GLASILO KRAJEVNE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IN
KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
ŠT.: 30
DATUM: 22. 12. 1986

\

••«v 'i i' r
- v v ^.j X fll
• ■
V Novem letu vam želimo,
zdravja, miru in sreče,
da polje bogato bi rodilo,
gorice grozdje napolnilo,
da za svojo plačo vsak bi kupil vsega si obilo,
da nikjer na svetu bi ne bilo nesreče,
le ob slavju bi gorele sveče!
SREČNO NOVO LETO
1987
vam želi skupščina KS, družbenopolitične organizacije in društva ter uredništvo NOVIC

Družbenopolitične organizacije in društva Krajevne skupnosti KOG
VABILO
Vljudno vas vabimo na prireditve v počastitev 33. krajevnega praznika.
PROGRAM PRIREDITEV:
v petek, 19. 12. 1986
ob 18. uri šahovsko tekmovanje v šoli Kog
v petek, 26. 12. 1986
ob 18. uri REVIJA PEVSKIH ZBOROV v dvorani na Kogu
Sodelujejo: M PZ Ormož, Me PZ Tovarne sladkorja Ormož, Že PZ Rogoznica Ptuj, Že PZ Gornja Radgona, Že oktet Miklavž, mladinski oketet Kog in Me PZ Kog.
v soboto, 27. 12. 1986
ob 8. uri tekmovanje ekip ZRVS
v soboto, 27. 12. 1986
ob 10. uri PROSLAVA s podelitvijo bronastih značk OF v soboto, 27. 12. 1986
ob 18. uri zabavni večer z ansamblom "MURALISTI"
Kogovčani, počastite naš praznik s svojo prisotnostjo na vseh prireditvah!
NAMESTO SLAVNOSTNEGA UVODNIKA OB KRAJEVNEM PRAZNIKU KOGA OBJAVLJAMO GOVOR TOV. DRAGA
KOŠMRLJA, KI GA JE IMEL 4. JULIJA 1986 OB ODKRITJU SPOMINSKE PLOŠČE NA KERENČICEVI HIŠI
V JASTREBCIH
"Spominska plošča, ki jo danes odkrivamo na domačiji Kerenčičeve družine je samo skromna oddolžitev, samo delček priznanja za veliko žrtev, ki jo je ta družina dala že v samem začetku narodnoosvobodilnega boja za svobodo slovenskega naroda, za novo Jugoslavijo, za pravice malega človeka, za novo socialistično družbo. Mnogo slovenskih družin je v tistih letih dalo svoje žrtve. Keren-čičeva družina je bila prav gotovo med tistimi, katerih
žrtve so bil najhujše. Že prvo leto boja sta 27. decembra 1941 padla pod gestapovskimi streli v mariborski jetniš-nici Jože Kerenčič in njegov brat Slavek. Mati Urša in njen tretji sin Franček sta morala prestati vse gorje, ki ga je preneslo življenje v nacističnem taborišču. Sin Franček je z materjo dočakal smrt v taborišču. Sin Ciril je edini ušel smrti, ko je zbežal aretaciji, vendar so mu streli gestapovcev pustili v spomin na njihovo krvoločnost težke rane.
2
Mater štirih Kerenčičevih fantov Uršo so Nemci leta 1942 odpeljali v Auschwitz Osem dni — tako je zapisal pisatelj Ivan Potrč — je ležala na kamnitem kacetarskem tlaku in prosila za vodo; kruh je ponujala za vodo; povedali so, daje vedno tako rada püa čisto vodo. Preden pa se je vode še enkrat, zadnjikrat napila, so jo vrgli v jamo z živim apnom ter jo zažgali na grmadi polen — takrat, leta 1942, še ni bilo krematorijev v nemških taboriščih.
Jože Kerenčič je komaj dobrih 28 let star padel pod gestapovskimi streli v mariborski jetnišnici. Toda že tako mlad je v veliki meri izpolnil svojo plemenito življenjsko nalogo, saj je vse od dijaških let delal med ljudstvom in z ljudstvom, dramil je njihovo zavest, bil se je zanj in znal tudi umreti zanj, za svoje ljudi, za socialistično revolucijo, takšna, kakršna je bila v njegovem jasnem pojmovanju nove družbe in pravic delovnega človeka v njej.
Četudi je postal žrtev nacističnih okupatorjev, že v prvem letu narodnoosvobodilnega boja je Jože Kerenčič že prispeval toliko za ta boj in pri tem pokazal toliko junaškega duha in predanosti svobodi svojega ljudstva, da je zaslužil priznanje, ki gre samo največjim junakom narodnoosvobodilnega boja, to je red narodnega heroja Jugoslavije.
Ni bilo naključje, da si je mladi Jožek izbral učiteljski poklic in se zato namenil študirat na takratno učiteljišče v Mariboru. Zavedal seje, daje prizadevanje za prosvetni dvig kmečke mladine eden izmed prvih pogojev za uspešnejši boj kmečkega ljudstva za njegove pravice.
Tov. Drago Košmrlj med slavnostnim govorom ob odkritju spominske plošče.
Leto 1933, leto Jožetove mature na učiteljišču pada v tisto dobo, ko so se najbolj množile vrste brezposelnih učiteljev, četudi je bilo hkrati po slovenskih šolah veliko število nezasedenih učiteljskih mest. Nič čudnega ni zato, da je v mladem rodu, h kateremu je sodil tudi Jože Kerenčič, rastel odpor proti krivični, zlagani družbi tistega časa, polni krivic, ki jih je trpel in prenašal zlasti kmečki človek.
Mladi Jože je to čutil na lastni koži kot kmečki sin. Po maturi se je brezposelni učiteljski maturant Jože Kerenčič — podobno kot mnogi drugi — vpisal na ljubljansko univerzo, na filozofsko fakulteto. Bilje takrat — četudi komaj dvajsetletni — idejno in politično že povsem zgrajena osebnost.
Prav za časa študija v Ljubljani se začenja bogato Keren-čičevo politično, znanstveno in pisateljsko delo. Bil je zrel, pokončen, razgledan, trden v svojem prepričanju in značaju in do kraja predan boju za odpravo krivičnega reda, kije temeljil na izkoriščanju delovnega človeka. Ze od mladih nog je nosil v sebi globoko zasidrano spoznanje o težavnem življenju, o krivicah in odrinjenosti, zlasti kmečkega človeka. Že leto dni po prihodu v Ljubljano ga že najdemo v vrstah komunistične mladine, kaj kmalu tudi v vrstah partije in — kar je bilo zlasti pomembno — na vodstvu levičarskega akademskega kluba Njiva. Leta 1934 je postal predsednik Njive in z njegovim delovanjem v tem akademskem klubu se začenja eno njegovih najbolj plodovitih obdobij. Ko je v posebni brošuri utemeljeval, zakaj mora Njiva postati trdna organizacija naprednih študentov je poudaril, daje prav taka organizacija potrebna univerzi, še bolj pa so potrebni našemu siromašnemu kmetu ljudje, ki mu bodo pomagali, da se otrese morečega gospodarskega stanja, v katero ga je vrgla gospodarska kriza. Kerenčič je veroval v moč kmečkih množic: "V našem ljudstvu — tako je zapisal — je dovolj sil, da bi se opomoglo iz tega gospodarskega stanja, samo poti, po kateri naj hodi, mu je potrebno pokazati". Z vso ostrino svojega kritičnega in revolucionarnega duha je orisal bistvo kmečkega vprašanja v predvojni Sloveniji. "Gre za slovensko kmečko ljudstvo, je zapisal v Študiji o naši vasi, za te najširje delovne množice, ki predstavljajo večino v svojem narodu..."
"Danes je treba — tako je poudarjal v svojih spisih, o vprašanju naše vasi in ljudstva v tej vasi imeti jasne poglede in vso tvorno silo posvetiti smotru, ki je utemeljen na dejstvih življenjske nujnosti in ki mora slediti tudi stvari sedanjosti in bližnji bodočnosti. Ta smoter je razdobje v človeški zgodovini, ko se bo tudi slovensko kmečko in sploh delovno ljudstvo prebilo do pogojev dostojnega, boljšega življenja, ko bo lahko v lastno korist sprostilo vse tvorne sile, skratka, ko bo ljudstvo oblikovalec lastnega življenja."
Tako je mislil in pisal Jože Kerenčič v letih, ko je proti-ljudski režim utrjeval svojo oblast na žandarskih bajonetih, tudi teh seje Jože Kerenčič ni ustrašil. Za vedno bodo zapisani v zgodovini ljudskofrontovskega gibanja v Sloveniji ljutomerski dogodki, ko je Jože Kerenčič skupaj z drugimi njivaši organiziral demonstrativni pohod opozicijskih sil. Nemalo junaštva je bilo treba mlademu Kerenčiču, da je stopil na govorniški oder in razvil takrat strogo prepovedano slovensko zastavo, ter z njo na čelu množice odkorakal po središču Ljutomera. Žan-darskim grožnjam se organizatorji avgustovskega pohoda niso vdali, za 1. september 1935 so pripravili nov pohod. Še večje množice so pripeljali v Ljutomer. Takrat so žandarji posegli po orožju. Padla je prva žrtev, mladi kmečki fant Alojz Mavric iz Vitana. Za Kerenči-čem je oblast razpisala tiralico. Prvo noč seje skrival na
3
grobu padlega Mavrica, nato je odšel na domačijo Jožeta Lacka. V tem času so pripadniki ljudskofrontovske-ga gibanja začeli široko akcijo za preklic pregona Jožeta Kerenčiča. Dosegli so odpravo tiralice in Jože se je lahko spet vrnil v Ljubljano.
Polaganje cvetja po odkritju spominske plošče, ki sta jo odkrila hčerka Jelka in nečak Zlatko.
Spet je nadaljeval svoje mnogostransko politično, znanstveno in literarno delo. Njegovo navzočnost je bilo čutiti v Njivi, na univerzi, v mnogokaterih akcijah, v vrstah kmečko—delavskega gibanja.
Pisal je razpravo o posestniških razmerah v Jeruzalemskih goricah. Hkrati se je ob študiju vneto lotil pisateljskega dela. O tem priča vrsta črtic in novel, ki jih je objavljal v Ljublajnskem Zvonu. Njegova izredno doživeta povest je izšla po vojni pod naslovom Mati išče mojstra. V njej je postavil najlepši spomenik trpljenju svoje matere. Pisatelj Ivan Potrč ve povedati, daje Jože Keren-čič pred vojno končal tudi daljši roman, ki pa je žal ostal za vedno izgubljen, ko je med vojno zakopan v zemljo sprhnel z drugimi Kerenčičevimi spisi vred. Kdorkoli se loti pripovedovati o Jožetu Kerenčiču in njegovem delu, ne more mimo skupine tesnih njegovih prijateljev, iz študentskih let, s katerimi je stanoval v Ljubljani v ulici Za gradom št. 1. Ta skupina — vanjo so sodili med drugimi Polde Berce iz Središča, Milena Peto-var iz Ivanjkovec, Marjan Vesenjak, ter Drago Hartner iz Maribora in drugi. Vsa univerza je poznala to skupino pod imenom za grajski kolektiv. Poznali so jo zato, ker je bila duša akademskemu klubu Njiva, ker je bila najbolj dejavna v vseh akcijah na univerzi in zunaj nje. Prav
ta skupina pa je prišla v hud spor s takratnim partijskim vodstvom na univerzi. Vsa skupina in z njo vred akademski klub Njiva je dobila vzdevek trockisti, ki je takrat veljal za eno najhujšnih obtožb.
Njivi so očitali, da ne spoštuje partijskih direktiv, dejansko pa je šlo za spor glede vrednotenja kmečkega vprašanja in gledanja na kmečkega človeka. Vrhu tega pa so bili nekateri člani Njive, med njimi zlasti Jože Kerenčič take sorte komunisti, ki so hoteli misliti s svojo glavo in razsojati po lastni pameti, pa so zato bili tudi kritični do gojavov množičnih procesov v Sovjetski Zvezi. Četudi je jeseni 1937 kazalo, daje spor z Njivo povsem poravnan in so bila vsa neskladja odpravljena, pa so iz vzrokov, ki jih še danes nihče ne pozna, bili izključeni iz partije štirje najvidnejši člani Njive: Jože Kerenčič, Polde Berce, Milena Petovar in Maijan Vesenjak. Zgodovinska dejstva izpričujejo, da je ta kazen po krivici doletela prav tiste člane Njive, ki so, ko je prišel čas preizkušnje, pokazali najvišjo stopnjo partijske, revolucionarne in narodne zavesti in predanosti v najbolj usodnih trenutkih zgodovine slovenskega in vsega jugoslovanskega ljudstva.
Jože Kerenčič je šele jeseni 1939 leta dobil službo na meščanski šoli v Gornji Radgoni. Tamkaj je iz neposredne bližine čutil strupen piš nacizma, ki je pletel svoje osvajalske načrte proti Jugoslaviji. Jože Kerenčič je izkoristil vse bogate izkušnje političnega aktivista, da je mlademu rodu odkrival neposredno nevarnost fašizma in vtisnil v njihovo zavest spoznanje o nujnosti nove družbe, take ki bo pravičnejša in spoznanje o nujnosti boja za neodvisnost slovenskega naroda.
Zametki njegovega dela so postali očitni že prve dni okupacije, ko je z vso vnemo začel snovati jedra osvobodilnega gibanja v svojem domačem kraju in tudi v širši okolici. Ustanovitev Osvobodilne fronte za boj proti okupatorju je spodbudila Kerenčiča, da je že maja meseca začel zbirati okoli sebe zanesljive ljudi in jih povezovati v frontovsko organizacijo. Vrsta imen domačinov, ki so se mu pridružili, priča o uspešnosti začetega dela. Naj jih naštejemo le nekaj: Munda Franc iz Vodra-nec, Luci Franc, Jurkovič Martin, trije Zabavniki — Branko, Drago in Vlado, Rizman Janko in Mimika, Štampar Ivan, st. in mlajši, Pokrivač Mirko, Vičar Ignac, Grubič Janko in drugi. V delu za OF je vključil tudi brata Slaveka, v svoji materi, bratih in stricu pa je imel zvesto zaslombo pri njegovem ilegalnem delu. Kerenčičev vpliv je segel daleč čez območje rojstnega kraja, na celotno ljutomersko in radgonsko območje. Pokazal se je kot neumoren, do skrajnosti predan in neustrašen aktivist Osvobodilne fronte skupaj z nekdanjima tovarišema iz Njive Poldetom Bercetom in Mileno Petovar, ter drugimi aktivisti s tistega območja. Na njegovem domu v Jastrebcih je bila 1. septembra 1941 ustanovna konferenca okrožnega odbora OF za Ljutomersko Radgonsko okrožje. Sekretar je postal Jože Kerenčič. Čez dva meseca 1. novembra 1941 je bila prav tako na domu Kerenčičevih pokrajinska konferenca OF za severovzhodno Slovenijo. Ta konferenca je bila najvidnejši dokaz uspešnega, požrtvovalnega dela Jožeta Kerenčiča in tovarišev.
Gibanje je kmalu zatem zadel hud udarec, ko so Nemci v Mariboru odkrili in kmalu ustrelili sekretarja okrožnega komiteja partije Štefana Kuharja — Bojana. Podobna usoda je kaj kmalu doletela tudi Jožeta Kerenčiča. Po izdaji so ga dobili v roke gestapovci in ga odpeljali v mariborske zapore. Kmalu je prišel za njim tudi brat Slavko. Izguba aktivista OF takega kova kot je bil Jože Kerenčič je nedvomno pomenila za ves severovzhodni del Slovenije in za celotno narodnoosvobodilno gibanje slovenskega
4
naroda težak udarec. Ostal je do kraja zvest samemu sebi, svoji ideji in svoji domovini.
Ostal je zvest tudi ciljem partije, četudi gaje ta izvrgla iz svojih vrst. Lidija Sentjurc je nedavno tega zapisala: "Miha Marinko, ki je vedel za herojsko smrt Kerenčiča, Berceta, Milene Petovar in Vesenjaka, se je čudil, kako da še vedno postavljamo vprašanje nerazščičenih odnosov KP do teh tovarišev. Bil je osebno prepričan, da so leta 1941 delovali po navodilih partije in je bil zato zanj problem njihovega vnovičnega sprejema v KP oziroma rehabilitacija nesporen."
Veličina heroja Jožeta Kerenčiča ne more biti nič manjša, četudi ne bi bila preklicana njegova izključitev. S svojimi dejanji in zlasti s svojo herojsko smrtjo je potrdil svojo pripadnost revoluciji in svojemu ljudstvu, ter njihovi svobodi in sreči. Za te cilje je dala velike žrtve vsa Kerenčičeva družina. Nemškemu taborišču ni mogla uiti tudi njegova žena. Take misli so ga morale preveva-
ti, ko je pisal stricu svoje poslovilno pismo nekaj ur pred usmrtitvijo: V njem je zapisal med drugim: Ta trenutek sem mnogo mirnejši kot včasih prej. Ničesar posebnega vam ne vem povedati. Vse kar ni bilo povedano, bo šlo z menoj. In še zadnje naročilo za ženo: Naj žene to ne zlomi. Kadar bo obupana preveč, naj pogleda Jelko in v njej bo videla svojega Jožeka.
In še misel o edini hčerki: V Jelki živim za Piko (ženo) za vso družino in narod... Bodi mi vredna hčerka!
Samo eno vprašanje bi moralo priti te dni in v današnjih časih v zavest vseh poštenih ljudi naše dežele. Ali je vse tisto, kar počenjamo in delamo v skladu s ceno žrtev, ki so padle, da bi bil naš svet pravičnejši in delovni človek v njem srečnejši.
Drago Košmrlj
Za objavo pripravil Drago Zabavnik.
PRIZNANJA OB KRAJEVNEM PRAZNIKU
Predsedstvo KK SZDL je na predlog komisije za priznanja in odlikovanja sprejelo sklep, da ob letošnjem krajevnem prazniku podeli Bronasti znak OF sledečim krajanom:
VRBANČIČ Stanko iz Lačavesi
ZADRAVEC Jože iz Vitana
ŠKRIPEC Ančka iz Koga
Hlevska skupnost iz Vitana (Mlinaric—Keček)
Čestitamo!
PLAN KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG ZA OBDOBJE
1986-1990
Komisija za plan in gospodarstvo je v letošnjem letu pripravljala predlog plana KS za naslednje petletno obdobje, ki ga danes daje v javno obravnavo. Plan je oblikovan na osnovi sprejetih smernic razvoja in sporazumih ter v skladu Družbenega plana občine Ormož. Krajevna skupnost sprejema predloge za dokončno oblikovanje plana do 1. februarja, ki ga bo sprejela skupščina KS.
I. DOSEDANJI RAZVOJ KRAJEVNE SKUPNOSTI
V preteklem petletnem obdobju so družbeno—ekonomska gibanja, ki so opredeljevala uresničevanje ciljev in nalog plana krajevne skupnosti potekala v mnogo bolj zapletenih pogojih gospodarjenja in razvoja kot se je z njim računalo ob pripravi plana.
Kljub visoki inflaciji, visokim cenam in zmanjšani kupni moči krajanov, smo s skupnimi močmi uresničili veliko nalog:
—	zgradili telefonsko omrežje v vsej KS
—	z vodo povezali Plavčak—Kaj žar—Kog
—	zgradili mrliško vežo
—	asfaltirali igrišče na Kogu
—	zgradili trafo postajo: Gomila, Kog II
—	delno obnovili dvorano
—	Obnovili skoraj razpadlo zgradbo bivše ambulante, ter jo usposobili za potrebe KS, družbeno političnih organizacij, civilne zaščite, v njej pa je našal
svoje mesto tudi knjižnica "Lipa".
—	Povečali zmogljivosti otroškega vrtca
—	Zgradili gasilski dom na Vitanu
—	Vzdrževali smo krajevne ceste.
Od planiranih večjih investicij se ni pričelo z izgradnjo večnamenskega objekta, ki je bil v programu prvega občinskega samoprispevka, na Kogu ni bilo zgrajeno nobeno družbeno stanovanje.
II. TEMELJNI CILJI RAZVOJA KRAJEVNE SKUPNOSTI
Temeljni cilji so predvsem:
—	nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov v KS in vaseh, razvijanje krajevne skupnosti kot družbenoekonomskega odnosa, izboljšanje življenjskih in delovnih razmer ter uresničevanje skupnih interesov in potreb v KS,
—	s politiko izgradnje infrastrukturnih objektov, izgradnjo družbenih stanovanj in individualno stanovanjsko gradnjo, povečanje zaposlenosti izven kmetijstva, izboljšanje ekonomskega položaja kmetijstva, z ohranjanjem in postopno rastjo življenjskega standarda vseh krajanov ter z ohranjanjem zdravega okolja in varovanjem ekološkega ravnotežja kot osnovo
5
za zdrave in humane življenjske pogoje, bomo zaustavili odseljevanje — predvsem mladine in ohranili vsaj to število prebivalcev,
—	med pomembne cilje tega srednjeročnega planskega obdobja uvrščamo tudi skladen razvoj krajevne skupnosti v okviru občine in skladen razvoj vasi v krajevni skupnosti,
—	kot temeljni cilj štejemo tudi utrjevanje varnosti in neodvisnosti Jugoslavije, kar bomo dosegli z nadaljnjim razvojem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, pa tudi z drugimi ukrepi in akcijami, ki povečujejo samozaščitno sposobnost in učinkovitost oz. preprečujejo družbeno škodljive pojave in delovanja.
III. NALOGE IN USMERITVE NA POSAMEZNIH PODROČJIH RAZVOJA V KS
III/1. Naloge in usmeritve na področju gospodarskega razvoja
1/1. Prebivalstvo
V dosedanjem planskem obdobju je prebivalstvo upadalo po povprečni letni stopnji 1,8 %. V srednjeročnem obdobju 1986-1990 pričakujemo zmanjšanje upadanja števila prebivalcev, tako da bi ob koncu tega obdobja ostali na istem številu prebivalcev kot na začetku srednjeročnega obdobja.
a) V KS živi skupaj v gospodinjstvih 989 prebivalcev in to po vaseh: (Stanje 1.1.1986)
naselje	moški	ženske	skupaj
Gomila	77	86	163
Jastrebci	84	101	185
Kog	146	130	276
Lačaves	51	58	109
Vitan	49	42	91
Vodranci	76	89	165
b) Po glavnih starostnih skupinah:
naselje	Prebivalstvo po starosti po letih
0-7 do 15 do 25 do 50 do 70 nad 70
Gomila	21	22	22	55	27	16
Jastrebci	20	13	31	51	50	20
Kog	30	30	31	96	62	27
Lačaves	7	13	12	32	34	11
Vitan	6	9	14	30	21	11
Vodranci	11	17	30	41	43	23
Skupaj	95	104	140	305	237	108
c) V KS Kog je zaposlenih v delovnih organizacijah 198 krajanov, zaposlenih v tujini 20, upokojencev je 190, 65 gospodinjstev se preživlja izključno od dohodka iz kmetijstva.
III/2 Razvoj gospodarskih dejavnosti
Industrija
Industrijskih objektov v KS ni, niti se v naslednjem planskem obdobju ne načrtujejo. V primeru, da bi katera delovna organizacija želela postaviti industrijski obrat, bomo nudili ustrezne lokacije.
Kmetijstvo
Glavna proizvodna dejavnost v KS je kmetijstvo. Zaradi razdrobljenosti kmetijskih površin je proizvodnja v glavnem mešana. Tak način gospodarjenja daje manjše rezultate glede tržnih viškov. Z večjo koncentracijo kmetijskih obdelovalnih zemljišč, povečanjem zemljiškega maksimuma in izboljšano agrarno strukturo bodo ustvarjeni pogoji za izboljšanje ekonomskega položaja kmetov.
Slovin KK Jeruzalem Ormož se bo kot nosilec kmetijske proizvodnje še nadalje zavzemal za čimvečjo tržno proizvodnjo hrane in sodobne agrotehnične ukrepe, ki bodo skupaj z uporabo sodobne mehanizacije in primerno setveno kulturo omogočile višje hektarske donose.
V okviru Kmetijske zemljiške skupnosti bomo pospeše-vli razvoj in soustvarjali pogoje za aktiviranje opuščenih zemljišč ter predlagali, da se vključijo slabo obdelana in neobdelana zemljišča v intenzivno proizvodnjo.
Območna vodna skupnost Drava bo z večjimi vzdrževalnimi deli na potoku Trnava kvalitetno izboljšala zemljišča.
Preskrba
Za preskrbo prebivalcev ter zadovoljevanje vsakodnevnih potreb so na območju naše KS dve trgovski poslovalnici s špecerijskim, delno tudi z mešanim blagom, ter trg. poslovalnica za odkup kmetijskih pridelkov in prodajo reprodukcijskega blaga. Z izboljšanjem kvalitete ponudbe te zmogljivosti zadostujejo.
Gostinstvo in turizem
Gostinstvo in turizem sta v KS slabo razvita. Na področju KS so trije gostinski obrati, prenočitvenih kapacitet ni.
V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo pospeševali razvoj kmečkega, izletniškega, lovskega turizma, ter izvajanje dejavnosti vinotočev.
Izkoristiti moramo pestrost in privlačnost Koga kot lepega vinorodnega predela ter razviti turistično dejavnost.
Slovin KK Jeruzalem Ormož TOK Kooperacija si bo prizadevala pridobiti interesente za kmečki turizem in pri tem sovlagala sredstva za ureditev kmetij.
6
Drobno gospodarstvo
Na področju KS je obrtna dejavnost zelo slabo razvita, saj obstaja samo nekaj obrtnikov z rednim obratovanjem. SO Ormož bo z ukrepi davčne politike pospeševala razvoj družbene in zasebne obrti.
KS bo podpirala ponudbe za razvoj drobnega gospodarstva ter interesentom nudila ustrezne lokacije in prostore.
III/3 Naloge in usmeritve na področju socialnega razvoja
Stanovanjsko gospodarstvo
Stanovanjska izgradnja se je do sedaj razvijala brez vpliva KS. Zazidava se izvaja samo z individualnimi gradnjami, nujno je, da se pristopi tudi na Kogu k družbeni gradnji stanovanj.
Samoupravna stanovanjska skupnost bo v naslednjem petletnem obdobju zgradila v okviru stanovanjske prenove tri stanovanja na Kogu št. 1.
Razvoj kulture in telesne kulture
Kulturna dejavnost v KS ne zadošča potrebam krajanov. Pereč problem je premala zmogljivost kulturne dvorane in njena neustrezna oprema (oder, tla, sedeži). V naslednjem obdobju je potrebno povečati zmogljivost dvorane ter jo ustrezno opremiti.
Na športnem igrišču je potrebno urediti letni oder, ki bo služil gledališkim predstavam in zabavam na prostem. V tem sklopu je potrebno urediti sanitarije in garderobe. Igrišče je potrebno tudi opremiti za druge športne dejavnosti (košarka, odbojka, ipd.). Formirati se mora športno društvo, v katerem bi bilo povezano vso športno življenje, ki bi zadovoljevalo potrebe krajanov po športno rekreacijski dejavnosti.
Šolstvo, vzgoja in izobraževanje
Na področju KS je štirirazredna celodnevna šola. Šolsko poslopje glede na število otrok zadostuje, prizadevati pa si moramo, da bo občinska izobraževalna skupnost redno obnavljala šolsko poslopje.
Predlagali bomo občinski izobraževalni skupnosti, da OŠ Kog postane čimprej vzorčna šola, ki bo uvajala kot redno dejavnost kmetijski pouk ob izkoriščanju obstoječih kmetijskih površin: vinograda, njive, sadovnjaka, katerega je potrebno obnoviti v sodobni nasad. Nosilec obnove je KK Jeruzalem Ormož.
Otroško varstvo
V KS je otroški vrtec z dvema oddelkoma. Prostorska kapaciteta zadošča nujno pa je urediti igrišče pred osnovno šolo, ki ga bomo zgradili skupaj z nosilcem investicije, občinsko skupnostjo otroškega varstva.
Na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok bomo poskrbeli, da bo še več otrok vključenih v organizirano varstvo in vzgojo.
Zdravstvo
Krajani KS koristijo zdravstveno varstvo v ambulanti Središče in Ormožu. Z zgraditvijo nove ambulante in laboratorija v Središču, nam bo zdravstveno varstvo postalo bližje.
Za preventivno varstvo bo osnovna organizacija RK Kog organizirala vsaj enkrat mesečno zdravstvene preglede (merjenje pritiska) v prostorih krajevne skupnosti.
Socialno varstvo
Krajevna skupnost Kog bo v naslednjem planskem obdobju še nadalje povečala skrb preventivnim oblikam nudenja pomoči in sicer: organizirala in krepila sosedsko pomoč ostarelim in drugim, ki so take pomoči potrebni predvsem takšnim, ki nimajo svojcev:
—	sodelovala s patronažno in socialno službo, pri reševanju še vseh ostalih problemov s tega področja;
—	z občinsko skupnostjo socialnega skrbstva organizirala in dajala družbeno pomoč tistim občanom, ki so nesposobni za pridobitno delo, s katerim bi si zagotovili socialno varnost;
—	kmetijska zemljiška skupnost bo z namenom zagotovitve socialne varnosti bolnim in ostarelim kmetom prevzela vsa zemljišča, če nameravajo oddati zemljo, da si pridobijo pravico do preživninskega varstva — tudi površine manjše od dveh hektarjev.
III/4-. Naloge in usmeritve, ki se nanašajo na urejanje komunalne in druge infrastrukture:
Vodovod
Na področju oskrbe z vodo bomo nadaljevali z izgradnjo vodovodnega omrežja na območja, ki še niso preskrbljena z vodo, ter na obstoječem omrežju zagotovili zadostne količine zdrave pitne vode.
V ta namen bomo v obdobju 1986—1990 sofinancirali s Cestno—komunalno skupnostjo primarni vod Vitan — Vodranci, hkrati pa izvajali sekundarno omrežje.
Kanalizacija in odlaganje odpadkov
Kanalizacije v KS ni. Nujno je, da pričnemo s sistematičnim urejanjem odvajanja odpadnih voda. V tem obdobju bo Cestno—Komunalna skupnost naročila izdelavo študije za ureditev kanalizacije v centru in bližnjem strnjenem naselju. Cestno-komunalna skupnost bo sofinancirala ureditev odlagališča odpadkov.
Prometno omrežje
V obdobju 1986—1990 bo modernizirana cesta Lača-ves - Vuzmetinci. Investitor bo Cestno-komunalna skupnost s 70 % deležem, KS Kog in KS Miklavž pa sofinancirata ostalih 30 %;
— vzdrževali bomo 25 km krajevnih cest, ter izvedli večja vzdrževalna dela na cesti Lačaves — M. Kog, ter jo usposobili normativom za prekategorizacijo v lokalno cesto. Dela na tej cesti bo sofinanciral KK Jeruzalem Ormož.
7
Zveze
Na področju telefonije PTT podjetje Maribor ne načrtuje v tem obdobju širitve v naši KS. Z ozirom na interes krajanov bo potrebno vključiti širitev v obdobje 1991— 1995.
Ostale naloge:
—	na pokopališču se bo v tem obdobju zgradilo odlagališče za smeti, poskrbljeno bo za vodo;
—	zgradila se bo avtobusna postaja na Kogu in na Vita-nu;
—	enotno se bo uredila javna razsvetljava v centru Koga do osnovne šole in mrliške veže.
III/5 Naloge in usmeritve na področju prostorskega razvoja
—	pri gradnji bomo bolj kot doslej upoštevali značaj in tipiko območja;
—	z doslednim spoštovanjem začrtanih območij za gradbeni razvoj bomo ohranjali kmetijske površine;
—	SO Ormož bo naročila izdelavo krajinske zasnove, na osnovi katere bodo določeni ureditveni načrti za območje Koga. Na območju krajinske zasnove bodo določeni prostorski urbanistični pogoji, ki bodo opredeljevali pogoje za gradnjo.
III/6 Naloge na področju splošnega ljudskega odpora, družbene samozaščite in požarne varnosti
Razvoj SLO in DSZ bo temeljil na skupnih prizadevanjih vseh krajanov, ki ga bodo uveljavljali kot sestavino socialističnega samoupravljanja in kot neločljivi del samoupravnih pravic, odgovornosti in družbeno politične aktivnosti. Osnovne naloge bodo:
—	organiziranje, usposabljanje in upravljanje narodne zaščite in civilne zaščite,
—	organizirali bomo skupaj s pristojnimi službami občine idejno—politično in obrambno vzgojo ljudi za uveljavljanje principa splošnega ljudskega odpora;
—	skrbeli in zagotavljali red in mir v izrednih razmerah;
—	organizacijsko skrbeli za uspešno zaščito zasebne in družbene lastnine;
Naloge na tem področju se financirajo iz sklada za financiranje SLO in družbene samozaščite občine Ormož.
Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom bo skrbela za razvoj gasilstva in njenega članstva, požarnovarstveno vzgojo krajanov, pospeševanju preventivne dejavnosti za zmanjšanje števila požarov in opremljanje gasilskih društev.
INVESTICIJSKI OBJEKTI GRADITVE V OBDOBJU 1986-1990
Cene 1985
predračunska vrednost
1.	Objekti komunalnega značaja
—	cesta Lačaves—Vuzmetinci
—	krajevne ceste (vzdrževanje in obnova)
—	vodovod Vitan—Vodrnci
—	javna razsvetljava
—	odlagališče odpadkov
—	avtobusna postajališča
—	ostali komunalni objekti
2. Kulturno prosvetna dejavnost
—	obnova in oprema dvorane
—	večnamenski letni oder
3. Telesno kulturna dejavnost
—	ureditev igrišča (oprema)
—	sanitarije in garderoba na igrišču
4. Ostali objekti
—	ureditev pokopališča
—	otroško igrišče pred šolo
5. Funkcionalni stroški
Skupaj potrebna sredstva
VIRI SREDSTEV:
—	krajevni samoprispevek
—	delovne organizacije
—	cestno komunalna skupnost
—	prispevek iz dohodka OZD
—	občinska kulturna skupnost
—	občinska skupnost otr.varstva
—	občinska telesno kult .skupnost
—	SO Ormož za funkcionalne str.
—	krajani po pogodbah
6,700.000,24,000.000,6,000.000,3,000.000,1,500.000,500.000,2,300.000,44,000.000,-
5,000.000,3,000.000,8,000.000,-
3,000.000,3,000.000,6,000.000,-
2,500.000,1,500.000,4,000.000,-
4,000.000,4,000.000,-
66,000.000,-
32,000.000,4,500.000,500.000,4,000.000,3,000.000,1,000.000,3,000.000,3,000.000,15,000.000,66,000.000,-
8
PREDLOG PROGRAMA ZA UVEDBO KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA OBDOBJE OD 1.7.1986 DO 1.7.1992
S samoprispevkom se bo predvidoma zbralo 35,000.000,-din, kateri se uporabi za izgradnjo naslednjih komunalnih in drugih objektov ter druge dejavnosti v KS Kog:
—	vzdrževanje in obnova krajevnih cest (30 %)
—	javna razsvetljava do mrliške veže,
—	ureditev pokopališča (vodovod, smetišče),
—	sofinanciranje vodovoda Vitan—Vodranci,
—	vzdrževanje komunalnih objektov,
—	sofinanciranje izgradnje otroškega igrišča,
—	večnamenski objekt pri športnem igrišču (letni oder, slačilnice in sanitarije),
—	pričetek izgradnje večnamenskega objekta ali večjo obnovo katere ceste.
Prispevne stopnje bi ostale iste kot pri sedanjem samoprispevku.
Predlog je oblikovan na seji komisije za plan in gospodarstvo, imenovane od skupščine KS.
Po sklepu konference SZDL se pristopi k široki demokratični razpravi v vaških svetih, samoupravnih organih KS in zborih krajanov, tako da se bodo lahko vsi krajani vključili v razpravo ter s svojimi predlogi oblikovali program za krajevni samoprispevek, ki ga bo razpisala skupščina KS v mesecu februarju 1987. Pobude in predloge lahko posreduje vsak krajan do 1. februarja 1987 na KS.
PROBLEMSKA KONFERENCA SZDL KOG
V petek, 5. 12. 1986 je bila na Kogu programska konferenca SZDL. Konferenca je bila dobro obiskana, med prisotnimi smo pogrešali mlajše krajane, tiste, na katere računamo, da bodo danes in v bodočnosti največ prispevali za razvoj naše krajevne skupnosti in družbe nasploh. Na konferenci smo pregledali delo v letošnjem letu ter slišali predlog programa prihodnjega krajevnega samoprispevka. Obravnavali smo nekaj problemov, ki se pojavljajo v naši KS. Prav na konferenci je bila priložnost seznaniti vodstvo KS o vseh problemih, preveriti razne "govorice" in predlagati rešitve. Razpravljali smo o delu naših delegatov v skupščini občine in samoupravnih interesnih skupnostih. Delegati morajo biti bolj aktivni, saj ugotavljamo, daje največkrat odvisna razporeditev sredstev, ki se zbirajo v SIS (ne pa sredstev krajevnih samoprispevkov kot so nekateri narobe razumeli) od aktivnosti delegatov, ki nas v teh skupnostih zastopajo.
Na konferenci smo sprejeli program dela, ki nas zavezuje, da takoj pristopimo h kadrovskim pripravam za novo vodstvo v krajevno samoupravo in vaške svete. Odpreti moramo široko demokratično razpravo o programu naslednjega krajevnega samoprispevka, oživeti izobraževanje vseh zainteresiranih za kuharske in šiviljske tečaje, predavanja o vzreji malih živali in urejenosti kmečkih hiš ter ravnanju s škropivi.
Preko društev in organizacij moramo oživiti družabno življenje vseh Kogovčanov.
Predsedstvo SZDL Kog
OSKRBA Z ZDRAVO IN CISTO VODO
V četrtek, 12. decembra 1986 je imelo vodstvo KS Kog sestanek s predstavniki iz IS Ormož, komunalnega podjetja in cestno komunalne skupnosti Ormož o vprašanju oskrbe KS z zdravo čisto vodo, vzdrževanjem in sanacijo vodohrama "Klumpa" in možnosti širitve vodovodnega omrežja v naselje Vodranci.
Na sestanku so bili sprejeti sledeči sklepi:
KS Kog mora doseči, da KK Jeruzalem Ormož preda Komunalnemu podjetju v lastništvo vodohram "Klumpa" in zemljišče pod njim, saj je to edina ovira, da se sanacija že ni pričela.
—	S sanacijo vodohrama "Klumpa" bo rešena tudi preskrba krajanov z vodo ob izpadih zaradi elektrike ali pomanjkanja, ki bo v prihodnjem letu prav tako odpravljeno z aktiviranjem novih črpališč. V jeseni 1987 bi bilo možno povezati vse lokalne vodovode v naši KS na občinski vodovod.
—	Ugotoviti je potrebno število gospodinjstev v naselju Vodranci, ki bi se želeli priključiti na vodovodno omrežje, saj obstaja možnost, da se le—ti priključijo s sekundarnim omrežjem na primarni vod na Vitanu že prihodnje leto.
Milan Pevec
9
OBVESTILO
Društvo upokojencev "ZARJA" Kog obvešča svoje člane, da naj poravnajo članarino, prispevek za občni zbor in vzajemno pomoč za leto 1987.
Blagajnik in tajnik društva bosta članarino pobirala v nedeljo dne 4. 1. 1987 za vasi Gomilo in Kog. Za vasi Vodranci, Vitan, Lačaves in Jastrebci pa bomo pobirali članarino v nedeljo, 11.1. 1987 od 8. do 12. ure.
Letna članarina je 100,— din, prispevek za občni zbor 1.000,— din in prispevek za vzajemno pomoč 1.000,— din.
Vabimo upokojene delavce in kmete, da se včlanijo v društvo upokojencev, če se še niso.
ZDRAVO!
Predsednik DU Vnuk Peter
Študija — Dr. Lačovski Piškur
Statistični podatki kožejo, ka je zodje čase na Kogi več borcof kak aktivnih mladincof. Vsaki pojov mo svoj vzrok in ne vrag, ka ga še toti ne bi mejo. Kdo smo enoga mladinca zahaklali v buffeti pri biljardi, pa ga pitali, ke misli o ten, je reko, ka se gnes den bolj sploča biti borec kak aktiven mladinec, zoto, ka tan dobiš lepo penzijo, če pa si aktiven pa ke preveč gučiš, se ti hitro lehko zgodi, ka de te kakša marica pobasala. Seveda si od potovanja z maricoj nemaš ke obetati, zoto, ka tisti tovariši nič lepo s tobon ne delajo. Navodno se zgodi, ka dobiš por vzgojnih s pendrekon, te pa lehko greš domu.
"Pa to še so samo obrobni elementi tote slike," se je intervjuvani mladinec razgučo. Guč je za neke časa prehejo.
"Ivica! Dvo špricara!"
Ivica je hitro donesla naročeno pijačo in radovedno po-glednola ke momo.
"Znoš to ti je gnes den tak. Včosih gren na kakši sestanek npr. SZDL ali pa ke drtigoga, te pa tan drugi gučijo jos pa ne priden vmed. Poleg tega sen jo navoden človik s poklicnoj školoj ovi tisti naši funkcionari pa so fsi visoko školani. Enkrat sen se zglosjo pa neke povedo, te pa so me pitali kakšo školo mon. Povedo sen ke sen, te pa so me zviške poglednoli pa nadaljuvali s svojoj debatoj tak kak da me nega. Po tistem mi je prokleto čudno pri srci, kdo keroga od totih srečan. To je zej to. Za štrnejst dni pa sen šo k meši. Po meši sma se z gospo-don župnikon srečala med cerkvenimi vrotami. "Joj!" sen se strašjo, "Gospod mojo doktorat, jo pa sen skoron neškolani. Venda me nado niti vidli." Gospod pa:
"Ho, kak si Franček. Kak pa so ke mati duma? Hodi se borna malo pospominala!"
Pa sma šla pa se spominala kak štora kolega. Skleno sen, ka bom od zej napre rejši šo k meši kak pa na kakšo konferenco SZDL.
Guč smo mogli kunčati, zoto, ka je intervjuvanec prišo na vrsto pri partiji biljarda. Če si se malo razgledno po
buffeti, si vidjo dosta Frančeki podobnih razočaranih mladincof. Vidli smo ka Ivica na veko koristi svoje čare pa drži lidi tü.
Kesneje je naša komisija sklenola, ka bomo Ivico pozvali na odgovornost, zoto, ka lidi odvrača od jihovih dužno-sti poleg tega bode verjetno poleg gospoda župnika proglašena za razrednega sovražnika in jena usoda v nadaljnjem neje znana.
Ze pa še drügi vzroki za neaktivnost mladincof. Včosih. v dobrih štorih časih smo na kakši mladinski sestanek povobili naše funkcionare — prekaljene v bojih tak kak so včosih bili španski borci. Znote,kaje gnes den mladina strašno pokvarjena. Vsi kadijo, pijejo, pol je hašiša-rof, poslušajo nekšo ružeje pa cvileje, včosih so nosili duge čupe, ze pa si brijejo glove. Pa ne, ka bi si fse pod-brijo pisti si po srdini glove greben, levo se poforba zeleno desno pa rdečo. Te pa je to način. Bogi starši tega pa si pač neso zasliižili. Fse smo mu dali, bijo je nejbojše oblečeni, skoz pun penez, hodjo na morje, smučat, avto so mu küpili, ze pa je takši. Bogi starši se fsega toga spotijo samo pozobijo, ka so mu dali fse samo ljubezni ne te gdo bi jo nüco. Puna priftošja pa ti nikdor nemre nadomestiti staršof. Pa piistmo zej to.
Tov. funkcionari so vidli pregrešne slike v mladinski sobi, nekše smrtne glove z napison gnile diiše pa takše. Se nič ne bi rekli, če bi meli kakše gole babe ali pa ke samo to, ke je bilo fčosih simbol fašizma, to pa je preveč. Na dugo so se razgučali, ka moremo tradicije NOB ohranjati ne pa delati takše sramote. Kakšo dejanje je ze to proti tistin, ki so dali živleje za domovino? Mojo praf! Samo ne zavolo smrtnih glov se pomenijo fse ke drügega kak fašizem. V grobi se morejo obračati kon smo gnes prišli in ke smo napravili s totin socializmom. To je daleč od tistega ke sta Marx pa Engels napisala in zake so se naši lidje borili. Vsega je tüdi ne kriv naš finančni položaj. Se nemre biti nič bojši, če eden dela za strojen šest pa jih v pisarnah skrbi za jegof blagor pa gledi kak si zbojšo jegovo produktivnost, ka bi son bojše skoz zišo. Že dugo pri nas vala—znejdi se. In tisti za strojon se more nekak znejti. Misli si:
"Nate vi mene jebali," pa si pod mantel dene rolcange ki de jih duma fejst nüco. Meštrijaje gnes den droga.
Mladinci — diiše nesrečne, so šteli svojo neaktivnost presekati. Samo kej, če pa se fsake stvori lotijo tak nerodno. Čiili so za ohranjanje tradicij NOB te pa so šteli še uni neke ohranjati pa so rekli, če bi morti ohranjali store običaje.
Lepo so se zrihtali pa šli. Diiše nesrečne pa so pozobile, ka je na Kogi na samega Mikloša konferenca SŽDL. Zanemarili so svojo sveto dužnost zavolo nekšoga Mikloša, ki je itak cerkveni praznik, mi pa momo v plani poleg odmiranja držove tüdi to, ka lidi sprovimo k pameti, ka nado več letali k meši, pa šli župniki na limance. Vrli funkcionori so fteknoli glove fküp in prišli do zaklučka, ka je za toto dejanje mladincof stoprocentno kriva Ivica al pa morti župnik, ki sta štora razredna sovražnika. Slabo volo funkcionorov so pregnali policaji, ki so se po bog ve po kakšen cüdeii pokozali na Kogi pa blokirali cesto.
"Sam bog jih je pošlo!" si je oddehno eden od funkcionorov, gdo jih je zagledno.
In ker mi državloni znomo, ka boga nega, je on izključeni iz kroga osumlenih. Opet nam ostoneta Ivica pa župnik. Samo oneja sta mladince nagučala, ka so šli po Miklošoven.
10
Mladinci smo na sestanki sprejeli sklep, ka razpišiivle-mo nagrodo en stori miljun, če nan zno što povedati keri je policaje prosjo, ka pridejo. Vsako informacijo, ki bi nas pripelala na sled krivci sporočite naši preced-nici "KOS IRENI". Lehko ji tudi telefonirate na št.
716—123. Če bi rad keri ovadbo podo ustno, pa se nej zglasi v Lačavesi.
Komisija za ugotavljanje vzrokov neaktivnosti mladincof: Precednik: LAČOFSKI PIŠKUR
SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 19 8 7 vam želi
SLO VIN KMETIJSKI KOMBINAT JERUZALEM ORMOŽ
MERKATOR - OGRAD ORMOŽ
Industrijsko gradbeno podjetje Ormož se vam priporoča z vsemi gradbenimi deli in uslugami. Za naročila se toplo priporočamo.
Vsem poslovnim partneijem in občanom ob vstopu v NOVO 1987 leto želimo mnogo sreče in zdravja ter prijetno praznovanje.
Delovnim ljudem krajevne skupnosti Kog ter vsem občanom občine Ormož želi SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 19 8 7 MLINARIC IVAN - tapetnik in dekorater iz Vitana
Priporoča se s svojimi uslugami: preoblačenje sedežnih garnitur, jedilnih kotov, stolov in izdelovanje vseh vrst avtomobilskih prevlek in druge dekoracije v avtu.
SREČNO, VESELO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO želi vsem Kogovča-nom Prosvetno društvo Jože Kerenčič KOG.
Vsem delovnim ljudem, poslovnim sodelavcem in občanom SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 19 8 7
želi "Mercator — Zarja Ormož", ki vam v svojih poslovalnicah na območju občin Ormož, Ivanec, Varaždin, Novi Marof in Ludberg ponuja najrazličnejšo blago. Pridite in prepričali se boste, da vaša trgovska organizacija "Mercator — Zarja Ormož" resnično skrbi za vaše potrebe.
11
Lovci iz LD Kog želimo Kogovčanom vse najboljše v letu 1987. Želimo, da bi tudi v bodoče složno delovali pri varovanju človekovega okolja in divjadi.
DROGA PORTOROŽ TOZD GOSAD Središče ob Dravi
vam v vseh trgovinah nudimo kvalitetne vložene vrtnine, vložene gobe, sladkor za posip, čaje in začimbe. Odkupujemo vse vrste zdravilnih zelišč in gob in razne gozdne sadeže.
V kooperaciji organiziramo proizvodnjo vrtnin in vzgojo gob — šampinjonov. OB VSTOPU V LETU 1 9 8 7 ISKRENE ČESTITKE!
"Novice" so bile ustanovljene na skupni seji K K SZDL Kog in KS Kog dne 1.12.1978. Prva številka je izšla 5.12.1978. Odgovorni urednik: Milan Pevec; uredniški odbor: Drago Zabavnik, Janko Klanjčar, Branko Zadravec, Valerija Kolarič in Vera Zabavnik. Naklada 350 izvodov. Oblikovano in razmnoženo: Čemel — Rogina, Radizel 21. Izhaja priložnostno. Po mnenju republiškega sekretariata za
informacije je glasilo oproščeno temeljnega davka.
12