Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se franknjejo in pošiljajo nredništvu lista „Mir“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvo lista ,Mir‘ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Glasilo koroških Slovencev
Leto XXIX.
Celovec, 16. malega travna 1910.
Štev. 16.
XX. letni občni zbor
Jatoliško-političnega in gospodarskega društva zn Slovence na Koroškem"
se vrši
d četrtek, dne 28. aprila t9to, točno ob 2. uri popoldne o »Rokodelskem domu**
o CeloDcu.
Spored:
1.	Poročilo odbora. 2. Volitev odbora. 3. Slučajnosti.
Ob 12. url opoldne prej se urSi raunotam
zborovanje zaupnikov.
K najobilnejši udeležbi vabi odbor.
Ločitev na Koroškem.
Mariborska „Straža“ je objavila pod zgoraj-šnjim naslovom članek, ki ga objavljamo v celoti, da bodo naši cenjeni čitatelji lahko spoznali, kako sodijo drugod o naših liberalcih, ki bi radi napravili narodni razdor, in o stališču, ki ga je zavzel naš list proti rušiteljem narodne sloge. Člankarju v „Straži“ morajo biti koroške razmere docela znane, ker članek povsem odgovarja — dejstvom, o katerih bomo poročali na drugem mestu. Članek slove:
„Malo kaj je tako nespametno, kakor nasprotnika, ki nam je neljub, ignorirati in v nič devati, pa samega sebe skušati prepričati, da ni nevaren. Liberalec je zmiraj nevaren, če se mu na prste ne gleda in njegovega vpliva sproti ne omejuje in paralizira.
Kranjci in Štajerci smo se liberalizma iznebili, pa pohudem boju in vstrajnem delu. Pa še danes moramo tako nadaljevati, in če bi le za
kratek čas zadremali, nam vrag naseje vse polno ljulike med njivo.
Gre se pa v naj novejšem času za Koroško, za tisto Koroško, ki obračamo nani o vedno večjo skrb in ki je najmlajši otrok novega krščansko-demokratičnega gibanja med Slovenci. Tistega, ki se še danes ne zaveda, koliko pomeni za nas Koroška, ne moremo niti šteti med naše. Zakaj Koroška je oni klin, ki je od naše strani zabit v Nemca, jez, ki brani naše središče proti njemu. Tem večja je zato naša dolžnost, da varujemo, kar naše narodno telo brani na njegovi periferiji.
V tej Koroški se je zadnje čase pojavil med Slovenci liberalizem. Od začetka res ni nič bilo, toda zdaj je že nekaj. Treba je svariti pred tem, da bi se koroški slovenski liberalizem omalovaževal in bi si tiščali oči skupaj pred tem, kar v resnici obstoja. Na ta način ga gotovo ne bo konec. Opozarjamo v tem oziru na nekaj jako važnega in značilnega:
Črezdalje bolj se opazuje na Koroškem, da se slovenski liberalni elementi kar po nekem naravnem nagnjenju nagibajo k nemškutarskim Slovencem, ali štajercijancem. V tej zvezi, ki ni umetno narejena, ampak se kar sama po sebi napravi, leži največja nevarnost, — ne v istih maloštevilnih, v Celovcu koncentriranih liberalnih voditeljih. Ti liberalci ljudstva ne bodo pridobili, toda štajercijanci jim bodo prignali največ pristašev v tabor!
Kako to? Čisto naravno! Koroško ljudstvo se zbuja in dviga. Recimo, da je Rož izgubljen — česar pa še ne verjamemo — pliberški, veli-kovški, prevaljski okraj, in kar se ondi še dalje in globlje razprostira, vse to bo ostalo slovensko in se narodno črezdalje bolj utrdilo. Tam je kmečko ljudstvo zdravo, nravno, trdno in trezno, in nobena sila ne bo mogla zadržati njegovega kulturnega napredka na podlagi domačega jezika, pa tudi nacionalna politična zavednost bo rasila. Nemškutarstvo bo izgubljalo vedno več tal pod nogami, čimbolj bo ljudstvo postajalo značajno in čimbolj bo živa vez in zveza z ostalimi Slovenci izven Koroške in njihovim gibanjem. To je brez dvoma. Niso zmagali Slovakov, še manj bodo raznarodili Korošce. Tudi zavoljo pomanj-
kanja šol se narod ne bo potujčil. Irci še strehe nad glavo niso imeli, pa so ostali. Za štajerci-jance in podobne ljudi ni bodočnosti, četudi so pravzdaj sila mogočni in uživajo protekcijo gospodujočega naroda in gospodujočih slojev.^
To pa slovenski liberalci dobro vedo. Štajer-cijanstvo bo, ko bo doseglo vrhunec, začelo padati in se bo moralo prilagoditi zdravemu ljudskemu jedru, ki se bo razvijalo narodno.
Prelevilo se bo pa štajercijanstvo v slovensko liberalstvo, kar je na prvi pogled jasno. Saj štajercijanca od liberalca bistveno prav nič ne loči, razun to, da prvi čuti za Nemca, ker ima od tega dobiček; ko ne bo imel dobička od tega, bo zopet Slovenec. — Pač pa je bistvena zveza in sorodnost med obema, zakaj tako slovenski liberalec kakor nemškutar sta takozvanega svobodomiselnega mišljenja. Kadar poneha naravni boj zoper Nemca, bosta oba imela skupen cilj in ideal: boj zoper vero in cerkev in zoper duhovščino.
Zato pa koroški slovenski liberalni kolovodje negujejo to zvezo: štajercijanci so najboljši rekruti za liberalno stranko. Med štajercijanci je precej slovenske inteligence, učitelji, veleposestniki, župani, gostilničarji; pomisliti pa moramo, da jih izmed teh ni malo, ki bi se svojega slovenstva že jutri zavedli, kakor hitro bi nemški teror ponehal; veliko jih je nemških le iz osebnih interesov. Ti bodo prvi dan, ko se znebi slovenska dežela nemške nadoblasti, »z zastavo in godbo« prestopili v slovensko napredno stranko. Tisti pa, ki so že s tremi četrtinami srca bili pri Nemcih, jim bodo sledili, saj bodo »freisina« pri slovenskih liberalcih ravno toliko, če ne še več, kakor v nemškem taboru uživali in ga mogli udejstvovati. Stali bodo vsi enemu nasproti: slovenskemu duhovniku in vernemu kmetu.
Zato pa bi nam ne bilo nič pomagano, če bi se omejili zgolj na to, da se nad slovensko-nemškutarsko zvezo škandalizujemo in vpijemo zaradi narodnega izdajstva. Slovenski liberalci iz svojega stališča čisto pametno delajo, ko se vežejo z nemškutarji. Saj na Štajerskem to tudi poizkušajo, pa nič ne izda, ker imamo, hvala Bogu, že krepko katoliško organizacijo.
Podlistek.
Ko je odhajal . . .
(Spisal A. B.)
Lepo je bilo tisto jutro.
Zažarelo je mlado solnce izza gore in zlati žarki so se vsuli po mladi, cvetoči naravi in se trgali v blestečem morju jutranje rose. Ptički so se zbudili in zapeli. Tiho so šumeli bistri vali deročega Hublja . . .
„Z Bogom, domovje . . .“
Naslonil se je na skalo, sklonil glavo med dlani in zaplakal. Kako težko mu je bilo iti v neznano tujino in zapustiti cvetoče dole, visoke gore in šumeče potoke.
Šumeli so gozdi v lahnih sapicah. Lističi so skrivnostno šušteli in zdelo se mu je, kakor da šepetajo o njem, da ga pozdravljajo. Priletel je črni kos od Hublja, ustavil se na topolu in zažvižgal v mlado jutro.
„Moram iti, ker sem berač. Dom so mi prodali, oče in mati sta mrtva, le jaz sem ostal, da trpim . .
Otrnil je solzo^ vstal, culico je obesil na hrbet in stopal počasi v dolino. Stopal je tih mimo hiš, ni se ozrl ne sem ne tja. Klonil je glavo na prsi, da ne bi gledali njegov otožen obraz, da se mu ne bi smejali. Zenice in dekleta so stikale glave, otroci so ga začudeno gledali.
„Urbanov odhaja . . .“
„Kam ?“
,.V Ameriko, menim . . .“
Razšle so se po vasi, otroci so odšli v šolo. On je pa stopal dalje z žalostjo v srcu, odhajal je iz rojstnega kraja.
Zunaj na polju izven vasi je stala majhna hišica med cvetočim sadnim drevjem. Tam mimo je stopal. Vzdignil je glavo in se ozrl v temno okence, katerega je na pol zakrival košat nagelj. Za njim pa je ihtela ona . . .
„Ah, kaj bom počela brez tebe . . .“
Ihtela je in mu pripenjala kitico rožmarina na klobuk.
„Kmalu pridem nazaj bogat in ti boš potem moja. Ljubila se bodeva v sreči . . .“
Privil jo je k sebi na prsi; ona se je stiskala k njemu, kakor da se boji za njega, ker odhaja, ker jo zapušča.
„Ne zapusti me, Tone . . .“
„Moram, Rozika, berač sem.“
In šel je, v jutru je šel. Ona je pa gledala za njim in ihtela. Zankal je, da bi si pregnal otožnost raz čelo in zapel črez cvetočo ravan: ,,Nič ne joči, dekle moje, nič ne bodi žalostno . .
Na ovinku se je še enkrat ozrl nazaj. Duša mu je vztrepetala, kakor da bi slutila v prihodnost. Oči so se mu zalile s solzami, zdrsnil je na kolena in zaplakal. Tam za gozdom njegova rojstna hiša v tujih rokah. In deva? . . .
Skrčilo se mu je srce v prsih in zavpil je, da je jeknilo iz gozda, kakor roganje, ker odhaja.
„Zakaj odhajam? . . .“
Vstal je in, kakor pijan, stopal dalje.
*
* *
Pretekla so tri leta.
Ravno tako je vse zelenelo, vse cvelo ravno tako. V dolu so malo hišico izven vasi skrivala košata, zelena drevesa, le streha se je videla izmed njih.
Rozika je sedela pred hišo na klopici. Pestovala je dete, poljubov ala ga in ihtela. Ozirala se je na ovinek in kazala detetu:
„Od tam, ljubček, pride oče.“
Zopet je zaihtela in pritisnila dete na grudi.
„Vrne se, vrne, in oba bodeva srečna."
Izza ovinka je takrat pridrdrala pošta. Počasi so vlekli konji voz po beli cesti. Vzdignila je glavo in vstala.
„ Vrača se, vrača . . .“
Srce ji je burno pialo, grudi so ji valovile.
Prišla je pošta mimo, a njega ni bilo, le črno pismo je dobila. Odprla je in brala. Zašibile so se ji kolena, pred očmi se ji je stemnilo. Omahnila je na gredico in privila dete k sebi.
„Mrtev ..."
Takrat je pritekla mati iz hiše, vzdignila hčer in jo posadila na klopico. Solze so se ji vlile iz oči in spolzele po velem licu na tla. Morda se je spomnila mladosti?
Zbudila se je iz omedlevice. Odprla je široko krvavoobrobljene oči. Zameglile so se ji oči, kakor oči brezumnega."
„Ne bo ga več, mrtev je . . .“
Zavpila je, da je zletela ptička raz drevo in dete zajokalo.
;,Vrne se, vrne . . .“
Težko je govorila mati te besede, obrnila se v stran in otrnila solze, solze bolesti, katera je
Zelo opasno pa je to na Koroškem. Če bi namreč liberalnoslovensko-nemškutarska zveza zadela na Koroškem v momentu splošne narodne povzdige katoliško inteligenco in katoliškega kmeta neorganiziranega, ali celo nič organiziranega, potem je par let po ljudstvu! Liberalni oštir, trgovec, veleposetnik in učitelj bi v tesni zvezi med seboj zavladali nad kmetom, pravi liberalni Nemci pa bi jim bratsko pomagali ljudstvo odreti. Ko bo ponehal naroden boj , se bo pa začelo ljudsko odiranje in poliberaljevanje, na kar se slovenski liberalci in slovenski začasni ponemčenci že zdaj pripravljajo!
Kaj iz tega sledi za koroške Slovence? Da jim je najbolj potreba gospodarske in izobraževalne organizacije z najintenzivnejšim sodelovanjem duhovščine. To rečemo zaradi tega, ker je politično delovanje pač nujno in neobhodno, se pa mora naslanjati na konstantno delo izobraževalnih društev in gospodarske organizacije. Delo ob volitvah je dobro in brez njega sploh ni uspehov, toda to delo se mora v tej ali oni obliki nadaljevati tudi po volitvah v nepretrgani zaporednosti. Zakaj ne gre se samo za to, da se reši narod potujčevanja na izpostavljenih točkah, ampak ob enem za to, da se ga zavaruje zoper liberalizem za poznejše čase.
Zakaj, koder ni organiziranega, enotno izpeljanega, neprestanega, izobraževalnega in gospodarskega dela v velikem in malem, ima liberalizem privlačno moč na vsakogar, ki se le količkaj čuti nad preprostim človekom in ima kaj cvenka v žepu. Vzbujati v koroškem kmetu zmisel za gospodarsko povzdigo, za podrobna vprašanja te vrste, za pozitivno delo, to je veliko več važno, kakor sama negativna polemika zoper Nemce in celo več kakor samo šolsko vprašanje.
To je nekaj misli v tem oziru. V tem zmi-slu se na Koroškem od naše strani tudi dela, pa ni odveč, če se kljub temu poudarja: Časi so ondi resni in nasprotniki delajo več, kakor mislimo in vidimo."
Iz katoliške eerkue.
Nravnost katoliškega ljudstva.
Enketa o vprašanju: „kako povzdigniti čut koroškega ljudstva", ki se je vršila 7. t. m. na sestanku slov. duhovnikov, združenih v „sodalitetr‘ in v „katehetičnem društvu" se nam zdi tako važna, da jo bilježimo tudi v političnem listu ter podamo v glavnih potezah širšemu občinstvu.
Sodili smo sicer precej pesimistično o nravni višini koroškega ljudstva, nismo pa mislili, da stoji nravnost slovenskih Korošcev tako nizko, kakor je kazalo poročilo č. g. dr. Ehrlicha. Njegovi zanesljivi statistični podatki, katere je navedel g. poročevalec za vsako dekanijo posebej, izkazujejo povprečno 23% nezakonskih porodov za slov. del krške škofije (za nemški del je ta številka še za 10% višja). Najslabša je v tem obziru celovška okolica in oni deli velikovške dekanije, ki se tičejo slov.-nemške jezikovne meje ali pa so od nje prerezani. Še slabše bi bilo, če
prikipela iz ljubečega materinega srca. Pogledala jo je s široko odprtimi očmi in zašepetala: „Vrne . . . nikdar . . . umorila ga je tujina . . .“
*
* *
Solnce je tonilo za gore in zadnjič so zagoreli v zlati večerni zarji vrhovi dreves pred hišo. Mrak je jel vstajati iz gozda, temne sence so se vzdigovale in padale črez dol. Tiho je zapel zvon v farni cerkvi potem drugi po hribih. Zlivali so se brneče glasovi s šepetanjem vetriča v divno, prekrasno harmonijo.
„Ave Marija . . .!“
V sveto deželo! Verni Slovenci! Stopamo pred Vas z veselim oznanilom: V sveto deželo pojdemo! — Pred dvema letoma smo bili v Lurdu. Pod božjim in Marijinim varstvom se je naše romanje izvršilo srečno; romarji so bili polni zadovoljnosti in hvaležnosti, da jim je bilo dano videti blaženi kraj Marijinega prikazanja. Je pa še neki drug kraj na zemlji, kamor nas vleče srce, kjer doslej Slovenci še nismo bili. To je dežela, katero že pridevek „sveta“ dežela odlikuje od vseh drugih; dežela, katero je večna Beseda, ko je meso postala in med nami prebivala, počastila s svojim 33 letnim bivanjem; dežela, v kateri se je zgodilo največje delo človeške zgodovine in najlepše delo usmiljenja božjega; odrešenje človeškega rodu; dežela, katero je Bog sam namakal s svojo krvjo. Dežela, o kateri smo že kot otroci slišali toliko pripovedovati v svetopisemskih zgodbah; dežela, katero imamo vedno
bi prištevali vse nezakonske porode v deželni porodnišnici v Celovcu, le onim župnijam, v katere so pristojne nezakonske matere.
Število divjih zakonov se od leta do leta množi, statistični podatki sicer pri divjih zakonih niso zanesljivi, vendar pa kažejo, kako ta nravna kuga narašča po mestih, trgih, po industrijskih krajih in celo po tihih vaseh na deželi. Tukaj je treba nekaj storiti. Nobena slovenska škofija ne stoji tako slabo kakor slovenski del Koroške glede nezakonskih porodov in divjih zakonov.
Č. g. župnik Ražun sicer ugovarja, da bi bilo visoko število nezakonskih porodov že najslabše spričevalo ljudske nravnosti; so dežele, kjer so številke nezakonskih zibelk silno nizke, a njihovo ljudstvo je kljub temu bolj pokvarjeno kot naše, a resnična je tudi trditev dr. Ehrlicha, da so nezakonski porodi in divji zakoni le etapa, le stopinje k isti protinaravni nebrzdanosti.
Drugi poročevalec č. gosp. kanonik Lasser je spretno utemeljeval, da je ravno nravna mehkužno st slovenskega koroškega ljudstva zadnji vzrok počasnega napredovanja katoliške politične in socialne organizacije. Naša politična in socialna organizacija temelji na krščanski podlagi in hoče uveljaviti krščanska načela povsod, tudi v javnem življenju. Tukaj pa se postavi našemu delu nasproti mehkužnost in strast ljudstva, kateri streže nemškutarski liberalizem na celi črti in s tem vleče slabo ljudstvo v svoje vrste.
Poročevalec je svoja izvajanja vedno osvetljeval z najnovejšimi, obče znanimi dogodki iz našega organizacijskega delovanja in boja, ki vsi kažejo, da je zadnji vzrok naših neuspehov nravna slabost ljudska.
Velikopotezno je bilo poročilo č. g. župnika Iv. Serajnika, ki pa je bilo posebej prikrojeno koroškim razmeram: O vzrokih nenravnosti in pripomočkih zoper nenravnost z ozirom na koroške razmere. Debata, ki se je o tem poročilu razvila, je imela ta uspeh, da je g. poročevalec obljubil vsakemu duhovnemu tovarišu svoj referat pismeno poslati, da je omogočeno vsakemu na prihodnjem sestanku izraziti svoje nasvete in tako pripomagati do enotnega nastopanja v delu za povzdigo ljudske nravnosti.
Sestanek se je zaključil s skrbno izdelanim poročilom č. g. dekana Ogrisa: Koliko se sme dušni pastir zanašati na vladno pomoč pri sanaciji divjih zakonov. G. referent je prišel do zaključka: nič ali pa še manj kot nič. To je dokazal iz naj novejših tozadevnih slučajev, ki so precej znani na Koroškem.
Ko si g. predsednik še izprosi dovoljenje, stopiti glede odstranitve divjih zakonov v dotiko z dunajskim društvom za odpravo divjih zakonov ter se pridružiti njihovi prošnji na ministrstvo, da se spremeni postava, ki dovoljuje samo nezakonskim ubožnim materam podpore za otroke, toliko, da bodo te podpore deležne tudi uboge zakonske matere, se je shod zaključil z obljubo, da se mora ta enketa na prihodnjem sestanku nadaljevati in potem brezobzirno izvajati praktične sklepe. Nenravnosti na celi črti odločen in sistematičen boj!
pred očmi v nedeljskih evangelijih; dežela, za katero so stotisoči kristjanov srednjega veka v križarskih vojskah lili kri in darovali življenje. Kdo izmed nas si ni že želel biti tam in gledati svete kraje, ki so tolikokrat v našem duhu? Verni Slovenci! Zdaj je priložnost. Posamezniku je težko iti. V družbi domačih ljudi je to lahko. Zato napravljamo v tem letu I. skupno slovensko romanje v sveto deželo. Romanje bo trajalo od 2. do 21. septembra. Z ozirom na prostor na ladji se sprejme: 44 oseb v L, 142 v IL, 350 v III. razred. Skupaj 536. Troški romanja so: I. razred 450 K, II. razred 400 K, III. razred 280 K. Za tako dolgo potovanje jako nizka cena. S tem je plačano vse: vožnja, hrana, prenočišče in drugo. Sprejemajo se samo zdrave osebe obojega spola. Čas za priglašanje je od 1. aprila do 15. julija. Kdor se priglasi, bo takoj dobil še natančnejše pojasnilo o pogojih in razmerah romanja. Vsa pisma v tej zadevi naj se naslavljajo: Odbor za jeruzalemsko romanje v Ljubljani. Verni Slovenci! Lepa prilika se vam nudi. Čas je ugoden, cene nizke, pot sama vabljiva. Stali bomo na mestu, kjer je Devica povila božje dete in ga položila v jaslice, in na mestu, kjer je stal križ, drevo življenja za človeški rod — najsvetejši mesti za kristjana. Komur razmere pripuščajo, se pridruži svetemu potovanju!
V Ljubljani, 15. sušca 1910. Odbor.
Pristaši, zaupniki, širite „Mir“!
Prezidij c. kr. deželne vlade na Koroškem.
Št. 1384.	Celovec, dne 3. aprila 1910.
Poziu!
Dne 24. marca 1.1. je izbruhnil v vasi Črna, pol. okraj Velikovec, iz nekega dimnika ogenj, kateri je vsled močnega severnega viharja v kratkem času upepelil celo zahodno stran vasi.
Na pogorišču hitro zbrane požarne brambe so z vsega priznanja vredno vnemo in stanovitnostjo skušale ukrotiti ogenj, vendar so bile končno prisiljene, svoje delovanje omejiti na lokaliziranje požara.
Njihovemu krepkemu posredovanju se je zahvaliti, da ni bil od plamena uničen vzhodni in južni del vasi, ter tudi ne cerkev, katera je bila že v veliki nevarnosti.
Od 73 hiš, katere šteje Črna, je do tal pogorelo 21 hiš in 39 drugih poslopij. Kakor se je doslej dognalo, znaša škoda približno 300.000 K; zavarovalna svota k večjemu 150.000 K.
Ker se je ogenj razprostiral z veliko na-glostjo, ni bilo mogoče zadetim, kateri so bili že poprej reveži, skoraj ničesar rešiti, kakor samo življenje.
Revščina zadetih prebivalcev, kateri so brez strehe, brez oprave in brez jedil, je zelo velika.
Tudi velike zaloge živil tamošnje gospodarske rudarske delavske zadruge in trgovca Praha so popolnoma uničene. V kratkem se je bati pomanjkanja živeža, ki se bo tem bolj občutilo, ker leži Črna 18 km. od železnice oddaljena.
Z ozirom na veliko nesrečo se obračam zopet na javno milodarnost deželnih prebivalcev, katera se je pri vseh nezgodah obilokrat izkazala, ter si.usojam zapovedati javno nabiranje milodarov na Koroškem.
Darila sprejemajo politične oblasti I. instance in pa c. kr. deželna vlada.
C. kr. deželni predsednik : Hein.
Daroui.
Za podljiiheljsJd „I)elavski dom“:
314—315. Grg. dr. Iv. Janežič, prof. v Ljubljani . K 10'— 316—317. M. Ulčnik, župnik v Doliču.............„	10'—
318.	Jakob Kosi, kaplan v Celju............„	5’—
319.	Ant. Šijanec, župnik v Št. Juriju. . . „ 5'—
320—325. Slov. kat. izobražavalno društvo v Šmihelu čisti dobiček veselice..................„ 30’—
326—329. Posojilnica Št. Jakob v Eožu .	„ 20-—
330—334. J. Smolej, župnik v Ameriki	25'—
335—336. Franc Zorko, kaplan v Ljubljani . . . „ 10'— 337. Antonija Žibert, trgovka v Ljubljani .	_	5’—
338—339. Nabiralnik v Prevaljah.................„	n-_
340—341. Nabiralnik pri Kušarju v Celovcu .	.	..	g'_
342.	Nabiralnik delavskega društva v Celovcu ,, 8-—
343.	Nabiralnik v uredništvu .,Mira“	.	.	.	„	3-—
344.	Anton Poljšak, kurat v Bevkah	.	.	.	5'—
345.	A. Kave, komi vikar v Mariboru	.	.	.	„	2'—
„ Iv. Baloh, kaplan v Stari Loki	.	.	.	„	2-—
346.	J os. Lavrič, župnik v Logatcu	.	.	.	„	5'—
347—350. Slov. kat. izobraževalno društvo v Globasnici, čisti dobiček veselice . ... „ 20'—
Koroške novice.
Nemškonacionalna prenapetost. Kdor ne trobi povsod in v vsaki zadevi v nemškonacio-nalni rog, ga nemški nacionalci takoj napadejo, tudi če bi bil sicer njihov najboljši pristaš. Tako je izjavil dne 6. t. m. poslanec Dobernig na zborovanju „Nemškega ljudskega društva" v Celovcu, da nemški svobodomiselci ne morejo naučnega ministra grofa Sturgkha že po njegovi parla-mentarični preteklosti smatrati za svojega zaupnika pri vladi. Ves svet pa ve, da Štiirgkh ni noben prijatelj Slovencev, najmanj koroških Slovencev. Značilno za sedanjo justično upravo pa je, da je strasten nemški nacionalec Dobernig čisto odkrito hvalil justič-nega ministra dr. pl. Hochenburgerja. Razumemo! Saj Slovenci dovolj čutimo njegove udarce.
Liberalci — štajercijanci. Na uvodnem mestu objavljamo v tej številki članek iz „Straže“ dobesedno, da bodo naši cenjeni čitatelji spoznali, kako mislijo naši štajerski bratje o stališču, ki smo ga zavzeli zoper slovenske liberalce, ki bi v najnovejšem času radi naredili na Koroškem narodni razpor in bi tako našo že itak preslabo odporno moč proti narodnim nasprotnikom popolnoma oslabili. Članek dokazuje, da smo zadeli edino pravo pot. Zdi pa se nam, da sodi „Straža" koroške štajercijance še vse premilo, ker jim je sovraštvo proti slovenščini še vse drugače prirojeno nego štajerskim. Vsled tega se na Koroškem štajercijanci v celoti nikdar ne bodo prelevili v slovenske liberalce, pač pa se bodo, kakor dokazuje slučaj Pristov-Družba sv. Cirila in Metoda, začeli naslanjati na slovenske liberalce, da bi si pridobili v politiki nekaj kredita, ki ga sedaj nimajo. Ostali bodo prej ko slej sovraž-
niki vsega slovenskega in petolizci nemškonacio-nalne stranke. Prej se zna zgoditi, da jo bodo slovenski liberalci zavili v tabor šta-j ercij ancev.
Nemški nacionalei — dvoživke. Poslanec Dobernig je 6. t. m. izjavil brez ovinkov, da zahtevajo Nemci na Češkem delitev dežele, dočim nikdar ne marajo pripustiti slovenske narodne avtonomije na jugu. Lepa politična načela!
Skušnjo učne usposobljenosti za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom sta napravila v Celovcu gg. Zdravko Kovač, učitelj na Strmcu, in Miloš Svanjak, učitelj na Strojni.
Oho! gospod Dobernig! Toliko vsaj smemo zahtevati od vsakega politika, da naših teženj in zahtev ne pači. Kako ste mogli govoriti na svojem zadnjem zborovanju v Celovcu pri „Sand-wirtu“, da Jugoslovani zahtevajo, da se jim prepusti kot jugoslovansko ozemlje le ozemlje južno od Drave! Tega noben Jugoslovan ni zahteval, zakaj vsakemu Jugoslovanu mora biti znano, da bivajo tudiseverno odDrave Slovenci, ki jih za nobeno ceno ne bomo prepustili Nemcem. Niti enega Slovenca nismo voljni žrtvovati Nemcem. Torej nikar pačiti naših teženj! Nikar si ne domišljujte, da bomo Slovenci v bodoče v zahtevi po naših pravicah tudi še tako skromni, kakor smo bili dosedaj, ko smo za drobtine žrtvovali cel kruh! Mi nočemo posloveniti nobenega Nemca, a ne pustimo ponemčiti tudi nobenega Slovenca! To je klic Vseslovenske ljudske stranke!
Malo več zavednosti! Obmejni Slovenec iz Štajerskega nam piše: Ko sem čital v zadnji številki cenjenega lista „Mir“ notico „Čuječim pravica", se mi je pri tem sprožila zelo resna misel. Dovolite mi, gospod urednik, da smem to notico nekoliko podaljšati. Še vedno vlada med Slovenci, čujte, čujte, celo med narodnimi, tista mlačnost, zaspanost in tisti veliki strah pred nemškim urad-ništvom, da si ne upajo še prav naslavljati pisem s slovenskimi naslovi ali pa zahtevati od pošte slovenska potrdila. Misel, da slovensko naslovljeno pismo ne bo dospelo v zaželjeni kraj, je zelo napačna. Prejel sem že pisma s slovenskimi naslovi in to v popolnoma nemške kraje, kar dokazuje, da nemški poštni uradniki prav dobro razumejo slovensko in so že precej vajeni slovenskih krajevnih imen, samo da jih je vedno treba na to siliti, da ne pozabijo popolnoma slovensko. Torej s silo se da kaj doseči, ne pa z zaspanostjo in brezbrižnostjo. Slovenci, že davno je čas, da se zdramimo in začnemo z resnim delom in bojem proti nemškonacionalnemu urad-ništvu, ki nam krade narodne pravice. Naj ne bi bilo pač nobenega zavednega Slovenca in nobene zavedne Slovenke, kateri ne bi naslavljal pisma edinole s slovenskim naslovom. Slovenec, ki naslavlja pisma nemško, je izdajalec, ki podpira s tem nemško uradništvo in koplje sebi in svojemu narodu grob ter pomaga izpodrivati slovenske uradnike. Za slovensko naslovljena priporočena pisma ali denarne pošiljatve zahtevajte na poštah odločno, da se vam izpolnijo slovenski potrdilni listi. Če se pa hoče kak nemčurski poštni uradnik usajati in noče ustreči zahtevi, je prelomil zakon, ter se je treba nemudoma pritožiti pri poštnem ravnateljstvu. Obvestite tudi poslance o teh prizadetih krivicah, da spravijo prizadeto stvar na pravo mesto.
Napade na „Mir“ pridno nadaljujejo liberalni gospodje na Kranjskem. „Narodu“ se je pridružil seveda tudi „Slovenski Branik", glasilo družbe sv. C. in M., ki ne more dovolj napsovati »Slovenca", „Mira“, „Straže“ in „Slov. Gospodarja". V isti sapi, ko jim očita „laž in zavijanje dejstev", krepko laže in zavija. Zoper take napade se „Miru“ sploh ni treba braniti. Kdo še bo smatral take „Branikove“ napade za resne, če čita v njih na pr. tako-le uprav smešno očitanje: „S takimi ljudmi, ki so se prodali vladi in pomagajo tujcem ugonabljati slovenstvo, se ne bomo prerekali". — „Mir“ da se je prodal — vladi! Za poč’t! Tako dušno hrano lahko nudijo liberalci le takim pristašem, ki o slovenskih borbah na Koroškem proti vladi in o „Miru“ v svojem življenju še niti besede slišali niso!
Zveza slov. liberalcev s — štajercijanci. Saj smo vedeli, kam vodi liberalizem. Že večkrat smo poudarjali, da delajo slovenski liberalci na Koroškem most, po katerem bodo poliberaljeni Slovenci prekoračili v nemškutarski tabor. In zdaj so si slovenski liberalci, ki se jim usta kar cedijo same narodnosti, in
odbor slovenske ,,obrambne" družbe sv. Cirila in Metoda in štajercijanci zares v sladkem obj emu. Ali jim naj voščimo heil! ali živio!? Žalostna nam majka! »Slov. Narod" brani v družbi s „Štajercem“ proti „Miru“ prevaljskega Pristova, ki je spravil slovensko posojilnico na Fari v — nemškutarske roke. Napad v ,.Narodu" je zagledal beli dan 31. sušca 1.1. Med drugim piše „Narod": „Ako se moža, ki na ta način delujo za korist ljudstva, kakor gospod Pristov (da je spravil slovensko posojilnico v nemškutarske roke?! Ured.) od duhovniške strani na tako nesramen način napada, kakor je to storil celovški »Mir", potem nam preostane samo en zaključek, in ta je, da je do-tični dopisun kratkomalo brezprimerno podla duša in lažnivec, da mu ga ni para." Dne 2. t. m. je objavil g. poslanec Grafenauer v „Miru“ poslano, ki dokazuje, kje se nahajajo „podle duše in lažnivci". Seveda je to poslano »Narodu" kar sapo zaprlo. Na ustanovni shod podružnice sv. C. in M. na Poljani je prišel tudi Pristov in plačal za družbo 20 K, zato da ga bosta družbin potovalni učitelj Beg. bivši urednik „Naroda“, in „Narod“ branila v hudem narodnem boju koroških narodnjakov proti nemškutarjem. Da bodo tudi izvenkoroški Slovenci spoznali, za koga se potegujeta ,,Narod" in potovalni učitelj Beg, ponatisnemo, kar je pisal o zaupniku nemškega „Volksrata“ Pristov dne 27. sušca leta 1909., za časa najhujših volilnih bojev koroških Slovencev z nemškimi nacionalei in nemškutarji „Mir“: »Prevaljski Pristov—nemški kandidat! Leopold Pristov, prevaljski župan od milosti prevaljske gospode, je torej kandidat nemških nacionalcev za kmetsko skupino. Tako se bere v tajni okrožnici »nemškega Volksvereina", v kateri Pristova priporoča „als bekannt fortschrittlich und deutschfreundlich gesinnt“! Daleč jo je privozil Pristov! Kmetje pliberškega in kapelskega okraja, dajte Pristovu odgovor, da ga bo pomnil! V pondeljek vse na volišče, da preprečimo zavraten naskok na naš najzanesljivejši volilni okraj !"
Telikovec. (Letni občni zbor) »Sloven. kat. izobraž. društva »Lipa" se je vršil zadnjo nedeljo. Iz tajnikovega in blagajnikovega poročila povzamemo sledeče : Društvo šteje 148 članov (pristopilo jih je lani 34, izstopilo, oziroma umrlo pa 21). Zborovanja so se vršila štirikrat z devetimi govori razne vsebine ; kot govorniki so nastopili gg.: Treiber, Smodej, Dobrovc, Pesek in Čarf ; odborovih sej pa je bilo šest. Poleg tega je društvo priredilo tudi »Miklavžev večer", predpustno veselico in zabavni večer na pustni torek ; gledaliških predstav je bilo pet. Po zastopnikih in govornikih se je društvo udeleževalo prireditev in zborovanj »Slov. kršč. socialne zveze" v Št. Jakobu v Božu in v Celovcu ter sosednih bratskih društev. Društvo ima tudi svoj tamburaški zbor in knjižnico. Dohodkov je bilo 713 K 4 v, stroškov pa 396 K 12 v, torej prometa 1109 K 16 v. Po teh dveh poročilih je govoril č. g. kanonik J. Dobrovc in dokazal, da nasprotniki lažejo, ko vedno trdijo, da so hujskači v naših slovenskih vrstah, ki kalijo mir v deželi. Ravno narobe je. Mi Slovenci ne gremo v nemške kraje slovenizirat in zahtevat tam pretiranih pravic ter zatirat Nemcev. Pač pa se godi ravno narobe. Proč znemškonacional-nimi učitelji in uradniki, in mir bo v deželi ! Drugi govornik, č, g. Fr. Treiber. je zelo zanimivo govoril o Halleyevem kometu, in pozival ude, zlasti mladino, k značajnosti v narodnem in verskem oziru. Po zborovanju so naši mladeniči uprizorili šaloigro »Prepirljiva soseda", ki je napravila mnogo smeha in zabave. Tamburaši pa so nas kratkočasili s sviranjem. Zadovoljni smemo biti z delovanjem v preteklem letu. Le tako naprej, da bo prihodnje leto poročilo še ugodnejše !
Podgrad pri Medgorjah. (Dva pogreba.) Na velikonočni pondeljek je bila tu pokopana Ana Rakolnik, pd. Matevžinje mati, rojena na Radišah 1. 1818, stara torej 92 let. Četrtek na-vrh pa Martin Kogelnik, rojen na Radišah leta 1834, star 75V2 leta, bivši cestar. N. p. v m.!
Grabštanj. (»Vzoren" pouk.) Namesto da bi naše dične učiteljice otroke poučevale tako, da bi jim razložile, kaj pomenjajo posamezne nemške besede, pa nad ubogimi otroci kričite: »Kinder, deutsch reden, die Schule ist deutsch (otroci, govorite nemško, šola je nemška)!" Naj bi »frajlice" ne pozabile, da so otroci vkljub nemški šoli slovenski in da noben človek, tudi
nobena učiteljica nima pravice, prepovedovati otrokom v prostem času govoriti slovensko!
Št. Peter. (Grabštanjskega dopisun a) »Štajerca" in »Bauernzeitung" imenujem nesramnega obrekovalca, dokler mi ne dokaže, da sem v svojem pismu pisal kaj o »Raufhandlu" (o pretepu) itd. Meni niti na misel ne pride, g. B. pri njegovem najboljšem prijatelju zatoževati. Več o tej zadevi se mi ne zdi vredno govoriti, ker itak vsak pošten človek ve, da omenjena lista rada lažeta.	P. Serajnik.
Podgora. (Smrt narodnjaka.) Tukaj j e umrl g. Janez Miiller, brat mil. g. stolnega prošta dr. Miillerja in oče g. dr. Ferd. Miillerja v Celovcu. Rajni je bil tihega, mirnega značaja in narodnjak skoz in skoz. Njegova ljubezen do domače zemlje in govorice je bila tolika, da še nemškega zdravnika ni pustil k sebi v bolezni. Daši bolehav, ni nikdar izostal pri volitvah. Z eno besedo, bil je mož narodnjak in poštenjak, ki ga vsakemu slovenskemu Korošcu lahko stavimo v zgled. Dosegel je visoko starost 80 let. N. v m. p.!
Podljubelj. (Za kmete.) V nedeljo 17.t.m., popoldne ob 3. uri, bo občni zbor naše posojilnice, nato pa bo govoril o živinoreji in kmetskih potrebah g. Krištof iz Ljubljane. Upamo, da noben posestnik ne bo zamudil te lepe prilike in da pridejo od vseh strani poslušat prevažno predavanje. Po govoru se še enkrat predstavlja igra, ki smo jo prvikrat uprizorili 3. t. m. Vstopnina k igri kakor zadnjič.
Šmihel pri Pliberku. (Prijateljem dobrega čtiva na znanje.) Društvena knjižnica se nahaja odslej v posojilnični hiši v pritličju in je odprta, kakor navadno, vsako nedeljo in praznik po prvi maši. Prečitanih je letos do sedaj že nad 500 knjig.
Šmihel pri Pliberku. (Veselica) našega izobraževalnega društva na Belo nedeljo se je jako dobro obnesla. Kljub slabemu vremenu se je prostorna Šercarjeva dvorana popolnoma napolnila z domačini in drugimi gosti iz Globasnice, Dobrlevasi, Pliberka in Vogrč. Za pouk je poskrbel tajnik »Slov. kršč. soc. zveze" iz Celovca, ki nam je v res krasnem govoru orisal duhovnika kot narodnega delavca, zabavali pa so nas domači tamburaši in igralci. Kogar pa je ta dan sreča še posebno rada imela, podarila mu je koncem srečelova še par lepih dobitkov. Zadovoljni smo bili vsi, najbolj pa gotovo društveni blagajnik, ki je dobil za podljubeljski »Delavski dom" precej belih kron.
Dolina pri Pokrčah. (Zahvala.) V soboto, dne 9. aprila, je prišel sem neki duhovnik iz Celovca, da se zahvali Materi božji v Dolini za skoro čudežno rešitev iz smrtne bolezni. Prinesel je v dar eno albo, naramnico in pas, vse iz dragocenega prta. Bodi mu srčna hvala. Mati božja pa naj mu izprosi trdno zdravje še mnogo let!
Prevalje. (Ustanovni shod.) Dan 4.t.m. je bil za nas velepomemben. Ustanovili smo si namreč »Kat. slov. izobraževalno društvo" in tako udejstvili misel, kojo so rodoljubi že dolgo gojili. Prihitelo je na shod naravnost ogromno število povečini izobrazbe željne mladine, ki je z napeto pozornostjo sledila temeljitim in resnim izvajanjem g. Terseglava o verski, narodni in nravni izobrazbi. Globoko zamišljen in navduševalen govor je dosegel popoln uspeh, kajti pristopilo je k novemu društvu do 150 članov in članic, ki bodo šli združeno in neustrašeno na delo za svojo teptano domovino in pravice krščanskega ljudstva, ki se bodo znali za svoje vzvišene cilje odločno bojevati in ne slepomišiti, kakor so storili »narodnjaki" na Poljani, ki so svojemu »nasprotniku" Pristovu za borih 20 K odpustili vse njegove narodne grehe, gotovo samo s tem pogojem, da bo mogel v bodoče kopičjti še druge.
Železna Kapla. (Hvalevredno delo.) Lep uspeh je doseglo naše katol. slov. izobraževalno društvo z igro »Dve materi" dne 3. in 4. aprila 1.1. Naše vrle igralke so tokrat izredno dobro pogodile svoje uloge, in zato je prišla tudi prelepa vsebina igre do popolne veljave. Lepo ubrano petje je celo prireditev še znatno povzdignilo, tako da so mnogoštevilni gledalci težko in neradi zapustili gledališčni prostor. — Čisti dobiček — 100 K — smo poslali nesrečnim našim sose-dom-pogorelcem v Črni. Bog plati vsem, ki ste pripomogli k temu, da je ta prireditev tako dobro uspela!
Dobrlavas. (Zborovanje) našega slov. kat. izobraževalnega društva na zadnji Marijin praznik je v vsakem oziru vrlo dobro uspelo. Imeli
Priporočamo našim gospodinjam pravi : ^K C K O V kavni pridatek z tovarniško znamko : kavni mlinček:
iz zagrebške tovarne.
el žaga II, Y 1161,12:911. V.
Tovarniška znamka
smo dva govora, nad vse krasno igro in gledalcev ter poslušalcev polno dvorano. Kot prvi govornik je nastopil naš vrli rojak č. g. S. Wastl, ki se je mudil tedaj med nami na počitnicah. V poljudnih besedah je razpravljal o pomenu in namenu iger. Igre niso samo za smeh in kratek čas, ampak za izobrazbo duha in srca. Hvala govorniku! Drugi govornik je nam pa razložil v kratkih potezah vsebino in sestavo igre: „Dve materi“. Nato so nastopile s to igro na novem in novoslikanem odru naše vrle igralke. Da je igra vsakemu ugajala, svedoči v polni meri dejstvo, da je pri ganljivejših prizorih bilo opaziti v marsikaterem očesu svetle solzice. Ni bilo res, kar se je godilo na odru, a zdelo se nam je, kakor da bi bilo res, tako je učinkovala na nas vsebina te lepe igre. Čast igralkam in hvala za njih trud! — Ker je igra velelepa in bi jo gotovo mnogi, ki je prvikrat niso videli, še hoteli videti, se bo igra še enkrat, in sicer najbrž na vnebohod Gospodov, to je dne 5. majnika, ponovila. Do tedaj pa zdravi!
Dobrlavas. (Naša zborovalnica) se je pri zadnji naši prireditvi s predstavo igre „Dve materi-1 izkazala zopet za premajhno. Bilo je navzočih in sicer tako, da je bil vsak prostorček izpolnjen, kakih 160 ljudi. Več jih sploh v njej nima prostora. Če bi bili imeli večjo zboroval-nico, bi bilo ljudstva gotovo še za polovico več. Bog daj, da bi naše društvo tudi v tem oziru prišlo polagoma v boljši položaj, da bi potem tem lažje moglo napredovati.
Št. Jurij na Vinogradih. (Požar, pošta.) Pred nekaj dnevi je v Malem Št. Vidu pogorelo „pri Zepu“. Nikogar ni bilo doma, ko je izbruhnil ogenj, in ko so prihiteli ljudje, že ni bilo mogoče več kaj rešiti. Sreča je, da stoji hiša nekoliko oddaljena od vasi, ker bi zaradi suhih slamnatih in lesenih streh bilo težko ogenj pogasiti. Požar je uničil skoraj vse sadno drevje, katerega je bilo veliko okrog hiše. — V Št. Jurju smo sedaj vendar dobili poštni nabiralnik. Vsak teden trikrat: v torek, četrtek in soboto pride poštni sel iz Zg. Trušenj. Poprej smo bili res prav afrikansko ločeni od poštne zveze.
Prevalje. (Dve „giftni kroti") sta začeli skupaj kvakati. Pred kratkim je prinesel ptujski „Štajerc“ silno prismojen in trapast članek o uravnavi Meže. Prav isti članek pa je prinesel tudi „Štajercu“ soroden „Slov. Narod"., ki je s tem pokazal, da je pripravljen reševati koroške odpadnike. Poslanec Grafenauer s svojim „poslanim“ v zadnjem „Miru“ je „Štajerca“ temeljito česnil po umazanih čeljustih, a to velja tudi „Slovenskemu Narodu".
Društveno gibanje.
Žitaravas. Tukajšnje kršč. s. izobraževalno društvo „Trta“ priredi v nedeljo, dne 17. t. m., popoldne ob 3.uri svoje mesečno zborovanje v društenih prostorih. Predaval bo g. Šef, uradnik „Zadružne zveze" o zadružništvu. Na zborovanje vabimo vse naše somišljenike, da se udeleže polnoštevilno.	Odbor.
Kat. slov. izobraževalno društvo v Št. Lipšu priredi svoje mesečno zborovanje dne 17. t. m. po sveti maši v drušvenih prostorih v župnišču. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Št. Janž v Rožu. Kat. slov. izobraževalno društvo za Št. Janž in okolico napravi v nedeljo, dne 17. aprila, drugi redni občni zbor, in sicer ob 3. uri popoldne pri Činkovcu v Št. Janžu. Spored: Poročilo tajnika in blagajnika, poročilo knjižničarja, volitev odbora, zatem predstave iger „Poštna skrivnost ali začarano pismo" in „Rdeči nosovi", burki v enem dejanju. Vstopnina k igram sedeži 50 vin., stojišča 30 vin. za neude, za ude stojišča vstopnina prosta.
Možica. Kršč. katol. izobraževalno društvo „Peca“ v Možici priredi na 24. malega travna mesečno zborovanje v svojih prostorih pri Zagmeistru s sporedom: Govori, volitev novega tajnika, petje in slučajnosti. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Bruca. Slov. tamburaško društvo „Dobrač“ priredi v nedeljo, dne 24. aprila, ob 6. uri zvečer v „Tamburaškem domu" na Braci: 1. Spevoigro: „Kovačev študent" s spremljevanjem glaso-virja, 2. enodejansko burko: „Krčmar pri zvitem rogu". Vstopnina: Sedeži 70 vin., stojišča 40 vinarjev.	Odbor.
Hodiše. Slov. pevsko društvo „Zvezda“ ima svoj letni občni zbor na nedeljo, dne 24. aprila 1910, ob 3. uri popoldne pri Kramarju v Hodišah. Nato se bo igrala igra „Lurška pastirica". K obilni udeležbi vabi odbor.
Pliberško kat. slov. izobraževalno društvo priredi dne 24. t. m. ob 3. uri popoldne v „Na-rodnem domu" svoj prvi letni občni zbor.
Na sporedu so poročila, volitev odbora, govor in dve šaljivi igri. K obilni udeležbi vabi ude in somišljenike	odbor.
Prevalje. Kat. delavsko društvo ima prihodnjo nedeljo, t. j. 10. t. m., popoldne ob 3. uri redno mesečno zborovanje. Na sporedu je govor, tamburanje in slučajnosti.	Odbor.
Politične vesti.
Dr. Šušteršič na Jesenicah.
Vseslovenska ljudska stranka je minolo nedeljo priredila na Jesenicah impozanten shod, ki se ga je udeležilo do 1000 somišljenikov. Na shodu je bilo tudi dvajset Slovencev s Koroškega. Poročal je na shodu predsednik „V. S. L. S." dr. Ivan Šušteršič, ki je zborovalcem pokazal liberalce in socialne demokrate v pravi luči. O „V. S. L. S." se je izrazil: „Vseslovenska ljudska stranka sploh ne dela programov. Tega ni treba za stranko, ki ve, kaj hoče. Fabriciranje programov prepuščamo liberalni stranki, ki ima vsake kvatre nov program in iz sestavljanja programov ne pride do resnega dela. „V. S. L. Š.“ pa ima samo eno pragmatično točko: Delovati z vsemi silami na to, da slovensko krščansko ljudstvo postane svoboden gospodar na svojih tleh!" O položaju «Slovenskega kluba" v državnem zboru se je izrazil: «Naše stališče v državnem zboru je silno otežkočeno vsled skrajno nepo-voljnih razmer v jugoslovanskem taboru. Poudarjal sem že opetovano v javnosti, da so take razmere nevzdržljive in da se morajo temeljito izpremeniti. Mislim, da je veselje, ki vlada v taboru narodnih nasprotnikov vsled teh razmer, najmočnejši opomin za edinost slovenske in hr-vatske delegacije v državnem zboru. „V. S. L. S." uvideva neobhodno potrebo hrvatsko-slovenske edinosti v dosego velikih ciljev jugoslovanske politike v Avstriji. To potrebo uvideva tudi slovensko in hrvatsko ljudstvo, in krivda «V. S. L. S." ne bo, če bo ljudstvo še moralo čakati na uresničenje svoje želje do prihodnjih volitev ali še dalje. Vsekako imamo eno tolažbo : da ostane nedotaknjen trdni ustroj «Slovanske Enote", te velike organizacije jugoslovansko-češke solidarnosti. To je moč, od katere imamo pričakovati, da izvojuje narodno enakopravnost v Avstriji.
O stališču «Slovenskega kluba" do sedanje vlade se je govornik izrazil: «Vlada pravi, da 182milijonsko posojilo mora imeti, mi pa pravimo: Ne dovolimo! Tedaj, ko bo vlada in finančni minister tak, da bosta zaupanja vredna, se bo dalo z nami govoriti. Mi bomo postopali po svoje, vlada pa po svoje. Eno pa je popolnoma gotovo: Protislovanski zistemvAvstriji je trajno nemogoč. «Slovanska Enota" lahko čaka, če pa more vlada s svojim 182 milijonskim posojilom čakati, je druga stvar. Stvar zaupanja do vlade je, če se ji dovoli, da vzame toliko denarja na posodo. Šlovani pa nimamo nobenega zaupanja do sedanje vlade, zato smo glasovali proti vladni nameri, spraviti to posojilo takoj na dnevni red. Pičla večina je odločila proti. Sedaj hoče vlada zopet spraviti to znova na dnevni red. Vlada grozi z razpustom zbornice in vsi vladni listi pišejo ov tem. Nas bi razpust zbornice zelo razveselil. Če je kaka stranka v Avstriji, ki se ji ni bati novih volitev, je to naša stranka. Jaz tem vladnim pretnjam nič ne verjamem. Nihče se bolj ne boji novih volitev kot vladne stranke, ki vedo, da bodo pri novih volitvah natepene od ljudstva." Dobro je okrcal poslanca Doberniga, ki v «Tagesposti" kliče na pomoč zoper Slovence — Madžare, češ, da je pač velika neumnost iskati zaveznikov izven mej avstrijske države zoper so-deželane. To se pravi prodajati rodno zemljo sovražniku države, samo zato, da bi se zatrlo Slovence na Koroškem. — Izvajanja posl. dr. Šušteršiča so zborovalci sprejeli z velikanskim navdušenjem. Do solz ganjeni so bili koroški zastopniki, spoznavši moč «V. S. L. S." in navdušenje, ki je nahajamo v njenih vrstah. Nismo osamljeni. Ogromne množiče slovenskega ljudstva po drugih deželah čutijo isto, kar čutimo koroški Slovenci, in so pripravljene zastaviti za nas vse svoje sile.
Književnost.
Esperantska slovnica. Kako veliko zanimanje je vzbudila esperantska slovnica v vseh slovenskih krogih, kaže dejstvo, da se je razprodalo tekom treh tednov do 400 izvodov. Kdor še želi slovnico, naj jo naroči prej ko slej. Da se izogne povzetnim stroškom, se priporoča, poslati denar naprej (K l-30 s poštnino) na založnika Lj. Koser, Juršinci pri Ptuju, Štajersko.
Kupujte narodni holek!
Kaj je novega po svetu.
S. K. S. Z. v Mariboru je založila krasne znake za «Dekliško Zvezo", po katerih, upa, bodejo vse slovenske mladenke z veseljem segle. Priporočati je samo, da se jih več skupaj naroči. En komad stane eno krono. Mladenke «Dekliške Zveze" in vse zavedne Slovenke, sezite po njih! Znaki se naročajo na naslov: Slovenska krščanska socialna zveza v Mariboru.
Zmaga Slovencev na Štajerskem. V občini Poliška vas pri Št. liju nad Mariborom so se vršile dne 7. t. m. občinske volitve. Volilni boj je bil enak onemu pri šentiljskih volitvah. Združeni sudmarkovci in štajercijanci so razvili silovito agitacijo. Siidmarka je morala seči to pot globoko v blagajno in vrh tega še — brezuspešno. Nasprotni agitatorji so obljubljali volilcem, da bo «Sudmark" zidala novo cesto črez Poliško vas za 10.000 K na lastne stroške, da bo ona plačevala polovico občinskih doklad, postavila občini šolo; posameznikom so obljubovali večje svote, posebno volilcem drugega in prvega volilnega razreda. Eni volilki je agitator obljubil, da ji bo kupil, če da njemu pooblastilo, «fajn Židan gvant". A vse je bilo zaman. Značajni štajerski bratje so v tem volilnem boju krasno zmagali. Uprli so se prodiranju protestantovske «Siidmarke", odklonili so ponujane Judeževe groše. V tretjem razredu so dobili naši kandidatje 63 glasov, nasprotniki borih 20, v drugem razredu naši 16 glasov, nemčurji 6, v prvem razredu so dobili naši 6 glasov. Nasprotniki so bili pripravljeni na zmago in so na ta račun že pridno popivali. Ta zmaga značajnih bratov na Štajerskem nas iz srca veseli in jim k sijajni zmagi iskreno čestitamo!
Mnsgr. Peter Piego |. Umrl je na Dunaju sholastik tržaškega stolnega kapitlja msgr. Peter Flego. Prepeljali so ga v Trst.
Nov tržaški škof. Dunajski listi poročajo, da sta najbolj resna kandidata za škofijsko pre-stolico v Trstu — Nemca rektor «Anime" v Rimu dr.Lohninger in Tirolec Perathoner, kine znata ne besede slovenski ali hrvaški, dasi je škofija po ogromni večini slovanska.
Novo avstrijsko bojno ladjo „Zrini“ so spustili minoli torek v morje pri Trstu ob navzočnosti nadvojvode Franca Ferdinanda, njegove soproge, nadvojvode Karola Franca Salvatorja, ministrov, višjih častnikov in velikanske množice ljudstva. Kumica je bila nadvojvodinja Marija Valerija. Kumovanje obstoji v tem, da pritisne kumica s prstom na neki gumb, kar povzroči, da se razleti na novi ladji steklenica šampanjca, nato na drug gumb, kar da na ladji znamenje’ da je čas za odplovenje.
Nova emisija delnic «Jadranske banke" v Trstu. Opozarjamo na današnji inserat glede povišanja delniške glavnice «Jadranske banke" v Trstu od K 3,000.000 na K 4,000.000, kakor tudi na to, da sprejema «Jadranska banka" že od danes predprijave na delnice nove emisije. Natančni pogoji subskripcije so navedeni v omenjenem inseratu.
Najodličnejše živilo za zdrave in slabotne, v razvitku zaostale otroke vsake starosti. Pospešuje tvoritev mišic in kosti, zabranjuje in odstranjuje kakor nobeno drugo sredstvo drisko, bljevanje, črevesni katar itd.
Nemci se učijo slovenski in laški. Nemško-nacionalni poslanec Dobernig je 6. t. m. pozival v Celovcu Nemce, da se naj učijo slovenski. Tržaška «Edinost" poroča, da so uvedli Nemci v Trstu jezikovne kurze za slovenščino in laščino. Vsak torek in petek zvečer se bodo vršili ti kurzi v prostorih c. kr. državne realke. Čudna doslednost to. Slovencem na Koroškem ne privoščijo, da bi se naučili v ljudskih šolah brati in pisati slovenski in trdo nemških šol za Slovence ne morejo prehvaliti, sami pa se čudno marljivo učijo — slovenski, v Trstu kakor v Celovcu. Dobro vohajo, da ni več daleč čas, ko bo moral vsak uradnik znati najmanj dva jezika, po naših krajih slovenski in nemški. Nemški uradniki naj bi se vsi naučili tudi slovenski in bi tako med Slovenci zasedli vsa uradniška mesta. Uboga para Slovenec pa naj se ne nauči slovenski brati in pisati, da ne bo na lastni grudi dobil mesta in bo moral s trebuhom za kruhom po svetu. Ali se še našim ljudem ne bo posvetilo v glavi, da bodo povsod v vseh šolah zahtevali — slovenski pouk. Nemščine se bo poleg naučil, v slovenščini pa se nikdar ne bo izobrazil, če ne bo dobil v šoli podlage. Slovenci, bodite pametni!
Halleyevo repatico je zapazil 11. t. m. na dunajski zvezdami ob petih zjutraj dr. Palisa.
Brata PriMčevica, ki sta bila obdolžena veleizdaje in sta sedela celih 20 mesecev v zagrebškem zaporu, sta bila v soboto opoldne izpuščena iz zapora. Državni pravdnik Accurti je izjavil, da odstopi od nadaljnega preganjanja. Tako je torej končana dolga razprava proti „srbskim veleizdajalcem11.
Največja trgovina z oblačilnim blagom — v Celovcu. .......................—
Zaradi poznejše oddaje trgovine redka prilika:	Akoravno se je zadnji čas blago
silno podražilo in se bo še veliko podražilo, prodajani od 10. februarja 1910 začenši blaga za več kot 250.000 kron pod tovarniško ceno. Za trgovce in krošnjarj e, krojače in šivilje še poseben popust. Prosim za obilni obisk. Z odličnim spoštovanjem
Hnfon Renko, posestnih,
ogel Kramerjeve ulice in Novi trg v Celovcu.
Luegerjevi sestri dobite penzijo. V zaupni seji dunajskega mestnega sveta so sklenili ponuditi vsaki po 2400 kron na leto.
Ali je Menelik živ ali je umrl? Francoski listi so prijavili vest, da je abesinski cesar Menelik umrl. Sedaj so zopet začeli dvomiti o njegovi smrti, zlasti ker se uradno potrjuje, da Neguš Menelik še živi. Menelik je bil evropejski kulturi zelo naklonjen, zadnje čase se je posebno zanimal za avtomobile. Znano je tudi, da je bil dober vojskovodja in je svoje dni Lahe pošteno našeškal. Sedanjemu papežu je podaril dva mlada leva. Iz Birna poročajo, da je abesinska cesarica Taitu zginila.
Rojaki, spominjajte se podljušieljskega Jelauskega doma11.
Pozor! Gitoteli čitoj! Pozor!
Nad 350 hektolitrov pravega pristnega vina imam za prodati. Prav lepa, čista, bela, rdeča in črna vina pošiljam od 56 litrov dalje na postajo Ajdovščino po zmernih cenah od 32 do 40 vinarjev liter. Imam tudi tropinsko žganje po 2 kroni liter, vinski kis po 28 vin. liter itd. 40.000 cepljenih trt, več vrst, na ameriških podlagah: silvanec, beli burgundec, laški riznik, mosler in več drugih vrst. Cena po 18 kron za 100 komadov, korenjaki 4 krone za 100 komadov. Za obilno naročbo se priporoča
losip Cotič, trtničor in posestnih vinogradov v Urhpolji,
p. Vipava, Kranjsko.
Va b i 1 o
na
letni občni zbor
Št,-Jakobske mlekarne v Rožu,
kateri se vrši
v nedeljo, dne 24. aprila t. 1., ob 723. uri popoldne v „Nai*odnem domu“ v Št. Jakobu v Rožu.
Spored:
1.	Poročilo tajnikovo.
2.	Odobrenje letnega računa.
3.	Volitev odbora.
4.	Predlogi.	Odbor.
Illalo posestoo
pri Šmihelu nad Pliberkom, pol ure od kolodvora, z 10 birni posetve in travnikom se proda. Več pove „Hranilnica in posojilnica1' v Šmihelu pri Pliberku.
Loterijske številke 9. aprila 1910: Trst	89	28	70	74	68
Lino	7	63	73	54	15
Krojaškega pomočnika
sprejme v stalno dela Anton Klančnik, krojač na Suhi, p. Labud, Koroško.
Služba mežnorja in organista,
ki je ob enem edini gostilničar pri župnijski cerkvi, se takoj odda na Strmcu, p. Vrba ob jezeru na Koroškem.
malo posestoo
ob Vrbskem jezeru se takoj proda. Naslov pove Upravništvo „Mira“.
Sprejme se takoj
^ učenec ^
poštenih starišev in lepega vedenja v trgovino mešanega blaga, zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Oglasiti se je na tvrdko Franjo Šušteršič, trgovec z mešanim blagom in gostilničar, Št. Jakob v Rožu, Koroško.
a« Konrad Skažš
delavnica za vsa cerhvena dela
o St. Ulricfi, Oroden (Tirolsko)
se najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra.

ii
JHDRHNSKH BHHKH V TRSTU.
Vabilo na subskripcijo.
V smislu pooblaščenja občnega zbora z dne 14. marca 1909 sklenil je upravni svet v seji z dne 20. marca 1910 povišati delniško glavnico „Jadranske banke" na K 4,000.000’— in izdati
ZSOO delnic po K 400-, t. j. K 1,000.000'- nom.
pod sledečimi pogoji:
a)	Imejitelji starih delnic imajo pravico prvenstva (opcije), in sicer so opravičeni, zahtevati na podlagi vsakih 3 starih delnic 1 delnico nove emisije po kurzu K 420’— po delnici.
b)	Delnice, katere eventuelno vsled neizvršitve opcijske pravice preostanejo, so na razpolago novim subskribentom in tudi imeji-teljem starih delnic, v kolikor bi podpisali večje število delnic, negojim na podlagi opcije pripada, po kurzu K 445’— po delnici.
Prijave na nove delnice sprejemajo se do 30. aprila t. L, in sicer je treba plačati za vsako podpisano delnico takoj pri subskripciji K 100'— kot prvi obrok in oh enem kavcijo, ostanek pa po reparticiji delnic, katere izid se vsakemu subskribentu naznani. Ostali znesek, vpoštevaje s. č. položeni obrok, oziroma kavcijo, bode treba plačati najkasneje do 31. maja t. 1.
Ker nove delnice participirajo že na dobičku za leto 1910, se morajo vplačati 5%ne tekoče obresti od nominalnega zneska od 1. januarja t. 1. do dana izplačila.
Kurzni dobiček (ažijo) pripade po odbitku stroškov in pristojbin nove emisije rezervnemu zakladu banke.
Prijave za nove delnice sprejemajo se: V Trstu in v Opatiji: pri blagajnah banke, kjer se morejo tudi deponirati stare delnice v svrho izvršitve opcijske pravice.
Za slučaj, da javna subskripcija prekorači znesek nove emisije, pridržuje si upravni svet pravico reparticije delnic med sub-skribente.
Pregled razvoja ^Jadranske banke" v Trstu.
Poslovno leto	Gotovina, menice in vred. pap.	Dolžniki	Bančno poslopje in inventar	Trans. stavke	Vloge in upniki	Delniška glavnica	Rezervni fond	čisti dobiček	Skupni promet	Divi- denda
	kron	kron	kron	kron	kron	kron	kron	kron		
1906	2,414.413-—	2,293.401-—	275.393 —	72.569-—	2,813.475-—	i,ooo.ooo-— i,ooo.ooo-—	j 33.100"—	97.166"—-	K 311,002.571-82	5°/o
1907	2,555.400-—	4,865.073-—	292.870"—	84.611"—	5,435.456 —	2,000.000-—	107.135 —	160.186-—	,, 457,800.741.06	cn .© o
1908	3,286.358-—	8,956.508-—	289.320"—-	,155.743 —	9,068.969-—	2,000.000-— 1,000,000-—	j 160.500'—	200.340'—	„ 608,206.892-58	6%
1909	3,796.489-—	10,242.898-—	287.502"—	237.432 —	10,671.143-—	3,000.000-—	208.000"—	257.816"—	„ 717,205.923-38	6%
V Trstu, dne 31 marca 1910.
Jadranska banka.
s
Hranilne vloge	Avstr, hranilno, kreditno in stavbeno	društvo	Domači hranilniki
se obrestujejo po 5°/o.	reg. zadr. z omej. por.	Državna	se oddajajo brezplačno.
Izdaja hranilnih znamk.	Centrala Dunaj, VI., Theobaldgasse 4.	kontrola.	
Tržne cene v Celovcu
7. malega travna 1910 po uradnem razglasu :
Blago			100 kg				80 litrov (hiren)	
			od		do			
			K	V	K	V	K	V
Pšenica ....								
Rž				18	96	19	66	11	47
Ječmen ....			—	—	18	24	10	40
Ajda				—	-	17	92	8	60
Oves				16	—	16	47	5	63
Proso									
Pšeno ....			—	—	27	93	17	60
Tnrščica ....			15	66	16	—	9	10
Leča									
Fižola rdeča . .			—	—	—	—	—	—
Repica (krompir).			—	—	5	77	2	60
Deteljno seme . .								
Seno, sladko . .			9	—	11	—	—	—
„ kislo .	.	.			7	—	9	—	—	—
Slama ....			5	50	7	80	—	—
Zelnate glave po 1C	0 ko	SOV						
Repa, ena vreča .			—	—	—	—	—	—
Mleko, 1 liter .			—	24	—	26	—	—
Smetana, 1	„			—	60	1	20	—	—
Maslo (goveje)	. 1 kg		2	80	3	—	—	—
Surovo maslo (putar), 1			2	80	3	20	—	—
Slanina (Špeh), povoj., 1		n	2	40	2	60	—	—
„	„ surova, 1			2	—	2	10	—	—
Svinjska mast	. 1	n	2	10	2	20	—	—
Jajca, 1 par .	.			—	14	—	16	—	—
Piščeta, 1 „	. .			—	2	2	40	—	—
Race									
Kopuni, 1 „	.	.			—	—	—	—	•—	—
30 cm drva, trda,	1 m2 .		3	—	3	40	—	—
30 „	„ mehka,	1		2	60	2	90	—	—
	Počrez		100 kilo		gramov			
Živina			žive vage		zaklana		!	O
	od	do	od J	do	od 1	do	•C	1
		V	k r	3 n	a h		Ph	Ck
Konji					^ *■				
Biki									
Voli, pitani . .	545						3	2
„ za vožnjo	334	460	—	—	—	—	28	11
Junci		160	310	—	—	—	—	46	19
Krave ....	147	394	—	—	—	—	54	26
Telice		166	200	60	64'	—	—	4	3
Svinje, pitane . .	—	—	—	—	158	—	4	4
Praseta, plemena	20	52	—	—	—	—	334	288
Ovce									
Enonadstropna hiša
v Ljubljani (Kranjsko) z velikim dvoriščem, vrtom, nekaj hlevov, okoli 6 oralov travnikov in tekočo vodo mimo hiše. V hiši se izvršuje pekarija, pripravna pa je hiša za vsako trgovino ali večjo obrt. Posebno pripravna je za kmetovalce ali za staro,- dobro vpeljano pekarsko obrt. Okolica bo imela v enem ali dveh letih imenitno bodočnost, dobila bo veliko šolo, več cest in mostov se bo napravilo. Še nekaj let je deloma davka prosta. Se proda pod zelo ugodnimi pogoji zaradi ženitve. Oglasila pod WD 6663 odpravlja anončna ekspedicija Rudolf Mosse, Dunaj, I., Seiler-statte 2. Prekupci so izključeni.

Najbolj zdrava pijača so svetovnoznani alkohola prosti Maršnerjeui šumeči limonadni bonboni (okus malinov, citronin, jagodov, črešnjev in prvencev) za pripravo znamenite osvežujoče alkohola proste pijače.			
Edino pravo s to varstveno znamko.		Edino pravo s to varstveno znamko.	
Povsod se dobivajo, kjer so lepaki z varstveno znamko, ki jo ima tudi vsak bonbon. Letnih izdelkov 60 milijonov. Lusin, dišeč Klairon, najimenitnejša sladčica v novi dobi. Bouchées à la Reine, Peppermint-Lozenges. Vse vrste mlečnih čokolad za kuhanje in sladkarij najboljše kakovosti, najceneje priporoča Prvo češko akcijsko društvo tovarn za orientalsko cukrovino in čokolado na Kraljevih Vinogradich prej A. Maršner. Zaloge: Ferdinandova cesta (Platuz), Vaclavski trg (proti Pri-masum). Dunaj, VI., Theobaldgasse št. 4.			
			
Loo.sjte puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva borovska orožnotovarniška družba
Peter Wernig,
družba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško.
1 Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Emil MeIhliofEP-im vdova
pasarstuo in obrt z bronom
Celovec, Stolne ulice štev. 4, Celovec
nasproti dvornemu vrtu
se zahvaljuje za doslej izkazano zaupanje in se priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu z izgotovljenimi deli za napravo vseh v to stroko spadajočih
cerkvenih in bronastih del
napravljenih po najnovejših vzorcih,lepo izdelanih, po najnižjih cenah, na pr.
svečnikov za oltarje in podobe, kadilnic, svetilk, kelihov, cibori-Jev, mašnih kon-vics skledicami,
posod za blagoslovljeno vodo, sveto olje, križev za oltarje, zastave itd.
Prenavljajo in popravljajo
se vse v to stroko spadaj oče cerkvene stvari, in se jamči za dobro pozla-čenje in posre-brenje v ognju. Pismena naročila se izvršujejo najhitreje in točno. Opomba: V zalogi ima tudi kozarce za večno luč. Dobi se tudi oglje za kadilnike.
Posebno si dovoljujem častiti duhovščini in sl. občinstvu naznaniti, da nimam nobenega potovalca in tedaj tudi nihče ni opravičen zame dela prevzemati ali izvrševati.
izpostavljajte se
nevarnosti, da se Vam po onesnažbi kaka ranitva iz-prevrže v hudo rano in pokrite isto skrbno s kakim zanesljivim obvezilom.
Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, takozvano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje.
Razpošilja se vsak dan. "‘^Ei
1 pušica 70 vin. Proti predplačilu K 316 se pošljejo štiri pušice, za K 7'— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogrske monarhije.
Pozor na ime izdelka, izdelova-telja, ceno in varstveno znamko.
Pristno le po 70 vin.
Glavna zaloga
Praga, Mala strana, vogal Nerudove ulice št.ZDS.
Zaloge v lekarnah Avstro-0grške.
? Gleichenbepg
na Štajerskem se morate podati, če se hočete ozdraviti bolezni v goltancu, nosu, grla, sapniku, bronhialnega in želodčnega katarja, bolezni na mehurju, ledvicah in srcu, naduhe, če ste malokrvni itd.
Obiščite tam krščanski Idealna, terasna restavracija z razgledom, izborna kuhinja z meščanskimi cenami. Natakaiji v štajerski noši! Domače! Solnčne, snažne sobe od 1 K naprej. Predsezona od 15. junija in posezona po znižanih cenah. Zahtevajte prospekte!
u.
Jllen-Hotel
Styria“.
Malo posestvo
se proda zaradi družinskih razmer, obstoječe iz dveh njiv in dveh gozdov, v bližini Dobrlevesi. Več pove upravništvo „Mira,‘.
Lekarnarji!
AlleinechferBalsam
aus det ScMzengel-Apolheke des
A.Thienv inPre^rada bči Rohilsch Sauerbrunn.
H. Tfaierry-|a balzam.
(Postavno zavarovano.)
Edino pristen z redounico kot uarstueno znamko.
Učinkuje proti želodčnim krčem, napihovanju, zaslizenju, nerednostim v prehavanju, kašlju, pljučnim boleznim, bolečinam v prsih, hripavosti itd.
Zunanje celi rane, olajšuje bolečine. 12 malih ali 6 podvojnih steklenic ali velika posebna
steklenica K 5-—.
Lekarnarja A. THIERRY-ja edino pristno
centifolijsko mazilo
sigurno učinkuje proti tvorom, ranam, ranitvam, še tako starim vnetjem. Dva lončka K 3'60. Naročila se naslavljajo na lekarno angela variha
rlTII I	'v I	pri
Dobiva se skoro po vseh lekarnah.
I Line 1909: Zlata kolajna ; najvišje odlikovanje.
R.WOLF"
Filialba Dunaj
Premakljivi in nepremakljivi polnopami

Vseh izdelkov nad 650.000 PS.
vroceparm iori
|z 10 do 800 konjskimi silai
Najbolj gospodarsk, trpežen in zam
za use urste delovanja ,v industriji
Podružnica Ljubljanske kreditne banke o Celovcu
DelniSka glavnica K 3,000.000. Rezervni fond K 300.000.
Dnans vloga obrestujemo
od dne vloge do dne Tzdlga.
Koloduorska cesta Steu. 27.
Zamenjuje In eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje sredke proti knrsnl izgubi.
Vlnknlnje in devlnknlnje vojaške ženitninske kavcije. ■_ Sskompt hi inkasso menic. — jBotzna naročila, nmz
Centrala v
Ljubljani. Trstu in
Spljetu,
Podružnice v Sarajevu.
Turške srečke. Sest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplač. po K 8- za kom. Tiske srečke s 40/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10'— za komad.
Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti getevl|il pe dnevnem terze.
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Otmar Mihalek. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.