaj tretji. Spored nedeljskega turnirja pa bo naslednji: ZJUTRAJ ob 9.00 Cianocolori — Nanos ob 10.45 Bor — KK Zagorje POPOLDNE ob 16.00 finale za 3. in 4. mesto ob 17.45 finale za L in 2. mesto ob 19.30 nagrajevanje Polet v Sežani _ V soboto je Polet gostoval v Sežani, kjer sta se pomerili narašča j-niški peterki. Domačini, ki so bili hitrejši v napadu in skrbnejši v obrambi, so premagali poletovce s 45:32. V openskih vrstah je le Edi Daneu igral kot zna, saj je bil najuspešnejši strelec svoje ekipe (16 točk) in se je močno potrudil v obrambi. Ostali so igrali brez vsake domiselnosti. Tudi Adrijan Sosič, ki je običajno glavni steber moštva, je tokrat odipovedal. Trener Tavčar je bil nekoliko razburjen po tekmi. Ni pričakoval takega nastopa. »Sicer pa,» je izjavil Tavčar, često koristijo tudi negativni nastopi. I-gralci, in jaz kot trener vidimo, kaj je treba popraviti, izboljšati. Morda smo bili nekoliko utrujeni.* Mednarodna košarka Nadaljuje se žensko evropsko košarkarsko prvenstvo ob popolnem zmagoslavju sovjetskih »orjakinj*. Italija je katastrofalno začela, Jugoslavija pa po predvidevanjih. # * * Ignis je bil ponovno boljši od svojega neposrednega tekmeca Sim-munthala. Na turnirju v Comu je namreč v finalnem srečanju premagal Simmenthal z 68:61. b. 1. 420 milijonov lir. Letošnji zaslužek je torej za 65 milijonov slabši. • • • V Covercianu bodo v soboto izročili v uporabo prvo nogometno igrišče v Italiji, katerega tla bodo prekrita s plastično maso. To igrišče bo preskusno in kolikor bi se obneslo, se bodo verjetno okoristili z izkušnjami iz Coverciana tudi na nekaterih drugih igriščih. SAM V predtekmovanju šahovske dim-piade v Siegenu, se je uvrstilo v finale naslednjih 12 držav: SZ, Jugoslavija, Španija, ZDA, Kanada, V. Nemčija, Madžarska, Romunija, Argentina, ČSSR, Bolgarija in Z. Nemčija. Tekmovanje se je odvijalo brez večjih presenečenj in v višje kolo so se uvrstili vsi favoriti. Zelo pozitiven nastop so opravili Jugoslovani, ki sodijo, da še v nobenem predtekmovanju niso šahirali tako uspešno, kot v Siegenu. NOGOMET Roma je zaključila akcijo za pro- —j .™..------------ .......... , ...... dajo abonmajev za letošnje nogo- bomo torej v soboto srečanji Castel- metno prvenstvo. Akcija je prinesla lo di Rllbhia — Al FViiuJi in Al P.a- nrepoicpn nAiicrusVi T.am' lo di Rubbia — Al Friuli in Al Ca-vallino — Marconato za tretje ozi roma prvo mesto, precejšen neuspeh. Lani je društvo prodalo nad 21.000 obonmajev in je izkupilo 485 milijonov lir. Letos so » y A »- *■( C *»* ■ *“ (,*■ * 'l | liHltuilimlmimitniimiitMliniiiimiiiiiiHiuuniitMimimiiiiiilliiiiilluiHiiiimiiiiiiiumiMiiiimiiHiiiiin AVTOMOBILSKA OCENJEVALNA VOŽNJA V S0V0DNJAH ' ' " -TTr-mr- .n rt;-vn •17717?:“' Devet lepih pokalov in praktične nagrade Prijavite se čimprej, dokler je še kaj prostih mest Pripravljalni odbor prosvetnega društva »Sovodnje* je dokončal vse podrobnosti v zvezi s pripravami za ocenjevalno avtomobilsko vožnjo, ki bo — kakor smo že orne nili — prihodnjo nedeljo 20. septembra. Vsaka posadka plača za vpisnino 3.000 lir. Tisti, ki se nameravajo udeležiti tekmovanja, se lahko zglasijo pri Miru Kuzminu, Viljemu Fajtu in Vojku Cotiču v Sovodnjah, kakor tudi na sedežu društva, kjer jim bodo vsak večer v tednu od 20.30 do 23. ure na razpolago člani odbora. Splošno zanimanje mladine in starejših za to prireditev stalno narašča tako doma kakor tudi v okolic1. To dokazuje že kar lepo število vpisanih. Zato bi bilo dobro, da bi tisti, ki se nameravajo udeležiti avtomobilske vožnje čimbolj pohiteli z vpisom, saj bi bilo škoda zamuditi priložnost družabno — tekmovalnega izleta, ki jim ga bo prav gotovo nudila nedeljska prireditev. ljo devet pokalov za posameznike, za ekipe in za ženske posadke, prav tako pa tudi več praktičnih daril. Prvi trije uvrščeni, med posamezniki bodo prejeli bencinske bone: prvi za 120, drugi za 70, tretji za 40 litrov goriva. D V ISA N JI UTtil — Na svetov-dviganju uteži inredatev. Roljs Naj dodamo še to, da .je na vo-1 stvo. COLUMBUS, 16. nem prvenstvu v je prišlo do povsem nepričakovanega dogodka; zdravniška komisija tega tekmovanja je namreč u-gotovila, da je bilo pet tekmovalcev Sovjetske zrveze, Madžarske in Poljske dopingiranih. Razsodišče te-gn tekmovanja je te tekmovalce zato diskvalificiralo. Vodstva prizadetih reprezentanc so vložila protest in so izjavila, da (če ne bodo petim izključenim tekmovalcem preklicali kazni), bodo vse tri celotne reprezentance SZ, Madžarske in Poljske zapustile svetovno prven- POKAL DANILA BREZIGARJA Tolmin zmagovalec V organizaciji NK Nova Gorica je bil izveden tudi letos tradicionalni nogometni turnir v počastitev bivšega nogometaša Danila Brezigarja, ki je pred štirimi leti nenadoma umri. Bil je sploh najboljši nogometaš Primorske, saj je dolgo let uspešno nastopal v klubih, ki so tekmovali v 1. zvezni ligi. Tega tekmovanja so se udeležile štiri ekipe in sicer: NK Tolmin, NK Adrija iz Mirna ter prvo in drugo moštvo prireditelja. V prvem kolu sta se srečali moštvi Nova Gorica I in Nova Gorica II Z veliko sreče so zmagali člani prvega moštva. V drugi tekmi pa je Tolmin gladko odpravil z Adrijo V finalnih borbah je ekipa Nova Gorica II premagala Adriio z 2:1 in tako osvojila tretje mesto. V tekmi za prvo mesto pa sta se srečali ekipi Nove Gorice in Tol-mina, v kateri so igralci iz Tolmina pripravili pravo presenečenje, saj so uspeli premagati favorizirane domačine in so tako popolnoma zasluženo osvojili pokal pokrovitelja tovarne MEBLO. NOVA GORICA - TOLMIN 1:2 Stadion v Novi Gorici, gledalcev 300. sodnik Pejovič (Ajdovščma). Strelci: Leban (2 za Tolmin) in Korpar (za Novo Gorico). NOVA GORICA: Leban I, Kogoj I, Žižmond, Hvala, Krajnik, Bene-defcič, Peršolja, Korpar, Leban IT, Pikula (Linzender), Kogoj II. TOLMIN: Krajnik, Andebaka, Golob, Rutar. Gruntar, Z^rzut, Zorč, Lenarčič, Leban, Kanalec, Veličkovič. Tekma je bila ves čas ir^^no zanimiva in borbena ter je bil« v pravem pomenu derbi dveh enakovrednih tekmecev, tako da so gledalci prišli na svoj račun. Zlasti pa so bili požrtvovalni gostje, ki so res prikazali lep in požrtvovalen nogomet. Ves čas so nevarno napadali vrata domačinov in že v 42. minuti povedli. Samo tri minute kasneje pa so domačini izenačili. Gostje pa se ni,so vdali, temveč so še siloviteje navalili na vrata domačinov in v 58. minuti povedli z 2:1 kar je bilo dovolj, da so v preostanku zdržali nevarne napade domačinov, ki so silovito, pa tudi grobo skušali prodreti do nasprotnikovih vrat. Zmaga gostov je tako popolnoma zaslužena saj so s tem zopet dokazali, da bodo že v nedeljskem ponovnem nastopu v Novi Girici za prvenstvene točke nevaren, p« tudi trd nasprotnik. Končni vrstni red turnirja za Brezigarjev memorial: 1. Tolmin 2. Nova Gorica I 3. Nova Gorica II 4. Adrija Miren Kolenc Rajmond MLADEN OLJAČA: KOZARA Prevedel: Severin Šali «Ali bomo dolgo čakali?« v «Ne vem,» je rekel Lazar. «Počakali bomo.» «Tovariš komandir, kličejo te v štab brigade.« Noč je zamolklo ječala. Noč je bobnela. Noč je oelo plam-|®la, kar so topovi, ki so izstreljevali granate, grmeli od plam-knju, podobnem blisku, ki je osvetljevalo gore in gozdove. . Bobnelo je in plamtelo, kot tolikokrat poprej, toda Lazar j? slutil, da se nocoj dogaja nekaj posebnega, nekaj usodnega. Vnaprej je slutil, da se dogaja nekaj izjemnega, v nekem trenutku pa se mu je, kot v ogledalu, zdelo, da vidi ostanke ■°dreda pred rovi v silovitem jurišu, kako gazijo čez trupla Vi se poskušajo prebiti iz obroča. Zato tudi ni bil presenečen, ko je ob svitu ugledal prve sključenih borcev. Videti je bilo, da so jih nočne borbe drobile in da še komaj korakajo. «Iz katere enote pa ste?» je vprašal Lazar prepognjenega ui neveselega fanta, ki Je na rami nosil strojno puško. «Iz udarnega bataljona...« je rekel fant. «Koliko se vas je prebilo?« zNe vem.« «Ali se Je Raniko Sipka prebil?« «Bog ve...« «Kaj je s Petrom Mečavo?« «Ne vem. Ali imaš vode?« «Dajte mu vodo,« je rekel Lazar in se obrnil k drugim, ki so kobacali ob strani. Sil so posamično ali pa v skupinicah] po pet ali šest, toda zdelo se je, da bodo zdaj zdaj popadali! Vlekli so se ob jarkih in rebreh, po potkah, kotldmioah, gozdičih to skozi žito, vsi drobni to razkropljeni. »Odkod ste?« je vprašal Lazar. «Iz Žarkovega bataljona.« «Iz katere čete?« «Iz kuljanske.« ((Koliko se vas je prebilo?« «Tega nihče ne ve.» «Ali ste slišali za prvo četo?« “Smo. Tudi ona prihaja. Samo skoraj vsa Je bila uničena.« «Kaj praviš? Od koga pa šd to slišal?« «Nisem slišal. Videl sem. Popadala je na Cvdjičevem Gaju. Tu smo skupaj napadli. Glejte, nekatere iz prve čete. Mislim, da je tisti tam iz prve.« «Jovan!» je zavpil Lazar. «Jovan, ali si živ?« «živ sem,« je rekel Jovan, «toda bolje bi bilo, če bi bil padel.« «Ali se je Še kdo od naših rešil?« «Ne vem,« je rekel Jovan. «Vso noč smo nn.pn/teu Zavzeli smo prve rove, potem pa smo napadli druge. Potem smo tudi te rove zavzeli to napadli tretje. Od tam, s sovražnikove strani, pa so prav tako oni napadli, da bi zavzeli izgubljene rove. Videl sem, ko je padel Božo Oljača, pa Mildsav šurlan, pa Stevajn Cugalj...« ((Ali ste jih izvlekli?« «Kdo pa naj bi jih nosil, zaboga? Komaj smo svoje glave izvlekli.« «Kaj je bilo s Hamddjo?# «Ne vem. Vprašaj tele. Morda pa bodo vedeli.« «Pojdi, Jovan, na seno. Pojej nekaj ta naspi se.» ((žejen sem. Usta so ml zgorela.« «HeJ, tovariš, iz katere enote pa si?« je vprašal T.n»flr vojaka z usnjeno čepico, potisnjeno na čelo. «Iz čete Rade Kondiča,« je rekel vojak. ((Koliko vas Je ostalo živih?« «Kdo bi to vedel?!» «Ali je Rade Kondič z vami?« «Mislim, da ni, ker Je bil ranjen.« ((Glejte, naš vodniki« je zavpil mali. ((Glejte, tu je vodnik Pero.« <*Hej, Pero!« je zavpil Lazar. «Pridi no! Kako si pri-štorkljal sem?« ((Popeljal sem nekaj vojakov,« je rekel Pero. «To je vse kar je ostalo od voda. Popadala je naša vojska.« «Ali veš, kaj je s Hamdijo?« «Ali je ranjen ali pa je padel,« je rekel Pero. «Ko smo napadali tretje rove, ga je zadela krogla in pokosila. Nismo ga mogli odnesti, niti ne vemo, če je ostal živ.« «Ali se je rešil komisar Ivan?« «Ni,» je rekel Pero. «Tudi on je bil ranjen ali pa je padel.« «AU si prepričan, Pero?« «Videl sem ga, ko je padel,« je rekel Pero. »Vrgel Je bombo ta stekel proti rovu, potem pa ga je zadelo. Ostal je Niti približati se mu nismo mogli, ne ga odnesti... Dajte mi vode...« »Pojdi, Pero, tja,« Je pokazal Lazar proti hlevu. «Tam boste jedli ta se naspali, potem pa bomo videli, kaj bomo storili naprej.« Potem Je ob rebreh, od ceste, navalila množica z vozovi, konji in volmi. Ponekod so namesto vprege ljudje vlekli v<> zove s prtljago in otroki. Nekateri so šli po vaški poti, drugi Pa, ker jih je bilo veliko, niso mogli skozi sotesko, temveč so prodirali naokrog, v rojih, preko njiv ter gazili letino in ^™‘1.,osr^ds: da ubi, Iahko Pognali vozove. Nič jih ni moglo ta^fto^1' Cd ° ^ trU VSe: tak0 ograde kot hrtove V tej gneči ljudi, vozov to živine je Lazar zagledal suho S P0“tav° V Crntoi’ Vlelda Je rdeCega »it* to šta «Lazar, brat!« je zavpila. «Ali je kje moj mali?« «Je, Stana,« je rekel Lazar. «Glej ga.» ((Mislila sem, nesrečnica, da je padel.« «Ni padel.« je rekel Lazar. «Kaj pa je tisto?« «Moja snaha, rodila je...« «Mar na vozu?« «In kaj naj, moj Lazo, če Je nesreča. Vso noč le stokala medtem ko smo prehajali fronto. Zastoka na vozu, konji po^ 'i^° ,zfgrml top- jaz P« ženem ovce in vlečem tele Tako vleče tele za vrvico, ovoe pa planejo, Jaz pa »Tvcami' lzpustlm tek ln m°ia Rumenkica se Izgubi v temi. Prišli i°a °!fte inP°gledam: ni mojega teleta. Pri moji veri, ^ M . T’ a 5001 poi9liala tel°' pa Četudi bi umrla; tako sem ti stek a nazaj, snaha pa je odšla, z vozom. Sovražniki Rum*fnwPaZ( za^U strelJati’ toda s«n bila našla svojo Rumenko, jo zgrabila za vrvico ta popeljala, medtem ko so ^ “a °^rog mene vrtela, kamenje je letelo ln ruše so poska-kovale, ker so me bili sovražniki opazili» «Mar bl teleta, trapa neumna?« Je pri- L W,AU ,m°gla dati svoJo glavo za tele?« <,bi je lahko,« je objela Stana sina. »Tebe hrani voiska meni pa ni, pri moji veri, brez Rumenke življenja.« mn.Hr!? k0t sedaJ da je bil pred njo naJiabM, potegnite ga Je v objem in ga začela poljubovati in ni skrivala solz. Malemu je bilo nerodno, kujal se je to se izogibal materinemu objemu, ker ga je bilo sram: odrival je Stano, kot bi ga ne ljubkovala, temveč pa-hla s koprivo. (Nadaljevanje sledi) TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 'telefon 93 808 94 638 GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 TRST Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 95 823 Uredništvo Podružnica Uprava Naročnina Mesečno 950 lir — vnapre), četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu In v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 Za SFRJ «ADIT» - DZS, ljubljena. Stari trg 3/1 telefon 22 207 Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. .Mali oglasi* 50 «r beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročajo pri uprav * Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «$ocietš Pubblicitš ltaliana»* 17e septembra 1970 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja In tiska ZTT • Trst 0B RAZGOVORIH MED LAIRD0M IN NAKASONOM Novi japonski nacionalizem ogroža ameriške pozicije Amerikanci bodo prepeljali «živčni» plin na otok Johnston Novo razmerje sil na Daljnem vzhodu in v Tihem oceanu WASHINGTON, 16. - Ameriško ministrstvo za obrambo je potrdilo, da bo z začetkom prihodnjega leta odpeljalo z otoka Okina-wa zaloge »živčnega* plina, ki ga bodo potem uničili na otoku Johnston v Tihem oceanu, kakih 4000 km proč od Okinavve. O vprašanju »živčnega* plina sta v teh dneh razpravljala ministra za obrambo Združenih držav Amerike Laird in Japonec Yašuhiro Na-kasone. Japonski minister za o-brambo je bil zahteval, naj ameriške oblasti poskrbijo za premestitev »živčnega* plina v okviru pogojev, ki sta jih obe državi sklenili in podpisali v zvezi z vrnitvijo otoka Okinavve japonski državi. do katere bo prišlo 1. 1972. Ta je skoraj edina vest, ki zadeva pomembne razgovore med La-irdom in Nakasonom. ki so se začeli 9. tega meseca ter bodo trajali do 21. septembra- Nakasone je prišel v ZDA, da bi se pogovarjal s predstavniki Nixonove vlade glede perečih vprašanj, ki zadevajo občutljivo področje Tihega oceana. Znano je, da so Amerikanci že pristali, da bodo izpraznili otok Okinavvo, toda v načrlu je izpraznitev tudi drugih vojaških oporišč na tistem področju, ali pa možnost vojaškega sodelovanja med obema državama v nekaterih drugih oporiščih. Vsi ti dogodki gredo bolj ali manj neopazno mimo pozornosti svetovnega javnega mnenja, čeprav so zelo pomembni za ves bodoči razvoj v tem delu sveta, ki je sicer oddaljen od Evrope, toda na drugi strani pa prav tako zelo oddaljen od ZDA. Po drugi svetovni vojni se je poražena Japonska znašla v zelo težkem položaju. Več let so ji direktno vladali visoki ameriški generali, ki jih je Wash:ngton pošiljali tja. da bi izva.ali njegove politične zamisli. Te zamisli so generali seveda izvajali po vojaško, kar je Japonce vedno zelo motilo. Kakor jih moti še danes na primer, da je v mešani japonsko - ameriški komisiji popolno neravnotežje, saj so Japonci za sto peni v njej samo s civilnimi člani, medtem ko na drugi strani sedijo izključno ameriški generali. Tudi to dejstvo je eden izmed številnih dokazov, da Amerikanci izvajajo nad Japonci še vedno nekakšno vojaško diktaturo, katere se ne morejo otresti. Zato si želijo civilnih sobesednikov, ker bi se bilo mogoče sporazumeti s temi na bolj pameten način. Japonci (pri tem mislimo seveda le na uradne kroge in ne na široke plasti japonskega prebivalstva, na razne tokove političnih oporečnikov itd.) se nočejo izogniti obvezam, ki jim jih nalaga vojaški sporazum z ZDA glede «-hrambe Tihega oceana. Uradni japonski krogi hočejo delovati v tem okviru (včasih so celo zaskrbljeni zaradi ameriškega »popuščanja* pri obrambi nekaterih izpostavljenih točk na Daljnem vzhodu in v Tihem oceanu), ne sprejemajo pa več ameriškega diktata, po katerem bi izključno ZDA pripadala glavna in odločilna beseda v vseh zadevah, ki se tičejo obrambe tistega področja, medtem, ko bi Japonci morali biti le poslušno orodje v njihovih rokah. Položaj na Daljnem vzhodu se je v zadnjih letih zelo spremenil. Današnja Japonska nd več država, ki je leta 1945 prva okusila strahote atomskih eksplozij v Hirošimi in Nagasakiju. Je država, ki se je zaradi živahne podjetnosti svojega ljudstva dvignila visoko nad sploš- no raven industrijske proizvodnje držav na Daljnem vzhodu. Še več. Japonska je postala danes ena izmed največjih industrijskih velesil v svetu. To pomeni, da so se globoko spremenili odnosi sil na gospodarskem področju in da te spremembe nujno terjajo, neodvisno od režima, ki danes vlada na Japonskem, spremembo odnosov na političnem in seveda tudi na vojaškem področju. Pravijo, da Japonska danes ne zahteva, da bi v doglednem času stopila v »klub atomskih velesil*. Za sedaj se zadovoljuje samo s položajem drugih močnih in razvitih držav v svetu, ki zahtevajo, čeprav še niso prišle do ravni a-tomskih držav, da se upošteva njihovo mnenje in da se jih ima za enake partnerje v mednarodnih dogajanjih. Po pisanju dobro obveščenih časopisov mednarodnega slovesa in po vesteh, ki jih čeprav skopo posredujejo uradni krogi, je bistvo današnjih japonsko ameriških . pogovorov prav v tem: kako zagotoviti japonski državi večjo pomembnost pri odločanju glede vprašanj, ki zadevajo področja Daljnega vzhoda in Tihega oceana? Kot smo že omenili, gre pri tem predvsem za vprašanje vojaških oporišč. Japonci bi hoteli dobiti nazaj razna o-porišča, ki so že bila nekdaj v njihovi oblasti in ki so jih izgubili po zadnji svetovni vojni (tu je treba omeniti tudi japonske poskuse, da bi prišli spet do južnega dela otoka Šaha lina, ki je sedaj v rokah Sovjetske zveze). A meri kanci bodo verjetno popustili pri vrsti teh japonskih zahtev, pri drugih pa bodo skušali obdržati vsaj delno nadzorstvo s tem, da bodo sklenili pogodbe ki bodo podobne tisti, ki so jo pred kratkim sklenili s Francovo Španijo. Na daljnem vzhodu so se v zadnjih časih dogodile velike spremembe, ki jasno kažejo na vsaj delen umik Amerikancev tistega področja. Ali bodo to praznino uspeli nadomestiti Japonci? Ali bo novi japonski nacionalizem zmožsn, da postavi temelje za prevladovanje na Daljnem vzhodu in Tihem oceanu? Ali se bodo današnji japonski oblastniki zadovoljili z vlogo manj' pomembnejšega partnerja v japoi.-sko - ameriški obrambni zvezi, ah i>a bodo morda jutri začeli razmiš Ijati tudi o možnosti, da stopijo tudi oni v klub atomskih držav0 Znanstveni, industrijski, finančni ir drugi pogoji za to prav gotovo obstajajo. Vprašanje .je le, če bi sc kaj takega Japoncrm v teh pogojih izplačalo. O vseh teh vprašanjih se sedaj pogovarjata Laird in Nakasone. Rezultati njunih pogovorov bodo brez dvoma imeli obsežne posledice za bodoči razvoj dogodkov na področju Tihega oceana. du o potnikih ni bilo sledu. Zdi se, da je nekaj prič opazilo dva moška, žensko in otroka, ki so se oddaljili od ladje pred nekaj dnevi. Domnevajo, da je bila ladja, ki meri približno deset metrov v dolžino, nemška. Požar na ladji v Umskem kanalu REKA, 16. — Neidentificirano ladjico, na kateri ni bilo posadke, je danes skoraj popolnoma uničil požar v Limskem kanalu. Ko so reševalci prišli na palubo, potem ko so plamene pogasili, niso našli na ladji nikogar. Ogenj je uničil tudi dokumente in zabrisal napise na ladji, tako da ni bilo mogoče razbrati, od kod je dospela v Limski zaliv. Jugoslovanska policija je sicer u-vedJa preiskavo, pregledali so tudi morje v bližini pogorele ladje, to- ANTVERPEN 16. — Že včeraj je prišlo do požara na švedski trgovski ladji v pristanišču v Antverp-nu. Ladja «Marianne» je prevažala parafin in glukozo. Po prvih informacijah naj bi ne bilo žrtev. Posadka je namreč zapustila ladjo, ki grozi, da se bo potopila. ■ Ob pristajanju na letališču v New Yorku se je letalu DC-8 zgodila čudna zadeva. Letalo se je pTe lomilo na dva dela. Ranjencev In mrtvih ni bilo; lažje pa se je poškodovalo kakih 60 oseb. Že dvajset let ni bilo pri letalih takega incidenta. Zdi se, da pri letalu niso pravilno delovala pristajalna kolesa V PODRUŽNICI PRI PORDENONU Neznanci oropali banko v Brugneri V petih letih četrti rop • Roparji odnesli več milijonov lir PORDENONE, 16. — Pet minut pred opoldansko zaporo banke »Cas-sa di risparmdo di Udine e Pordenone* v Brugneri, sta v prostore hranilnice vdrla moška, ki sta na obrazu nosila ženske nogavice in ukazala ravnatelju filijale, naj nika so se morali nato obrniti k steni. Roparja sta takoj šla k pre dalom toda kmalu sta opazila, da je tu denarja malo: zaradi tega sta zahtevala, da jima odprejo blagajno in vzela, kar .je bilo v njej. Nato sta se oddaljila v avtomobilu z evidenčno tablico iz Benetk. Doslej ne vedo še točno, koliko denarja so neznanci uropali, menijo pa, da je bilo v blagajni ne- kaj milijonov lir. Podružnica Brugneri je bila doslej že štinkra oropana v petih letih, mogoče zato, ker v kraju ni posebne poseje karabinjerjev. Ko so roparji odšli, je ravnatelj hranilnice takoj P®" ročal karabinjerjem v Sacile, teko POGAJANJA ZA OSVOBODITEV TALCEV V JORDANU! Poverjen poseben mandat delegatu mednarodnega RK Deljena mnenja predstavnikov petih zainteresiranih držav Vojaški režim v Jordaniji otežkoža rešitev vprašanja BERN, 16. — Predstavniki petih talcev brez izjeme držav, ki so zainteresirane za o-svoboditev talcev, ki jih še zadržujejo palestinski gverilci, so se sinoči, kot je že znano, ponovno sestali, da bi preučili zadevo na podlagi novih zahtev predstavnikov ljudske fronte za osvoboditev Palestine. Kaj se je pravzaprav zgodilo na seji predstavnikov petih držav? Zdi se, da je osrednje vprašanje še vedno to: ali naj se prizadete države pogajajo z gverilci posamič, ali pa skupno. Kot smo že poročali, gverilci ločijo talce v dve o-sr.ovni skupini: na eni strani so ujetniki treh držav Zahodne Nemčije, Švice in Anglije, na drugi strani pa izraelski in ameriški ujetniki. Gverilci smatrajo namreč tudi ameriške ujetnike za pripadnike izraelske skupine. Nadalje zahtevajo ločena pogajanja s predstavniki prizadetih držav, toda ta njihova zahteva je naletela do sedaj na precej gluha ušesa pri večini predstavnikov peterice (pripomniti pa je treba, da se gverilci nočejo pogajati z Izraelci in Amerikanci v sklopu skupine petih). Gotovo je, da je prišlo v okviru komisij petih do hudih sporov, kjer je vsaj ena od prizadetih strank izjavila, da je pripravljena, da se pogaja direktno z gverilci. Ne ve se še, če je to izjavila Švica, ali pa Zvezna republika Nemčije. Politični opazovalci pa menijo, da gre morda prav za to zadnjo državo. Rezultat seje pa je bil na vsak način ta: odbor »krize* naj se spet zateče k posredovanju mednarodnega odbora Rdečega križa, ki naj bi ponovno posredoval za okvirno rešitev vprašanj. Pier Boisier, delegat mednarodnega odbora Rdečega križa, ki so mu poverili poseben mandat, je danes zapustil Ženevo ter je odpotoval v Aman, kjer bi moral ponovno navezati stike , s predstavniki ljudske fronte za o-svoboditev Palestine. V prihodnjih dneh se mu bo pridružil tudi Marcel Boisard, ki je prav tako prispel iz Kaira v Ženevo, da bi tam prejel podrobna navodila glede pogajanj s predstavniki gverilcev. Stališča obeh strank so zdaj taka: predstavnik mednarodnega odbora RK bo zahteval izpustitev vseh POLICIJA PROTI «CRNIM PANTERJEM* % r »m 'V * ' > n ** • Vi - tel *s/**g.j :?<-m ! ' V f ■MWW NEW ORLEANS, 16. — Po dvanajstih urah streljanj« med policijo in črnimi panterji, je obležalo na cesti 17 ranjenih. Oblasti so zaprte 14 osefb. Do neredov je prišlo, loo je pod Id ja vdrta v sedež Cmnth panterjev v dvonadstropni mestne čeitrti v New Or- ii Wmm & leansu v državi Louisiana. Med neredi so zažgali dve stavbi In avtomobil. Sedem oseb Je bilo ranjenih zaradi strelov, štiri zaradi apefkMn In šest je bilo porezanih zaradi steklenih drobcev. Policija Je premagala črne panterje, ko je začela brizgati solziinl plin v stavbo, v kateri so se zabarikadirali predstavniki črnskih ekstremistov. Nekoliko kasneje Je prišlo do drugega streljanja. Med tem spopadom Je umrl mlad Črnec,- medtem ko so trije drugi bili le ranjeni. 'i '. . i v zameno za osvoboditev sedmih gverilcev, ki so sedaj zaprti v prizadetih evropskih državah, gverilci pa se hočejo pogajati ločeno z prizadetimi državami. Naloga, ki jo bosta morala opraviti predstavnika mednarodnega odbora RK pa je v tem trenutku zelo težka. Tudi če ne upoštevamo vseh težav, ki izvirajo iz neizprosnega izraelskega stališča in tudi precej togega ameriškega stališča, se vprašanje zadržanih talcev vsaj v političnem smislu slabša iz dneva v dan. Pri tem igra največjo vlogo spremenjeni politični položaj v Jordaniji. Po ustanovitvi nove vojaške vlade v tej državi je postalo oči no, da se je 'ralj Husein lotil zelo resno zadeve praktičnega dvovladja v Jordaniji. Husein je izročil vso oblast vojaškim poveljnikom, ki naj bi poskrbeli za uveljavitev enotne oblasti v deželi, se pravi za praktično likvidacijo palestinskega osvobodilnega gibanja. Pričakovati je torej, da bodo beduinske čete, ki so verne kralju, nastopile z vso ostrino proti gverilcem, in še posebej proti pripadnikom ljudske fronte za osvoboditev Palestine, ki zadržujejo ugrabljene talce. Gverilci pa na drugi strani ne morejo popustiti zaradi tega pritiska, ker bi sicer priznali svoj poraz. Popolnoma razumljivo je, da kralj Husein nastopa v tem trenutku kot monarh, ki je zaskrbljen za usodo svoje kraljevine, čeprav skuša dokazati arabskemu svetu in predvsem egiptovskemu predsedniku Naserju, da je vdan veliki stvari arabskega naroda. To njegovo stališče pa ne more preslepiti nikogar. Te krute stvarnosti so se gverilci zavedli že pred časom in neki njihov predstavnik je pred dnevi jasno povedal, da je Husein «na drugi strani*. Po zadnjdh vesteh je splošno stanje In še posebej zdravstveno 54 talcev v glavnem dobro. Gverilci so sporočili, da jim sicer ne morejo nuditi «evropskega življenjskega standarda«, vendar pa jim je zagotovljena vsa potrebna zdrav-niška oskrba. Po vesteh, Id baje prihajajo iz krogov gverilcev, so talci nameščeni v kakih dvanajstih različnih krajdh. Gre za vasice, begunska taborišča In hiše, ki so jih gverilci vzeli v najem. Zrušenje stavbe zahtevalo 5 mrtvih ALMERIA, 16. — Včeraj , je prišlo v Almeriii v Španiji do zruše-nja stavbe, ki je bila Sede v gradnji. Piri gradnji je sodelovalo 30 delavcev. Doslej so iz ruševin potegnili pet trupel. Kakih 20 delavcev pa se vedno Iščejo. Včeraj ponoči so odkopali tri delavce, od katerih so morali zdravniki enemu zaradi hudih, ran odrezati nogo. Doslej še niso ugotovili, zakaj se je stavba zrušila, oblasti pa so že odredile, da arhitekta in ravnatelja tvrdke, ki je stavbo finansirala zaprejo. Izjave oceanografa Jacquesa Cousteaua MONAKO, 16. - Včeraj zvečer je znani raziskovalec Jacques Cousteau po treh letih raziskav po vseh morjih sveta imel tiskovno konferenco v Monaku. Tu se je namreč zasidral z oceanografsko ladjo «Calypso». Med konferenco je dejal: »Morje je onečedeno že do take mere, da raziskovalci na «Calypsu» menimo, da je življenje v morjih izumrlo že za 40 odst.*. Po mnenju oceanografa in raziskovalcev iz njegove skupine, so cele koralne kolonije nazadovale v svoji gradnji, nekatere živalske vrste so skoraj po- polnoma izumrle, tisoči in tisoči tun umirajo zaradi umazanega morja. »Morje umira — je dejal Cousteau — vsekakor pa je zelo bolno!* Poudaril je, da moramo dobro premisliti ta fenomen, kajti doslej je bilo že dokazano, da človek ne more živeti dalje, če morje umre. Ladja «Calypso» je odplula iz Monte Carla februarja leta 1967 in je plula v Rdečm morju, v Indijskim oceanu, v Atlantskem in Tihem oceanu ter skupno preplula Žou.OOO kilometrov. Da bi podrobno proučili vse raziskave, ki so jih storili, bo potrebnih več let, izsledke pa bodo kasnjee objavili v več jezikih. Cousteau se bo ustavil v Monaku kakih pelnajst dni, nato pa bo s sodelavci odplul v Sredozemsko morje, kjer naj bi raziskoval možnost, da bi zgradili plinovod med Alžirijo in Sicilijo. PO POLETNEM PREMORU NEW YORK, 16. — V New Yorku bodo razne javne in zasebne ustanove dale na razpolago nad 4 milijone in pol dolarjev za gradnjo pokritega štadiona za kite in delfine. štadion bodo zgradili v bližini parka v Coney Islandu in o-koli njega bo 3000 stopničastih prostorov za gledalce. Poleg večjega bazena, ki bo dolg 35 metrov, bodo zgradili še štiri bazene, v katerih naj bi kite in delfine vežbali. Ko bodo dogradili vse bazene, bo New York imel največji akvarij na svetu. Mednarodna razstava znamk LONDON, 16. — V Londonu bodo prihodnji petek odprli veliko filatelistično razstavo. Vse znamke, ki jih bodo razstavili, bodo imele skupno vrednost približno 12 milijonov funtov šterlingov, kar pomeni 10 milijard lir. Na razstavi bodo pokazali kraljičino zbirko in pismo, ki ga je odposlal Neil Armstrong, ko se je vrnil z Lune. Prav danes naj bi pismo prišlo iz New Yorka v London pod nadzorstvom številnih a-gentov. Na razstavi, ki so jo imenovali «Philympia» sodeluje približno 150 razstavljavcev iz 20 držav. OSLO, 16. — Norveške oblasti so Iz države izgnale 3Hetnega sovjetskega tehnika, o katerem niso sporočile nobenih podatkov. Tehnik je delal v norveški tovarni, ki uvaža stroje iz SZ. Norveške oblasta so tehnika aretirale v petek, ko so ga začeli sumiti, da je hotel najeti za vohunske namene neko uradnico iz-kraja Bodoe, kjer je oporišče NATO. Nova velika centrala na Donavi BEOGRAD, 14. — Ob svoji vrnitvi iz Romunije je predsednik izvršnega sveta Srbije Milenko Bojanič .med drugim izjavil, da so z romunskimi državniki govorili »zlasti o sodelovanju pri gradnji elektrarne Djerdap... načelno pa razpravljali tudi o možnosti, da bi začeli graditi drugo fazo elektrarne*. Ko je govor o veliki centrali v Djerdapu na Donavi, velja morda zabeležiti še eno vest, ki sicer prihaja iz Bukarešte, ki se pa spet tiče Donave. Vrhunski državni in partijski delegaciji Romunije in Bolgarije sta se na dvodnevnih pogajanjih v Bukarešti dogovorili za skupno graditev hidroenergetskega sistema v So-moviču na Donavi. Tudi v tem primeru gre za načrte velikega obsega, za veliko centralo, ki bo dajala milijarde kWh električne energije na leto. Pogajanja za vstop Velike Britanije v EGS Britanci želijo tri leta začetne dobe - EGS zahteva, naj vsaka nova članica reši svoje posebne probleme pred vstopom dvigne roke. Ravnatelj in oba urad-1 da je minilo precej časa, preden Je bila varnostna služba obveščena-Karabinjerji so nato postavili cestne zapore v vseh smereh. ,. Domnevajo, da so roparji ods“ prot' Trevisu. Arhivirana obravnava proti Defreggerju BONN, 16. — Državni pravdolk iz Miinchna je odločil, da bod° sodino obravnavo proti sedanjemu pomožnemu škofu v Miinchnu Mat-thtasu Defreggerju dali v arhiv, ker niiso mogli zbrati dovolj dok*' zov proti njemu. Kot je znano, so Defreggerja obtožim, da je sodeloval pri vojn® zločinih: usmrtitvi 17 civilistov let* 1944 v Abrucih. Tedaj je bil P®" fregger kapetan nemške vojske. 00 sam naj bi sporočil ukaz za streljanje. BRUSELJ, 16. — Po poletnem premoru se je danes ponovno začelo pogajanje med Veliko Britanijo in članicami EGS. Med prvim srečanjem, ki se je odvijalo danes dopoldne, je Velika Britanija predlagala, da bi ji dali na razpolago tri leta za izenačenje svojih cen s cenami šestih že vključenih držav. Zdi se, da bi morala Velika Britanija po treh letih od sklepa pogodbe že sprejet1 zunanje skupne tarife in odpraviti notranje carinske obremenitve. Prvo zmanjšanje carine naj bi nastalo že po letu dni od podpisa pogodbe in naj bi znašalo 40 odst. Do drugega in tretjega zmanjšanja naj bi prišlo po drugem in tretjem letu od podpisa in naj bi znašalo vsakokrat 30 odst. Šest članic EGS je danes izjavilo, da ne predvidevajo začetnih dob in da mora vse probleme vstopa vsaka država rešiti sama pred efektivnim vstopom v Skupno evropsko trž:šče. Sestanek se je nadaljeval v popoldanskih urah. «Zračni gusarjh obsojeni v ZRN NtiRMBERG, 16. — Sodišče v NUrrriborgu je dames obsodilo osem čeiteoslovaifkih državljanov, ki so S. junija preusmerili letalo, na kažem od 8 mesecev do dveh let in pol zapora. To je prvi kazenski postopek proti zračnim gusarjem, ki so ga doslej opravili v Nemški zvezni republiki. VERONA, 16. — Danes je neko žensko iz vasi blizu Verone ubil električni tok prav v trenutku, ko je stavljala sušit perilo. Z boso nogo je namreč 45-letna Ada Moro slepila, medtem ko se je stezala k vrvi za perilo, na odkrito žico električnega toka in je padla na tla, ker jo je zadel tok visoke napetosti. Pomoč oseb, ki so jo videle pasti, je bila zaman. Ženska ie bila na mestu mrtva. ALEXANDRUPOLIS, 16. — Grško civilno sodišče je obsodilo 34-le*-nega holandskega mehanika Hans* Mieremanta na šest let zapora, *** je pretihotapil iz Turčije 18 1®®" gramov indijske konoplje. Mam" so cariniki odkrili pod dnom avto mobila, s katerim je Holandec P1®' stopil mejo. V obleki, ki spominja na kavbojsko, skuša lepa Phyllis George, so jo izvolili za Miss Amerike 1970, pritegniti pozornost taks Nobenega dvoma ni, da ji bo to uspelo iiiiiiiiiiii umil mm iitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuni m m m n iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m m m m i,,n ||||||||,|,| n m m m 11,1,11,11111 umu,, mm ,|||Uln,i n it«1(11 MEDICINSKA ZNANOST^ SI UTIRA NOVE POTI Zdravljenje srčnih in možganskih bolezni Mnenja strokovnjakov iz New Yorka in Rima NEW YORK, 16. - Skupina znanstvenikov z univerze Yale je prvič v zgodovini izpeljala sistem neposredne radijske povezave med možgani živega bitja in elektronskim računalnikom. Znanstveniki upajo, da bodo ti poskusi v kratkem omogočili nov način zdravljenja umskih bolezni. Dr. Jose Delgado, znan nevrofiziodog španskega porekla, je kirurško »privezal* na lobanjo šimpanza napravo «Stimocedver», ki je velika 'kot vžigalnik in ki sprejema ter posreduje možganom možganske valove, ki jih sprejema iz računskega stroja. Naprava «Stimocei-ver* je povezana z elektrodami na nekaj nevralgičnih točk možganske mase poskusne živali. Šimpanz «Paddy» je bil po operaciji, seveda potem, ko se je rana kolikor toliko zacelila, izpuščen na svobodo skupno s tremi drugimi opicami iste vrste, ki so jih pripeljali na neki otok. Nedaleč od otoka so postavili elektronski računalnik, s katerega žival sprejema kontrolne radijske signale. Opica «Paddy» je v nekaj dneh, na račun signalov iz elektronskega računalnika, v precejšnji meri spremenila svoje navade: predvsem je postala bolj mirna, manj napadalna in izgubila je tudi tek, bolje povedano zanimanje za hrano. Ko pa so nato prekinili »zvezo* z računalnikom, oziroma ko iz računalnika niso opici posredovali novih ukazov, novih »direktiv*, je opica postala ponovno živahna in napadalna, kakor je bila prej. Ta poskus so večkrat ponovili in rezultati so bili vedno isti, ne da bi se bilo zdravje živali kakorkoli spremenilo. Dr. Delgado upa, da bo v letu dni napravil podobne poskuse tudi na človeku in je prepričan, da bo njegova izpopolnjena kura mogla koristiti pri zdravljenju raznih bolezni, kot na primer pri zdravljenju skleroze, Parkinsonove bolezni in raznih drugih bolezni, ki so povezane z motnjami v možganih. Po mnenju in po dosedanjih ugotovitvah yalskih raziskovalcev bi primerni impulzi na povsem določena mesta možganske mase in osrednjega živčnega sistema mogli imeti dobre tera-pevtične učinke v primerih, ko so drugi načini zdravljenja odpovedali. RIM, 16. — šestdeset odstotkov oseb, ki jih zadene infarkt umre v petih do šestih urah od trenutka, ko začutijo bolečine. Da bi zmanjšali odstotek in povečali možnost zdravljenja te bolezni, so zdravniki, ki so združeni v «Unitš Coronarica* kardiološkega oddelka «B» bolnišce »San Camillo*, začeli akcijo, ki naj bi pritegnila k sodelovanju vse splošne zdravnike iz Rima. Prof. P. Rossi, ki vodi »Unitš Coronarica je dejal, da želijo kardiologi izvesti poskus v širšem obsegu, kot že to delajo v Melbournu v Avstraliji, tako da bi že splošni zdravnik mogel nuditi prvo pomoč pacientu, ki ga je zadela srčna kap. S tem bi namreč pridobili na času in se izo- gnili številnim komplikacijam, navadno vzrok smrti. Zdravni ki bodo želeli sodelovati pri ,te,vilo, budi, bodo izročili posebno zdr ki ga sedaj dajejo pacientu P° ki, ki jo namestijo v žilo le' P® vflo delku »Unita Coronarica*. Zdr bodo odslej pripravljali tako. , ^ bo mogoče pacientu dati v injekcije v mišico ali v žilo- ^ Zdravnik, ki ga bodo pacientu, ki ga je zadela srčna ,g bo bolniku takoj dal to zdravi bo ta ustrezal določenim re ,icjral ne da bi prej točno <®a?n0uoioik* bolezen. V primeru, da je ^ le zadela srčna kap, pomeni narn ainti-nekaj minut lahko že usodno do. Novo zdravilo pa P0(na® n*' cienta ohraniti pri življenju ja daljnje štiri ure, kar je dovolj, TU- bolnika prepeljete v bolnišnic ■ ^ di če bolnika ni zadela kap in jstvo dali to zdravite, mu tako srt ne škoduje. (d Center, ki je začel ta P°.s^' inr-ej & naj bi trajal dve leti, bo najP vezal stike tako s splošnimi niki kot z bolniki. Ta način v Uliti KUl A UU11UK1, J-. jj JJU* kušanja bo pripomogel tud* ^v, ranju važnih statističnih P®®" |io-V Italiji npr. še vedno ni zna. liko ljudi zadene srčna kap 50 ko jih zaradi tega umre. Zn ^ te delne statistike. V dveh namreč kardiologi «Unita ca* zdravili 700 primerov 1 »„ie- in zmanjšali pri njih smrtne re od 30 odst. na 21 odst. P° , ie zdravnikov pa bi bila srT‘r\!iiiajali manjša, če bi bolniki prej Pn‘ v center.