Dopisi. Iz Ljntomera. (N o v a volitev.) Za občinski odbor v Ljatomeru bode 24. t. m. nova volitev. Opozorajemo aa to aaše volilce. da ae brez vaakega izgovora te volitve, za katero ae je že toliko delalo ia pisalo, do slednJega vdeležijo, ia da tudi za pravičao reč, katero zastopamo, brez bojazai ali Bog ve kakih ozirov, avoj glaa oddajo. Doata amo že zaaičevanja in krivic do zdaj pretrpeli, čas je, da se jih enkrat znebimo, to pa se bo zgodilo, ako aami sebi zveati ostanemo. Vekivečno aramoto ia zanioevaaje pa bi ai aakopal tisti, ki bi se ali volitvi odtegail ali bodiai iz zaslepljeBOsti ali badobije ali pa celo iz umazaaih obzirov, celo v naaprotni tabor potegnil. Tak mož brez zaaiaja ia sramote, nosil bi tadi pred svetom Kajaovo zaamenje. — Nasprotna stranka ai je po avojem dozdanjem krivičaem poatopanju, mislimo, že doata aramote Bakopala, pa ji to vae ai zadosta, Bapada celo vlado, deželai odbor, da so aeki ti Bepostavno ravnali, ko so jim njihove spletke razdrli; terjajo ali terjati h-očejo, da jim vlada na vsaki aač-in ajihovo volitev potrdi ia jim na tak Bačia podeli zadosteaje za sramoto, ki ao jo trpeli. Ali zastonj, kar so si skubali, to aaj tudi povžijejo; izvolili so ai svoje možake, naj jih imajo, saj 80 si sčiata eaaki, na naa aiso aič mialili, mi aiamo vredai njihove miloati. — Zdaj pa pride toraj na aaa vrata, da ai mi avoje izvolimo. Storimo to in pokažimo s tem, da mi nočemo na lastaej zemlji Bjiaovi aužnji še dalje biti. Bog daj srečo! Izpod Oslice pri Pišecah. (D o 1 g a z i m a.) Novi zvoaovi. Baueravereia.) Valed hade in dolgotrajajoče zime ao razmere med ljadetvom v našem kraju močao žalostae. Stari možje se ae vedo apomaiti, da bi o tem času, ko je že polovica meseca aašca minola, bilo vae delo tako zaostalo. Po viaogradih ni mogoče še nobenega dela opravljati, revnejši del ljadstva nima aobenega zaslažka, ter mora zaradi tega britko revščiao trpeti. Bog ve, kaj bode iz tepa; čuti se, da bode najbrž slaba letiaa. Akoravao je ljadstvo takaj res revno, izvzemši nekaj večjib. poaeatnikov, stori se še veadar kljabu vsem zaprekam, kolikor mogoče, za čast božjo. Sklenili ao prebivalci v Pišečki župaiji ai nove zvoaove umialiti. Duša tega povzetja ao prečaatiti goapod župnik a avojim pomočnikom. katera dva sta na čelu odbora, obatoječega iz Bajveljavaejših mož imeBovane župaije. V to svrho se pobirajo radovoljai darovi po celej žapaiji. Navdušeaost za to povzetje je tolika, da^ga celo Bajabožaejši po avoji moči podpirajo. Crez male mesece bode doael mili glaa novih zvoaov po Baših pokrajiaah. Pa tudi nekaj žaloatnega vam imam, dragi čitatelji BS1. Gosp.", poročati. Vem, da še maogim ai zaan tako zvaai ,,bauernverein." Ime tega draštva je sicer lepo. a načela, katera ima, so poaebflo sloveaskemu kmetskemu stana škodljiva. Dragi! Ne le, da aaa boče izaeveriti našeinu narodu, da nam hoi-e podkopati aašo narodno zavest, kajti v odbora tega društva niso le aamo odpadaiki, marveč tadi aaaeljeai Prnsi ter druzega ae želijo, kakor tlačiti vse, kar Bi nemško, ampak oai so aam Bevarai tadi za aajviaje blago — sveto vero —. Ker nima doati udov, lovi jih tadi po Baših krajih, ljadje takaj so pa toliko pametni, da jim ne grejo na lim. Dragi Sloveaci! ne dajte ae premotiti, tem veo delujte za sv. vero, aarod ib ceaarja! Od Malenedelje. (Marsikaj.) Dolga, mokra ia mlačna letoŠBja zima bila je tadi povod razaim človečjim bolezaim ia njih posledek je bil po gostem hitra in Bagla amrt. Pomilovaaja vredaa je osoda v takih slacajih v širaej tej okolici, v katere celih petih žapBijah, tedaj okoli 14. tisoč daa nima aiti eaega ranocelaika, a tem manj aeenega zdravaika! Rea, da je zmeraoat, skleaeaa z mirao naravo, aaj bolj zanesljivo zdravilo; toda koliko je slačajev, v katerih zamore le skašaai zdravnik v eaem treautka za bolaikovo zdravje odločiti! Takaj bi morali Ptajski, Ljutomerski, Ormožki ia Gorajeradgoaski okraji nekaj storiti, a tadi vlada bi nam mogla priskoiiti aa pomoč. Upajmo da 8e aam v tej zadevi Bekaj pripomore! C. kr. via. namestaija nam spodtikajota ae na § 1. pravil bralB. draštva, ga ai dozvolila, trebalo je tedaj to točko predragačiti, to pa se ve. da začetek društva zakesai. Dolge zime navelioali amo ae vsi Celi mesec febr. bil je oblačen tako, da ao ai že aevedni ljudje obetali splošaje ali občno potemaeBJe. Nastop meaeca marca pa uam je mrzel aever razbiatril tako, da je temperatura od 0 na 7R padla. Ljadje 8e ženijo križem kražem, toda bližajoči paat je aedaj storil križ črez take veaelice. Ptice pevke ao se že v obilnem številu začele k nam povračati, ter zaraB kratkocaaijo z milim avojim petjem, ozBaajujočim bliŽBJo epomlad. Ako naa Ijabi Bog po leti obvaraje kake uime, vse apa, da bode sadja, vina in kraha obilao priraalo. Naj se tedaj le vreaniči ta ap! Od Št. Miklavža pri Laškera trgu. (Po pravek.) Dopia iz občiae Marija Gradec pri Laškem trga „0 kraJBem šolskem sveta" v atev. 6 ,,Sl. Gosp " ae pritožuje. da krajni šolaki svet pri av. Miklavžu aemško aradaje ia nemški pečat pritiska. To je res bilo tako, ali le tako dolgo, dokler je prejšaji občinski tajaik oskrboval tadi pisarijo krajnega šolakega sveta. Sedaj pa je redao aradovaaje sloveBsko. Nemški pečat rea še pritiakamo, a omialil ga Bi aedaflji šolaki avet, ampak bivši žapaa Marijegraški J. Klezia in rajai J. Jaacič. Sedaaji šolski svet je pa imel na aovo ustaaovljeaej šoli toliko potrebaega omialiti, da ai mogel kar prvo leto dvojnega pei-ata si omisliti. Sicer je pa aedaj tadi že aaročea. Nemške dopiae pa moramo aprejemati, ker slov. ne dobimo, če tadi amo že večkrat valed sejinih aklepov višjo šolsko oblast proaili, da bi nam poailjala slov. dopise. .M. Lapornik, predaedaik krajaega šolsk. sveta. Iz Remšnika. (Dozidanje II. raz- r e d a š o 1 e.) Presvitli cesar ao blagovolili nam iz lastae blagajaice podariti 200 gld. za dozidaaje drugega šolskega razreda, kar Bas je neizmerao razveselilo in aam je dokaz neizrečeae ljabezai Njih Veličaaatva do svojia podložaih. Prosili smo tudi deželai odbor za 15uO gl. posojila brez obreati na 10 let. Nadejamo 8e, da dobimo tadi iz deželae blagajaice zaželeae deaarje, ker aam je tadi ob časa velikega požara leta 1863 deželni odbor blagovolil 4« >00 gld. brezobreatao aa štiri leta poaoditi. Upamo močao da se Bam, ki še trpiiao od požara aem, proŠBja Be bo odrekla. Od praaaškega šolakega draštva ali od aemškega ,,šulvereiaa" aiamo želeli aičeaar proaiti, tadi ne vzeti, ker ima ovo društvo slabe nameae z aami Sloveaci. Močno amo preprieaai, da avatrijska vlada avojim podložaim s pravim namenom pomaga; prasaško draštvo pa aaa aboge Slovence le podkapiti hoče 8 svojimi darili, koja si aa eelo areajo vkajiži, iB ako ae po ajeai volji v aoli ae germaaizuje, aazaj terja. Zato nam Remšničanom, naaemu presvitlomu cesarji ia našej vladi vdanim, nikdar ni bilo ia ne bode mar za pruaaško Nemčijo. Mi le kličemo: ,,Bog ohraai, Bog obvarajNam cesarja, Avstrijo!" Le edea rogovilež je vedao blebetal 0 nemško - prasačkenij ,,šulvereiBa", kojega pa niti krajni šolski svet, niti areajski predatojaik s svojimi odborniki ni hotel poslašati. Blagi gaapod Aleš Gregl, aaš areajski predstojnik, je mnogokrat rekel: ,,j\Ii ostaaemo Sloveaci ia zveati Avstrijaai do amrti vdaai aašemu preavitlema ceaarji ia avatrijaki vladi." Hvalo izrekamo tudi velečaatitema koazistoriju ia blagem patroau aa Falu, da ata nam dovolila za dozidaaje dragega razreda brezplačao toliko zemljišča od mežnarakega poaeatva šoli pripiaati dati, kolikor se ga za stavbo potrebuje. Drugi razred je dozidaa, veadar še ai celo dokoačaa. Do jeaeai se aadejamo, da že dobimo podačitelia ia eBorazredaa poldaevaa šola ae bo v dvorazredao spremeaila, kar je bilo silo potrebao, ker je Bad 240 vpisaaih šolarjev. Vsak pametea človek pa prizaati mora, da ae otroci v preteaaih proatorih ae morejo veliko aaaeiti: pri redaem obiskovaaji šole bo pa aspeh precej dragi. Šola bo stala blizo 4000 gld., ia torej ae javao zahvalo izrekamo tadi vsem dobrotaikom. V zlate bnkve ae bodo Remšaičaai zapiaali, da v kraji, kjer akoro povsod klečeplazijo za ,,šulvereinom", aiao hoteli od ajega aičeaar prositi Slava! Od sv. Marjete na Pesnici. Predpaatao nedeljo ao me posebaa opravila k av. Marjeti priaeala. Pridem tje ravno k vei-eraicam. Precej pobožaega ljadstva je bilo v cerkvi zbraaega. Pa kaj V ae niso večernice minole, začae se že tadi v bližnji krčmigodba; in oai pobožai Marječani planejo iz cerkve in kakor v proceaiji romajo ravao aa plesiače. kjer ao plesali, da se je zemlja tvesla — celo aoč ia še drugi dea, ne vem, kako dolgo, ker aem moral popred oditi, žrli so ia upili, kakor da bi se bila zbrala divja zveriaa — brez pameti. Tako pa obbajajo Marjei-aai aavadao avojo slažbo božjo. Ako očitnega plesa ai, si pa aeki napravijo doma plea, ter plešejo gospodiaje s svojimi blapci ia vincarji, da se vae kadi. Človek bi si ae mislil, da bi ae med ondotnimi blagimi žeaami ,,take" naale. Po takih dogodkib se ae čudim več, da Marječaai kmete zaporedoma na bobea devajo, ker tako radi aa bobea plešejo. Z.