^^ra postala poomem- IY ijmetij'ò'ke blagovne ^f.\e na Kotzjanskem ^lcem. Medtem ko so ionskem deki zbora Coi poslušali več pre­ lje direktor Kmetij- iiii'¿jt>inata Šmarje Mar- 'L; desetim najboljšim '"«alcem ribeza in neka- ^^кол"П]аЈкот razdelil ^ pohvale. ^ je pod ribezom ^ hektarov površin, I ig premalo. Da se ni 5 v večji meri, so kri- *j^m težave pri uva- preslabo poznavanje ' jg in ponekod razšir- '^gnje, da črni ribez ná rastlina, nato pro- javarovanja ribeza in ^ri drtigi razlogi. [jjslci kombinat šmar- !Lravlja poseben načrt •Lija in širjenja ribe- "aasadov. Tako dejav- 'jo tudi kreditiral. Raču- bi bilo mogoče z ri- p jasaditi vsaj 700 heik- IRAŽJA VODA j¡¿ šmarske občine bo- ¿ej plačevali vodo po jjiarja, — delovne or­ gije pa po 2,30 dinar- '^bični meter. Podraži- ¡ bila potrebna zaradi 1 investicij'sküi vlaganj, (¡neravajo vodovod moč. t^ti in razširiti. MOZIRJE im voz sranjem prostovoljnih tov v lesu in denarju pni skupnosti in po- upravi v Lučah ob Savinji uspelo kupiti mrliški voz, prirejen m konjsko vprego, toda tudi s priključ­ kom za traktor in avto. Akci­ ji so se odzvali prebivalci za­ selkov: Krnica, Podfvolovjek, Podveza, Raduha, Strmec in Konjski vrh. Zbrali so 90 ku­ bičnih metrov lesa, kar je zadostovalo za naimp voza. Zdaj nabavljajo še vprego in pripravljaijo garažni prostor. Seveda bo to precej stalo. Takih akcij so na tem ob­ močju prebivalci izvedli že več, kajti samopris(pevek je edini realni vir dohodka, p>a čeprav gre iz goizdov na tiso­ če kubičnih metrov lesa. ZADOVOLJNO DRUŠTVO Na občnem zboru turi­ stičnega društva Ljubno ob Savinji so ocenili svo­ je delo v preteklem letu. člani društva so zadovolj­ ni z uspehi lanskega flo- sarskega bala, prav tako pa tudi z drugimi akcija­ mi. Za uspešno delo gre največ zaslug Možetu Mar- malu, ki se je nadvse tru­ dil, da bi bil trg lepše ure­ jen. ŠENTJUR NEUSLIŠANI Cesta tretjega reda v Dram- Ijah je pred gostilno Ratajc v deževnih dneh skoraj po­ vsem neprehodna. Obcestni jarki so zasuti in voda se iz njih razliva po ceti, ki je tu­ di sicer zelo slabo vzdrževana. To naj bi opravljalo cestno podjetje Celje, ki se, kakor kaže, bolj malo meni na pro­ teste občanov. Msa BLAGOVNA TURI­ STIČNI КРАЈ? Prebivalci Blagovne menijo, da bi bil njihov kraj zaradi lepe okolice in ribnikov lah­ ko turistično bolj zanimiv, če bi i meh vsaj tolLco denarja, da bi uredili najpotirebnejše. Toda denarja ni in Blagovna ostaja samo zianimiva, ne pa tudi izkoriščena. LETOS OBČINSKI PRAZNIK V DRAMLJAH Osrednja proslava šentjur­ skega občinskega praznika bo letos v Dramljah. V ta na­ men je občina zagotovila tu­ di že nekaij denarja za ob­ novo nekaterih objektov na tem področju. Taiko bodo ob­ novili prosvetni dom, osnov­ no šolo in poskrbeli za pove­ zavo cestnega omrežja Sve- telka—M. Dobje—Bovše. Tr­ govsko podjetje Merx pa bo pričelo z gradnjo trgovskega lokala v Dramljah. Msa OBVEZNA REGISTRACIJA TRAKTORJEV Kmetovalci, lastniki trak­ torjev iz олоИсе Dramelj so na zboru volilcev predlagali, naj bi jim omogočili vožnjo s temi vozili vsaj na krajših relacijah brez registracije. Odgovorni na občinski skup­ ščini pa poudarjajo, da je uporaba neregistriranih trak­ torjev dovoljena le na polj- sikih poteh in morebiti na cestnih prehodih, nikakor pa ne na ostalih cestah, četudi gffe za krai'še relacije. Msa POPRAVEK v prejšnji številki tednika smo objavili vest o tem, da bo lesno-industrijsko podjet­ je »Bohor« iz Šentjurja pri­ spevalo za gradnjo igrišča 20 tisoč novih dinarjev. Infor­ macija je bila napačna. Ko­ lektiv »Bohorja« se je namreč odločil, da bo za gradnjo ig­ rišča nameni) 10 tisoč novih dinarjev. MALI MTERVJU Vprašuje Tone ViRABL Odgovarja : Tomaž TREBE2- NIK Tokrat smo odšili v vojašni­ co na Mariborski cesti, kajti radi bi se pogovarjah z enim izmed fantov, ki v Celju slu­ žijo vojaški rok. Sprejel nas je kapetan I. klase Stamenko EXwdic Ln nam predstavil vo­ jaka Tomaža Trebižnika. Po priimku in imenu bi človek sodil, da ste iz Slove­ nije? »Drži. Ljubljančan sem.« Študent? »Da. Končal bom pr­ vo stopnjo.« Zakaj ste odšli v vojsko? »Ni bdlo pogojev za vpis v tretji letnik.« Je bila sprememba življenja velika? »Verjetno zaraidi tega pri vseh vojakih pride do neke krize, ki traja nekaj mesecev. Sam sem jo prežijvel v nekaj dneh. Zdaj se odlično počutim.« Kaj v vojski delate? »Najprej sem bü določen za vezista, kasneje pa so me prestaváild na »računača«. Odnos vojak ne- vojak? »Na splošno dekleta na vojake čudno gledajo. To se pravi, da je s tem del mla­ dine že nekako izključen za odnos vojak nevojak. Veli­ kokrat pa sem bil v družbi z mladimi Celjani in lahko rečem, da smo se kljub vojaški imiformi pravilno in lepo ujeli.« Je način življenja v vojski pozitiven za mladega človeka? »Vsekakor. Osebno sem dve leti koristil akademeko svobodo in mi bo prav zaradi tega vojaški način življenja v bodoče prišel zelo prav. »Kako ste bili v vojsko sprejeti?« »Lepo.« Je še razli­ ka med »starimi« in »novimi« vojaki? »Skoraj je ni več. Včasih se zaradi tega samo še kdo pošali in to je vse.« Problem družbenega življenja »novega« vojaka? »Premalo iniciativni smo. Zdaj ob po­ mladi bo verjetno bolje; vsaj na športnem področju. »Re­ cept za mladega vojaka? »Ko prideš v vojsko se je treba znebiti zavesti, da je to dru­ gačno življenje. Vsak se mora potruditi, da bo dober vojak, kajti to mu bo v življenju lah­ ko samo koristilo.« Gre ob tem za določen ali poseben napor? »Gre. Samo tega je treba premagati. Zavest se je v zadnjem času v vojski zeîo povečala. Ne gre za mehan­ sko povečanje discipline, tem­ več za zavestno. Prav zaradi tega vsak mlad človek pride iz vojske drugačen, manj omahljiv. Zna drugače pre­ magovati ovire. Osebno to na sebi vidim.« Ko sva se poslovila me je še enkrat sprejel kapetan I. klase Stamenko Durdič in mi ob dobri črni kavi povedal, da je Tomaž Trebežnik med najboljšimi vojaki. Prav zato ga je tudi izbral za naš mali intervju. KONJICE KANDIDATI Kot v drugih občinah se je pred dnevi sestala tudi občin­ ska kandidacijska konferenca v Slov. Konjicah, čeprav je bilo za republiške poslance evidentiranih 19 tovarišev in tovarišic, so delegati za edi­ nega kandidata za republiški zbor republiške skupščine so­ glasno izbrali ing. Adolfa Tav­ čarja. Za kandidata za gospo­ darski zbor je bil določen Drago Pere za socialno zdrav­ stveni zbor pa dr. Marta sli­ bar. Ker pa nekatere volilne enote za republiško skupšči­ no zajemajo območje konji­ ške in bistriške občine, je kandidatura, zlasti pa izvoli­ tev, seveda odvisna od mnenj tudi teh občanov. IZKUPIČEK REVIJE VRTCU Pred dnevi je bila v Celju modna revija, ki jo je prire­ dila trgovska hiša Kastner Ohler iz Graza in celjsko av- toturlstično podjetje Izlet­ nik. Izkupiček revije, ki je bila lepo obiskana, sta pri­ reditelja odstopila otroški varstveno-vzgojni ustanovi Tončke čečeve. Otroci so se prirediteljem za darilo lepo zahvaljlá. MALA Ai^^KETA ZADOVOLJNI LE NA POL V zadnjem času smo priče velikih prizadevanj na­ še družbe za ureditev gmotnih vprašanj šolstva, če je doslej, recimo še do lanskega leta, ostajalo vse bolj kot ne pri deklaracijah, pomeni letošnje leto prvi večji korak k uresničitvi stališč, pa katerih je treba osebne dohodke prosvetnih delavcev postopno izenačiti z dohodki delavcev enakih kvalifikacij v gospodarstvu. Tako bodo letos osebne dohodke pro­ svetnih delavcev uredili za vso republiko na osnovi enotnih meril in že to je pravzaprav napredek. Seve­ da pa bodo potrebni še veliki napori za dosego ma­ terialne enakosti, še zlasti, ker bo ob tem reševati tudi gmotni položaj šolskih zavodov. V splošna prizadevanja se je z razumevanjem vključila tudi celjska občina, zato smo povprašali prosvetne delavce, ali so zadovoljni s takšnim ure­ janjem njihovega položaja. OLGA SLANDER, predmet­ na učiteljica, 3. osnovna šo­ la: »Prosvetni delavci smo ve­ dno v zaostanku in to nam jemlje, ker smo po пагалп idealisti, vero v prihodnost. Če nam zdaj obljubljajo ize­ načitev z delaivoi enakih kva­ lifikacij v gospodarstvu, je v nas še vedno prisoten pesimi­ zem, kajti do'slej pravzaprav niemo imeli priložnosti videti uresničene obljube v praksi. Sicer pa je prizadevanje raz­ veseljivo.« IVAN GROBELNIK, ravna­ telj celjske gimnazije: »Treba je reči, da je občina pokaza­ la vso voljo in razumevanje za ureditev gmotnega položa­ ja šotetva, drugo pa je seve­ da vprašanje, ali smo pro­ svetni delavci že res izenače­ ni z ustreznimi delavci v go­ spodarstvu. Podatki zavoda za statistiko namreč kažejo, da ne in tudi po izračunih iz­ vršnega sveta se tem katego­ rijam dejansko le približuje­ mo.« MARJAN JERIN, ravnatelj prve osnovne šole: )>Občini lahko izrazimo priznanje za razumevanje, je pa_ res, da problemi še niso rešeni, če­ prav smo mnogo naporov vlo­ žili tudi v gradnjo šol, so bi­ le prav mestne šole močno zapostavljene. Tako tudi na­ ša, ker 'smo potrpežljivo ča­ kali. Treba bo še veliko sto­ riti, da se bomo približali za­ poslenim v gospodarstvu in da bomo urediili šouske raz­ mere.« MILAN FARČNIK, pred­ metni učitelj, 3. osnovna šo­ la; »Osebno .sem zadovoljen, da smo pričeli problem oseb- nili dohodkov reševati s to­ likšno vnemo, je pa res, da ga še vedno rešujemo vse prepočasi. Zdaj, ko je skup- .ščina SRS ugotovila, da naši dohodki niso usklajeni z de­ lavci enake izobrazbe v go­ spodarstvu, bi pričakovali hi­ trejše rešitve. Raztunevanje naše občine pa je seveda hvalevredno.« JAKOB MAJCEN, ravnatelj 3. osnovne šole: »Izraziti mo­ ram zadovoljstvo, da so oseb­ ni dohodki prosvetnih delav­ cev postali tako rekoč osred­ nja družbena skrb, me pa se­ veda kot ravnatelja šole, ki je v starem poslopju, skrbi, kako bo s sredstvi za osebne dohodke upravno tehničnega osebja in s sredstvi za vzdrže­ vanje, kajti naša oprema je že skoraj odslužila.« ideine Skal 4i. 'tilla. 06mi I nji. je predstavljati za novinarja našega lista. Spet je šel med ljudi in jim pripove­ doval, da se kot novinar zanima za ureditev kmečkih hiš, za njihove zna­ čilnosti, starine in temu podobno. Skratka, zanimalo ga je narodopisje, v resnici pa, ko je hodil s svojim mlaj­ šim spremljevalcem iz kleti v klet, iz kašče v kaščo, kdo ve kaj. Tudi v tem primeru so bili ljudje previdni. Tako so nam vsaj povedali! Na vsak način gre za zanimiv pojav, ki ga bo kazalo spremljati zaradi raz­ ličnih razlogov, med drugim tudi za­ voljo tega, da bomo zaščitili novinarje­ vo ime in njegov poklic. Sicer pa zna dobiti ta primer prav zanimiv — ko­ nec. Pa še res je ...