vgoiavtnJ Leto IV. LuiMfana. 20 enci prirejena v dvoru tudi zakuska. V Beogradu so zbudiile mnogo pozornosti zlasti hrvatske žene v narodnih nošah. Kjer ko'i so se po-javiile, jih je občinstvo živahno pozdravljalo. V razgovoru z novinarji so hrvatski seljaki izraz li svoje navdušenje nad prisrčnim s-preiemom v dvoru. Toma Radič, brat po-kojnega Stjepana Radiča. in Ivo Radič, nečak pokojnega Stjepana Radiča, sta izjavrla novinarjem. da sta kralju izrazila zahvalo za vse. kar je doslei storil v dobro naroda. Povdarjala sta, da je kralj storiti, kar je priporočal že pokojni Stjepan Radič, t j. da je odstranil posrednike med seboj in narodom. Kmetska denutacija pri predsedniku vlade Beograd. 19. januarja. Iz Tz velike kmel-ske denutacije iz Po6avine je šla ožja deputacija 24 oseb k predsMniku ministrskega sveta generalu Petru Živkoviču. ki ea je pozdravil bivši poslanec HSS c. Edo Markovi č iz Letovaniča. V svojem govoru je med drugim noudaril. da so hrvatski kmetje prišli v Beograd poklonit se ljubljenemu kralju in se mu zahvalit za veliki deli r. dne 6 januarja in 3. oktobra Za naše edinstvo so rrrelili kri tisoč? in tisoči naših najboljših sinov. »/Nai se nihče ne drzne rušiti, kar ie bilo ustvarjeno s tolikimi žrtvami Kmetje hočemo miru in dela. da se v miru in nanredku razvijemo, in zato ne damo. da bi^kdo rnšil ta mir in noseigal v meie naše države. Zato mi hrvatski kniptie obsoinmo izdajalsko početje ttetih nesrečnikov, ki v tifUni dozdevno službo našim, v resnici pa tuilm interp«om Naš hrvatski narod se z gnusom odvrača od nriK ki iim ie ulisniem pečat izdaiaicev Hrvatski km«tje ljubimo svojega kralja in domovino in bi vse za niu žrtvovali. To nai vsakdo ve, Mor meni. da narod drugače misli.« Ko se je burno odobravanje poleglo, je odgovoril minastrslvfi predsednik ?l vkovič med dr.: »Dragi bratiel Zahvaljujem 6e vam za prisrčne pozdrave in lepe izjave. Z zadovoljstvom sem poslušal vaše besede in zagotoviti vas morem, da ima vse naše delo in vsi naši napori samo en smoter: obče dobro naroda. Znano vam je iz manifesta z dne 6. januaria prošlega leta, da je kraljeva želja, naj naš narod živi v miru in brez strankarskih bojev. V la namen je potrebna ljubezen in medsebojna zaupanje. S to željo vas pozdravljam. Živeli!« Nato so delegati posamič povedali ministrskemu predsedniku svoje želje in želje svojih krajev. Ministrski predsednik je bil z njimi v pogovoru polno uro. (AA). Veliko slavje slovenske napredne omladine Veličastna proslava 60 letnice „SIovenije" in 10 letnice „Jadrana" - Navdušena manifestacija za najožjo vez med naprednim starešinstvom in omladino - Osnove za bodoči razvoj akademskih rodov Na grobu dr. Gregorja Žerjava Ljubljana, 19. jan. Zborovakia dvorana ljubljanske univerze je danes dopoldne sprejela izredne goste. Zbrali so se v njej povodom 6Glefcnice »Slovenije« in (Oletnice »Jadrana« naši najstarejši, srednji in najmlajši akademiki, da manifestirajo skupno vznešenost za akademske ideale, da poveličajo slavno prošlost slovenskih naprednih akademskih društev in dajo najmlajšemu jubilantu »Jadranu« pobudo za novo delo v bodočnosti. Solnce je posijalo skozi široka okna zbornice in oblilo s pomladnim sojem vse številne zborovalce. Zrli smo tu pred seboj v prvih vrstah najstarejše naše akademike, danes že v službi in borbi osivele može. za njimi žilavo generacijo mož, ki stojijo sredi dela, za njimi mladeniče, akademike, ki si šele utrinjajo pot v bodočnost. V kratkem se bo pokazalo, kako sočno in plodonosno brstje je pognalo današnje jubilejno ziborovamje. Bila je to prekrasna manifestacija akademske vzajemnosti. vtzormeiga tovarištva in mogočne rasti: od rodu do rodu. iz naroda za narod. Slovanski večer Slavnostni uvod k jubilejni proslava je tvoril snoč. »Slovanski večer«, ki se je vršil pod protektoratom Nj. Vel. kralja v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru. Zbrala se je tam vsa ljubljanska elita, prispeli so tudr že mnogi gostje iz raznih krajev dravske banovine. Kralja je zastopal divizijonar general Sava Tripkovič. navzoči so bili ban inž. Ser-nec, podban dr. Pirkmajer, šefi skoro vseh državnih uradov, rektor univerze dr. Dolenc z mnogimi univerzitetnimi profesorji, predstavniki najvažnejših kulturnih in gospodarskih organizacij, številni zastopniki oficirskega zbora in prekrasen venec dam. gosoa in gospo-dičen. Prireditev se je vršila pod vodstvom aamskega častnega odbora, kateremu so -načelovale ge. dr. Fettiohova, dr. Kramenjeva dr. Pucova in dr. Tavčarjeva. Povsod si videl na prsih ponosne trakove »Slovenije«, »Tabora«. »Adrije« in »Jadrana«, a tudi številne prijateljske znake »Triglava« in drugih akademskih društev. Zastopnika pokrovitelja Nj. Vel. kralja in druge zbrane goste je s prisrčnim nagovorom pozdravil predsed. »Jadrana« jurist Boris Puc, nakar je izprego-voril še v imenu akademskega starešinstva odvetnik g. dir. Oton Fettich. Koncertni sipored z nastopi altistke kr. opere gdč. Nuše Š pano ve in gosne prof. Čadeževe ter baritonista kr. oner.* Pavla Grbe je zadovoljil vse prisotne, ki niso štedili s pohvalo. V izvrstno ubranem razpoloženju se je nato razvil sijajen ples ob zvokih izvrstne godbe, dočim so si ob mizah podajali roke in se z vesljem pozdravljali prijatelji in znanci iz akademskih let. Danes dopoldne ob pol 10. se je z avtobusi odpeljala večja skupina starešin in akademikov na pokopališče, kjer so položili na grob prerano umrlega'prijatelja in voditelja, ustvaritelja nove ©mladinske generacije, lep lovorjev venec v imenu akad. društev »Jadran«, »Adrija«, »Tabor« in »Slovenija«. V zborovalni dvorani na univerzi Ko so se danes ob 11. dopoldne začeli na univerzi zbirati gostje proslave, je mladina s spoštovanjem pozdravljala če-stite staroste, tako v prvi vrsti predsednika odvetniške zbornice častnega doktorja dr. Danila Majarona, odvetnika dr. Gregorina. dvor. svet. Mihaela Ga-brijelčiča. majorja Colariča. predsednika notarske zbornice Hudovernika. dr. Goestla in druge. Kdo bi verjel! Kratka je življenjska doba 60 let. a kako presenetljivo močna in živa Driča žilave boribe in slavne prošlosti so nam bili gospodje. ki smo jih danes imeli v svojem krogu. V štirih razdobjih slovenske akademske omladine celih 12 generacij pred nami! — je pozneje v svojem krasnem govoru poudaril dr. Kramer. Slavnostno razpoloženje je povzdignilo dej- Pohod lepotnih kraljic V vseh državah to stran iu onstran Oceana so v ipolnem teku p red volit ve za svetovno lepotno ko-nikurenco. Franoja si je izvoFta svojo kraljico, prav tako tudi ostale države Včeraj je bila izv^ljen-a lepotma kraljica Vladarske. 17 letna brin etiko Mariia Papsztova \z P"Jd.i.mpeSte. Njen oče ie bil traaroarrš>kii oficir. — Slika prikazni je od leve na desoo: avstrijsko, poljsko in nunroasko lepotno kraljico. stvo, da je minister prosvete g. Maksi-movič poslal na zborovanje svojega posebnega zastopnika v osebi načelnika prosvete g. Mazija. V imenu univerze ie pozdravil zbor g. rektor pismeno. Nikakor za statistiko, marveč zgolj za ilustracijo današnjega jubilejnega zborovanja naj bo omenjeno: poleg navedenih starost smo imeli v svoji sredi tri bivše ministre dr. Alberta Kramerja. dr. Vekoslava Kukovca in Nika Zupaniča, načelnika Adolfa Ribnikarja. župana dr. Puca in mariborskega podžupana dr. Lir pokia, zastopnika ministra prosvete. prometnega načelnika Mazija, železniškega direktorja dr. Borka, ravnatelja Trgovske akademije dr. B5hma. upokojenega majorja Colariča, vseučilišča profesorja dr. Josipa Plemija in dr. Jo-vana Hadžija. docenta dr. Pavla Grošija in direktorja Tehnične srednje šole Josipa Reisnerja. bivšega kočevskega župana dr. Ivana Sajovica, ravnatelja li-cejske knjižnice Janka Šlebingerja ter mnogo odKčnih mož iz cele Slovenije. Bil je tu zbor prominentnih slovenskih mož pravne, zdravniške, prosvetne in teihnične stroke, talko mariborski notar Ivan Ašič, prof. Josip Breznik, inten-dant dr. Radovan Brenčič, notar Ivan Burger, Bleiweis - Trsteniški. dr. Bošt-jančič, dr. Riko Fux, dr. FetticJi, prof. Kuno Hočevar, ing. Rudolf tirovat, ing. Rudolf Kavčič, dr. Krivic, notar Kuhar, dr. Maks Kovačič, dr. Kalan, dr. Klepec. prof. Kolar, ing. Lesko všek, img. Prelov-šek, ing. Leben, kočevski dr. Maurer. dr. Avgust Munda, prof. Fr. Mravljak, dr. Fran Novak, dr. Olip, dr. Orožen, dr. Orel, ing. Ozvald, dr. Pestotnik, dr. Pretnar, dr. Pire, dr. Reisman. živšno-zdravnika Rebek in Rihtarič, dr. Bučar, dr. Rape, dr. Rolbič, dr. SpiJler -Muys, ing. Zbrizaj, dr. Stojkovič, dr. Šalamun, Saša San tel, dr. Josip Tavčar, dr. Fran Vidic. dfrrektor Jug. brežiški dr. Zdolšek. ing. Janko Mačko všek, dr. Mavricij Rus in še oeila vrsta znanih slovenskih inteliigentov, posebno še mladih doktorjev in inžemjerjev, ki so tekom minulega deoeniija zapustiii ljubljansko univerzo in zavzemajo že ugledne položaje bodisi v službi države a£ velikih podjetij, bodisi kot privatniki. Galerijo so zasedli mladi akademiki, aktivni člani »Jadrana«. Slavnostno zborovanje Navzoče goste je s kratkim nagovorom toplo pozdravil predsednik J. n. a. d. »Jadrana« jur. Boris Puc. Silno prisrčno so bili ob njegovem nagovoru pozdravljeni zastopnik nrnistra prosvete g dfrektor Mazj ;m nato staroste dvorni svetnik Mihajl GabrijelSič. dr. Maja-ron in dr. Gregorin, ki so ob burnem aplavzu zasedli častna predsedstvena mesta. Dvorni svet. Gabrijelčič je s svojim, spontano snovanim otvoritvenim govorom takoj ustvaril najboijše razpoloženje. spominjaooč se prelepfch akademskih let in zroč v današnji mladini poroštvo za srečno bodočnost. Njegovemu vzkliku na čast najvišjemu pokrovitelju ljubljanske univerze, kralju Aleksandru, so se vsi navzoči odzvali stoje _ s trikratnim spontanim vzklikom: »Živtio!« Takisto je častni predsednik žel s^o-movit aplavz, ko je zaključil svoj govor z vero v domovino: Salus patriae su-prema lex esto! Prečitana so bila nato številna pozdravna pisma in brzojavi. Častnemu predsedniku je rektor dr. Metod Dolenc zaželel, da bi zborovanje poteklo v najlepšem redu in da bi vodilo k onemu moralnemu uspehu, ki si ga inicijatorji želijo. Nadalje so presrono čestitali prof. Gjorgje Tasič. univ. prof. dr. Kidrič, bivši predsednik »Slovenije« prof. Martin Mastnak. dr. Vladimir Rudež, podpredsednik dež. sodišča Peter Keršič, inž. Kostič, Julij Polec, zagrebški akademski klub »Strossmaver«, bivši minister dr. Bogumil Vošnoak, iz Maribora dr. Robič in dr. Cernič, iz Celja sreski podnačelmk Lajoš-Klopčič, iz Slov. Bistrice odvetnik dr. Pučnik, iz Vel ke >i-taiude ing. Fran Hint-erlehner, iz Kreke ing. Bobula in ing. Sačir-Agič. iz Zagreba dr. ZaJokar. iz Laškega predstojnik okrajnega sodišča dr. Pernat, iiz Celja Ivan Prekoršek. nadalie celjski župan dr. Goričan. iz Za®reba prof. Andrej Kogoj, iz Dol Lendave sreski načelnik dr. Farčnik, iz Murske Sobote direktor Va-gaja, iz Čeških Budjesovic prof. Josip Vuga. iz Prage dr. Mally in Strakaty. končno F. Kadunec. direktor državnega ženskega učiteljišča v Mariboru. Pozdrav kralju S prisrčnim nagovorom je v imenu ministra prosvete pozdravil zborovalce prosvetni šef direktor Mazi. Njegove lepe besede so žele. burno odobravanje. Na predlog predsednika zborovanja jur. Borisa Puca je bila kralju odposlana na-slednga pozdravna brzojavka: »S slavnostnega zborovanja, ki se vrši povodom 601etnice akademske sa društva Slovenije in lOletnice JNAD Jadrana na univerzi Kralja Aleksandra I. v Ljubljani, se zfbrani starešine akademskih društev Slovenije, Tabora, Adrije. Jadrana in vse aktivno članstvo Jadrana udano spominjajo Vašega Veličanstva.« Govor dveh Jadranaiev Živahno pozdravljen je nato nastopil v imenu akademskega društva »Jadrana« akademik Branko Ahijevič. Izvajal je v svojem leipo zasnovanem daljšem govoru: »Gospodje starešine in to vari ši! Vi starešine danes obujate spomine, mi omladimci pa se učimo za bodoče delo v korist kralju in domovini. Vaše de-io, gg. starešine. je biilo koristno celot neimi narodu, naša dolžnost pa je, da iz-polmisno narodove nade in da žrtvuffemo vse moSi za močno, enotno veliko Ju goslavijo. Starešine. pokazali ste nam pot v rtacijonalnem in kulturnem pogle dai. dajte nam danes pomagati tudi na socialnem področju! Vaše izkušnje naj bodo najbol.išli učitelj nas in naših naslednikov. Stara in mlada generaoija mora ustvarit/i največje delo sedanjosti!« Ko se je poleglo živahno odobravanje po temperamarotnih izvajanjih predstavnika sodobne aktivne omladine na Ljub Ijanski univerzi, je nastopil kot zastopnik starešinstva JNAD Jadrana kranjski prof. Ivan Kolair. V daljšem govoru je podal ne samo življenje akademske cmladline v minulem desetletju, temveč je posegel daleč nazaj v zgodovino slo venskega študenta, v burjo svetovne vojne, v snovanje slovenske univerze in v gibanje slovenskih naprednih akademikov na svobodnih tleh. Njegova krasna izvajanja so zborovalci spremljali z vidnim zanimanjem. marsflkomu so ob spominih na prestana trpljenja zableste-le solze v očeh. Posebno še, ko se je spominjal idejnih vodij praporodaške generacije Avgusta Jenka in Ivana E.n-dliherja. je vse navzoče prevzelo globoko gemotje s spominom na Oba narodna mučenika, pionirja jugoslovenske in akadiamske -svobode. V prekrasnem govoru je nato direktor »Jutra« kakor prepuščena sama sebi. Zato naročamo starešinski zvezi »Jadrana«, da razširi svojo organizacijo in da v sporazumu z drugimi obstoječimi naprednimi starešinskimi organizacijami ustvari za omladinsko vzgojno in socialno brigo forum, ki bo — kot vrhovna instanca vsega naprednega starešinstva — na podlagi teoretičnih ugotovitev praktično sodeloval s stremljenji slovenske napredne omladine. Tovariska družabnost pri skupnem kosilu Ob 13. se je v zgornji dvorani Kazine vršilo skupno kosilo. Dvorana je bila okrašena z emblemi, ki so nosili začetno črko kralja Aleksandra in bili okrašeni s številnimi malimi troboikami. Na spodnji strani dvorane pa je sredi zelenja oleandrov blestel krasni kip dr. Gregorja Žerjava, ki so ga gostje ogledovali z občudovanjem in pobožno mislijo. Skupno kosilo je bilo seveda po skrbstvu restavraterja Krapeža dobro aranžirano. Kot domačin je g. dvorni svetnik Gabrijelčič v duhovitem nagovoru otvoril »oficijelni del napitnic«. Nazdravil pa je pred vsem čestitim damam, ki so kakor dopoldne tudi pri banketu povečale pestrost zbrane družbe. S prirojeno prisrčnostjo je mestni župan dr. Puc obeležil ljubezen omladine do naroda in poveJičal elegijo starešin v spominih na dobo mladosti in dijaškega trpljenja. Vsi gostje so se dvignili in zadonela je v dvorani neumrla akademska himna: »Gau-deamus igitur!«... Nad vse prijazno so bila sprejeta izvajanja mariborskega podžupana dr. Lipolda, ki je visoko dvignil idejo, da se ustanovi starešinska zveza vSeh dosedanjih naprednih akademskih društev, ki naj bi tvorila organično vez med napredno inteligenco in obenem vzdrževala najožje stike z napredno omtadino. Lepo dokumentirano je nato opisal svoje spomine prof. dr. Joža Rus kot poslednji Lz zadnjih osmerih semestrov Slovenije. V pesniško visokem, prekrasnem govoru ie osvojil vsa srca vseuč. prof. dr. Pavle Grošelj. Ko je obujal spomine na mladost, prisegal svojemu akademskemu traku in zagotavljal veliko vero v bodočnost omladine, skoro ni ostalo oko brez solze. Takisto ie prof. Kolar iz Kranja kot starešina »Jadrana* ubral najnež-nejšo struno, ko je nazdravil moistru slovenske besede pesniku Otonu Župančiču. Akademik Kosti se je v svojem daljšem govoru spomnil mučenikov - omladincev, ki so padli izza meje. a Branko Aluievič je sporočil pozdrave Dalmatincev in vseh neosvoboiefnih bratov. Spominu dr. Žerjava Kakor kažejo vsa znamenja, bo konferenca uspešno zaključena — Zbližanje med češkoslovaškim in madžarskim stališčem Haag. 19. jan. Komdsšia za nemške re-oaraaUe ie odobrila vse sporazume dede nemških reparacij. Zasbownito držav Male anrtaote so formulirali nekai rezerv, kolikor vzhodne reparacije zavise od nemških reparacij. Ob tei pr®ki ie predsednik Jaspar iziavil. da bodo razlogi glede teh rezerv odstranieni. ko komrisiia za nemške reparacije zakiuči delo. (AA.) Haag, 19. ian- Komisija za vzhodne re-paracfe ie dames zasedala vse dopoldne. Kaže. da se je davi znatno popravil položaj. kar ie treba pripisati zMžanju stališč Ce§koslorvaške in Madžarske. (AA.) Haag. 19. jan- AragJeSki in italijanski delegati so pristali na finančni načrt glede mednarodnega izplačevanja in kažeio voljo, da bi pris.ali na finančno udeležiitev v sfcunnem fondu. (AA-) Haag, 19. jan. Danes opoldne ie na koncu plenarne sefie druge haaške konference predsednik Jaisipar sporočfrl. da bodo imeli zastopnika sklica telskih držav drevi ob 18-sejo zastram tega, kako naj bi se našel de-ftmtoiv™ sipoTaizutm v vprašan i u vzhodnih reparadi in da bodo, če bo treba, ua diskusijo pozvami na to sejo tudi zastopniki Male antante in Madžarske.. (AA.) Haag. 19. jan. Seia odbora za nemške reparacije, katere so se udeležb zastopniki šesfcfti držav sklicatelje in manjših dr-žaiv. se ie vrššlu r>o večkratnih odgoditvah danes ob IMS. Tra:ala ie približno pol ure ter končala s popolno rešitvijo konferenčnega programa ter pristankom na podpis zaključnih aktov, ki bn Izvršen iutri dopoldne na svečani javni seii- Na današnji seii sta vložili Češkoslovaška in Portugalska manjše pridr^ce glede podpisa, ki se nanašajo v prvem primeru na ureditev likvi dacij skega vprašan ia v drugem pa na formalnosti, vendar pa n imaio važnega pomena za podiDšs sam. Pozno zvečer so se vršila še oogaanja z Madžarsko in Rnl-eariio. Ce med tema državama ne ho prišlo do sporazuma, bo avstrijsko vprašan i o na ifhrže od gode no. Jutri ob ool 10. se vrši seia o nenem-škfrh reparaciah. t- i- o reparaedah Avstrije. Madžarske in Bokrarije. dočim ie za pol 11. že določena zaključna se:a konference. V načrtu ie. da bi na iutrišnii zaključni seji podal predsednik konference Jaspar celckuonn izjavo ki bi ii sledila zahvalna izjava eneza izmed zastopnikov držav. Pomorska razorožitvena konferenca v Londonu Prihod delegatov — kaj bo predlagala Francija London. 19. januarja. SnoČi sta prispela London francoski vnanji minister Brian in francoski mornariški minister Levgues. Danes popoldne je prispel tudi francoski kolonijalni minister Pietris in francoski ministrski predsednik Tardieu, Iri se je v Haagu zakasnil. V Londonu so zbrane že vse delegacije za pomorsko razorožitveno konferenco. Ob koncu tedna so napravile delegacije druga drugi vljudnostne obiske in so izmenjale raci seboj informativne razgovore. Prvo delo konference bo sestanek voditeljev delegacij, ki se sestanejo jutri v vnanjem ministrstvu, kjer določi i o dnevni red konference. (AA). Pariz. 19. januarja. Vnanji minister Briand je čas med povratkom v Pariz in odhodom v London porabil za to, da kouč-noveljavno ugotovi francosko tezo na londonski konferenci. Zdi se. da namerava Francija nastopiti proti bojnim ladjam ter bo najbrže zahtevala znižanje v \Vashing-tonu določene tonaže od 3o000ton za bojne ladje in oklopne križarke na 20.0fi0 ton. Francija bo izjavila, da pripozna Italiii pravico, da spravi svoje brodovje na višino francoskega. To pa je Italiji iz gospo, danskih vzrokov nemogoče, zlasti, ker odklanja Francija vsako znižanje svoiega do leta 1942. določen Pipa cradbcnerji ~ grama. pro- dr. Albert Kramer kot najzvestejši sobojevnik preminulega dr. Gregorja Žerjava podal genezo in razvoj slovenskega akademskega gibanja. Obeležil je davna leta organiziranja slovenske akademske omladiine: Pred 60 leti, ko je bil naš narod uprav aimorina enota, pripravna za študij sociologa. je akademska mladina junaško dvignila prapor narodne zavesti Imela je poguma dovolj, da je korakala skozi "v^se peripetije. Ko je v domovini nastopil kulturni prelom, se je tudi v slovenski! omladini pojavila nova orijemta-cija. ki je dvignila napredno orni ad.in o na pot k novim nalogam. Dočim lahko prvo dobo označimo za junaško dobo. moramo drugo dobo narodnega radika-lizma značiti za programatično in delavno. ker je v tej dobi bila naloga omladine, da se čim ožje združi z ljudstvom. Z veliklim ponosom se spominjamo tržaškega shoda narod no-radikalne omladine. snovale so se ferijalne organizacije, osnovali smo »Bodočnost« na Štajerskem in »Adrijo« na Goriškem. Čudom se čudimo, ako danes prelistavamo svoie lastne za nosne članke v -Omladini«. Nastopili so pokreti v CMD, pod vodstvom nepozabnega tovariša dr. Žerjava je dijaštvo usmerjalo nove smeri. A v to dobo je že prihajal šum z Balkana. Kralja Petra smo pozdravili na prihodu skoza Dunaj in nato ob njegovem kronanju v Beogradu. O balkanski vojni je iz vrst naših generacij že vstajal nov revOlucijonarnii pokret Preporoda — nastopila je s tem doba žrtvovanja. Počiti so sarajevski streli, razvihrala se je svetovna vojna in vsi naši dosedanji pokreti so se navidezno podrli. A takoj od prevrata je vzbrste-lo novo življenje, dvignil se je slovenski študent k novemu pokiretu za organizirano socialno in kulturno delovanje na lastniih tleh. Gospoda moja, tekom 60 let, ki predstavljajo le kratko človeško življenje, imamo pred seboj 12 generacij v štirih razdobjih najnovejše zgodovine našega naroda. Vse nas druži tovariska vez in iskrena želja, da najdemo osnovo za trajno sodelovanje starih in mladih v dobrobit jugoslovenske omladine. Živel Jadran, živela njegova bodočnost! Resolucija Prof. dr. Pretnar je nato ob splošnem ©drtbravaju prečital naslednjo resolucijo: Pogled nazaj na 60 let trajajoče gibanje m delovanje naprednega slovenskega dijaštva potrjuje, da je bilo to dijaštvo važen faktor v našem nacionalnem življenju ter da je njegovo udejstvovanje uprav odločilno vplivalo na duševni, kulturni in politični razvoj našega naroda. Živimo v novih razmerah, v prvih letih svoje lastne nacionalne države. Dejstvo, da smo postali državni narod, nalaga napredni inteligenci še nove naloge. Zato je tem bolj potrebna kontinuiteta med dijaškimi generacijami, potrebno je nele, da se starešine naših akademskih društev intenzivneje zanimajo za usodo in delo akademikov, marveč je tudi potrebno, da se starešine vseh naprednih akademskih društev z združenimi močmi oprimejo smotrene organizacije, ki bi bila čuvar in pospeševa-telj celokupne slovenske napredne omladine. Ako hočemo zasigurati sedanji in bodoči slovenski akademski omladini ter njenemu srednješolskemu podmladku v Jugoslaviji sigurno in vplivno pozicijo, ne smemo mirno gledati da raste naša mladina Nastopili so nepopisni trenutki genotja. Direktor Tehnične srednje šole g. Reisner e dignil iz vseh src vse ono globoko spoštovanje, ki so ga starešine in akademiki prinesli k sohi dr. Gregorja Žerjava. Ob govoru direktorja Reisnerja, ki so se mu besede trgale od srca. so blestele solze v očeh vseh prisotninh. Iu ko je končal in je dvorni svetnik Gabrijelčič zapovedal par-minutni molk, se je pijetetno razpoloženje uglobilo do najiskrenejšega žalovanja. Sli šati je bilo mnogo prisrčnih vzdihov prisotnih dam in zasolzile so se oči vseh prisotnih ... Ponovno ie dvignil razpoloženje načelnik Adolf RibniKar z mnogo obetajočim pro-ramom: »Potrebujemo v Ljubljani veliko univerzitetno študijsko knjižnico. Ni dovolj, da študirajo naši akademiki samo v Ljubljani, treba je, da pojdejo tudi v svet. Naša naloga je. da v Parizu. Londonu in drugod osnujemo internate za 20 do 30 absolventov ljubljanske univerze. Naši akademiki se morajo izpopolniti drugod, da dobimo znanstvenike in specijaliste na vseh področjih. Uvesti je treba statistiko srednješolcev, da usposobimo najinteligent-nejše za nadaljni študij. Oprimimo se Radogoja«, ki je že od nekdaj skrbel za obstanek srednješolske in vseučiliške omladine. Hočemo centralno organizacijo vseh starešin, ki naj skrbi za dobrobit napredne omladine!« Ko se je komaj poleglo odobravanje, ki so ga izzvala izvajanja načelnika Adolia Ribnikarja, je nastopil direktor dr. Kramer z naslednjim konkretnim predlogom: V bodočo starešinsko zvezo naj se imenujejo kot častni predsedniki: dvorni svetnik Mihael Gabrijelčič. notar Hudovernik, dr. Gregorin. dr. Maiaron in major Colarič; kot člani dr. Puc, načelnik Ribnikar, dr. Kalan, dr. Fettich, dr. Lipold. dr. Kramer, dr. Sajovic, dr. Grošelj, dr. Brezigar, dr. Zupanič, prof. Jeran, dr. Rus, prof. Mrav-Ijak, direktor Reisner, glavni urednik Vi-rant. direktor Jug, prof. Robič, dr. Olip, inž. Mačkovšek, prof. Plemelj, dr. Šalamun in dr. Šemrov. Kakor ta predlog, je bil soglasno sprejet tudi naslednji predlog dr. Kramerja. da se redno vsako leto povodom Slovanskega večera JNAD Jadrana obnovijo sestanki starešinstva naprednih društev. Mariborski odvetnik dr. Reisman je opozarjal omladino na socialna vprašanja, a glavni urednik »Jutra«, nekdanji predsednik »Slovenije«, g. Virant, je izrazil iskreno priznanje čilosti starešin slovenskih akademskih društev, želeč iskreno, da bi še dolgo tvorili članstvo slovenske akademske družbe. Po tem prisrčnem zaključnem govoru so se vsi navzoči gostje fotografirali in ob prijateljskih razgovorih se .ie izvršil razhod. Vsa siavmost je bila v svoji intimnosti tako prisrčna, da bo nedvomno ostala v spominu slehernemu udeležencu, neprestano vzbujajoč v njem željo po skorajšnjem svidenju. p. Mir ni samo ideal Predsednik Masaryk o ra zorožitvenem vprašanju Kodani. 19. januarja. »Dagens Ugheterc priobčuje razgovor svojega praškega dopisnika s predsednikom Masarykom. Predsednik Masarvk se je izrazi! zelo optimistično o pomorski konferenci in o bodoči splošni razorožitvi. Najprej je treba vstvariti ozračje sporazuma in zaupanja, kajti šele potem se morejo doseči definj-tivni in trajni rezultati. Treba ie vedeti, da nima nobena država sredstev za vojno in da bi bilo konec nas vseh. če hi pričeli novo svetovno vojno. Predsed' v:j«aryk je nadalje izjavil: Razorožitev se mi vidi najboli zamotano vprašanje, kar jih poznam. Pred osmimi leti sem smatral položaj za brezupen. Vsak narod, velik ali .majhen, je imel svoje mišljenje o razorožitvi. Sedaj pa se zdi. da splošna razorožitvena konferenca ni več tako daleč. To pomeni po mojem mnenju velik korak naprej. Po sporazumu glede končnega pomorskega programa bo prišla na vrsto razorožitev na kopnem. Ne bodimo preveč kritični niti nestrpliivi. Mir rti samo ideal, ampak tudi potreba. Treba je, da delamo vsi za vstvaritev sporazuma in dobre volje. Prvi športni avijon v Jugoslaviji Slovesna otvoritev hangarja mariborskih »Naših kril« in krst prvega športnega avijona _ . Maribor. 19. januarji. JJav-i je bila izvršena na letališču na i < z-nu slovesna blagoslovitev začasnega hnn-garja mariborskega aerokluba .Naša kri. la-e, združena s krstom prvega športnega avijona v naši državi, ki si ga je nabavil Trgovec in športnik Josip Moravec. n!0v«s-nost h kateri 6P je zbralo veliko število odličnih osebnosti in občinstva, je otvoril predsednik aerokluba ginm. ravnatelj dr. Josip Tominšek. ki je v svojem rovom razložil veliko važnost tega dogodka za Maribor in vso državo. Obenem je pozdravil navzočega zastopnika bana dravsk« ba. novine, okrožnega insketorja dr. Schauba-cha. okrožnega načelnika dr. Hac.ina, župa-na^ dr. Juvana. zastopnika zbornice za TOI inž. Jelenca ter ravnatelja Dračerja navzoče zastopnike listov in druge osebnosti, ki so bodisi moralno ali materialno pripomogle do uresničenja prv^ etape v razvoju domačega zrakoplovstva. Obenem je sporočil. da se otpošljejo pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, vrhovnemu predseluiku aerokluba Nj. Vis. knezu Pavlu, poveljniku zrakoplovstva generalu Stanojlovi.-u in polkovniku Sondermaje.rju. Ob koncu je pozval navzoče, naj vzkliknejo trikrat »živio< vrhovnemu krmarju in čuvarju naše države Nj. Vel. kralju Aleksandru. Po predsednikovem govoru ie oprivil mnsgr. Vreže kot zastopnik škofa dr. Kar-lina cerkveni »bred blagoslovitve han-nina ki mu je sledil krst Moravoevega letala K umira je bila soproga mestnega župana ga. Angela dr. Juvanova, ki je določili le. falu ime »Lastavica< ter razbila na propelerju steklenico šampanjca. Po blagoslovitvi in kretu je krstitelj mnsgr. Vreže želel novemu in prvemu športnemu lef:i'>i v Jugoslaviji srečo in uspeh pri delu za razvoj naše skupne avijacije. ravnatelj ir. l"n-minšek pa je na kratko razložil zgodovino mariborskega aerokluba in zgraditvi začasnega hangarja. Slovesnosti je sledili v samem hangarju, ki ima prostora za ?tiri letala, mala zakuska za povabljene goste, novo krščena »Lastavica' na se je dvignila v zrak k kratkemu poletu nad letališčem in nad mestom, s čemer je bila slovesnost zaključena. Ob koncu sta prispela na letališče t ni j komandant mesta general štab« i brigadni general Stanisavljevič in prota Trboievič, ki sta želela započetemu delu obilo uspeha. Občinstvo so odvažali in dovažali mestni avtobusi in zasebni avtomobili. Med pri-šotnimi je bilo tudi obilo okoličanov. rr>sH>-no odličnih osebnosti iz dravske doline in Slov. Bistrice. Do sijajnega poteka blagoslovitve in krsta je mno?o pripomoglo izredno lepo vreme. Ustanovitev zveze občinskih uradnikov Včeraj je bila v Zagrebu ustanovljena zveza uslužbencev mestnih in selskih občin kraljevine Jugoslavije — Prvi predsednik zveze mag. nadsvetnik Fr. Govekar Svetovne vojne II. del in konec Samo še danes ob 1430 bo predvajala ZKD v Elitnem kinu Matici drugi del in konec Ufinega velefilma »SVETOVNA VOJNA«, ki je včeraj ob II. do zadnjega kotička napolnil obširno dvorano. Film je mnogo bo'j napet kakor prvi del in zasluži, da ga sleherni v Ljubljani ogleda. Zadnja prilika je danes in nihče naj je ne zamudi! Nove knjige in časopisi »Radničke NovinePod tem naslovom je pričel izhajati v Zagrebu tednik, ki se bo bavil z organizacijo strokovnega pokre-ta delavcev in nameščencev ter s kulturno-gospodarskimi vprašanji teh organizacij-Izdajatelji tednika pripadajo skupini, ki izdaja mariborsko »Delavsko politiko«. »Naša knjiga«. Izšel je drugi zvezek tega mesečnika, ki beleži izdaje novib knjig v naši kraljevini. List izhaja v Zemimu. Zagreb. 19. januarja. Na magistratu se je vršila danes dopoldne pod predsedstvom magistralnega nadsvetnika iz Ljubljane g. Frana Goverkarja seja akcijskega odbora za ustanovitev zveze društev uslužbencev mestnih in selskih občin kraljevine Jugoslavije. Na seji so bile zastopane naslednje organizacije: Zveza organizacij občinskih uslužbencev in vpokojencev dravske hano-vine, ki sta jo zastopala gg. Fran Govekar iz Ljubljane in Fran Krambergar iz Maribora. nadalge društvo mestnih nameščencev v Zagrebu, društvo uradnikov in stalnih nameščencev občine mesta Sarajeva, združenje občinskih uradnikov za Srbijo in Črno Goro. pokrajinsko društvo občinskih uradnikov Hrvatske in Slavonije, združenje občinskih beležnikov Raške in beograjske županije ter zadruga občinskih uradnikov za Dalmacijo. Predsednik Fran Govekar je predlagal pozdravno brzojavko Nj. Vel. kralju, ki je bila sprejeta med burnim ploskanjem in navdušenim vzklikanjem vladarju. Enaka pozdravna brzojavka je bila odposlana generalu Živkovič. v kateri občinski uradniki priporočajo predsedniku vlade svoje stanovske interese. Sledila ie razprava o vprašanju ustanovit, ve zveze občinskih nameščencev ter ie bil soglasno sprejet sklep, da se ustanovi organizacija z imenom 3-Zveea organizacij uslužbencev mestnih in selskih občin kraljevine Jugoslavije.':. V to zvezo vstopijo vsa z-druženja zastopana na današnjem sestanku. Sledila je razprava o pravilih nove zveze. Id so bila sprejeta. V njih ?e po-vdaria kot naloga zveze zaščita stanovskih interesov, uslužbencev mestnih in selskih občin. Sedež zveze ni fiksiran, temveč se bo menjal glede na mesto, v kateri živi vsakokratni predsednik zveze. Za prvega predsednika zveze je bil izvoljen ljubljanski magistratni nadsvetnik Fran Govekar. za podpredsednika pa dr. Josip Maroševie iz Zagreba, za tajnika in blagajnika Fran Kramberger, mestni uradnik iz Maribora V upravni odbor je vstopil po en delegat od vsake organizacije. Nadalje je belo sklenjeno, da se bo vršila prva glavna skupščina v Sarajevu in sicer letos meseca avgusta. Prva skrb nove zveze bo, da se vnesejo v novi zakon o mestih in občinah potrebne odredbe, s katerimi bo urejen gmetni položaj uslužbencev, določena njihova stalnost v službi, minimalna plača, k! ne bi smela biti manjša od plač držiivnih uradnikov, dalje penzije, kvalifikacije itd. Ako še niste naročeni na tedensko revijo »Življenje m svet" potem črtajte, kai bo prinesla revija v prihodnjih številkah: Dolgost življenja na zemlji se krajša Lek za večno življenje Znanost v višini 5350 m Želodčni tvori ozdravljivi brez operacije Nove orjaške lokomotive Kaj čaka ameriške Indijance Rokoborba nekdaj in sedaj V ledu in snegu na Himalaji Polet na premičnice Dih večnih skrivnosti Smrtonosni strupi Indijancev Pustolovščine v romanih in v življenju Živali v jetnišnicah Ali je pismen človek potreben? Mesečno nad 130 strani poučnega in zabavnega štiva in mnogo slik samo Din 8 - »Življenje in svet« izhaja tedensko ter se naroča pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Seja starešinstva Sokola kraljevine Jugoslavije Beograd. 19. ian. Prva plenarna seia starešinstva Sokola kraljevine Jugoslavije ie napovedana za 25. t. m. Seio jc sklica! prvi podstareiSna Engelbert GamgJ. Dnevni red seje bo naslednji: 1. Konstituiranje. 2. statut saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, 3. pravilniki. 4. kroi in znaki. S. imenovan i e zoprnih uiurav. 6- drugi iugoslovenski vsesokolski zlet- 7- eventualnositii. K seii so pozvani vsi člani saveznega starci-šintsAva. niibovi namestniki ter revizor H in namestniki. Seia bo traiala tri do štiri din". Mednarodni sahovski turnir San Remo, 19 ian. V včerajšnjem tretjem kolu mednarodnega šahovskega turnirja ie zmagal AMe^irn nad Niemcoviczem. dr. Tartakower nad Vatesom. Ahues nad Momticellijem. Remi s so končale oartiie Maroczv - Kmoch. Spieimann - dr. Vidmar, Rom - Grau, Araiza - Colle. Rogo-lioifbov ie v bol»'ši pozicij prekiin.il nartilo z RubinsiteOTiom. Prekinjena partija Romi -Colle 'e končala remšs. AlPcMn ie zmaga! rad Yate9om in dr. Vtrmar le končal z Maroczvjem remis. Yates je dob»l partiio iz L kola proti Soielmairmi- Po M. kolu vodi Atiehin s 3. točkami, nakar sledil Tartakower z ? iti pol dr. Vidmar. Ahues in CoHe z 2 točkama- Praznik bogojavljenja v Beogradu na Beograd. 19 januarja. Danes je bil najsvečanejši način proslavljen pravoslavni praznih bogojavljenja. Posebno impozantna ic bila lužl.a božja v saborni cerkvi, ki i i ie prisostvoval kot zastopnik vlade minister pravde dr. Srskič. Po službi božji je odšel sprevod z duhovščino rod baldahinom na čelu k savskemu pristanišču, kjer je bila nostavljena tribuna za blagoslovitev vode. Cerkvene obrede je izvršil vladika Marda-rije iz Chicaga. ki je blagoslovil vodo ter spustil v Savo križ. nt- Bolgarsko turška trgovinska pogajanja Sofiia. 19. jan- Turški poslanik »c vestil bolgarsko vlado, da ie Ti vrči a pripravljena pričeti pogaiania za sklenitev nove trgovinske pogodbe, ker bo sedania s 1. ma,:em t. m. potekla Posebna komisiia bo sestavila osnutek pogodbe, ki ea bo B-obrariia v kratkem izročila turški vlnrti. Albanski demanti Tirana. 19. ian. Uradno se dcmai''ira.io vestt HrenslovensiMb listov, da bi bila al-banska zbornica razoravMala na ta':ii seli o vprašanju priselitve 10.000 Rusjanov v A!bani':o ter o oosoiilu. ki nai bi omogočilo njihovo nastanitev. Koncert „Lisinskega" v Beogradu Beograd. 19. ian- Nocoj -le v Narodnem gledališču hrvatsko pevsko društvo »Li-smski« priredilo slavnostni koncert, ki so niu prisostvovali Ni- Vel. _ krali. kraljica, predsednik vlade general Živkovič. ministri Demetrovic. dr. Korošec, dr. Srskič. dr. Frangeš, dr. Švrlijuga. Laza Radivojevič in Uzunovič, kakor tudi na:odičoneiše beograjsko občinstvo- Koncert HL-isi-nskega« ie izborno uspel ter ie napravil naifeoliši vtis. Pevska izvajania so žela dolgotrajno živi* lino odobravanj e. Možnost nemške vladne krize Berlin, io. januarja. Po zaključku haaške konierence in po ratifikaciji Youogovega načrta se bo morala baviti vlada znova s finančnim programom, ki ga je izdelal minister Milferding. Ta program je že v zadnjih mesecih minulega leta naletel na odločen odpor, vendar pa ie obstojalo upanje, da se bosta pomirila oba glavna nasprotna sj tabora: socialni demokratje in bavarska liudska stranka. Te dni pa je edeji prvakov bavarske ljudske stranke poslanec dr. Pfleser javno izjavil, da bo njegova stranka zapustila vlado v trenutku, ako bi vlada hotela izvesti Hilferdingov finančni program. Ker se bo morala vlada po haaški konferenci zanimati za finančno-politična vprašanja, je jasno, da je njen obstoj v nevarnosti. - ' »Ponedeljek« %t. 3 roncoerjeK, sv. i. ivjo. Dve uspeli smučarski prireditvi V Planici je v medklubski tekmi SK Ilirije zmagal član SK Ilirije Boris Režek in postal obenem klubov prvak za leto 1930. — Na Pohorju je v smučarski tekmi za prvenstvo mariborskega podsaveza zmagal Mirko Dolinšek, ki ie postal obenem prvak zimskosportnega odseka SPD Maribor - Ruše. — Najboljši čas na Pohorju je dosegel inž. Janko Jakša, ki je starta! izven konkurence. Dao belega veselja. Smučarjev je vedmo več. a snega ni od nikoder. Za na>s ie letos pomanjkanje snega tem usodmejše. ker se bližajo dnevi velikih mednarodnih zimskosportnih prireditev, s katerimi smo se hoteJS prvič pokazati pred svetovnim forumom. Ce nam nebeški vremena.rji do prihodnje nedelje ne pošljejo izdatno množino •»r-šiča. bi ime! naš JZSS težke brise z otvo-ritvik* teh velikih prireditev. Vsa Gorenjska, razen višjih lese, Kranjske gore. Planice im de-Vvma Bo hirata, ie brez snežne odeje. Le neznaten del številnih prijateljev belega športa se »ve šara«? rizika iti truda ter odhaja na snežena jvilra okoli Kranjske gore in Planice, kamor so morati prenesiti svoje priredit1 ve toda vsi ljubljanski 'klubi. Ktj-uib temu. da je to najsevernejši kotiček naše divne Gorenjske preveč odda-fien iiTi so vlakovne zveze — za mir, ki morejo od:ir. šele zjmtraij — neugodne, ie udeležba tek-trtovaicev zelo častna. Vsekakor pa se morajo ■te prireditve vršiti brez zanimanja širših smučarskih krogov in prijateljev smučarstva. Caist.no k jemo — v pomanjkanju sne'ga — tvorijo daiJie vrhovi našega Pohorja, ki so pa zal za i z verama r i bocrske smučarje ta.ko oddaljeni da vsaj za ljubljanske kfabe ne pridejo resno v .poštev. Mariborski pod&avez ie danes izvedel tamkaj v dokaj ugodnih razmerah svoje prvenstvo in doka z a,L da je po številu in kakovosti svojih tekmovalcev kakor tudi po a®il-no&p svojih funkcionarjev »zaslužil samostojno organizacijo. Medklubska smučarska tekma SK Ilirije na 16 km v Planici Planica, 19. januarja. Tudi svojo drtigo medktobsko tekmo — ki je veljala obenem kot tekma za kJubovo pmven-ajaKšča in na colj. Ob 9.10 je štor tal prvi vozač; na start je ■priSSo vseh 31 prijavljene^, ki so tudti do za J-niega prevozili progo. Višinske razlike Je ime-fe okoli 220 m in je tek^a v diveh petinah navzgor, dveh petinah navzdoL ostanek pa oo ravnimi. Snežne raz-mere na progi so bile dokaj ugodne. Dober pommznjeni zrna Si sneg ic omogočtj dovoli dobro smuko, ovirale so le stare tfedenele smučine Doseženi rezu,Ka,t i so biti naslednji: 1. Režek Boris (Ilirija) 1:02:46; 2. Janša Joško (U.) 1:05 :-40: 3. Karaip Leon (SPD. Kranjska gora) 1:06:55; 4. Šnameil Bogo (sm. ki. Ljubljana) 1:07:40: 5. Košir Fedor (Lj.) 1:11:31: 6. Banovec Tone (>I'I.) 1:11:45; 7. Bfeiiweis Jama (II.) 1:11:48; S. Gostiša Danilo (Lj.) 1:12:25: 9. Ilovar Janez (I!.) 1:12:55: 10. Sporn Stane (Skala) 1:13:26. Juniorji! so se plasirali tako-le: 1. Kokalj Milan (SK Bled) 2S:30: 2. Kavčič Bojan (SPD Kr. gora) 29:C0: 3. Marchiotti SiHvo (Itliriia) 3<1:30; 4. Kerštaijn Andrej (II.) 30:43: 5. Jem c Albert (Bled) 31:39; 6. Tepina Marjan (Sm. ki. Ljubljana) 31:4S. Po gornjh rezultatih si ie osvojnl ki'foovo prvenstvo seniiorje-v Bonis Režek s časom 1:02:46. ki je obenem zmagovalec medklubske tekme. Drugo mesto za klubovo prvenstvo pripada Jf)škiu Janši, treitje Toni Banovcu. Klubov prvak v ju Morski skupini je postal Silvo Mar-chiotri s časom 30:30. Presenečenje te tekme je plasinan Joška Janše na drugo mesno, s čemer je izgubil tudi kruhovo .prvenstvo. Bivši prvak in naš smučarski linternacijonadec je vozil danes svojo najslabšo tekmo, odkar je pričel tekmovati. Kolikor smo zvedeli, trpi Janša na interni bolezni, ki ga je v zadnjem času tako izčrpa'a. da je mora! — dasi še vedno častno — prepustiti k.'nibovo lavoriko mlademu Režku, ki ie bil vedno njegov nuj:resnejši tekmec. Med ostalimi bi bilo omeniti lepa uspeha Knapa in Sratnla, rzmed katerih je slednji do se da i brili ir a,I le v skokih in na krajše proge. Odličen je budi rezultat naših akademikov Koširja. Bleiwe:sa in Gost^še. ki so pred kratkim star »ali v Davosu in k naporom zadnjih dmi zasedli mesta v prednji vrsti. Organizaošla prireditve je bila v rokah funkcionarjev zimsko6portne sekcije Ilirije in 'je. delovala brezhibno. Na startu in c:!ju se je »bralo iz bližnjih Rateč vse, kar »leze ino gre«. • Zimskosportni drobiž. Včeraj so se vršile na Semmeringii velike zimsko športne prireditve, med katerimi so se vršili tudi smuški skoki čn hockevske tekme na ledu. V skokih ie zmaga' Norvežan inž. Mahenziana (319.-3) p-ed Avstriicem Hcndi',o.m (314.,S) in Kokclom (245.13). — V hockevu na ledu je zmaga! WAC nad moštvom - W hrt c r spor ta« s 3:2 (1:0, 1:0. 1:2). Kap-fcnberg na nad moštvom »Enziana« s 4:2 (1:1. 1:1. 2:6). — V Davosu e moštvo Kanade premagalo v hockevu na ledu kombinirano moštvo Prage. Di-maja, Varšave in Davosa z 9:0 (4:0. 3:0. 2:01. JZSS (Snvaško tehnični odbor). — Dre vi ob 20. sein v kavarni »Emona«. Nogometne tekme. Zagreb: Spa.rta: Croa.fia 2:0 (0:0): Beograd: Soko : Jugoslavija 2:0 (1:0)! Dunaj: Pokalne tekme: Rapid : Neubau 17:0 (170)!; Sportklub : Slovan 1:1 (1:0); FAC : Veria 5:1 (5:0); Austria : Transval 4:0 (2:0); Admira : Sc!iwarz-Weiss 5:0 (3:0); \Vaoker : Viktoria XXI 4:0 (0:0); Ottakring : Hertha 1:0 (1:0)!: Nicholson : Libertas 9:1 (3:1); BAC : HieiZilng 10:1 (3:0); Altmamisdorf : Wesrtimark 4:3 (4:0). Berlin: Slavia (Praga) : Minerva 5:0 (2:0). 30.000 gledalcev; sijajna zmaga Cehov. Hertha : Concordia 9:1. Praga: Vierara (Dunal) : Sparta 3:0 (2:0): Bchemians : Meteor A' TIT 5:0. Fiirth: Sp. V. Furth : WlC.Tmat:ia (NVorms) 3:1. Norimberk: I FC Nurnberg : Union (Brcinin-gen) 3:0. Mon^kovo: Ujpest (Budimpešta) : MOnchen 1S60 3:3 Smuški praznik na Pohodu Maribor. 19. januarja. Današnje smučarske tekme za orven-stvo mariborskega oodsaveza in kltihslko prvenstvo Dri redi t eii a L i- zninskosoo-rtmesa odseka SPD Maribor - Ruše so zaznamovale tudi letos sijajen DOtek. Pohorje, el-dorado riaših smučarje^', je z a žarelo v nai-ietpšem zimsken času. tako da so bale snežne prilike unrav idealne. Krasen soln-čni dan ie privabil na Pohorje več sto ljudi. ki so z izrednim zammaniem sledili tekmovanju. Tekma sama se je vršila v odseku Klopni vrh - Pesek - Ojstrica - Rosila ter ni nudila samo i zborne smuke, temveč tudi d iveri razsled na hnsro slovenske Alipe. Prosa seniorjev ie merila nekai nad 22 km, dooirn ie bila dolžina iumiorske proge S. <'amske oa 5 km- Markacija kakor soloh izvedba vseh tekmovalmii protr ie bila brezhibna. Glavna zaslicra zato srre vodstvu tekme z dr. Orožnem in inž. Rwi>sral-dier e^n na čelu. Zanimamie za prireditev ie bilo tudti letos izredno živahno. Te!kmo\:ania se ie udeležik) blizu 50 smučarjev, ki so-skorai vsi pokazali lep napredek od latisikeza leta- Naiveč zanimama ie vladalo za telomo seniorjev. kier sta se zopet srečala olimipjjec inž. Janša ter pohorski prvak Mirko Dolinšek. Tudi letos se ie vrši! izredno hud boj. Zdelo se ie že. da bo tud;j letos slavil domačin Dolinšek zmago nad svoiiicn velikim nasiprotnikom. ker .ie še Dr,i 15 km vodil DriMižno s 3Ti sukun-dami. Proti koocu pa ie vedno boli zaostajal. tako da ie inž. Janko Janša ostal v vodstvu in končno v času 2 : 06 : 34 odnesel tudi zmago- Sledil mu ie Mirko Dolinšek v času 2 : Kt : 31 in si je v smislu prooozicii pribori! pcdsavezno in klubsko prvenstvo. Leo napredek so pokazali tudi številni juniorin. Proga, ki ie vodiila od Peska do Klopnega vrha. ie zahtevala od tekmovalcev mnogo izurjenosti. Zmagal ie Milko Vodenik. ki ie prekmiaril progo v času 46 : 19 pred i^bnrnim Zdravkom Stanglonn. Uprav idealno ie bila izvedena tudi aamska proga, ki ie bila trasirana v teritoriju Klopnega vrha. Zmago ie odnesla Ela DolinSkova v času 27 : 19. ki ii .ie sledila Kristina Pitsclieva v času 29 : 27- Tekmovanja se ie udeležilo v prvi vrsti članstvo agilnega zimskosportnega odseka SPD Maribor - Ruše. S tekmovalci so bili dalie zastopani LSSK Maribor. SPD Možica. SK Bled. SK Ilirija ter SK Rapid. Pred tekmo ie daroval planinski župnik dr. Jehart v lovskem dvorcu groia Zabeo sv mašo Tekimi je prisostvovalo mnogo odličnih iu športnih gostov- Savez ie zastopal inž. Hansen. ki se ie ob tei priliki zelo pohvalno izrazil o naših tekmovalcih. Navzoči so bili dalie grofica Pia Zabeo. načelnik SPD dr. Senjor. dr. Skapiu, dr. Sket in mnogo drugčh ljubiteljev našena belega Pohor a. Najvažnejš rezultati tekmovanj so bili: Seniorji: 1. Miirko Dolinšek 2:10:31; 2. Bogomir Nemnamn 2:22:48; 3. Ivo Soštarič 2:32:07; 4. Viilko Ogorelec 2:37:13 (visi štirje SPD M.-R.); 5. Pavel Hermaiim (SK Rapid) 2:42:37. Seniorjl Izven konkurence: 1. Inž. Janko Janša (SK Bled) 2:06:34: 2. Ivo Zore (SK Ilirija) 2:15:24 (zarad-' napačne proge diskvalificiran). Dame: 1. Ela Dolinšek 27:19: 2. Krista Pi.tsch 29:27: 3. Tončka Dolinšek 29:50 (vse tri SP M.-R.); A. Breda Hribar (I. SSK Matfbor) 30:54; 5. Mar,i.a Droienik (SP M.-R.) 31:28; Juniorj": 1. Mi 'ko Vodenik 46:10; . 2. Zdraviko S;ang: 47:30; 3. Ljrban .Mušič 49:3«; 4. Gustav Slaček 50:13: 5. Danil« Ffirst 51:5S (vseh gočr.a povo-rfsa sn»učariev 'et« prijateljski sestanek. Predpustni repertoar ljubljanske drame L.iub!ianska drama pripravila novo veseloigro znamenitega in našemu občinstvu znanega in pršliubPenega komediograia Nestrova- Njegove veseloigre »Danes bomo tiči< in »Uroolienca« so se občinstvu izredno priiiubnle- zato ni dvoma, da bo tud" ta nova veseloigra priklenila vse ljubitelje Nestrova V glavnih vlogah bodo nastopili tudi to pot popularni in nrilijuib-ljeni g. Cesar, humorni g. Krali in še cda vrsta drugih članov naše drame- — Za de-co se pripravlia Snnitizerieva otroška zgodba o ^Pogumnem Tončku«. Po teh dveh premijerah pristopi drama k vaiam za Sha-kespearievo pra\'liično veseloigro »Vihar« v prevodu Otona Žuoančiča. Premiiera Ne-stroveve veseloigre se bo vršila v soboto 25. t. m- Drzen skok z drvečega vlaka Nežna« potnik izginil brez sledu Med Zidanim mostom in Hrastnikom se je v soboto okola 19-30 primeril nenavaden dogogek. ki no svoji drznosti soominia na vratolomne skoke filmskih igralcev z drvečih ameriš/kvh ekspresnih vlakov- Ko se ie v soboto začel beograiski brzovlak pomikati s postaie Zidani most orofi l,jtž>1iani. se ie v drznem skoku povzpel v voz brzovlake neznan, okoli 30 let star potnik ter postal na hodniku. Ko ga >e sprevodnik zagledal, ga ie vprašal, zakai ie to storil in kam se nel.ie. Potnik mu je odgovorih da se neliie proti Mariboru. Sprevodnik mu ie nato noi-asnil. da vozi brzovlak proti LutcUani ter ie od inega zahteval. da plača vožmio. Potn+k pa ie odprl vrata- Sprevodnik ga ie sicer prijel za suknjič, toda potniik se mu je 7 vso siio strgaj iz rok ter napravil skok v temo. Vlak ie bi] 7 zidanmoške posta V oddajen že katah 5 km ter ie že dosegel brzino do 60 km na uro. Navzočih potnikov se ie polotila panika. Sprevodnik ie iz svoiega slu/tbeneca voza o dogodku obvestil stroie-vodio ter mu velel, naj vlak ustavi. Brzovlak se ie ustavil v Hrastniku, kier drugače nikakor ne postoij. Sprevodnik 'e o dogoefku obvestil službujočega, na brzovlak čakajočega uradnika- Ko ie nato brzovlak takoj odjpelial naore\ ie hrastn ška postaja telcfoniono obvestila Zidani most. Tako iz Hrastnika, kakor tudi te Zidanega mosta so odšli žeiezništa čuvaii in obhod-niki, da pregledaio progo. Uspeh ie bil negativen. V temii niso nikier na nrogi našli tlita sledu o kaki nesreči. Davi so progo znova pregledal! progovni oMiodniiki in orožniki, prav tako brez pcjitvncaa uspeha. Eventualno ponesrečenega \>otnika niso našJi- Kakor nam poroča.io uz Zidanega mosta, ie neznani potnik skočil te vagona na levi strani tira v smeri proti Liubliand. torei na stran tik ob Savi. Domnevajo, da je morebiti potnika vrglo z vso silo v Savo. kjer ie mogoče postal žirtev Save. Dogodek o neznanem potniku na Zidanem mostu prav različno komentirajo. Stvar ie drugače prav zagonetna. Lepa, toda klaverna ljubljanska nedelja Ljubljana. 19. januarja. Preživeli smo vendar enkrat lepo zimsko nedeljo, dasiravno skoro brez snega in lepot, ki jih sicer nudi zimska nedelja. Športniki — mislimo naše smucarie — niso prišli na račun. Kar so sicer dali prejšnji dnevi snega, ga je izpilo solnce nadutih dni in ga je pobral jug. Kakor te bila pretekla nedelia grda 01 blatna, tako .ie bila današnja lepa in suha. Meščani so jo zato ubrali že zgodaj zjutraj na hribe in sploh tja ven, kjer so slutili nekai užitkov, ki bi si jih sicer ne mogli privoščiti. Bilo pa je tudi naravnost veselje hoditi 7. okovanimi ali neokovanimi čevlji po zmrznjenih potih. Nedelja se ie začela iu je tudi minula za Ljubljančane v znamenit pešhoje. V mes;u samem so se zadržali ljudje dopoldne v kavarnah, prisostvovali koncertom. ali na so se zatekli v kinematograf. Popoldanske gledališke predstave so bile navzlic čednemu vremenu precej dobro obiskane. Pridno so se udejstvovali Ljubljančani tudi ra raznih sinočnjih prireditvah. Zlasti lepo in v ogromnih množicah veselega in pa tudi rednega občinstva ie bil obiskan X. Slovanski večer, o katerem prinašamo posebno poročilo. Kar naiboljše je bila obiskana tudi prireditev oblačilne stroke v Ljudskem domu, Kjer so se naplesali vsi in vse. V splošnem v Ljubljani nedelja ni dala nič novega. Dan je minul brez posebnih senzacij. .Mir ie vladal tudi na policiji, kamor so spravili stražniki tekom noči Ie par prehudih pijančkov. Aretirani sta bili tudi dve znani Ijublianski ptički. Ančka K. in Lojzka R.. ki jima je povratek v mesto prepovedan za par let. Izreden mraz v Ameriki N>w.rork. 19. januarja. V zapa^nih državah Unije traja izre len mraz dalje. Po snežnih viharjih zadnjih dni, je nastopil v številnih državah rpporden mraz. V zadnjih 3 mesecih io zmrznilo 14 ospb. Najnižje je padel tprr mofer v Basinu. kjer kažp IS stopinj |vj(J ni?lo. V živinorejskih krajih je mraz uniči! mnoeo živine in drobnic«. Rini. 19. januarja. Na južnem Tilorskeiu vlada pomladansko vreme. Dočim ;e bilo ! lani ob tem ram 17 stopinj pod ničlo, kaže sedaj termometer 10 stopinj toplote. V ' Judikariji cveto vijolice. Mariborsko pismo „Ponedeljku" Začetek predpustne sezone — Pravoslavni praznik Maribor. 19. januarja. Predpustno sezono v našem mestu je otvorilo snoči Slovensko trgovsko društvo s plesom v veliki dvorani >.Uniona«. Poleg številnih posetnikov iz trgovskih krogov so se plesa udeležili tudi zastopniki civilnih in vojaških oblasti, župan dr. Juvan, oba okrajna načelnika, zastopnik komandanta mesta ter upravnik glavne carinarnice. Ples je otvoril veletrgovec Ivau Šoštarič s soprogo veletrgovca go. I^enardovo. V dvorani in na galerijah je pozno v noč trajalo živahno vrvenje. Danes dopoldne ie zbudilo veliko zanimanje občinstva proslava bogojavljenja. Na obsežnem »Trgu svobode«, obkroženem od vojaških kordonov, sestavljenih iz častne čete. čete gojencev inženjerske podofi-cirske šole. vojaške godbe in civilnega občinstva, ie bi! postavljen oder z altarjem. Na odru je bil velik leden križ. posoda s krstno vodo. razpelo in dve sveči. Kmalu po 11. uri ie prispela iz pravoslavne kapele v Melju procesija, takozvana litija, s cerkvenimi prapori in simbolističnimi znaki na ->Trg svobode«. Procesija je dokazala znaten razvoj pravoslavne cerkve v naišem mestu. Sprevod je vodil prota Trbojevič. ki je izvrši! tudi posvečenje krstne vode in ves obred. Tik ob odru se je postavila letos že precej številna pravoslavna cerkvena občina, pevski zbor ie pel izbrane pesmi, častna četa je oddala več salv. po obredu pa je zaigrala vojaška godba. Prota Trbojevič je nato blagoslovil vernike, vojaštvo in množico z razpelom in novo posvečeno vodo. Proslave so se poJeg vojaških dostojanstvenikov udeležili tudi zastopniki državnih in civilnih oblasti ter mnogoštevilno občinstvo. lxpo vreme je zvabil, v prirodo cele kolone zraka željnih meščanov v najbližjo okolico. Izvabilo je posebno še tiste »športnike«, ki jim je porcija kmečkih domačih kolin in liter vina šport vseh športov. Na Pobrežju so položili k večnemu počitku 91-letnega prokurista pivovarne Tscheligi, Julija Majerja, ki je bil kljub visoki starosti vedno šaljivec in v mestu vobče priljubljena osebnost. Kos starega Maribora je šel z njim v večnost Pogreb je pričal o njegovi priljubljenosti. Spremljal ga je na zadnji poti tudi oddelek gasilcev ter številno občinstvo. Prva jugoslovenska kulinarična razstava v Ljubljani Pod pokroviteljstvom sowoge bana Dravske banovine ge. Sernečeve se bo vršila dne 3- in 4. februarja t. I. po vzoru svetovnih mest v treh velikftti dvoranab hotela Union v Ljubljani kulinarična razstava. To bo prv a razstava te vrste v našš kraljevim" in bo velevažnega pomena za naš tirski promet ker gotovo ne izostane njen dober vpfev na modernizacijo našega hotelirstva- Te razstave se udeleže vsi šefi kuhini. slaščičarri. vsi odličnejši trgovci 7. delika-tesami in prekajevaJci. Pobudo za razstavo pa ie da! g. Ivan Babinek. šef kuhinje hotela Union, ki uživa daleko preko naših meja sloves prvovrstnega strokovniaka in ie bil izvoljen tud>; za predsednika razstavnega odbora- V odboru so še nasledn'5 sjg.: Rudolf Wand. šef kuhinje hotel^ Slon ko: podpredsednik. Rihard Vospernik kot bla-SQjni>k. Vladfko Briefach iz hotela Bellevue kot tainik. Josip Grablovič in Viktor Sei-demrlanz iz hotela Union ter Matfko Marie-sič iz hotela Slon- Med dirueimj zanimivostmi bo videti na tei razstavi tudi staromodne in moderno pogrnjene mnze. zbirko memniev in iedfilnrh listov z vsega sveta. Poleg tega se bo vršila tudii iavna tekma v umetno stri kuhanja, v kateri se bodo merili kulinarični umetni-kii s svoifimi sladkimi proizvodi. Razstava vzibuja že sedai v krogsiii prebivalstva veliko zanimanje, sai io prirejalo osebe, ki so v prvi vrsti v to poklicane. Razstavni odbor oa daie tudn zasebraikom priliko, da pokaieio svoje znani e v kuharski umetnosti in da se v čem večjem številu udeleže zanimive razstave. Priiave ie vposJati g-Ivanu B a b i n e k 11. šefu kuhinje hotelu Union v LiuWia«i. Nov zagrebški hotel Zagreli. 19. januarja. Ob navzočnosti številnega meščanstva je bil danes ob 11. do-!>oldne v pričo znatnega števila inženjerjev in gradbenikov svečano otvorjen nov veliki hotel Mili nov na Jelačičevem trgu. Govorili 60 glavni predstavniki inženjerj^v, l;i se jim je zahvalil za pozdrav lastnih hotela trgovec g. Miiinov. Frigid: Pes S prijateljem sva stopila z univerze iti sva zložno in polagoma — kakor pač hodijo ljudje ki nimajo še trdne, dognane poti pred se bo i ali pa jo morda že imajo za sabo — šla po teh naših dobrih, blatnih, v pomladanskem sofai-cu susečili se ljubljanskih ulicah. Ah da, ta 'letošnja zima ni nrč pravega, dan je bil v resnici kakor v zgodnji pomladi, trgovci so v svojih izložbah menda že kar letne površnike izvesih na prodaj. Tako je zdaj, da je še v zvezde prišlo narobe: sredi januarja solnce — pa nas menda ne bo že v mam zajela pusta, siva. brezplodna jesen? Dandanes človek res nikoli ne ve, kaj mu prinese jutrišnji dan. Šla sva in sva se razgovarjala o vremenu, o tem. kako je bilo včasih in kako morda še kdaj bo, in o vsem. Zdaj pa zdaj se je s strehe nad nama odluščila plošča zledenelega, pa otaja-nega smega in se razletela na trotoarju pred nama. — Samo malo, pa bi ti bila priletela na glavo, sva menila drug drugemu, potem pa sva se začela meniti o tem čudežnem redu, ki vlada na svetu: včasih se pripeti, da hiti po ulici sto ljudi, en sam pravičnik ie med de-vetindevetdesetimi krivičniki, Bog pa zre m tako uredi, da prav temu edine- mu pravičniku pade takale kepa na glavo. In tako sva znova prišla na nezgodo mojega prijatelja: nekakšno pesem je zložil pa je bil ogenj v strehi in zamera na vse strani in zdaj ne ve, kaj da bo. Jaz sem lepo molčal, na to res nisem vedel kaj reči. na tihem pa sem si mislil, kako smešno je to da vprašanja. ali je bila pesem dobra ali ne in to vprašanje je pri sleherni pesmi vendar najbolj važno — tega vprašanja si ljudje pri njem najbrž sploh zastavili niso. — Jaz ne vem, je dejal moj prijatelj, še ves zle volje in nasajen, kadar mlad človek trči ob stare, ima prav za prav vselej prav. Ce imajo stari prav je to skoraj brez pomena: saj itak ne bodo več dolgo, prej ali slej bodo mladi prišli v posest vseh njihovih izkušenj in spoznani — da. biti mlad, je skoraj isto kakor imeti prav. Onkraj frančiškanskega mostu se nama ie tiho prihulil pes. lep, mlad, gosposki. siv kocast pes — moj Bog- jaz se na domače živali tako malo spoz-nam. res ne vem. kakšnega imenitnega plemena da je bil. In tako se je najin po-menek zasukal v novo smer. Nekaj čudovitega je res, kako visoko je človek povzdignil psa, tega kralja udomačenih živali. Postavil ga je za čuvaja svoje posesti in morale, njega edinega je vpeljal v salon in mu dovolil delež na svojem luksusu in življenjskih radostih, zraven pa ga je ponižal kakor še no- benega njegovih tovarišev: o človeku, o katerem mislimo najhujše, pravimo, da je pes; v nas ljudeh je neprestano tako živa potreba, da koga žalimo, in najbrž imamo zato tako radi to frazo, ker z n.io žalimo hkrati oba: človečka in psa. I,n da je prav psa človek tako hudo ponižal, bo pač od tod .ker je že od •nekdaj njegova navada in nagon, da in nagon, d'a svoje najzvestejše hlapce najbolj prezira in njihovo zvestobo najbolj sramotno nagraja. — Ali se še spominjaš tiste duhovite Joščen-kove humoreske o detektivu in njegovem psu? me je vprašal prijatelj. Kaj praviš ali bo kdaj mogoče, da bo policija tako zdresirala svoje pse, da bodo kar na prvi mah znafri ločiti človeka, ki ima hude misli v srcu ali celo težka dejanja za seboj, od tako zvanega dobrega človeka? — Jaz ne vem. sem dejal, kakor sem se pač lagodno privadil, da odgovarjam na vprašanja, ki mi jih stavljajo življenje in ljudje. Nazadnje pa, sem nadaljeval in sem spet privlekel na dan tisto svojo staro, morda res že malo obrabljeno filozofijo, ki jo tako rad oznanjam ob vsaki priliki in nepriliki, nazadnje pa, saj tudi ni kai ločiti. Saj razlike med tako zvanim dobrim in tako zvaiUm krivim človekom ni. Vsakdo je za vse približno enako kriv. pa vsakdo je samo toliko kriv, kolikor mu očita vest. Vest je vrhovna sodna instanca nad človekom, poslednji in edini njegov sodnik prav za prav. Ne rečem, včasih se res zazdi, da ima kak človek ali kaka plast ljudi tako uravnoveščena in ustaljena tla pod seboj in tako jasen razgled do obzorij, da bi ta človek kar smel tehtati in ocenjevati vsakogar, ki pride mimo. Na koncu pa se vselej izkaže, da so bila tudi pod njim prav tako majava tla, kakor so pod vsakomer. Ne, •ne. sem z rezifco gesto zaključil, nobene mere ni med ljudmi, da bi se vobče mogli deliti v dobre in zle. — In vendar, me je zavrnil prijatelj kaj pa tisto staro dejstvo, ki ga imaš priliko vsak dan opazovati, da je že kar v pregovor prešlo: da psi in pa majhni otroci nagonsko začutijo dobrega človeka in gredo k njemu? Obrenil sem se. Pravkar sva jo zavila čez trg proti Sv. Petra cesti, mali kocasti pJemenitni-k jo je silno počasi, kakor da se vse samo ob sebi razume, mahal za nama. Otroci in psi, ie rekel moj prijatelj in ta zveza me je kar nekam nerodno zadela. Da, da, to je res, ljudje hodijno skozi življenje in si ničesar drugega ne želimo tako hudo. kakor da bi našli dobrega človeka, h kateremu bi mogli pribežati in se k njemu priviti, ki bi nas pred vsem svetom skrili v svojo dlan, zaklenil v srce; tam si mislimo, tam šele bi bili na varnem. In psom je približno tako težko kakor ' nam, iz te živali smo napravili ljudje skoraj vse tiste strašne stvari, ki smo jih napravili iz sebe; o, ne, to pogosto primerjanje človeških revščin in vrlin z vrlinami in revščinami psa. to ni nič kar tako zvitega iz trte, vse to je prepogostem kruto res. Pes, na dvorišču priklenjen na verigo, pes na sledi za divjačino, za otroki, ki so na župamovem vrtu klatili jabolka, in za drugimi zločinci. pes, ki so ga priučili abecede bontona in hoditi samo po zadnjih nogah, pes v budoarju mondene dame — čisto odveč bi bilo še razmišljati o tem, komu od obeh da je težje, kvečjemu to bi bilo še treba pripomniti, da je pes na vse to ostal žrval, človek pa se je izcivifiziral v človeka, to se"pravi, da se nekako sprijaznil z vsem tem. kar ga je doletelo in kar ga še bo. Otroci in psi da gredo radi k dobremu Slov«e šejp nožne ie podelil naslov vojvodinje Hohenburške. Otroci iz tega zakona pa nieo imeli pravice na prestol in vprašanje njih nšSfcKledšlvene.ga prava ie povzročalo dunajskemu dvoru pred vojno nepopisne skrbi. Bali so se težkih notranjepolitičnih zanel-IjSjev ki bi bili dobili svoj povdarek tedaj, ko hi bila prešla vsa moč v roke Franca Ferdinanda Ta mešan' zakon ni bil edini v habsburški rodbini. Slovit je postal že v 15. stoletju sklenjeni zakon nadvojvode Ferdinanda Tirolskega s hčerjo veletrgovca. Fi-Imino VVelserjevo. Snov tega zakona je bila tudi večkrat dramatično obdelana. V 19. veku pa se je oženil državni upravnik nadvojvoda Janez z Ano Plohelovo. hčerjo navadnega poštarja v Ausseeju. Tedanji cesar Franc, ki ie nenadoma postal svak te meščanke. ie skušal usodo v toliko popraviti, da i e oovzdignil Ano Plohelovo v plemiški stan. Podelil ji je naslov grofice Brandhof-ske! pozneje pa grofice Meranske. Nadvojvoda Henrik oa je vzel za ženo meščanko Leopoidino Hofmannovo. Iz tega zakona se ie rodila hči Marija Rajnerija. katero je povzdignil ce^ar Franc Jožef v grofico. Dama živi še sedai kot vdova kneginja Camoo-franco. Zadnja dva neenaka zakona v habsburški hiši sta bila zakon nadvojvode Karla Albrehta z obvdovelo grofico Alice Bade-r>yjevo roj. Ankarkrono in njenega brata Leona Karla z grofico Matildo Thuilliereš-ko-Montioyeško. Na Nemškem je sklenil naioriginalne si tajni zakon princ Karel Albreht Bavarski, poznejši cesar Karel VII.. ki se ie oženil isvno leta 1722. s hčerjo cesarja Jožefa I.. Marijo Amalijo- Kmalu potem oa se ie zagleda! v krasno dvorianico baronico Karel ino Ingeleimpvo. Ludii nio si ie želel za že~io. Da bi jo oridobil zase, ii ie n^edočil Hčitev zakona s oaDeževim Drivobeniem. Našemil ie enega izmed svoiih starih lakajev za župnika in se. dal od njega poročiti s'Karolino.. Seveda se ie za prevaro raz-vedefo in preden ie minulo leto dni je baronica vzela za moža grofa ^nreti a- Komai tri dni po poroki c-a ie povila dečka ki triu je bij oce Karel Albreht. Ta ga je posnele imenoval za grofa Holensteinskega na Bavarskem. Tudi hessenska vladarska hiša oozna več mesalijar.s- Tako ie poročil princ Aleksander poljsko grofico JuMio pl. Hauke. Zakon ie bil zadadi še premladega pleme-nitaštva nevestine hiše proglašen za neveljaven. Sin ki se ie rodil iz te zveze, ie bil imenovan za batenberškega princa, pozneje so ga izvolili za bolgarskega kneza. Seveda so ga tudi odstavili, nakar se ie nastanil v Gradcu, kjer je živel pod imenom grofa Hartenauškega. Ta se ie oženil z gospodično Loisingerjevo in s tem zopet podaljšal mesaJiianso svojega ookolenia. Tudi ženitev hessenskega princa Franca z neko gospodično Lindnerjevo. či'e hči ie dobila naslov grofice F?-lV-pnerWe jn 7akon princa Kristniana z Elizabeto Red - Roger-sovo. kateri je bilo prvotno priznano dostojanstvo baronice ol. Barchfeldove. po-zne"e pa ce!o princese, spada v to skupino- vprašanja zelo različno. Henrik VII. se je najrajši posluževal šafota. Na ta način mu ie bilo lahko poročiti Katarino Aragonsko. Ano Boleynovo. Jano Seymourjevo (ki ie umrla v porodni postelji) in Katarino Ho-\vardovo. Kadar se i;h ie nasiti. ;ih ;e odrinil v onstranstvo. Šele Ani Cleve se ie posrečilo preživeti radikalnega soproga-Kraljica Viktorija pa ie bila baie taino poročena s svoiim komornim streža'em Johnom Brownom. Vendar man kajo za to potrebni dokazi. Celo sedania angleška kra« l.iica ne velia za enakorodno. vsaj oo >kon-tinentalnilK prednisih. Nien oče ie namreč bil iz morganatičneza zakona- Tudi v Franciji so mesa"ianse močno vplivale na plemenitaške rodbine. Že vdova Ludovika XTTT ie b;-1a ba!e taino poročena s kardinalom Mazarinom. Ludvik XIV. Da ie vzel za ženo v drugem zakonu madame de Maintenon. Vovodinia Berrvi-ka. goreča braniteliica burbonske rodbine, se ie omožiia taino s komornikom marki em Luchesi - Rallajem. rodom iz Napolija. Iz tega zakona se ie rodil sin. Druge rnesali-anse na Francoskem: voivoda Teodor pl. Beamffremont in meščanka Terezija Chev-rierjeva. princ Roland Bonaparte in Marija BJancovah. hči najemnika igralnice v Mon-te Carlu. Dete iz tega zakona ie bilo po- Nova smrtna obsodba v Szolnoku Indijski knez Aga Kan in njegova mlada žena, V Rusiji je svojčas vzbujal veliko zanimanie morganatičen zakon carja Aleksandra II. ki se ie tik Po smrti svo e žene. Irene Hessenske poročil s princeso Katarino Dolgoruko. Kmalu ie car povzdignil princeso v knežji stan. S tem je privzela naslov kneeinie Jurievske. Mani znana ie bila morganatična zveza zadniega caria Nikolaja II-. z goreče oboževano plesalko Matildo Kšečinskaio. Car se :e poročil z njo istega dne, ko se ie vršila aiegova zaroka s princeso Aliso Hessensko. Pozneje je moral zvezo s Kšečinskaio razdreti- Kanada ie ob tei priliki niena sina povzdignil v plemenitaski stan. Imenoval ju ie za častnika na dvoru. Na Angleškem so reševali zakonska in milijonar bivša trgovska prodajalka Carrvn zneje p^zvdignieno za grško princeso. Princ Agenor de Vidache je vzel v drugem zakonu za ženo baronico Margareto pl Rotschildovo. hčerjo barona Karoda Rotsčhilda iz frankfurtske linije itd- Že ti primeri dovolj izpričujeo. da so bili mešani zakoni doma v vseh plemenita-ških krogih od nekdaj do danes. V novejšem času so bile sklenjene še druge zveze. Dogodki oa se prehdteva:o. čas drvi nezadržno naorei. ALi bo čez sto let čas še poznal besedo »mesalizansa«? Ce ne bo ta beseda še pozabljena, bi bilo vsekakor zanimivo vedeti, s kakšnega vidika bo takrat človeštvo motrilo »neenakost« zakona. Drugi del senzacionalnega procesa pila svojega sina in ga prosila, naj žena obsojena na V petek 17. t. m. sc je pričel v Szolnoku drugi proces proti zastrupljevalkam iz Na-gyreva. Zagovarjati sta se morale najbogatejši vaščanki, Julijana Dari in Marija Szendi. Julijana Dari je zastrupila svojega moža, ki se je vrnil težko bolan iz vojne, ker se je v času njegove odsotnosti zaljubila v kmeta Ladislava Totha. Poslala ga je v »onostranstvo« s pomočjo tete Susi, znane že iz prvega procesa, s tem, da mu je natrosila v juho precejšnjo porcijo arzenika Ob-toženka je nadalje kriva, da je pred leti zastrupila tudi lastno mater. Obtoženka Marija Szende je imela s prvim možem, o katerem trdi. da je umrl naravne smrti. sina. ki je postal s 23 letom njena žrtev Sodnikom je izjavila da ga je zastrupila zato. ker je bil bolehen in se ji je smisliL Ko je bil nesrečni sin že izpil strup, se je zverinska mati spomnila na njegov lep glas in ga prosila, naj ji zapoje priljubljeno pesem. Sin je zapel, nenadoma pa se ie prijel za prša, zakričal »mama« in že je bil mrtev Ker je morilka zelo pobožna, je čakala, da je minulo leto žalosti, na kar se je poročila z bogatim kmetom Cardorzom. Zakon je bil nesrečen Čez par let je umrl mož skrivnostne smrti. Szendi je dobila druge ljubčke, končno pa se je zaljubila v proti zastrupljevalkam — Zastru-ji zapoje! — Zverinska mati in smrt na vešalih dvajsetletnega mladeniča Ker se je sramovala poročiti se ž njim — imela jih je 25 več nego on — ga je posinila in vzela k sebi. Končno je našla zanj ženo, pozneje pa ga je prisilila, da se je moral ločiti in vrniti k nji. Juliiana Dari je zanikala vsako krivdo in izjavila sodnikom, da ie nedolžna. Ko je predsednik vprašal morilko Szendi, če je umorila svojega sina, je odgovorila: — Nisem ga. — Potem ste ga dali zastrupiti komu drugemu? — Tako je. Bil je zastrupljen z moiim privoljenjem. Umorila ga ie teta Susi. S;n je bil vedno bolan in teta Susi mi je rekla: Zakaj se mučiš s tem fantom? Umori ga! Ko je nekoč sin ležal bolan v postelji, je prišla teta Susi in ga zastrupila. — Ali ste se dogovorili ž njo? — NTe. Teta Susi me je prosila, če ga sme zastrupiti. V soboto pozno zvečer je bila proglašena razsodba: Marija Szendi je kriva umora svojega sina in svojega moža ter se obsoja na smrt na vešalih Julijana Dari pa je bila oproščena vsake krivde, vendar mora ostati v zaporu, dokler ne reši zadeve zadnja* instanca. človek in knjiga Knjigotržec in pisatelj To je resnična zgodba. Dogodila se je v velikem mestu, v starem kulturnem središču. Neki založnik se je ustavil na svojem potovanju v mestu in obiskal par knjigo-tržcev. Neki knjigotržec se je v živahnem poslovnem razgovoru z založnikom tako razvnel, da je zahteval 50 odst. popusta za vsako knjigo, češ da s 40 odst. ne more prodajati knjig. Založnik se je branil in skušal utemeljiti svojo obrambo. Vzel je kos papirja in računal: pomist za knjigotržca .50 % izdelava knjige (papir, tisk) 30% splošni založniški stroški 15 % pisatelj 10 % potnik ali zastopnik 7 Vi % skupaj 102 Vi Založnik je izročil listič knjigotržcu: — Tu poglejtel S 50 % popusta jih imam nad sto brez vsakega dobička zame! Knjigotržeč je pregledal račun: — V redu. Vse v redu. Toda — zakaj dobi pisatelj 10%. — To so njegove tantijeme. — Čemu? — Saj je vendar spisal knjigo! — Kaj mu pomaga pisanje, če pa ne prodam knjige? — Toda vi bi je vendar ne mogli prodajati, če ne bi bila napisana! — No, seveda Potem bi... potem bi pač prodajal kako dmgo knjigo! (Ta resnična zgodba se ni dogodila pri nas — ampak v starem kulturnem središču južne Nemčije.) Iz detinskih ust Za označitev Ludi. ki brezplačno, ne-;.opravičeno uživaio kako ugodnost imaio Nemci sestavljenke s pridevnikom »-črn*, ti. pr- Sdnvarzfahjer. Schwarzhorer- Za poslednji pomen je nekdo ori nas predlaga,! izraz radio . komar (komar ie do Pleteršniku kranjski naziv za radoglednc-ža. ki prisostvuje kvartooircem). Rusi P3 imaio za isti poiem besedo zajec. Naš Tonček o vsem tem nič ne ve. Ondan mu Je stric poklonil za Novo leto dva kovača, in sicer nekai v paoiru, nekaj v kovancih: dimariiJi zla tke (dvodinarski novec) in ne-žice (do 5 par). Enega je hotel mfladi unak Porabiti za teiitanne. Stane na ploščad za niim oa se orištuld pritlikavček Jelko. Tonček nenadoma zairohnn: f Precei se tri i>o-beri odtod, ti tihotapski popotnik!« Živali in prepih čeprav mu branimo, skoči naš pes ali maček rad na blazinjak. oziroma na naslonjač- To si često razlagamo kot preveliko ljubezen do udobnosti ali pokvarjenosti- Vprašamo oa se. ali morda pri oknu oziroma pri vratih ne vleče mrzel veter, ki ga kužek na tleh neprijetno čuti. Tak prepih pogosto povzroči črevesne bolezni pri mucku, kri pseh pa p!i učne in revmatične, osdbnto kadar so se pcored cucki pri peči ali omiišču greli. Za cucke in mucke ie na bolje pozimi pripraviti kako pletenico. da se zatečejo vanjo, kadar vleče pogubni prepih. Dobra kupčija. Dedek (ves iradlože®, v zaip&Hm. govori novc-Doročencems): »Eh. no, vesta, deset let svojega živnUeanja bi dol, ko bi inosal biti za dvajset let mlajši!« CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati i posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pri-} stojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 tfCdor hoee da se mu posije pc posti naslov ati feaHo drugo informacijo tisočo se tnalih oglasov na} priloži v snatn&sch sicer ne bo prejel odgovora f ^ JL^BMm CENE MALIM OGLASOM. Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. i Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani'. 11842. 2 šteparici »prejme takoj »Brzopod-pitta«, Maribor. 1288 Tesača t riackačo, samca gpfej-jbpei v stalno delo,- prejni»-A K'ffmann. Maribor 1271 Komercijel. vodjo -prejni« domaSa čokoladna tovarna Ponudbe samo fci stih, k: to ie službovali na vodilnih m »tih. v čokolad ni ali stični indu-striji. na oirlas oddelek »Jutra« t-od ♦čokoladna industrija« - 1264 Kolar. pomočnika ki 6f razume tudi na karoserijo, sprejme z vso o«kr ho Vrentuša. Maribor. Tr žaška cesta 8. 1392 Mlajši vrtnar vzgoje in opismenjevanja ^adja in rož ter po-vrtnine. dobi stalno name sčenj«- - Zagrebu pr; predsedniku Obrtn*- banke. Ilica 4t 38. — Ponudbe naj pe ->vKDt. priloži fotografija 1420 Čevljarskega vajenca sprejmem takoj ali pozne-ie USna doba po dogovo ra Pavid ' MeeiloSfk, čevljarski mojster. Roga&ka Slatini. 1541 Hišnico bTez otrok, siprejmem. Naslov pove oglasni oddeJek »Jutra«. 1686 Autogen. varilca in črkoslikarja sprejme Fabrfka Vagona u Sm-ed. Palaocl. 1696 Potnika za prodsjo šivalnih strojev in koles sprejme Av eust 1'ečnik, Stožice 47 — nošta Jfžica. 1590 Potnika mladega, npoženjenega. sprejme proti fiksnemu na-mešč^nji! Te-kstilna tvorni-ra Ponudhe z reff-renoa.mi jt< poslati va upravo >.Tu-•rci< pod »Tekstilna« 1546 4 Zasiužek 3—MXMi tMb mesečno nudim pridnim zastopnikom pri prodaji v vsaki hiši potrebnega predmeta Lah1!:'' in hitro delo s takoj izplačano provizijo. — Vsi. zlasti pa iirezpo=elni ne zamudite prilike. Ponudbe na: Gvido Premelf. Šoštanj. 1269 Pisarniška moč s 5 in pol letno bančno službo, vešč slov., srbohrvaškega in nemškeea je-Bfca. Vn:igovodRtva. kore-spond-ence ter strojepisja. *eli službo, tudi začasne. Narfov v oglasmem od«'. »Jutra«. 1587 Šofer išče službo k osebnemu ali tovornemu avtomobilu. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 1584 Pralec vešč . beljenja in apreture, išče službo. Ponudbe na oglae. oddelek »Jutra« pod šifro »Pralee«. 1628 Trgovka mešane t-troke. išče mesta takoj ali pozneje Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kamorkoli«. 1607 Profesor inStrujia s sigurnim uspehom latinščino, nemščino in ilovsnščino — Cenjene ponudbe na ogla-r.i oddelek »Jutra« t>od ^Profesor«. 1463 Pouk posameznikov v strojepisju, stenografiji, knjigovodstvu in korespon d eno!. Začetek dnevno M Kov3č, Maribor. Krekova ul 6 1540 Večje posestvo blizu glavne proge St. Ilj— Pesnica. 23 oralov (največ njiv. eadonosnik. vinograd) gosposka hiša. več sob. nova vin čarija in ve., inventar naprodaj Pojasnila daje lastnik Kari Lotz, že-leznina, Maribor. 1172 2 hiši v sredini Ljubljane kupim. Ponudbe na Ajgenituroo in komisijsko trgovino v študentov©«] uldci 7. 164S Gostilno na prometnem kraju, radi bolezni proda ali odda v najem Barica Levak. Zagreb, JuMčeva ulica 10-b. 1573 Trgovino mešanega blaga, c trafiko, na prometnem prostor« in brez vsake koakurence oddam t- 1. februarjem v najem. Zelo pripravno za začetnika. Pogoj je prevzem blaga in inventarja Potreben kapital d c 30.000 Din. Naslov v oglasne-m oddelku »Jutra«. 1395 Lokal primeren za mizarsko obrt iščem v šiški ali št Vidu Ponudbe na cglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Šiška 83«. 1583 2 krasna lokala s pritiklinaml. v sredini mesta (kuhinja, shramba in klet), pripravna za vi.notoč. delikateso ali izkuh. oddam z vsem inventari-em. Poizve se: Soteska 10 — vrata desno. 1682 Gostilno z mesarijo proda Pristovnik, Slovenska Bistrica. 1697 Stanovanje 6cbe. kuhinje in pritiklin išče za mese£ april ali maj. ves dan oisoten zakonski par. v bližini trnovske cerkve. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifTO »Mirna stranka«. 1300 Stanovanje obstoječe iz 5 6ob in pritiklin odd'3m s 1. majem na Miklošičevi costi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Petsobno sta novanje, 1. maj«. 1231 Stanovanje 2 ali 3 "Ob iščem za takoj ali februar. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Samski dom« 976 Stanovanje sobe, kuhinje in majhne sobe za event kopalnico oddam: Kodeljevo, KIj.u-nova ulica št. 7. 1552 Majhno stanovanje za 1 osebo — sobe in kuhinje ali sobo s štedilnikom — če le megoče v pritličju iščem za maj. Naslov in ceno je poslati na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zelo mirna stran' a« 1307 Stanovanje novo, 2 eob. kuhinje in shrambe, z elektriko, oddam takoj za 400 D:n mesečno. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 1515 Mirna stranka išče štirisobno stanovanje s pritiklinami. v centru LJubljane Ponudbe s ceno n.i Oglasni od-delek »Jutra« pod »Cisto in solnčno«. 1407 Sostanovalca sprejmem s vs-o oskrbo ca Strelišču, pod Rožnikom. — Stalni imajo prednost. 1613 Sobo ali kabinet iščem v bližini Mostnega doma. Grem tudi kot eo-stanovaleo. — Ponudbe na ogla- oddelek »Jutra« pod »Tam blizu«. 1557 Kabinet z električno razsvetljavo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1315-a Opremljeno sobo lepo. 6 posebnim vhodom, v novi hiši o d d a m s 1. februarlem Božič. Maribor. Strossmaj-erjeva $t 28'11I. 1323 Opremljeno sobo oddam ' ali 2 gospodičnama Naslov pove ogla«ni odd-elek »Jutra«. 1345 Opremljeno sobo oddam gospodu ali gospodični na Sv. Tetra c«~ti št. 143 1501 Opremljeno sobo oddam 1 ali 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Ju-tra« 1445 Dobit* v lekarnah, droge njab ali naravno>t ii tvor niče in glavnega skladišča Premog drva koks JURIJA Ljubljana, Dunajska c. 46 Telefon 28—20 ZALOŽBA »LUČ« V LJUBLJANI Kurja očesa Najboljie sredstvo* proti kurjim očesom »CLAVEN« je mast duše Roman Prva knjtga »Martin Brbek" Spisal Ivan Podržaj Broš. Din 30.—, odg. vez. Din 30.— (po pošti Din 2.— več) Dobi se v vseh boljših knjigarnah in na,ravno$-t pri založbi »Luč« v Ljubljani. poštni preda! 131. OTROŠKI NOGAVICE M. Hrniak H A Prazno sobo s separatnim vbodom, primerna tudi za pisarno, oddam takoj v Rožni do'ini. cesta VIIIAli 1678 Sostanovalca snrejmem takoj na Poljanski cesti 54/11. vrata 34. 1601 Mesečno sobo s posebnim vhodom, opremljeno za 2 osebi, oddam s 1. februarjem na R&slievi cesti 30. 1594 1-2 gospoda sprejmem na vso o^lrrbo za ceno Dn 600.— Naslov v lalfarnnr Cicok oglasnem odd. »Jutra«. 16« a mar — M S a K 1548 Sostanovalca sprejmem za 150 D'n mesečno. Na=lov pove og'as. oddelek »Jutra«. 1688 Sostanovalca sprejmem. Naslov oddelku »Jutra«. 0g1as. "166S Nervoznim pošljemo bresp'ačno nov način »Pomlajevanja in zdravljenja organizma« po-vratka moči. zdravja in delovne sposobnosti ter podaljšan la aktivnega življenja. Obrnite se na naslov: MMoJ Markovič. Beograd. Kralja Mlana 28. 1399 Sevalna ilce pondcntmio za slovensko in nemško korespondenco. Zahteva se popolno znanje nemškega jezika in stenografije, ponudbe pod »Blizu Ljubljane« na oglasni odd. »Jutra«. 1842 Najboljše, naftrafnejše, zato najcenejše! 13 M...............................M....... □ I (Dodmicovo S | ptati&o |a C. t9S& ^ kupi več izvodov | Tiskovna zadruga. □ Brezhiben izvod plača a Din 15' B Knjigo je prinesti oziroma poslati £ □ v proda alno B T'skovne zadruge, Liubl ana, □ Pre^rnova ulica □ Izdaja, za konzocij «Jutra» Adolf Ribnikar, urejuje Ivan Podržaj, tiska »Narodna tiskarna d. d.», njen predbtavnA Fran Jezer še k; vsi v Ljubljani.