Narodni Gospodar glasilo zadružne zveze. Člani „Zadružne zveze1 dobivajo list brezplačno. i Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; 5 vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. * večkratno insercijo po dogovoru. Posamezne številke 20 vin. Melon štev. 216. V Ljubljani, 10. avgusta 1906. C. kr. poštne hran. št. 64.846 Kr. ogrske „ „ „ 15.648 Vsebina : Zadruga; Naša zvezina skupščina. Prvi avstrijski zadružni shod. Narodno-gospodarski, nravno-vzgojevalni in družabni (socijalni pomen rajfajznovk. Osebna vest. Pregled. Računski zaključki. Občni zbor. Gospodarsko berilo ; Jeruževi bratci. Grašiča, dobra krma za govedo. Vprašanja in odgovori. Inserati. ZADRUGA. 1 Naša zvezina skupščina. Kakor znano, vrši se v pondeljek, dne 20. avgusta t. 1. naša zvezina skupščina. Poživljamo vse naše zadruge — teh je danes okroglo 320, da vse pošljejo k skupščini svoje zastopnike. Naša zvezina skupščina vrši se letos pozneje, to pa radi tega, ker smo zaprosili za strogo revizijo našega poslovanja. Ta stroga revizija vršila se je pa še le od 16. do 23. julija t. 1. O izidu revizije se bode na skupščini dne 20. avgusta t. 1. poročalo; navzoč bo tudi zastopnik revizijske oblasti, ki bo še mogel podati vsakojaka pojasnila o reviziji oziroma o našem poslovanju. Na zvezini skupščini se bo toraj vsakdo mogel prepričati, kako neosnovani so bili različni napadi na našo zvezo. Radi tega ponavljamo, naj pošljejo vse naše zadruge svoje zastopnike. Udeleženci zvezine skupščine, ki pridejo že v nedeljo t. j. 19. avgusta t. 1. v Ljubljano, sestanejo se zvečer v hotelu „Union“. Prvi avstrijski zadružni shod. (Nadaljevanje.) OBČNI ZBOR „Splošne zadružne zveze“. Predsednik g. dr. Pavel baron Stlirck izreče običajni pozdrav, naznani število zastopanih glasov, ter predlaga, da se izvolita dva overovatelja za zapisnik o zadnjem občnem zboru, ki se je vršil dne 16. decembra 1905. Overovateljem se izvolita gg. Viktor Kerbler in Ožbalt Pollak in se na njiju predlog zapisnik o zadnjem občnem zboru odobri. Predsednik g. dr. Pavel baron Storck poroča na to o delovanju „Splošne zadružne zveze11 v preteklem poslovnem letu. Načelstvo zveze je imelo jedno sejo — upravni odbor pa štiri seje — v kojih so se rešili tekoči posli. Poročevalec omenja, da se je dosegel po možnosti ugoden sklep o dobavi žlindre — in se je napravila pogodba s kalijevim sindikatom. Pripomniti moramo, da bi mogel biti sklep o dobavi žlindre ugodneji — isto tako tudi pogodba s kalijevim sindikatom, če bi vse kmetijske organizacije naročale vso žlindro in ves kalij potom „Splošne zadružne zveze11, — a taka skupnost se še dosedaj ni dosegla, ker se še zmirom najdejo kmetijske organizacije, ki sicer prežijo na to, kakšne sklepe in pogodbe da doseže osrednja zadružna organizacija, potem pa za njenim hrbtom hočejo sklepati za se pogodbe, računaje, da morda dosežejo še ugodnejše sklepe in pogodbe, kar se že včasih posreči — na račun in škodo skupnega kmetovalstva. Veliki prodajalci žlindre, kalija i. t. d. se namreč jako bojijo, da bi avstrijski kmetovalci nastopili kedaj skupno, ter bi tako zadobili moč in pravico, — vplivati na ceno, zato pa radi dajo tistim kmetijskim organizacijam, ki skupnost kršijo, kako malenkostno ugodnost — prave Judeževe groše. Pri takem nastopanju igra včasih ulogo tudi provizija, koja se vporablja v konkurenčne namene proti drugim kmetijskim organizacijam, ki skupnost kmetovalstva spoštujejo in jo stavijo nad vse, kar si morajo v dolžnost šteti vse zadružne organizacije. Ker smo že pri tem predmetu, še omenimo, da spada nakup žlindre, kalija in drugih gnojil i. t. d. pač le v delokrog zadružnih organizacij in bodo te same dosegle, da se jim v ta delokrog nihče drugi ne meša. Poročevalec še omenja drugo blagovno poslovanje „Splošne zadružne zveze11, ki se pa do sedaj še ni popolnoma razvilo, ki je pa bilo zelo živahno o priliki lanskoletnega pomanjkanja krme — tako, da se še do sedaj računi niso mogli zaključiti. Kakor je še našim bralcem dobro znano, bila je leta 1904 v raznih avstrijskih deželah velikanska suša, vsled koje je bilo leta 1905 veliko pomankanje krme. Na pritiskanje organiziranega kmetovalstva dala je vlada na razpolago precejšnja denarna sredstva, s kojimi so si mogli prizadeti kmetovalci nakupiti krme. C. kr. poljedelsko ministerstvo poverilo je izpeljavo cele akcije „Splošni zadružni zvezi11, — ki je nakupovala krmo v deželah, kjer ni bilo pomanjkanja krme, ter je oddajala isto v prizadete dežele Pri nakupu, kakor pri oddaji krme seje „Splošna zadružna zveza11 posluževala v prvi vrsti zadrug oziroma njih zvez. Tudi naša zveza je sodelovala i. s. obojestranski. Kakor znano, pa je imela pri tem jako težavno stališče, ker so napačno poučeni vladni birokrati rekli, da n. pr. na Kranjskem ni pomanjkanja krme, — če ravno se posledice istega po nekod še danes poznajo. Nadalje je poročal g. dr. Pavel baron Stbrek, da je „Splošna zadružna zveza11 vsled sklepa zadnjega občnega zbora vložila na poslansko in gosposko zbornico prošnjo, naj se premenijo davčni in pristojbinski zakoni, v kolikor se nanašajo na kmetijske zadruge. Slične vloge so se oddale tudi pri prizadetih ministerstvih. O delovanju mlekarskega oddelka pri „Splošni zadružni zvezi“ čuli smo, da se je za ta oddelek nastavil strokovnjak, ki je prepotoval pojedine avstrijske dežele, ter na licu mesta proučaval mlekarske razmere. Ta mlekarski strokovnjak bil je tudi v Ljubljani, odkoder je prinesel poročilo, ki je po vzgledu „Splošne zadružne zveze11 moralo odobravati stremljenje „Zadružne zveze11 — v kojej ste že zdaj dve tretjini vseh jugoslovanskih mlekarskih zadrug. Kakor se za vse avstrijske mlekarske zadruge ni osnovala posebna zveza mlekarskih zadrug, temveč se je napravil pri „Splošni zadružni zvezi11 poseben pododdelek za mlekarstvo, se naj pri naši zvezi tudi napravi poseben oddelek za mlekarske zadruge, koji zahtevi je zveza že precej ustregla, ker je nastavila svojega mlekarskega strokovnjaka, za kar je obljubilo c. kr. poljedelsko ministerstvo posebno podporo. Poročilo, koje je prinesel dunajski mlekarski strokovnjak iz Ljubljane, imelo je tudi druge primesi, kojih ni dala „Zadružna zveza11, ki je pa lahko dokazala neutemeljenost tistih primesi, o čemer pa bodemo ob pravem času še govorili. Poročevalec omenja tudi, da je „Splošna zadružna zveza11 pomagala na novo urediti kmetijsko zadružništvo na Tirolskem, ter da je sklicala prvi avstrijski zadružni shod, za kojega je preskrbela vse predpriprave. O letopisu, „Splošne zadružne zveze11 za leto 1905 omenja poročevalec, da še ni vsa tvarina zbrana in bo toraj letopis izšel tekom polletja. O poročilu se je razvila kratka debata, v kojej je deželni računski nadsvetnik g. Resch izrazil željo, naj „Splošna zadružna zveza11 urgira rešitev svojih prošenj v zadevi premembe davčnega in pristojbin-skega zakona, da doseže ugoden vspeh, revizor g. Kbnig pa omenja porabo popusta pri kajnitu, nakar mu predsednik odgovarja, da je zveza vezana na pogodbo s sindikatom. Občni zbor odobri še zvezin računski zaključek za leto 1905, določi za leto 1907 dosedanji letni prispevek, in izvoli razsodišče in pa sedem članov načelstva. Ker je bil dnevni red izčrpan, zaključi predsednik občni zbor, na kar se je vršila še kratka seja načelstva, ki si je izvolilo sledeči upravni svet: Predsednik: g. dr. Pavel baron Stbrek. Podpredsednik: g. Jožef Faschingbauer; nadalje : gg. Jan Sedlak, Viktor Kerbler, Jožef Klin-ger, dr. Raffay in dr. Tiirck. Kakor razvidno, imajo slovanske zadruge v upravnem svetu samo jednega zastopnika, — kar se bo moralo pri bodoči volitvi v toliko spremeniti, da bode imelo slovansko zadružništvo v upravnem svetu številu svojih zadrug primerno zastopstvo. Predvečer. Mnogo zadrugarjev je prišlo že v pondeljek dne 28. maja 1906 na Dunaj, ki so se deloma udeležili seje in občnega zbora „Splošne zadružne zveze11 — drugi so si pa ogledali Dunaj. Zvečer so se pa vsi zbrali v prostorih hotela de France. — 259 - Predsednik „Splošne zadružne zveze“ g. dr. Pavel baron S to rek pozdravljal je navzoče, češ, kako veselo je to, da so se sešli avstrijski zadrugarji, bodi si iz bližnjih dežel — a tudi iz naj-oddalnejših pokrajin; vsi so se odzvali vabilu „Splošne zadružne zveze11 — da dokažejo skupnost vsega avstrijskega zadružništva. Dvorni svetnik g. dr. Moric Ertl spregovoril je zbranim zadrugarjem prijazne besede v pozdrav ; omenil je, da bode pri zadružnem shodu zastopal c. kr. poljedelsko ministerstvo — ta večer pa je le kot prijatelj tu, da preživi v družbi avstrijskih zadrugarjev prijeten večer. Ravnatelj češke zveze v Pragi g. Jan Sedla k pozdravlja v češkem in nemškem jeziku v imenu Slovanov zbrane zadrugarje — in povdarja, da je še, kakor kaže zadružni shod — v Avstriji mogoče govoriti in sklepati o gospodarskih stvareh, brez ozira na narodnostne boje. Uradni vodja „Zadružne zveze11 v Ljubljani, g. Ivan Rožman pozdravlja v imenu Jugoslovanov v slovenskem in nemškem jeziku zbrane zadrugarje, rekši, Jugoslovani so prišli na Zadružni shod, da čujejo izkušnje drugih zadrugarjev in povedo tudi svoje izkušnje, ter dobe na zadružnem shodu bodrilo za nadaljno zadružno delovanje. Zadrugarji smo skupno preživeli par veselih uric; pridružili so se nam mnogi državni poslanci — izmed slovenskih gospoda dr. Žitnik in Pogačnik. Narodno - gospodarski, nravno - vzgojevalni in družabni (socijalni) pomen rajfajznovk. Vladimir Pušenjak. (Konec.) Delokrog rajfajznovke obsega občino ali faro z 1000, k večjemu 3000 prebivalci, ljudje poznajo drug drugega, uplivajo drug na drugega. Vsak človek lahko v kratkem času in brez stroškov pride k sedežu rajfajznovke, kar je posebno važno za varčevanje. Ljudje, kateri niso prej varčevali, vlagajo, odkar obstoji v kakem kraju rajfajznovka, redno svoje prihranke v isto, medtem ko so prej, ko so imeli denar doma, podlegli raznim skušnjavam v podobi krošnjarjev i. t. d., ter kupili reči, katere bi prav lahko pogrešali. Posebno se navaja mladina k varčevanju s tem, da se prodajajo posebne znamke, in kadar ima kedo takih znamk za 1 K, dobi vložno knjižico. Take znamke se navadno od odbornikov prodajajo ob nedeljah po hišah okrog in z velikim veseljem vlaga na ta način mladina darila, katera je prej zapravila, v rajfajznovke. Tudi posli in delavci se pridno poslužujejo rajfajznovk in skrbe za starost. Čisti dobiček se ne razdeli med ude, ampak od-kaže rezervnemu zakladu; ako je isti dosegel primerno visokost, se naj skrbi, da se zniža obrestna mera in osnuje ustanovni zaklad za podpiranje dobrodelnih in splošnokoristnih zavodov in naprav, ter posameznih oseb. Ta ustanovni zaklad je olajšal marsikatero bedo, marsikateri nesrečni obitelji pripomogel do eksistence, marsikateri občini odvzel del težkega bremena, posebno pa vzgojil mnogo kmetovalcev v umne kmetovalce, kateri uvažujejo napredek časa. Nravno-vzgojevalno delujejo osobito s tem, da vršijo drobno gospodarsko delo: prirejajo predavanja o vseh gospodarskih strokah, gospodarske pogovore, razširjajo brošure, knjige i. t. d., ter širijo zanimanje za zadružno delo. Potom tega dela napreduje izobrazba, ljudstvo se začne zavedati, kako velika moč leži v složnem, skupnem nastopanju, dobi umevanje za skupne težnje, nastopa odločno za ugodno rešitev vseh kmečkih vprašanj, vpliva kot mogočna celota na zakonodaj st vo; na drugi strani pa izginja iz kmečkih vrst nevednost, lahkovernost, lahkomišljenost, nekrščanska škodoželjnost, prepirljivost, ošabnost in druge take slabe lastnosti, na njih mesto pa stopa nesebično, požrtvovalno delo v prid celokupnega kmečkega stanu po geslu: „Vsi za jednega, jeden za vse!11 V boju za poštena, pravična trgovska načela delujejo za prevlado nravnih momentov popolnoma sebičnemu gospodarskemu življenju, ublažujejo skrajno oster gospodarski boj in zahtevajo, da se pri vsem gospodarskem delu v prvi vrsti uvažujejo nravna načela. III. Družabni (socijalni) pomen. Neprecenljive vrednosti je tudi socijalni pomen rajfajznovk. V rajfajznovkah delujejo skupno vsi sloji prebivalstva na deželi; poleg priprostih kmetov sede v načelstvu in nadzorništvu oziroma soudje duhovniki, učitelji, graščaki, veleposestniki, trgovci, obrtniki, delavci, dninarji i. t. d. Pri skupnem delu drug drugega spoznavajo, ublažijo se nasprotstva, izvirajoča iz različnih gospodarskih odnošajev ali političnih na-ziranj, drug drugega začnejo ceniti in vedno se zbližujejo posamezni stanovi, prepad, ki zija med gospodarsko močnejšimi in gospodarsko slabejšimi, med izobraženci in priprostim ljudstvom, je vedno manjši. To pa je popolno naravna posledica dela, s katerim so mnogokrat gospodarsko trdni izobraženi sloji gospodarsko dvignili cele občine, oziroma fare. Za povzdigo revnih slojev, osobito delavcev in dninarjev so veliko storile rajfajznovke s tem, da so jim omogočile si pridobiti posestvo oziroma lastni dom. Potom ustanovnega zaklada skušajo odpravljati razna socijalna zla, z podpiranjem revnih, bolnikov, skrbjo za starost in onemoglost. Kmetijsko zadružništvo in v prvi vrsti rajfajznovke kot glavne reprezentantinje imajo tudi da- lekosežne cilje. Z njih pomočjo se izključuje moč in upliv kapitalizma na deželi in sicer neposredno s tem, da se gospodarsko krepi srednji stan, posredno pa s tem, da dajejo prebivalstvu na deželi pod dosti ugodnejšimi pogoji, kakor kapitalisti, združeni v bankah, potreben obratni kapital. Velika obrtna in trgovska podjetja, kakor tovarne za Tomaževo žlindro, kalijevo sol, stroje itd., se združujejo v takozvane kartele, katerih namen je svojo moč napram razcepljenemu konsumu izkoriščati, s čemur nastane nevarnost, da se pri določevanju cen, pri pogojih prodaje in oddaje ne upoštevajo dovolj interesi konsumentov. Tem mogočnim združenjem nasproti so organizirani konsumenti v rajf-ajznovkah in drugih kmetijskih zadrugah in le na ta način imajo kmetovalci protitežje proti kartelom. Združen kmečki stan je močna podpora drugim stanovom, kakor obrtnemu in trgovskemu stanu; ako-ravno isti izključuje prekupce, kateri so izrabljali kmeta, ki ni bil organiziran, se mora priznati, da je ravno zadružno delo znatno povzdignilo konsum raznih umetnih gnojil, krmil, privedlo ljudstvo do umnega poljedelstva, k čemur se potrebujejo razni stroji, naprave itd. ter s tem povzdignilo veletrgovino in obrt. Kmetijsko zadružništvo pomenja zmago organizacije kmetov nad drago in nereelno delujočim posredovanjem nakupa in prodaje, pomenja zmago principa nesebičnosti, pravičnosti in solidnosti napram trgovski sebičnosti in izkoriščevanju, pomenja po-vzdigo in odgojo gospodarsko slabih, ter je najvažnejši pogoj za socijalni napredek. Konec. Glavni smotri rajfajznovk so: ustvariti gmotno dobro stoječ, složen, prost, samostojen in nraven srednji, posebno kmečki stan, Delo za dosego teh smotrov je potrebno posebno za nas Slovence, ki smo po pretežni večini narod poljedelcev. Ce pa pogledamo po slovanskem jugu, vidimo, kako malo rajfajznovk imamo in kako malo se v tem oziru v razmerju z drugimi deželami in narodi stori. Na spodnjem Štajerskem n. pr. ni v okrajih Vransko, Šmarje pri Jelšah, Gornjigrad, Laško, Slov. Bistrica, Ptuj, Rogatec, Kozje, Sevnica in Maren-berg, ki štejejo okroglo 280.000 prebivalcev, nobene rajfajznovke, v mariborskem okraju nobene od Slovencev ustanovljene! V naj bližji bodočnosti bi bilo neobhodno potrebno ustanoviti ne le iz narodno-gospodarskih, nravno-vzgo-jevalnih in socijalnih, ampak tudi iz na rodno-političnih ozirov rajfajznovke v sledečih krajih: Mala Nedelja (okraj Ljutomer), Št. Jurij na Ščavnici, Kapela, Negova (okraj Gornja Radgona), Svetinje, Sv. Tomaž, Središče (okraj Ormož), Št. Lovrenc v Slov. goricah, Št. Lovrenc na dravskem polju, Sv. Mar- jeta pri Ptuju, Vurberg, Zavrč, Sv. Barbara v Halozah, Leskovec, Cirkovce (okraj Ptuj), Sv. Kungota, Sv. Jurij na Pesnici, Lembah, Št. Lovrenc nad Mariborom, Svičina, Št. Jakob v Slov. goricah, »t. Peter pri Mariboru, Slivnica (okr. Maribor), Remšnik, Vuhred, Vuzenica, Ribnica (okr. Marnberg), Št. Janž pri Spod. Dravogradu, Smartin pri Slov. Gradcu (okraj Slov. Gradec), St. Andraž, Skale (okr. Šoštanj), Go-milsko, Polzela, Št. Jurij ob Taboru (okr. Vransko), Št. Pavel pri Preboldu, St. Peter v savinski dolini, Petrovče, Teharje, Dramlje, Smartin v rožni dolini (okr. Celje), Solčava, Nazaret (okr. Gornjigrad), Rimske toplice, Zidanimost (okr. Laško), Pilštanj, Planina, Podčetrtek (okr. Kozje), Ponkva, Št. Vid (okr. Šmarje pri Jelšah), Sv. Duh - Loče, Špitalič, Prihova, Zreče (okr. Konjice), Poljskava, Poljčane (okr. Slov. Bistrica), Št. Jurij v Slov. goricah, Št. Rupert v Slov. goricah, Sv. Anton (okr. Sv. Lenart). Skrb za obstoj in gospodarski napredek slovenskega naroda naj nas privede, da obračamo večjo pozornost kmetijskemu zadružništvu, predvsem rajf-ajznovkam! Pod praporom samopomoči delujmo na to, da doseže slovenski narod gospodarsko samostojnost! VABILO k OBČNEMU ZBORU Hranilnice in posojilnice na Metliki, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 2. septembra 1906 na posojil-ničnem prostoru v dvorani oziroma dvorišču in na vrtu in sicer ob V2 9- uri dopoldne; klicali se bodo člani iz imenika na volilni prostor, nečlanom je vstop prepovedan. Občni zbor se otvori ob V2 10. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo o izvršeni reviziji. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Prememba pravil. 7. Izstop članov. 8. Slučajnosti. Načelstvo. Ako bi ne došlo ob določenem času zadostno število društvenikov, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število navzočih. F E O- 3L HI ID poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec junij 1906. I m © Preiemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posoj ila Število članov vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K 1 v K V K V K 1 v K 1 V K V Badema 6761 25 6721 99 13483 24 4825 3864 34 2848 40 1289 43 87 Barban 1566 16 2203 99 3770 15 1240 — 140 — 620 — 200 — 332 Baška 59406 02 58056 63 117462 65 53538 13 18857 30 5576 — 2687 32 168 Beram 2224 96 1854 25 4079 21 1595 — 48 25 460 — 130 — 112 Blagovica 6160 51 6916 49 13077 — 5800 — 2548 35 350 — 300 — 188 Bled za blejski kot . . . 34261 27 33921 35 68182 62 10567 — 3589 99 21665 — 14410 — 158 Bloke 5896 50 6547 46 12443 96 2303 08 3767 56 1370 — 3100 — 361 Boh. Bistrica .... 19185 41 19964 80 39150 21 9960 — 7958 85 12000 — 810 — 103 Boljun 20330 55 20311 48 40642 03 8794 51 5279 18 9800 28 2781 34 69 Boljunec 5017 36 3665 56 8682 92 2789 — — 3640 — 106 — 66 Borovnica 24823 38 22441 90 47264 47 9888 — 9759 67 10180 — 2300 — 290 Buzet 58839 58 59012 33 117851 91 19807 58 26177 77 6802 98 7126 36 -}-9 Cerklje 23795 26 18049 75 41845 01 15560 — 2591 42 3450 — 1750 — 281 Cirknica Cres ? 71570 57 65929 19 137499 76 30658 35 31387 13 9880 — 3770 — 509 Col 3120 89 2579 01 5699 90 1402 — 145 — 1854 — 322 — 81 Čatež 8508 06 8273 22 16781 86 840 — 6220 11 1040 — 281 85 14 Češnjica 8458 72 7348 58 15807 30 7138 — 2972 98 2300 — 360 — 176 Cermošnice 5419 44 3497 94 8917 38 580 — — — 1996 50 4 — 61 Crnivrh 15982 38 14337 68 30320 06 9927 48 2345 72 1360 — 1640 17 197 D. M. v Polju .... 2328 70 2153 59 4482 29 240 — 1083 85 1040 — 200 — 50 Dobrepolje 52124 69 51563 66 103688 35 7895 60 22272 73 24811 60 9169 — ~\-2 Dobri n j Dobmnje ? 99347 27 99164 81 198502 08 52622 41 33477 61 23350 — 13281 32 358 Dolsko 2380 — 1804 77 4184 77 2246 — 888 08 100 — 120 — 32 Domžale 6144 11 4708 89 10853 —• 5014 — 1190 95 3500 — 800 — 213 Draga 3556 43 4802 — 8358 43 3137 54 250 — 2240 — 60 — 59 Dračevica 21009 23 20690 12 41699 35 10384 92 558 18 7596 53 4912 32 50 Dubrovnik 51125 26 50514 93 102970 42 11613 70 5043 32 18644 — 14122 — 499 Fara pri Kostelu . . . 3337 — 3364 — 6701 — 2600 — 903 — 50 — 2300 — 67 Frankolovo 11135 90 10113 50 21249 40 8252 49 1875 — 2228 — 651 61 191 Gojzd 4101 29 1230 46 5331 75 2870 38 230 36 — — 1040 — 54 Gore 5637 17 4930 59 10567 76 3686 — 4066 55 800 — 170 — 69 Gorica cent. pos. . . . 190417 73 189902 05 380319 78 38829 76 66398 75 42948 — 18207 49 1166 Gorje 18051 92 19083 95 37135 87 11130 15 5469 16 6499 60 710 — 305 Horjul 10955 97 9761 72 20717 69 4849 54 6751 44 2957 86 2453 55 309 Hrenovice 57764 82 59383 95 117148 77 39065 62 9917 40 21190 — 9712 36 -|-7 Idrija 21413 33 19411 08 40824 41 6082 90 4176 55 12093 57 774 38 136 Ig 17195 85 17780 71 34976 56 8964 02 5052 74 6625 — 3537 — 260 Izlake 17534 82 16090 16 33624 98 .3860 — 13841 54 1900 — 2330 — 225 Jesenice 22299 02 15843 59 38142 61 5751 — 4943 69 6800 — 6120 — 132 Kamnik I. okr 40607 56 36732 17 77339 73 12581 24 29063 26 6910 — 15085 18 771 Kamnik, hran. in pos. . 65584 87 64553 24 130138 11 57837 59 — — 27250 — 350 — 45 Kanal 12782 59 11947 90 24730 49 6988 37 3016 35 2900 — 5100 — +4 Kandija 57539 44 53740 68 111280 12 26179 31 26598 12 20360 — 4895 97 1571 Kaštelir 25286 61 24150 36 49336 97 13878 — 9713 91 13996 — 3663 — 187 Kazaze 211 25 390 — 601 25 200 — 390 — — — — — 5 Kievo 23416 22 22992 98 46409 20 13622 16 10880 46 28211 — 601 73 177 Knežak 10354 70 10948 84 21303 54 4880 — 8415 35 2367 62 754 — 210 Koljane 47250 93 45176 46 16709 42 2502 67 405 11 23229 44 293 06 177 Komenda 3664 49 3358 56 7023 05 3209 54 1807 16 280 — 310 — 76 Košana 5019 09 4561 98 9581 07 4534 91 2349 22 2200 — 210 — 404 Kotor 231420 37 236872 24 468292 61 35741 80 9824 47 63804 — 55248 — 96 Kranjskagora .... Krk ? 20448 07 16567 15 37015 22 11941 — 11559 23 4940 — 4340 — 301 Krka 9657 17 10629 18 20286 35 6623 — 846 72 3340 — 2035 80 92 Križevci 119933 28 118334 98 238268 26 71769 69 43077 99 37860 — 5032 — 295 Laško 8038 74 8555 36 16594 10 1846 — 6801 — — — 1519 34 375 Leskovec 9595 90 9005 96 18601 86 5275 — 1885 26 1974 50 2055 — 306 Leskovica 3011 10 3261 71 6272 81 860 — 3056 79 200 — 50 — 83 Lindar 1836 03 1880 84 3716 87 800 • 13 — 481 76 634 06 78 Livade 4544 90 2244 27 6789 17 4041 — 10 — 2160 — 199 — 247 Ljubljana — ljud. posoj.. 1671323 91 1698092 95 3369416 86 276434 39 294822 52 36684 66 15590 55 1097 „ — Vzaj. p'odp. dr. 305246 25 256449 25 561695 50 34708 52 30340 71 112368 — 23127 — — Ljubno 41148 88 45511 36 86660 24 18916 20 7527 10 30810 41 4450 68 Preiemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posojila O > " o i Iti o vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > c .2 J3 K h K h K h K h K h K h K h Loškipotok na Taboru . Lukovica ? 12564 90 12604 36 25169 26 9199 — 1964 72 — — 1500 —- 115 Mali Lošinj 59611 69 56684 32 116296 01 40130 81 12959 39 19580 12275 _ 275 Marenberg 7765 29 7157 29 14922 58 600 — 500 20 5585 06 2433 90 Medulin 2063 05 2528 34 4591 39 — — 430 — 1726 88 1701 52 343 Mengeš 10946 61 10414 11 21360 78 6843 — 3604 35 1772 — 3690 409 Metlika 31030 89 25839 14 56870 03 11878 90 25839 14 11630 — 4988 4 Mokronog 7595 16 6641 30 4236 40 4120 — 1301 50 3310 50 173 560 Mošnje 4272 30 7668 68 11940 98 1326 — 3667 18 — — 2800 123 Naklo 3572 20 3239 44 6711 64 1663 — 3172 49 — — 54 i Nerezine 64030 18 63835 38 127865 56 41740 38 24708 68 11003 — 4221 57 111 Omišalj 9480 32 9350 — 18830 32 — — — — — Oprtalj 844 90 2244 27 3089 17 4041 — 22 — 2060 — 199 247 Pazin 79425 13 83297 19 162722 32 46085 72 30125 20 37820 44 21233 12 +4 Pišece 6025 92 4165 98 10191 90 1100 — 970 16 2730 — 2364 783 Planina 5116 07 5595 68 10711 75 653 44 2546 20 1300 — 1370 139 Polhov-Gradec .... 8660 13 8191 43 16851 56 8544 15 989 46 1000 — 151! Poljane 23292 01 25426 06 48718 07 16711 20 11958 07 1686 — 3570 408 Pomjan 2266 14 2045 55 4311 69 2000 — — — 1648 27 Preddvor 3451 — 3296 — 6747 — 3057 — 436 — 980 64 i Preska Pločice-Konavlie . . ? 3220 88 2660 11 5880 99 1605 — 1076 — 600 — 170 — +1 Pulj 72577 72 73501 31 146079 03 36885 75 34483 23 10118 75 6006 37 +8 Punat 17572 50 18583 09 36110 59 9998 — 10700 — 1600 — 39 Radeče 29754 14 22512 82 52266 96 13445 — 6331 35 13832 37 10977 74 500 Rab ....... 12573 91 11453 57 24027 48 5714 51 5028 75 6422 82 830 14 500 Rečica 14178 90 14647 85 28826 75 13228 77 7915 19 — — 720 408 Ribnica 50255 48 45584 20 95839 68 16110 49 18333 30 26640 — 4720 +2 Ricmanje 1901 49 2439 47 4340 96 20 — — — 1844 — 1345 51 1961 Roč 8165 93 2723 13 10889 06 603 50 2 89 2380 20 1128 80 261 Rob 13871 01 13897 46 27768 47 11890 50 1077 06 300 — 1020 198 Rogoznica 1999 35 2019 15 4018 50 1298 21 712 50 1297 05 700 74 117 Rova 2799 44 5493 34 8292 78 1472 — 3550 79 600 — 7210 — 235 Rovte 16203 25 8521 95 24725 20 8349 14 2458 87 718 — 330 200 Selca na Braču . . . 19021 63 18332 71 87374 34 14739 98 4600 — 2300 — — 63 Selce 17473 23 18148 44 35621 67 11941 86 8528 58 4980 — 600 — 321 Semič 17074 61 19655 69 36731 30 8040 98 9339 17 4060 — 2900 — +6 Senožeče 1664 76 1653 01 3317 77 1160 210 — 310 — 100 317 Sevnica 45779 87 42609 83 88389 70 12720 80 34781 10 5800 — 7569 — 1964 Slov. Gradec 8059 10 4846 74 12905 84 4515 77 141 05 4670 — 140 86 Smlednik 891 35 1394 20 2285 55 808 26 793 — 600 — +2 Sorica 5133 49 5751 13 10884 62 3806 — 947 67 800 — 38 Srednjavas 22677 45 22686 29 45363 74 18422 — 6005 97 540 — 3760 — 385 Staral oka 15778 79 11515 36 27294 15 10721 71 7361 40 2760 — 100 224 Stari grad 20270 80 11308 55 21579 35 16352 — 9337 13 1850 — 500 +3 Stari trg 32351 68 31227 08 63578 76 22260 10 24419 33 6110 — 4586 87 559 Struge 3625 32 3006 94 6632 26 2935 75 2971 64 — 600 54 Sv. Ema 2625 98 2623 16 5249 14 2200 — — 2480 — 260 180 Sv. Ivan 12704 42 12636 34 25340 76 1646 80 1552 33 11020 — 2359 166 Sv. Jakob ob Savi . . 3091 64 2203 59 5295 23 2138 683 13 1000 — 880 142 Sv. Križ pri Kaštav . . 3718 63 2710 — 7428 03 4405 — — — 64 Sv. Križ p. Kostanjevici . 14859 33 19697 56 34556 89 8670 5237 88 14390 — 4404 32 10 Sv. Križ pri Litiji . . . 24502 42 25225 07 49727 69 4023 — 8775 59 2481 61 720 — 364 Sv. Jurij ob j. ž. . . . 7728 88 7315 89 15044 77 5310 — 5997 — 260 — 1794 — 209 Sv. Jurij pod Kumom . 4819 54 3173 60 7993 14 4171 1447 — 800 — 400 52 Sv. Jurij pri Kranju . . Sv. Kunigunda. . . ? 32107 75 32353 05 64460 70 10121 — 19858 09 7310 — 720 — 310 Sv. Lenart 36373 60 37811 54 74185 14 18161 43 14888 81 20340 — 2749 — 2049 Šebrelje 11882 82 11181 39 r23064 21 5444 — 1394 98 8950 — 2144 — 110 Škocijan 93323 17 90392 71 183715 88 6248 96 7915 87 5110 — 1838 714 Škofjaloka 9474 35 10546 76 20021 11 7400 6303 36 380 — 100 — 67 Šmarije 10531 73 10223 35 20755 08 667 5903 83 4220 2360 259 Šmartno pri Kranju . . 4021 54 4387 85 8387 85 3911 11 1600 — 1580 — 32 Šmartno pri Litiji. . . 24833 18 24074 09 48907 27 4581 20671 48 1070 — 310 — 214 Šturije 4753 80 5003 03 9756 83 3156 05 1036 08 360 — 1221 14 233 Štokovci 8434 07 8373 44 16807 51 200 — 5660 66 3343 68 304 Št. Ilj pod Turjakom 11412 11 11303 25 22715 36 7104 55 4689 28 5017 — 3530 91 191 Št. Janž 2778 53 1743 30 4521 83 697 50 254 — 460 — 1840 — 147 Št. Jernej 18686 64 15704 50 4391 14 7912 54 7423 55 5590 — 2764 +5 Št. Lambert 1553 57 1554 3107 57 1520 12 — — 1000 1 — — — 9 Preiemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posojila Število članov I m o vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K V K V K V K V K V K V Št. Peter 19518 04 21809 31 41327 35 9276 78 5390 44 11940 2260 441 Št. Rupert 5242 20 5426 38 10968 58 4696 — 866 53 1550 — 540 — 214 Št. Vid nad Ljubljano . 8221 11 8200 — 16421 11 7006 — — — 2100 — — — +3 Št. Vid pri Zatičini . . 29801 75 27938 18 57739 93 21638 — 19273 61 2370 — 1860 — 408 Tinjan 1816 24 2201 81 4018 05 610 — 70 — 1986 20 1023 44 260 Tomaj 5131 41 4848 09 99979 50 4014 — 1029 46 3910 — 854 29 ■L3 Tomišelj 6754 41 4688 11 11442 52 2740 — 1176 11 1512 — 1176 11 348 Toplice 8314 53 7429 76 15744 29 2705 90 4397 44 2900 — 1230 — 93 Trebelno 7554 46 6075 43 13629 89 1659 — 1414 49 1644 — 1516 67 233 Trnovo 12870 62 17729 — 30599 62 8623 77 6123 08 5680 26 3173 09 741 Tržič 10838 95 7180 11 18019 06 4896 — 3586 58 2500 — 1576 52 171 Tržišče 5629 80 4972 29 10602 09 1915 — 2878 74 2040 — 1590 — 139 Tunice 1895 81 1713 48 3609 29 1140 50 592 50 100 — — — 48 Vabriga 910 40 936 39 1846 79 — — 25 — 850 — — — — Velike Lašče .... 33722 02 30163 03 63985 05 2576 — 4041 37 22160 — 1896 25 224 Veliki Lošinj .... 14921 93 13175 03 28096 96 4260 — 5633 34 300 — 170 — 65 Vipava 57359 65 54679 24 112038 89 36101 — 23065 59 31225 — 12186 — — Videm 3313 09 3030 20 6343 29 2400 — 2379 61 646 — 747 — — Višnjagora 50206 55 48999 74 99206 29 19235 — 16753 49 16200 — 13901 14 485 Vojsko 1468 24 1989 74 3457 98 73 — 882 56 700 — 120 — 31 Vodice 6526 13 7380 — 13906 13 1289 — 3211 09 4160 — 1010 — 79 Vrbnik 57409 96 55722 79 113132 75 33832 76 13746 85 33080 — 12946 23 322 Vrhnika 35513 73 32685 91 68199 64 21302 70 13284 40 16162 — 3690 50 — Vrlika 28281 41 26808 31 55089 72 11774 95 200 — 47973 37 1517 86 240 Zagradec 28999 35 26822 39 55821 74 24952 — 2360 — 6440 — 3540 — 164 Zagorje ob Savi . . . 3537 81 3640 01 7177 82 2204 — 2120 — 1400 — 800 — 59 Zatičina 2941 50 1391 94 4333 44 2510 — 780 — 600 — — — 72 Zg. Besnica ..... 5624 90 5678 36 11298 26 2480 — 1365 11 2280 — 2000 — 50 Zg. Tuhinj 8945 78 10173 12 19120 90 4850 — 2728 72 1420 — 3790 — 179 Zrenj ? Žiri ? Žminj 4470 23 4450 03 8926 26 680 100 3299 06 613 58 228 Župa Raščane .... 5718 — 4214 58 9932 58 2802 65 — — 20403 31 426 89 80 Žužemberk 12778 — 15221 93 28000 51 3912 55 Osebna vest. Stari posojilničar v Krškem g. Lapajne, postal je, kakor čitamo v zadnji „Slov. zad.“, revizor celjske zveze. Gosp. Lapajne izdaja „Slovensko zadrugo11, v kojej je do sedaj nepristranski opisoval naše zadružne razmere i. s. na ta način, da je v vsaki številki pikal našo zvezo in hvalil n. pr. celjsko zvezo. Znano nam je bilo, da celjska zveza podpira „Slovensko zadrugo11 — vendar pa nismo nikdar odgovarjali na zbadljaje, ker smo je pisali na privaten račun g. Lapajneta in mu je ob enem kot staremu posojilničarju zopet brisali. Za naprej bo razmerje seveda drugačno. Gr. Lapajne nam ne bo več stari, nepristranski posojilničar v Krškem, temveč bo revizor celjske zveze in kot tak pač z ozirom na prijazne odnošaje med zvezama ne bode mogel več pikati — nas. Računski zaključki. Hranilnica in posojilnica v Cirknici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za XI. upravno leto 1905. Člani: začetkom 1. 1905 524, v upravnem letu pristopilo 31, odpadlo 42, koncem leta 1905. 513. Deleži: začetkom l. 1905.524, v upravnem letu prirastlo 31, izplačano 42, koncem 1. 1905. 513 ; odpovedano : 0. Denarni promet: K 746.073 29. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 62 Deleži 84 Posojila 261.912 69 Deleži 1.030 Hranilne vloge s ka- Vzdig. hran. vloge . 177.424 59 Tekoči račun z zvezo 144 248 50 Hranilne vloge s ka- pital, obrestmi . j 195 573 24 Dana posojila . . 63 042 16 Inventar premični . 1 116 90 pital obrestmi 486 147 55 Vrnjena posojila 57.712 20 Tek. račun z „Zvezo" 98-877 43 Inventar nepremični 64.849 74 Predpl. obr. od pos. 1.321 71 Tekoči račun z zvezo 93243 58 Inventar premični . 295 70 Zaostale obr. posojil 9 198 92 Rez. zaklad . . . 7.408 57 Obresti itek. računa 4.577 43 Inventar nepremični 7-502 37 Prehodni .... 1 000 — Cisti dobiček . . . 613 46 Plač. obr. od posojil 17 038 04 Obr hr. vi, izplačane 1.503 33 Terjatve .... 3.400 — Upr. in uradni prisp. 324 77 Obr. hr. vl.kapitaliz. 18.899 09 Delež pri Zadr. zv. 1 000 — Pristopnine . . . 18 60 Obr. pos. povrnjene 116 94 Poštna hranilnica . 103 31 Najemnina . . . 1.174 84 Upr. in urad. stroški 895 35 Delnica pri Unionu 2.000 — Gotov, začet. 1. 1905 7.032 56 Rent. d. in nep. prist. 675 07 Delež pri „Društvu" 250 — Got. koncem 1.1905 7.441 23 Gotov. 31. dec. 1905 7.441 23 376.757 26 376 757 26 496.521 29 496 521 29 1 1 1 G-ospodarskog i konsumnog društva za štednju i zajmove v Cresu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za VI. upravno leto 1905. Člani: začetkom leta 1905. 336, v upravnem letu pristopilo 36, odpadlo 2, koncem leta 1905. 370. Deleži: začetkom leta 1905. 5220, v upravnem letu prirastlo 436, izplačano 87, koncerni. 1905. 5569; odpovedano: 0. Denarni promet: K 42822.3-02. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) * h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 436 Deleži ....’. 87 Posojila 65.035 98 Deleži . , . . . 5.569 Hran. vloge s kapit. Vzdig. hran vloge . 31.369 86 Inventar .... 42.155 87 Hranilne vloge s ka- obrestmi . . . 66.763 37 Dana posojila . . 42.438 89 Terj. na bi. pri zad 7 233 46 pital obrestmi 111.780 98 Vrnjena posojila. . 21.395 89 Tekoči račun . . . 124.562 26 Vrednost posestva 5.800 — Dolg na blagu zad 1.422 — Tekoči račun . . . 124.040 15 Inventar .... 241 22 Got. 31. decem. 1905 3 164 58 Razno 422 — Plačane obresti od Obr. hr. vlog izpl. 582 13 Rezer zaklad z obr- 5 491 02 posojil .... 891 02 Obr. hran. vlog kap. 3 034 17 čisti dobiček . . . 1.429 00 Upr. in urad. prisp. 198 77 Upr. in urad. prisp. 10.263 69 Gotov. zač. leta 1905 2.018 60 Gotov, konec 1. 1905 3.164 58 215.743 80 215.743 80 126.114 90 126.114 90 II 1 1 II | Hranilnica in posojilnica v Fari pri Kostelu, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za II. upravno leto 1905. člani: začetkom leta 1905. 31, v upravnem letu pristopilo 36, odpadlo 0, koncem leta 1905. 67. Deleži: začetkom leta 1905. 31, v upravnem letu prirastlo 36, izplačano 0, koncem leta 1905. 67, odpovedano: 0. Denarni promet: K 96.53503. Prejemki (Debet) j K h Izdatki (Kredit) jj K h Imetje (Aktiva) -ir h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 72 Vzdig. hran. vloge . 7.478 79 Posojila 28 123 85 Deleži 413 Hranilne vloge s ka- Dana posojila . . | 19.621 35 Tekoči račun z zvezo 12214 17 Hranilne vloge s ka- pital, obrestmi . j 34.234 92 Tekoči račun z zvezo I 18.473 93 Inventar premični . 725 58 pitalizov. obresti . 43 474 66 Vrnjena posojila . j 2.880 — Obr. hr. vlog. izpl. | 64 95 Zaost. obresti posojil 49 50 Rezerv, zaklad . . 108 64 Tekoči račun z zvezo I 10.241 35 Obr. hr. vlog kapit. | 1.119 92 Delež pri Zadr. zv. 400 — Cisti dobiček . . . 314 16 Obresti tek. računa 273 93 Upr. in urad. stroški 45 62 Gotov. 31. dec. 1905 2.518 36 Plač. obr. od posojil | 1.182 66 Ren. dav. in nep pr j 3 91 Upr. in urad. prisp. 72 99 Doplač. deleža „Zv." | 200 — Pristopnine . . 36 — Got 31. decem. 1905 2 518 36 Gotov. 31. dec. 1904 532 98 : 49 526 83 49 526 83 44 031 46 44 031 46 II 1 — 265 Hranilnica in posojilnica v Laškem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za VI. upravno leto 1905. Člani: začetkom 1. 1905 292, v upravnem letu pristopilo 8, odpadlo 13, koncem leta 1905. 287. Deleži: začetkom 1. 1905. 301. v upravnem letu prirastlo 8, izplačanolS, koncem 1. 1905. 296 ; odpovedano: 0. Denarni promet: K 231.599'81. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 16 Deleži 26 Posojila 132.842 44 Deleži 592 Hranilne vloge s ka- Vzdig. hran vloge . 64 720 41 Inventar premični . 264 02 Hranilne vloge s ka- pital, obrestmi 55 458 55 Dana posojila . . 9 684 — Inventar nepremični 33.042 56 pital obrestmi 139.638 42 Vrnjena posojila 26.888 94 Tek. račun z „Zvezo1 45.768 65 Zaostale obr. posojil 12 246 79 Tekoči račun . . 42.313 44 Tekoči račun z zvezo 24 542 05 Inventar .... 1.270 90 Delež pri Zadr. zv. 400 — Predpl. obr. od pos. 41 25 Inventar nepremični 5 100 — Obr hr vi. izplačane 388 09 Naložen denar . . 29 14 Rez. zaklad . . . 1.583 65 Plač. obr. od posojil 4.160 87 Obr. hr. vl.kapitaliz 5 433 69 Prehodni zneski . . 628 06 Čisli dobiček . . . 533 12 Upr. in uradni prisp. 632 10 Obresti tek. računa 2.588 83 Gotov. 31. dec 1905 5 248 87 Pristopnine . . . 3 80 Obr. pos. povrnjene 9 54 Najemnina . . . 905 80 Upr. in urad. stroški 577 16 Prehodni .... 124 05 Rent. d. in nep. prist. 79 71 Gotov, začet. 1. 1905 592 18 Prehodni znesek 428 49 Delež pri „Zad. zv.1 200 — Got. koncem 1. 1905 5.248 87 118.424 34 118 424 34 184.701 88 184 701 88 II 1 II 1 II 1 II 1 Hranilnica in posojilnica na Ljubnem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za XII. upravno leto 1905. Člani: začetkom leta 1905. 202, v upravnem letu pristopilo 16, odpadlo 24, koncem leta 1905. 194. Deleži: začetkom leta 1905. 463, v upravnem letu prirastlo 16, izplačano 24, koncem leta 1905. 455; odpovedano: 0. Denarni promet: K 845.305-46. Prejemki (Debet) 1 v 1 K h Izdatki (Kredit) K 11 Deleži 53 Deleži 240 Hran. vloge s kapit. Vzdig. hran vloge . 141.393 15 obrestmi . . . 158.871 58 Dana posojila . . 116.129 41 Vrnjena posojila. . 139.432 68 Tekoči račun z zvezo 136.535 39 Tekoči račun z zvezo 97 662 73 Obr. hr. vlog izpl. 1.120 23 Obresti tek. računa 9.759 01 Obr. hran. vlog kap 15.510 68 Plačane obresti od Upr. in urad. prisp. 1.220 22 posojil .... 7.061 19 Rent. dav. in nep pr. 918 82 Upr in urad. stroški 139 81 Prehodni .... 437 93 Pristopnine . . . 60 — Darila 110 — Zamudne obresti . 448 17 Nagrade .... 126 — Najemnina.... 432 — Dividenda za 1. 1904 297 21 Razno 43 20 Razni .... 43 61 Gotov. zač. leta 1905 17.279 44 Gotov, konec 1. 1905 17.140 16 431 222 81 431.222 81 II 1 II 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila 212 746 92 Deleži . , . . . 3673 Tekoči račun z zvezo 221 132 93 Hranilne vloge ska- Inventar premični . 578 28 pital obrestmi 448.718 23 Inventar nepremični 3417 32 Predplač. obr. izpos. 170 15 Zaostale obr. posojil 12.284 43 Dividende .... 796 30 Delež pri Zadr. zvezi 1.000 — Rezer zaklad z obr- 12.981 19 Prehodni .... 184 84 Čisti dobiček . . . 2.146 01 Got. 31. (lecem. 1905 17.140 16 468.484 88 468.484 88 | Posojilnica v Marnbergu, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za XVII. upravno leto 1905. Člani: začetkom leta 1905. 337, v upravnem letu pristopilo 11, odpadlo 16, koncem leta 1905. 332. Deleži: začetkom leta 1905. 451, v upravnem letu prirastlo 11, izplačano 20, koncem leta 1905. 442, odpovedano: 0. Denarni promet: K 189.357'37. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) 1 K i h Deleži .... 55 Deleži 384 Posojila 277 988 76 Deleži 7.352 Hranilne vloge s ka- Vzdig. hran. vloge . 11.389 18 Inventar premični . 312 46 Hranilne vloge s ka- pital, obrestmi 18.456 97 Dana posojila 26.803 22 Inventar nepremični 80 726 30 pitalizov. obresti . | 102.115 43 Vrnjena posojila 31.560 36 Tekoči račun z zvezo 27.212 — Zaost. obresti posojil 27.152 76 Tekoči račun z zv. 265.507 57 Tekoči račun z zvezo 22 044 11 Invent. prem. i.nepr. 8 085 50 Delež pri Zadr. zv. 1 000 — Predpl. obr. posojil 1*9 05 Inventar premični . 378 — Obr hr. vlog. izpl. 124 62 Naložen denar . . 497 70 Obresti deležev . . 1.960 64 Inventar nepremični 105 — Obr. hr. vlog kapit. 4.149 24 Zaostala najemnina. 1.760 — Prehodni zneseki 4 043 64 Plač. obr. od posojil 12 144 29 Obresti tek. računa 13.148 85 Gotov. 31. dec. 1905 1.270 05 Rezerv, zaklad . . 8.003 61 Upr. in urad. prisp. 115 23 Obresti pos. povrn. 61 52 Čisti dobiček . . . 1.576 03 Pristopnine . . . 22 — Upr. in urad. stroški 1.390 61 Najemnina . . . 1.770 — Ren. dav. in nep. pr 62 92 Prehodni .... 7.976 15 Prehodni .... 1.144 38 Gotov. 31. dec. 1904 686 60 Obresti deležev . . 87 62 Got 31. decem. 1905 1 270 05 95.313 71 95 313 71 390 708 03 390.708 03 II 1 I 1 -- 266 — Oprtaljsko društvo za štednju i zajmove. registrovana zadruga z neomejeno zavezo za VII. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 255, v upravnem letu pristopilo 13, izstopilo 34, koncem leta 1905 234. Deleži: stanje zač. 1. 1905 255, v uprav, letu prirastlo 0, odpadlo 21, koncem 1. 1905 234; odpovedano: 0. Denarni promet: K 51.19115 Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Gotov. 31. dec. 1905 905 87 Deleži 136 Gotov. 31. dec. 1905 717 67 Deleži 936 Deleži 52 — Vloge in izposojila . 10 776 50 Posojila 64.607 89 Vloge in izposojila . 71.561 66 Vloge in izposojila . 1 10.712 90 Tekoči račun, . . 315 44 Inventar .... 141 59 Predplačane obresti 92 23 Vrnjena posojila . . 10 760 50 Dana posojila . . 9 552 72 Zaostale obresti . . 4.862 77 Rezer. zaklad z obr. 1.227 50 Prejete obresti . 3.154 0i Plačane obresti . . 3 608 99 Tekoči račun . . . 3.059 38 čisti dobiček . . . 421 69 Upravni prispevki . 369 12 Uprav, in urad. stroš. 847 09 Predplačane obresti Gotovina konec leta 717 67 od izposojil 849 78 25.954 41 25.954 41 74 239 08 74.239 08 II 1 II 1 | Hranilnica in posojilnica v Slovenjem Gradcu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za I. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 —, v upravnem letu pristopilo 37, izstopil 1, koncem leta 1905 36. Deleži: stanje začetkom leta 1905 —, v upravnem letu prirastlo 37, izplačan 1, koncem leta 1905 36; odpovedano 0. Denarni promet: K 76.077-61. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži 185 Vzdign. hranil, vloge 59 Hran. vloge s kap. Dana posojila . . 27.670 — obrestmi . . 24.230 50 Tekoči račun z zvezo 9.003 35 Vrnjena posojila 208 — Inventar premični . 316 98 Tek. račun s Zvezo 12.679 28 Obresti hranil, vlog Plačane obr. od pos 731 96 izplačane . . . — 15 Upr. in urad. prisp. 21 50 Obr. hran. vlog kap. 168 63 Pristopnine . . . 74 — Upr. in urad. stroški 49 05 Ren. dav. in nep. pr. 10 — Tiskovine .... 353 56 V poštni hranilnici naložen denar 116 65 Delež pri Zadr. zvezi 200 — Got. koncem 1. 1905 182 87 38 130 24 38 130 24 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila .... 27.462 Deleži 185 Inventar premični . 316 98 Hranilne vloge s kap. Zaostale obr. posojil 7 11 obrestmi.... 24.171 50 Vrednost tiskovin . 300 — Tekoči račun s zvezo 3.705 65 Delež pri Zadr zv. 200 — Predplačane obresti V poštni hranilnici posojil . . . . 401 01 naložen denar 116 65 Čisti dobiček . . . 122 45 Got. koncem 1. 1905 182 87 28.585 61 28.585 61 Hranilnica in posojilnica pri Št. Jurji pod Kumom, registrovana zadruga z neomejeno zavezo za II. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 28, v upravnem letu pristopilo 17, izstopilo 0, stanje 31. decembra 1905 45. Deleži: stanje zač. 1. 1905 28, v upravnem letu prirastlo 17, izplačano 0, koncem 1. 1905 45; odpovedano: 0. Denarni promet: K 50.500-60. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 34 Vzdig. hranil, vloge 3.822 33 Posojila 16.114 25 Deleži 90 Hran. vlog. s kap. ob. 21 812 66 Dana posojila. . . 7.400 — Tekoči račun z zvezo 10.715 56 Hr vlog. s:kap. obr. 28.774 18 Vrnjena posojila. . 1.760 — Tekoči račun z zvezo | 12 277 02 Inventar premični . 548 30 Predpl. obr. posojil 107 20 Tekoči račun z Zvezo 1.230 40 Obresti hr. vlog kap 865 66 Zaostale obr. dolžn. 63 24 Rez zaklad s prisp. 28 37 Inventar premični . 5 10 Obr. pos. povrnjene | 1 70 Delež „Zadr. zvezi" 400 — Čisti dobiček . . . 128 94 Obresti tek. računa 277 02 Upr. in urad. stroški 39 92 Gotov. 31. dec. 1905 1.287 34 Plač. obr. od posojil 666 33 Delež pri Zadr. zv. 200 — Upr. in uradni prisp. 32 50 Gotov. 31. dec. 1905 1.287 34 Pristopnina . . . 17 — " Gotov, začet. 1. 1905 58 96 25 893 97 1 25.893 97 29 128 69 29 128 69 | II 1 II 1 Tinjansko društvo za štednju i zajmove, registrirana zadruga z neomejeno zavezo, za VII. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 243, v upravnem letu pristopilo 26, odpadlo 4, koncem leta 265. Deleži: stanje začetkom leta 243, v upravnem letu prirastlo 26, izplačano 4, koncem leta 265, odpovedano: 0. Denarni promet: K 56.014-87. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Got. začetkom 1.1905 3.434 38 Vrnj zadr. deleži . 16 Gotov. 31. dec. 1905. 4 271 15 Deleži 1.064 Vplačani deleži . . 104 — Izplačane vloge . . 3.205 — Posojilo 50.075 68 Vloge in izposojila . 56.383 61 Vloge in posojila 12.574 66 Dana posojila . . 15.956 70 Tekoči račun. . . 1.207 09 Rez. zaklad z obresti 1.886 20 Vloge na tek. račun 3.231 48 Plačane obresti . . 360 80 Delež pri „Zadr. zv." 400 — Cisti dobiček . . . 257 14 Vrnjena posojila. . 8.245 36 Kapitalizirani . . . 2.213 59 Obresti deleža . . 3.233 62 Obresti 2 001 13 Tekoči račun . . . 3.072 45 Povrnjeni stroški . 132 96 Pristopnine . . . 52 — Tek. račun z „Zvezo" 200 — Inventar .... 182 09 Vrednost tiskovin . 21 07 Tiskovine in knjige 88 36 Upravni stroški . . 326 25 Got koncem 1. 1905 4.271 15 29 643 01 29.643 01 59 590 95 59.590 95 1 1 II 1 | II Hranilnica in posojilnica v Tomaju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za VIII. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 384, v upravnem letu pristopilo 35, izstopilo 0, koncem 1. 1905 419. Deleži: stanje začetkom leta 1905 384, v upravnem letu prirastlo 35, odpadlo 0, koncem leta 1905 419, odpovedano 0. Denarni promet: K 127.380-44. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) 1 K h Deleži 70 Vzdignene hran. vi. 16 935 24 Hranilne vloge s ka- Dana posojila . . 15.684 20 pital, obrestmi 40.979 61 Tekoči račun z zvezo 25.732 26 Vrnjena posojila 9 581 53 Obr. hran vlog izpl. 152 93 Tekoči račun z zvezo 8 312 29 „ „ „ kap. 3.295 75 Obresti tek. računa 932 26 Obresti pos. povrn. 4 60 Plač. obr od posojil 3.584 73 Upr. in urad. stroš. 862 67 Upr. in urad. prisp. 132 26 Rentni davek in ne- Pristopnine . . . 35 — posredna pristojb. 37 34 Gotov, začet. 1. 1905 847 77 Doplačilo del. Zvezi 200 — Gotov 31. dec. 1905 1.570 46 64 475 45 | 64 475 45 II 1 ii 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila 72.801 20 Deleži 850 Tekoči rač. z Zvezo 28.398 18 Hranilne vloge s kap. Inventar nepremični ] 1.673 15 obrestmi . . . 99 355 23 Vrednost kolekov . 400 — Predplačane obresti Gotov. 31. dec. 1905 1.570 46 posojil .... 128 — Rezervni zaklad . . 3.867 62 čisti dobiček . . . 792 28 104 993 13 I 104 993 13 1 Hranilnica in posojilnica v Toplicah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za II. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 25, v upravnem letu prirastlo 49, odpadla 2, koncem leta 1905 72. Deleži: začetkom 1. 1905 25, v upravnem letu prirastlo 49, izplačano 2, koncem 1. 1905 72, odpovedano: —. Denarni promet: K 153.936-24. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži .... 98 Deleži 4 Hranilne vloge s ka- Vzdig. hranil, vloge 19.003 97 pitalizov. obresti . 61 344 60 Dana posojila . . 26 890 — Vrnjena posojila 5.980 — Tekoči račun z zvezo 28.422 32 Tekoči račun z zvezo 7 178 07 Inventar premični . 57 15 Obresti tek. računa 905 94 Obr. hran. vlog izpl. 120 50 Plač. obresti posojil 1 134 12 Obr. hran. vlog kap. 1.648 39 Upr in uradn. prisp. 109 95 Obr. pos. povrnjene — 73 Pristopnine . . . 59 — Uprav, in urad. stroš. 155 01 Prehodnje .... 323 12 Rent davek in nep. Got začetkom 1.1905 314 99 pristojbina . . . 6 38 Delež Zvezi . . . 200 — Gotov. 31. dec. 1905 959 34 77.447 79 77.447 79 II II Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila Tekoči račun z zvezo Inventar premični . Zaostale obr posojil Delež „Zadr. Zvezi* Gotov. 31. dec. 1905 27.510 37 767 508 37 400 959 48 20 68 34 Deleži Hran. vi. s kap. obr. Predpl. obresti pos. Rezervni zaklad . . Čisti dobiček . . . 144 66.296 7 120 612 27 18 94 31 67.182 70 67.182 70 I Gospodarsko društvo u Bademi, registrovana zadruga z omejeno zavezo za upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 —, v upravnem letu pristopilo —, izstopili —, koncem leta 1905 —. Deleži: stanje začetkom leta 1905 —, v upravnem letu prirastlo —, odpadlo —, koncerni. 1905 —, odpovedano: —. Denarni promet: K 335.003"70. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K ti Vplačani deleži . . 408 20 Izplačani deleži . . 20 Prejemki za blago . 86.638 16 Izdatki za blago . . 154.657 73 Tekoči račun . . . 79 922 74 Tekoči račun . 2.700 — Obresti 766 94 Obresti 4.382 89 Razni 408 10 Upravni stroški . . 4.670 21 Gotov, začet. 1. 1905 428 73 Got. koncem 1. 1905 2.142 04 Ll 168.572 87 168 572 87 II Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Gotov, konec 1. 1905 Vred. blaga . . . Terj. na bi. pri zad. Obresti izposoj il Vred prem. invent. . Vred. neprem. inven. Vredn. knjig in tisk. Delež pri Zadr. zv. Delež pri Gosp. zv. 2.142 58.497 96 623 3.275 14.403 20 000 342 20 40 04 19 89 91 61 15 Deleži Dolg na blagu zad. Obresti ... Tekoči račun s kap obrestmi . . . Rezervni zaklad . Cisti dobiček . . . 991 27.224 932 162.835 2.331 1.029 20 73 98 69 15 13 195.344 79 195.344 79 II 1 Kmetijska zadruga na Bledu, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za VII. upravno leto 1905. Člani: začetkom leta 184, v upravnem letu pristopilo 2, odpadlo 49, koncem leta 137. Deleži: stanje začetkom leta 188, v upravnem letu prirastlo 2, izplačano 49, koncem leta 141; odpovedano 0. Denarni promet: K 55.802-91. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Blag. preost 1. 1904 397 56 Izplačani deleži . . 1.203 14 Vplačani deleži . . 15 — Vrnjena izposojila . 380 19 Pristopnine . . . 6 — Izdatki za blago . . 23.571 73 Izposojila .... 130 19 Voznina .... 644 29 Prejemki za blago . 27.526 43 Užitn'na .... 78 68 Inventar premični . 38 68 Davki 5 37 Upravni stroški . . 1.492 84 Obr. delež, in izpos 312 81 Gotov. 31. dec. 1905 347 45 28 075 18 28.075 18 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . 9.968 08 Deleži 2 584 90 Ter. na blagu pri zad. 2 833 13 Neizplačane obr. del. 564 61 Terjatve na blagu Izposojila .... 11 090 — pri nezadružnikih 4 986 98 Dolg na blagu nezad. 1.610 73 Inventar premični . 964 08 Dolg na obr. od izp. 676 — Delež pri Zadr. zv. 200 — Rez. zaklad s prisp 2.729 66 Del. pri pos. na Bledu 2 — čisti dobiček . . . 45 82 Gotov, konec 1. 1905 347 45 19301 72 19 301 72 Prva mlekarnica v Bovcu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za VIII. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 171, v upravnem letu prirastlo 0, izstopil 0, koncem leta 1905 171. Deleži: stanje začetkom leta 1905 191, v upravnem letu prirastlo 0, odpadlo 0, koncem leta 191, odpovedano: 0. Denarni promet: K 21.360'77. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Blag preost. 1. 1904 19 28 Vrnjena izposojila . 400 _ Vplačani deleži . . 46 — Izdatki za blago 8.010 28 Prejemki za blago . 10 021 16 Voznina .... 102 73 Podpora .... 600 — Inventar premični . 435 39 Neposredna pristojb Upravni stroški . . 1.675 80 13 Obresti izposojil. . 50 — Gotov. 31 dec. 1905. 12 11 10.686 44 10 686 44 II II I 1 Imetje (Aktiva) jj K h Dolgovi (Pasiva) K h Vred. neprem. inven 4.609 92 Deleži 1.176 Vred. prem. invent. 1.270 84 Izposojila .... 200 — Delež pri Zadr. zv. 20 — B.ezervni zaklad s pr. čisti dob. za 1 1905 4 097 75 Gotov. 31. dec. 1905 12 13 439 13 5.912 89 5.912 89 1 1 Badernsko društvo za štednju i zajmove. registrovana zadruga z neomejeno zavezo leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 81, v upravnem letu pristopilo 4, izstopilo 1, koncem leta 1905 84. Deleži: stanje zač. 1. 1905 304, v uprav, letu prirastlo 16, odpadlo 4, koncem 1. 1905 316; odpovedano: 0. Denarni promet: K 183.66806. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) i K h Gotov. 31. dec. 1905 802 39 Deleži 4 Deleži 16 — Vloge in izposojila . 17.633 33 Vloge in izposojila . 69.258 33 Tekoči račun. . . 658 36 Kapitalizovane obr. 2 586 81 Dana posojila . . 66.485 10 Vrnjena posojila . . 13.630 15 Plačane obresti . . 1.148 41 Prejete obresti . . 5.478 82 Kap. obr. ul. in pos. 5.282 48 Pristopnine in dr. . 123 26 Inventar premični . 58 82 Razni 495 80 Gotovina konec leta 129 46 91.895 76 91.895 76 II Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Gotov. 31. dec. 1905 129 46 Deleži 316 Posojila 129.494 93 Vloge in izposojila . 133.535 27 Tekoči račun . . 5 012 83 Inventar .... 20 000 — Obresti 1. 1905 . . 3.132 87 Kapital, obresti . . 2.586 81 Inventar .... 20.000 — Rezer. zaklad z obr. 746 10 10°/o odpis inventarja 201 05 Čisti dobiček . . . 892 29 Knjige in tiskovine. 105 33 1 1 158 076 47 158.076 47 1 Hranilnica in posojilnica za Izlake in okolico, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za V. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 193, v upravnem letu pristopilo 27, izstopili 3, koncem leta 1905 217. Deleži: stanje začetkom leta 1905 193, v upravnem letu prirastlo 27, izplačan 3, koncem 1. 1905 217; odpovedano 4. Denarni promet: K 313.350-39. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 54 Deleži 6 Posojila .... 107.921 Deleži 434 _ Hran. vloge s kap. Vzdign. hranil, vloge 42.485 60 Tekoči račun z zvezo 92 938 67 Hranilne vloge s kap. obrestmi . . . 113.856 16 Dana posojila . . 28.630 — Inventar premični . 398 68 obrestmi.... 204.438 76 Vrnjena posojila 24.765 — Tekoči račun z zvezo 74.941 88 Zaostale obr. posojil 1.184 73 Predplačane obresti Tek. račun s Zvezo 6 342 47 Inventar premični . 2 80 Vrednost tiskovin . 100 — posojil .... 201 — Obresti tekoč. rač. . 2.941 88 Obresti hranil, vlog Delež pri Zadr. zv. 600 — Rez. zaklad s prist. 1.224 20 Plačane obr. od pos 5 699 72 izplačane . . . 276 16 Delež pri Ljud. pos. 4 — Čisti dobiček . . . 485 25 Upr. in urad. prisp. 260 59 Obr. hran. vlog kap. 7 241 60 Got. koncem 1. 1905 3.636 13 Pristopnine . . . 27 — Obresti pos. povrn. 36 79 Got. začetkom leta . 4.546 44 Upr. in urad. stroški 965 28 Ren. dav. in nep. pr. 71 02 Delež pri Zadr. zvezi 200 — Got. koncem 1. 1905 3.636 13 1 158.493 26 | 158 493 26 | 206 783 21 206.783 21 II 1 . II 1 II 1 Posojilnica v Košani, registrovana zadruga z neomejeno zavezo za X. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 381, v upravnem letu pristopilo 20, izstopilo 7, stanje 31. decembra 1905 394. Deleži: stanje zač. 1. 1905 381, v upravnem letu prirastlo 20, izplačano 7, koncem 1. 1905 394; odpovedano: 6. Denarni promet: K 288.305'54. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) TH h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 40 Deleži 14 Posojila 359.083 58 Deleži 788 Hran. vlog. s kap. ob. 66 565 77 Vzdig. hranil, vloge 32 026 51 Inventar premični . 425 60 Hranilne vloge s kap. Vrnjena posojila. . 39.004 27 Dana posojila. . . 69 787 34 Inventar nepremični 75.459 55 obrestmi . . . 134.458 19 Tekoči račun z Zvezo 16.988 01 Tekoči račun z zvezo 2.000 — Zaostale obr. dolžn. 27.287 56 Tekoči račun z zvezo 332.573 08 Plač. obr. od posojil 20.707 94 Inventar nepremični 14 500 — Delež „Zadr. zvezi" 1.000 — Predpl. obr. posojil 184 57 Upr. in uradni prisp. 82 10 Obresti hr. vlog izp. 169 72 Delnica pri Union . 500 — Rez. zaklad s prisp. 13.052 80 Pristopnina . . . 20 — Obresti hr. vlog kap 4.894 51 Delež pri Ljud pos 5 — Čisti dobiček . . . 932 65 Dohodki zemljišča . 204 — Obresti tek. računa 16.031 49 Vrednost blaga . . 8.967 58 Gotov, začet. 1. 1905 3.501 15 Obr. pos. povrnjene 3 18 Vrednost zemljišča . 3.399 48 Upr. in urad. stroški 467 32 Gotov. 31. dec. 1905 5.860 94 Rent. dav. in nep. pr. 58 23 Delež pri Zadr. zv. 800 — Delež pri „Unionu* 500 — Gotov. 31. dec. 1905 5.860 94 147.113 24 147.113 24 481.989 29 481.989 29 | II 1 GOSPODARSKO BERILO. Jeruževi bratci. Ker alkoholno vprašanje zadnje čase razburja mnoge glavice in njega pravi zapopadek ne gre v nekatere trde butice, zato so se odločili oča, ki jih kličejo po domače Abstinent, da tudi v Narodnem Gospodarju povzdignejo svoj glas in prerešetajo zadevo iz narodno-gospodarskega, ozir. zasebno-gospo-darskega stališča. V ta namen nam kličejo nekako tako-le: Ljubi sosedje, posebno kmetje, potem pa delavci po deželi in po mestih! Najpreje srčen nedeljski pozdrav vsem! Vsaj je vendar ravno nedelja tako krasen, Gospodov dan. Kako prijetno je, ko pijemo v ljubi družinski sredi zjutraj svojo Ciril-Metodovo kavo in se brez skrbi razgovarjamo, dočim je treba ob delavnikih hiteti in dirjati, kot bi gorelo za petami. Kako lepo je potem, ko stopata oče in mati z deco ob strani v hram Božji in najdeta prišedši domov pogrnjeno nedeljsko mizo. In popoldne po nauku se sprehaja družina v najlepši kratkočasnosti po polji in gozdu, se raduje pri mali j užini na vrtu ali mej grmovjem v prijetnih zabavah in šalah. — Da, dan Gospodov, krasen dan! Tam pa, tam v oni hiši je ljuba nedelja dan joku. Včeraj v soboto je dobil oče-delavec plačilo, šel je v gostilno, spil najpreje kozarček, potem še en kozarček jeruža, pričela se je igra mej naročevanjem novih frakeljnov in predno se je očetu sanjalo, je tedenska plača po žgani vodi, žena in otroci pa čakajo kruha zastonj! Pijan se opoteka stari proti domu kjer joka lačna žena, stokajo bledi otročiči! O, ti’ zlobni oče, ti ubogi mož! Po cesti prihajajo ravnokar mladi delavci, ki so delali pri savski škarpi in uravnavali Savo; dobili so tedensko plačo, zavili jo v oštarijo in ukajoč in pojoč, mej krokom in divjim razgrajanjem je šel denar v žrelo molohu — vinu in žganju ! Vodo uravnavajo, sami sebi sušijo vse bregove in meje, ki jih stavi človeška pamet in dostojanstvo! Ubogi mladeniči! Noben človek jih ne pogleda brez studa, vsakdo beži pred pijano, posurovelo drhaljo. Glejte, ljubi prijatelji, tako se godi, tako živijo eni, tako drugi! Mi vsi pa imamo na svetu le en edini smoter in namen, biti in postati srečni in k temu pač ni potreba tako veliko. Stanovanje, domače, prostorno in snažno, obleka preprosta, čista in topla, hrana enostavna, krepka in okusna, to je vse kar potrebujemo, ako se veselimo zdravja in nam dopušča mirna vest sladko spanje. Ako zaljša hišo še pridna, ljuba, krepostna žena, ako jo osrečujejo rdečelični, lepo vzgojeni in zdravi otročiči, oj, potem je raj vže tu na svetu, da ga ni zlepa prijetnejšega. Povejte, ni li temu tako? In vendar, en sam pogled na okrog, koliko reve in uboštva in gorja povsodi! V naših kmečkih in delavskih družinah te sreče marsikje ne najdeš več, odkar je satan vtihotapil iz pekla mej človeške otroke ono peklensko vodo, žganje, šnops. Mirno lahko trdimo in spoznamo: Velika večina zla, nesreč prihaja posredno ali neposredno po pijančevanji. Zato, ljubi tovariši, sedimo, ker je ravno nedelja, krog mize in pomenimo se prav mirno in tiho, kaj je prav za prav z žganjem. Kaj pa je žganje? Žganje ni trava, iz njega se ne nareja ne kri ne meso, ne moč, nič druzega ni kot živilo, podobno kot kis, poper, raznovrstne dišave. Poglejte Mrčunovega Jančeta, možaka sicer, on vam je trdno prepričan, da mu stekleničica „zelenega11 daje moči, kadar se čuti vtvujenega, dolg požirek da mu povrne zopet sile, ki mu jih je izmozgalo trdo delo! Tako mislijo ljudje, tako govorijo in vendar je to najpodlejša laž, ki jo je zasejal vrag na svet. Kdor potegne parkrat krepko jeruša, je v resnici v tem trenotku čilejši, vse moči, ki so še v njem. skočijo po konci in kot Martin Krpan se loti dečko znova dela. Žganje vpliva namreč na naše možgane, na vse naše živčevje, te se krepko upro in tako se zdi — tako se zdi, pravim, kakor da bi žganje dajalo moč. Šnops je podoben biču. Kadar je žival utrujena, ko ji zmanjka moči, ne more vleči več; surovi hlapec pograbi za bič ter začne udrihati, trpinčena žival zbere poslednje sile, vleče še košček pota naprej, potem pa se zgrudi na tla in vse pretepanje ga ne spravi niti za korak več naprej. Kakor bič, tako žganje. Ljubi prijatelji, vi pijete žganje. To pride v želodec, iz želodca v čreva, iz čreva v kri in iz krvi v naše meso, najhitreje pa v možgane, katere žganje močno razdraži, rekel bi, elektrizuje. Ako živce preveč dražiš, ako piješ vedno več in več žganja, tedaj pa živci oslabe, nazadnje deloma popolnoma ohrome in le poglejte jih v gostilni, ta ne more več glave držati kvišku, drugi in tretji sta celo popolnoma zgubila pamet, to se pravi: zastrupila sta se. Pa ne samo živci v glavi zamrjo, ampak tudi hrbtni mozeg in človek zgubi vago v svojih kosteh, hrbtenica ne more več držati trupla po konci, človek se opoteka, pade in obleži, kajti hrbtno okostje je ohromelo, je zastrupljeno. To dela žganje, kajti v njem je močan strup, po imenu alkohol. Kadar hočejo učenjaki preiskati živali natančno, jih umore z alkoholom; 2 grama alkohola na 1 kg žive teže in v nekaterih urah obrne žival noge kvišku. Kdor ne verjame naj kupi 75 do 90 odstotnega alkohola in vrže vanj žabo ali kačo, pa se prepriča. Mesarska muha mi je cepnila danes v 1ji minuti, ko sem ji dal pokusiti kapljico absolutnega, to je čistega alkohola. Najhujši alkohol je iz krompirja, pese, rži, koruze, ker vpliva najpogubnejše na možgane in hrbtni mozeg. V pivu in vinu je tudi alkohol, ki mu pravimo etilovi alkohol. Tega alkohola ni notri preje, nego nastane šele po vrenji in sicer tako, da se pri pivu škrob, ki je v ječmenovem zrnji, spremeni naj-preje v sladkor in le ta s pomočjo kvasa v alkohol, v vinskih jagodah pa je sladkor, ki se naravnost spremeni po kipenju v alkohol. Alkohol v teh dveh pijačah je sicer nekoliko menj škodljiv, tako da so ga imeli ob času iznajdbe za neko splošno zdravilno sredstvo in ga prodajali pod zvenečim imenom: „vode življenja11. Toda kdor zlije po grlu kakih 50 vrčkov piva, je ž njim poslal v želodec tudi blizu pol vrčka 50°/o alkohola in ni zdaj za las boljši od bratca, ki mu velja naš pomenek. Isto velja o vinopivcu. Vsi trije, šnopsar, hud pokončevavec vrčkov in vinski bratec so eno, razdirajo svoje možgane, prilivajo svoji krvi vodenico, sejejo bolezen v želodec, jetra, vranca, pljuča in v srce, so dražljivi, podvrženi nagli jezi, surovi, peša jim spomin, so večkrat otožni, mnogokrat nebrižni za najsvetejše dolžnosti, ni jim mari ne čast, ne sram, postanejo boječi in lažnjivi. Ako so taki bratci premožni, tedaj zahtevajo, da jih pozdravi zdravnik in toplice, ko more pomagati vendar le edino zmernost in drugačno življenje; če so pa reveži, živijo od rok do ust, pijo naprej in „delirium tremens11 (saj ste že videli pijanca, kako se prične tresti ko trepetlika na vodi) je zadnje dejanje nesrečne igre ponesrečenega življenja. Na Slovenskem izdajamo vsako leto za alkoholne pijače mnogo, mnogo več nego za vse davke, deželne in občinske in državne. To svoto plačujejo po največ delavci in kmetje. K temu prištejemo še vse norce, ki trpe na pijanskem deliriju, vse ki bolehajo vsled pitja, vse, ki um rjo na leto vsled pijače. Kako grozne številke ! K temu pride, da so otroci pijancev navadno slabotni, pokvečeni, slaboumni, epileptični (meče jih), veliko jih pride mrtvih na svet. Ali je kaj čudnega, ako je naših fantov leto za letom več škarte ? Nemški učenjak Ber je preiskal 32.000 jetnikov, mej njimi )e našel polovico hudih pivcev. 77 odstotkov hudodelstev je bilo izvršenih v pijanosti. Drugi zopet je uašel, da jih je izmej 100 beračev postalo 90 vsled Pdja; in ako nahajamo marsikje celo močvirje nravne propalosti, hiranje, nevednost, surovost in nasilje, temno, zasmehljivo sovražnost proti vsemu dobremu ln lepemu, pred vsem proti izobrazbi, veri, družbi, nam pokaže natančnejša preiskava, da sega glavna korenina po navadi v liter ali frakcij. Potem naj mi pa še pride kdo, ki kakorkoli govori ali piše v smislu, ki ga preprost človek, udan pijači utegne tolmačiti v korist svoji strasti in naj mi zatrjuje: „Jaz ljubim to ljudstvo in mu želim dobro“. Ne vem ga odgovora druzega nego: Izdajalec! Grašiča, dobra krma za govedo. (Odgovor na vprašanje 3.) O vrednosti grašice za molzno živino so v praktičnem življenji mnenja zelo različna. Mnogi trdijo, da grašica slabo vpliva na mlečnost krav, drugi jo zopet priporočajo zato, ker olajšuje enakomerno zeleno krmljenje pa tudi kot eno najbolj mlečnih rastlin. Ravno tako, pravijo, je zrelo zrnje, kakor tudi zdrob iz grašice in ovsa za molzno žival po zimi velika dobrota in ni treba dokupovati drugih močnih krmil. Kje je resnica ? Iz lastne, več nego štiridesetletne izkušnje moram trditi, da je zelena grašica za molzne krave prav izvrstna krma. Posebno pa povdarjam, da je bil vspeh ovseno-grašične mešanice toliko ugodnejši za krave, čim več grašice je bilo razmerno v posevku, seveda v določenih mejah. Zadnje besede povdarjam. Ako grašica vsled premajhne množine ovsa nima dovoljne opore in če preveč poleže, odmrje pred časom spodnje listje, zraven pritisne plesenj in končna posledica je neugodnost grašice za krmo. V teh razmerjih, v preobilnem ali premajhnem pridevku ovsa tiči navadno vzrok, zakaj da se časih izpremeni dobrota mleka pri krmljenju grašice. Ravno tako govori za pripravnost zelene grašice za krmo njena kemijska sestava. Pri tej je posebno važna množina beljakovin ali protejina in sicer ne toliko surovega, ampak prebavljivega. surovega protejina prebavnih beljakovin Zelena nemška detelja ima . . . dJ/ž^o, 2T6°/o. Zelena domača detelja ima . . . 3*4°/o, P780/o. Zelena grašica brez ovsa ima . . 3-7°/o, 2'—°/o. Zeleni krmski oves brez grašice ima 2-4°/o, P43°/o. Iz tega razvidimo, da stoji ozir redilnosti grašica sredi mej lucerno in štajarsko deteljo, nasprotno pa je oves mnogo manj redilen in je tedaj naravno, da je tudi mešanica zelene grašice in ovsa toliko slabejša, čim več ovsa je vmes. Poskusi, ki jih je 1. 1896. izvršil sloviti prof. Julij Kiihn s 30 kravami, so tudi pokazali, da je bilo zeleno krmljenje s samo grašico še nekoliko ugodnejše za mlečnost nego zelena nemška detelja. Vsekakor pa je izpodbito vsako obsojanje grašice kot slaba krma za molzno žival. Prvi poskus je bil s samo grašico in ta se je zelo dobro obnesel. Drugi poskus z mešanico graške z ovsem pa nas uči, da smemo mej posevek devati le toliko ovsa, kolikor je za ubranitev poleganja neobhodno potrebno. Brez skrbi vzamemo na 3 l grašice 1 l ovsa. smeli bi iti celo do razmerja 4 l grašice : 1 l ovsa. Zamenjati oves z ječmenom ne priporočam, ker je ječmen preslaba opora. Drugi nadomeščajo del grašice z grahom, a grašica je boljša. Pač pa se mesto ovsa z vspehom lahko jemlje bob. Tudi trditev, da krmljenje neugodno spreminja mleku okus je bosa. Kolikrat nisem imel pri hiši drugega zelenja kot graško, ki sem jo po več dni krmil izključno in v veliki meri, toda nihče ni opazil na mleku grenkega ali sicer nenormalnega okusa. Grašica je tedaj vsekakor izvrstna krmska rastlina. Na drugi strani je pa zopet ne smemo precenjevati. Večletne stročnice, detelja in lucerna, sta in ostaneta vedno podlaga za poletno krmljenje govedine, grašičina zmes ima izpolniti samo vrzeli mej posameznimi košnjami in tako osigurati enakomerno, obilno krmljenje. Zato tudi grašica ne more popolnoma nadomeščati onih detelj, ker da eno samo dobro košnjo in je zato pri razmerno visoki ceni semena v zvezi s stroški za gnoj in obdelovanje precej dražja krma nego detelja in lucerna. Ker je pri obilnem krmljenji grašice redilno razmerje (to je razmerje: beljakovin k ogljikovim voda-danom + 2 tolšči) nekoliko preozko, z drugimi besedami, ker je taka grašica nekoliko premastna krma, zato priporočam, da se poklada živini poleg grašice, kakor tudi poleg ne preveč stare detelje in lucerne po nekoliko slame jarega žita. Ako navadimo krave pri prehodu od zimskega suhega krmljenja na zeleno krmo na slamo, jo tudi pozneje rade žro. Slama bistveno pripomore, da se bolje izkoristijo beljakovine metuljčnic. Ker pa ostane redilno razmerje še potem, ako pokladamo do 1/5 suhe krme v obliki slame, nekoliko preozko, zato se priporoča, da krmimo zraven še nekoliko žitne moke, bodisi ovsene ali ržene, ječmenove ali koruzne v obliki tople pijače; to je za molzno živino ravno tako izvrstno ob zeleni krmi, kakor tudi po zimi pri suhi. Napravi se ta pijača vselej sproti in sicer na žival, ki tehta 500 hj, pride zjutraj in zvečer, vsakikrat po 1/2 hj moke in po 15 gr soli na 15 l vode, vsaki dan torej po 1 kg moke in 30 gr soli na 30 l vode. V priporočilo grašici omenim tudi, da je ona izvrsten predsadež za sledečo ozimino. Seveda je treba praho čim preje preorati, ker le potem ostanejo ohranjene ugodne fizikalne lastnosti, kakršne zapusti grašica zemlji. Starina Joža. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 3.: (B. V. iz Pr . . .) Pri nas mi odsvetujejo nekateri sejati grašico za zeleno krmo za krave, češ da mleko suši in da dobi mleko rado grenak okus po njem. Ker pošiljam mleko v mesto Kr ... . zato prosim odločnega odgovora na to vprašanje, najbolje v listu, da zvedo tudi drugi. Odgovor 3. dobite pod zaglavjem „Grašica dobra krma za govedo41. Prinnrnfra en ■ Vzajemna zavarovalnica proti požarnim ško-r npurUUtt o C . flam }„ poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Medjatova hiša. Seme kašeljskega zelja, delek, zajamčeno pristno in kaljivo. Prodaje dokler je kaj zaloge, Ignacij Mercina, posestnik v Zg. Kašlju p. D. M. v Polju pri Liubljani. 2 dkg (navadno žlico) za 80 vin., poštnine prosto. Denar je poslati naprej. Sprejemajo se tudi pisemske znamke. Večja naročila po dogovoru. Službo išče štacunski sluga, 30 let star, zvest, zaneslj iv. Služboval je že v večjem konsumnem društvu kot donašalec blaga in je tudi pri prodaji pomagal. Kmetijsko društvo v Vipavi ilSodo Solna dan sfiltrira vina in rensko vinsko pumpo, oboje z vso garnituro. Stroja sta v dobrem stanju. Cena primerna, plačilni roki po dogovoru 3—1 Delniška stavbinska družba »UNION« v Ljubljani. Ob začetku leta sklepajo posojilnice na občnih zborih o porabi čistega dobička. — Delniška stavbinska družba „UNION14 se usoja pri tej priliki opozoriti p n. hranilnice in posojilnice, da so še oddati delnice III. emisije, in da blagovole vsaj en del čistega dobička uporabiti za nakupovanje delnic družbe „UNION44. — S pomočjo zadružne organizacije sc je posrečilo postaviti krasno stavbo hotela „UNION44. — Delničarji postali so solastniki tega podjetja, in delnice imajo sedaj svojo vrednost. Treba je pa še oddati III. emisijo, in odda se lahko, ako naše hranilnice in posojilnice vzajemno postopajo in prevzamejo delnice. — Tako narodno-gospo-darsko delo mora vspevati. — Oglasila za podpise delnic sprejema podpisani načelnik. Dr. V. Gregorič, načelnik. __________________________-______________J Absolutno zajamčeno = — = pristno vino priporoča se za nakup pri kmetijskemu društvu v Vipavi, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega in je vsled tega izključena vsaktera prevara. Razpošilja se najmanj 56 l, po sledečih cenah franko kolodvor Postojna: Nova bela namizna vina od 40—45 K, rudeče (ala cviček) po 35 K. Sortirana vina: Pinela po 30 K, beli burgundec po 55 K. Staro namizno po 45 K, stari burgundec po 60 K. Večje množine in zadrugam se računi nekoliko ceneje. Vsa vina so milega okusa, ker so po novem načinu napravljena. 254 12—12 I § 3 o o Si C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne PF- blagajne prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlersfliigel založnik Raiffeisnov!h posojilnic Dunaj, L, Franz Josephs-Ouai št. 27. JLi _ 247 24-15 ro MBCa: CCC33333C>33330C)Ql 1333333333333^333303^ i 8 ZahtPVaitP Povso<^ izrecno le skozi 14 let IeUMIUiUJIU preizkušeno postavno zavarovano „Barthelovo Majno apno!" Ponarejenih posnetkov ne kupujte! Dobiva se povsod, kjer so izobešeni naši plakati, kjer niso, pišite naravnost na naslov: Mihael Barthel in drug, Dunaj, X/3. Siccardsburggasse 44/0. Cene zmerne. Priznanja na razpolago zastonj ! Dopisuje se slovenski 1 (1—2 Absolutno zajamoono pristno vino. Kraško vinorejsko društvo v Tomaju na Krasu 3-3 ima v zalogi svoj pridelek vina Bordo (Bordeaiu) in kraški refoško Teran prodaje se od 56 l naprej vsake vrste 5, 60 vin. 1 llia-Laval so v trpežnosti, množini in natančnosti posnemanja 240 12—8 Oez pol miljena komadov je postavljenih in z čez 600 prvimi odlikovanji. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Delniška družba ALFA SEPARATOR Praga Dunaj Gradec Specijelua tovarna za mlekarske stroje in oprave najboljše vrste. Zastopniki se povsod iščejo. p©$n«malnil(i nedosegljivi. -##- §§- ■## Gospodarsko vago brezplačno! Čudovito poceni pošiljam iz svojega prenapolnjenega tovarniškega skladišča svoje svetovnoznano in radi svoje izvrstne kakovosti splošno priljubljeno Mehikansko srebrno blago in sicer: 6 kom. mehikanskih srebrnih namiznih nožev „ „ „ jedilnih vilic 250 15—15 žlic „ „ žlic za kavo izvrstnih desertnih nožev „ „ vilic mehikanski srebrni zajemalnik za juho „ „ „za mleko najeleg. salonska namizna svečnika. 46 komadov skupaj za samo gld. 6 • 50. Vsak naročnik dobi še vrhu tega kot premijo ga-rantovano natančno vagujočo gospodarsko vago, ki potegne 12 kilogramov, popolnoma brezplačno. Mehikansko srebro je po vsem bela kovina, za koje trpežnost in najboljšo kakovost se da pismena garancija na 25 let. Pošilja proti predpošiljatvi denarja ali po povzetju evropejske zaloge JVlanl^ottan - podjetje Budimpešta VIII., Bezeredy ^utcza št. 3. Mlatilnice lahko tekoče z rokami za goniti. ^tlsflllllCČ vsakovrstne z vratilom (gepeljnom). Mlatilnice z motor- jem na bencin (najcenejša gonilna sila) kakor tudi vsi poljedelski stroji po zelo znižanih cenah Karol Kavšeka nasled. 248 x—15 Schneider k Verovšek trgovina z železnino in zaloga strojev. Ljubljana, Dunajska cesta 16. Vsakdo naj se v svojo korist prepriča predno kupi kaki stroj! Pomlajenje In podaljšanje življenja po izvirno amerikanskem elektro - zdravilnem aparatu za samoporabo. Elektrika je življenje! Vsem slabotnim ljudem ni nikoli dovolj svetovati, uporabljati ta električni aparat, kajti elektrika krepi živce, ohrani kri, poostri čute, tvori normalno delovanje krvi in živčnega zistema, obvaruje pred največ bolezni. Tako poroča dr. Bourg, ud zdravniške fakultete v Parizu : „Ne samo protin, revmatizem, krc, histerija, naduha so bili v sto slučajih ozdravljeni in v vseh slučajih olajšani, kjer je znanost zdravnikov brezuspešno delovala, ampak posebno tudi pri vseh živčnih boleznih, glavobolu, koliki, šumenju v ušesih, brezspanju, hipohondriji, posebno pri he-moridih doseglo se je v nekaterih dneh, da celo v nekaterih urah skoro čudovito olajšanje, in posebno pri bolečih ženskih boleznih so bile bolezni skoro gotovo ozdravljene in olajšane; tudi za ženske v drugem stanu. Gena malemu aparatu z vsem skupaj 20 kron. (Samo za zelo občutljive.) Gena velikemu aparatu z vsem skupaj 30 kron. (Za vzdravljenje dolgotrajnih bolezni.) Pošilja proti predpošiljatvi zneska ali pa po povzetju 251 15-15 Elektrophor - podjetje Budimpešta VIII. Bezer6dy>utcza št. 3. xxxxxx*xxx xxxxx xxxxx Berite! xxxxxxxxx> xxxxxxxxx> xxxxxxxxx> Gospodarsko društvo Gadoma v Istri 262 24-5 ima v svojem zadružnem skladišču pristnega terana in izborno belo vino! Cene zmerne! Pošilja se pod sledečimi ugodnimi, poštenimi pogoji: 1. Vino se pošjlja franko skladišče ali želez, postaja Sv. Petar u Šumi ali Poreč (Parenzo). — Tudi v lastnih sodih, ki se vrnejo franko na eno obeh postaj. 2. Od postaje gre blago na račun in riziko naročnika. 3. Reklamacije veljajo še osem dni po dostavi fakture (računa). 4. Plača se takoj ali tekom 30 dni potoni Zadružne zveze v Ljubljani. 5. Vino se tudi zamenja za les — fižol — krompir — moko — otrobe — koruzo in druge gospodarske in obrtnijske izdelke 6. Pri naročilih izpod 300 litrov se vzorcev ne pošilja. /adflltfp! Trgujmo med seboj! Poma-® * gajmo druga drugi IVsakakonkurenca — vsak riziko je izključen pri kupu in prodaji! Naše načelstvo posreduje rade vol j e brezplačno tudi pri nakupu vina in grozdja od nje članov. Za posredovano kupčijo prevzame garancijo! xxxxxxxxxx xxxxxxxxxx xxxxxxxxxx W Berite! *'* xxxxxxxxxx xxxxxxxxxx xxxxxxxxxx ITTTVTTTT K m jj Prva kranjska mizarska zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano vpisana zadruga z omejenim jamstvom nasproti železniške postaje Vižmarje v lastni hiši naznanja slavnemu občinstvu, da si je preuredila mizarsko delavnico s strojnim obratom na parno silo. Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do najfinejših, po najnižjih cenah, brez konkurence. Izdeljuje vsa pohištvena in stavbna dela, oprave za hotele, sanatorije in druge javne zgradbe. Na novo urejena zaloga in prodajalna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18, v hiši kmetske posojilnice. % s $ O' X (S' X bK v ** 'p ra V 1 V n f * * -a * 'a 'a * m Najboljše patentirane brane nadkriljujejo vsakovrstne dosedanje lesene brane, ker so nepokvarljive ter se zobovi vsikdar lahko z novimi nadomeste. Cena za I komad (teža približno 25 kg) 15 K ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ■▼▼▼▼▼TTTTTVTTTTTTTTTV^TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTB Nadalje vse vrste dobro varjenih verig za živino, vozove itd., kakor raznovrstnih kovanih žebljov priporoča 258,21 - s Prva žrebljarska in železo-obrtna zadruga v Kropi in Kamnigorici registr. zadruga z omejeno zavezo. Ceniki na zahtevo brezplačno in franko. Kmetijske zadruge pri večjem odjemu popust. ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► 4g -5 -§ -S -S -S -I -E -S -5 -t -t "4 "4 -t -4 %r %- J- ~f- J- S- S- J- §- g- i- S- $- s- fe- % IN a, j 1> o 1 j š a in najsigumojsa Stanje vlog 30. junija 1906: pi-i 1 i K ;i Denarni promet 30. junija 1906: čez 12 milijonov kron i y.:\ štodonje! čez 27 milijonov kron Ljad^l^ci posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo, preje: Gradišče štev. 1 sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstropje sprejema hranilne vloge vsak de- /|||_g|„ brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 kron čistih 4 K 50 h na leto. lavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure ^"12u|0 popoldan ter jih obrestuje po Stanje vlog 30. junija 1906: K I2,485,874,93 — Denarni promet v letu 1905: 54,418.440'28 Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da l)i se obrestovan j e kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 30. junija 1906. 249, x —15 Dr. Ivan Šušteršič, predsedniki Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, O ČUo ornimi: podpredsednik. Fran Povše, Anton Belec, vodja, graščak, deželni odbornik, drž. in dež poslanec itd. posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. Anton Kobi, Karol Kauschegg, Matija Kolar, Ivan Kregar, trgovec in pos. na Bregu veleposestnik v Ljubljani. župnik pri D. M. Polju, svet. trg. in obrt. zbor. v Ljubljani. Frančišek Leskovic, Karol Pollak, Ivan Pollak, Gregor Šlibar, zasebnik in blag. Ljud. pos. tovarnar in posestnik v Ljubljani. tovarnar in pos. v Ljubljani. župnik na Rudniku Gospodarska zveza registrovana zadruga z omejeno zavezo, centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, Gradišče št. I (uhod; Kongresni trg št. 16) pi*oIvi• l>n jo za, svoje olane n^LEul^rU-ip vse*1 gospodarskih potrebščin, posebno pa umetnih gnojil: To- ------------ maževe žlindre, kalijeve soli, solitra, superfosfatov itd., modre galice, žvepla, krme, koruzne moke, otrobov itd., semen, živine, strojev, orodja itd.; vseh gospodinjskih potrebščin; 3P32QčLqqq vsakovrstnih kmetijskih pridelkov in izdelkov. Zaloga Barthel-ovega klajnega apna, oddaja se od 5 kg. naprej. te, Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik: Ivan Rožman, pisarniški ravnatelj „Zadružne zveze"-. — Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. zoni. zav. v Ljubljani.