OpBđnlštvo (n uprauništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v poođeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Naročnina listo:
Celo leto		. 12	K
Pol leta .....	, 6	K
Četrt leta		. 3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 78.
Kaj bo?
Dunaj, 4. julija.
Položaj v državnem zboru se kljub poročilom raznih nemških listov, ki so že pisali o ugodni rešitvi krize, ni še nič izpremenil. Vršila se je sicer že cela vrsta pogajanj,, vendiar pa se nikakor Še ne more trditi, da je rešitev pooblastilnega zakona in trgovinska pogodba z Rumunijo že zagotovljena. Govori se sicer nekaj, o zboljšanju položaja, ali ko se je med nemškimi poslanci izvedelo, da jc vlada pripravljena, datij češkim agrarcem financielne koncesije za Češko, je seveda to nemške poslance zelo vznejevoljilo. Pravijo, da bi vlada zelo grešila, ako bi podlegla obstrukciji in dala obštrukcijonistom ra-;zne koncesije, da prenehajo obštruirati. Ce bi vlada skleinila kompromjis s češkimi ajgrarei, bi si s tem lahko odb(i|la sedanjo večino. Tako Nemci. Dobro orientirani parlamentarci pa upajo kljub temu, da se bo baronu Bienerihu posrečilo najti izhod iz sedanjega položaja. Pogajanja se nadaljujejo in do torka pričakujejo odločitve.. Seveda je pa še veliko pesimistov in mnogo poslancev se že pripravlja na poi — domov.
Na Ogrskem Še vedno ni konca krize. Sedaj se obrača vsa pozornost na dainašnjo avdijenco odsto-pivšega ministrskega predsednika dr. Wekerla, Pred svojim odhodjom iz Budimpešte je imel Wekerle celo vrsto oosvetovanj s zastopniki posameznih .skupin koalicije in danes bo cesarju poročal,, kaikjo mnenje imajo vse tri koalicijske stranke. Splošno se sodi, da vladar, nikakor ne želi, da bi se kriza rešila s silo, in je pripravljen čakati tudi do jeseni.
Današnji bindimpeŠjtaVisiki listi prijnašajot celo vrsto kombinacij, posebno trdijo, da bo Košut poklican k vladarju.
Glasila neodvisne stranke ostro napadajo Lu-kaesa in trdijo, da bo cesar najbrže izbral novo ministrstvo izmed neodvisne stranke. Tem poročilom pa tukaj mjaljdkdo veruje,. Splošno smatrajo, da Ije izključeno, da bi cestar Ugodil zajhtevi njCodvistne strajnkel. V dolbroj poučenijji krogih se gov(ori tudi, da bo Wekerlova aydijenca ustvarila čisto nov položaj, vendar se pa sedaj še ne more govoriti o raznih kombinacijah',, ki bi lahko nastale vsled novega položaja, O jedni stvari so pa vsa poročila jedina, da namreč cesar nikakor ni voljan dati O grom kake vojaške koncesije,
PODLISTEK.
Angel j.
Kpdarkolii umre na zemip priden otiroikj, pripluje na zemljo angelj božji, vzame mrtvo dete v svoje naročje, razprostre svoja velika, bela krila, ^poleti ž njim na vse one kraje, ki jih je ljubilo v življenju in mu natjrga poleno naročje) .cvetlic, ‘kaitjere prinese Bogu, da bi tam razcvetele krasneje kot na zemlji.
Dobri Bog pa pritisne vsako cvetko na svoje srce, tisto pa,, ki mu ugaja najbolj* poljubi in! tako zadobi cvetka naenkrat glasu, da začne peti v neizmerni blaženosti.
Vse to je pravil angelj božji, nesoč mrtvo dete proti nebesom, dete pa je jjfošftušjalo kakor v snu. Plula Sta skupaj nad onimi lepimi kraji domovine, kjer se je dete igralo tolikokrat, in prišla na vrtove, polne razkošnih cvetlic.
—< Katero pa si naj vzameva s seboj, in jo zasadiva v-nebesih?, je vprašal angelj.
Stal Je tam vitek in prekrasen roževec, toda zla roka mu je podlomila nežno deblo, tako, da so zvenele vse njegove vejice, polne velikih, polrazvitih popkov.
—	Ubcfgi roževec!, je dejjalo dete-,: vzemi ga s seboj, da se bode mogel tam gori. pri Bogu bolje raz-cvesti.
In angelj ga je vzel in poljubil dete, tako, da je odprlo napol svoja drobna očesca. Natrgala sta nato Še mnogo krasnih cvetk, a usmilila sta se tudi zapuščenega regrata in hudobne mačehice.
—	Sedaj imava cvetlic!, se je radovalo dete in
Maribor, dne 5. julija 1909.
Lepi Idokaz. zajto;, da v! Bjudimpešti pripijsujjejo današnji avdijenci dr. Wekerla najveejo važnost je to, da so najuglednejši ogrski listi, poslali posebne poročevalce na Dunaj in da je grof Apppny, ki je bil brzojavno obveščen o Wekerioyi avdijenci, v Po-žmiu Čakal na Wekerla in se ž njim skupaj peljal na Dunaj.
Romarski vlak k Mariji Pomagaj na Brezje.
Letos bodeta šla isti dan dva romarska vlaka k Mariji Pomagaj in ‘sicer eden iz Celja, drugi pa iz Brežic. Romarjem iz brežiškega okraja pride namreč vožnja predraga, ako se morajo voziti k romarskemu vlaku na Židanmost, zato smo letos priredili poseben vlak iz Brežic.
Oba romarska vlaka bodeta vozila dne 26. julija t. 1. po sledečem redu:
Celjski ronjarski vlak odjiaja iz Celje, ob 8. uri zjutraj, iz Laškega in iz Rimskih toplic gre par minut pozneje, iz Zidanega mosta odide ob 8. uri in 33 minut, iz Hrasjnika ih Trnovelj pa nekaj minut pozneje in pride v Otoče ob 11. uri 39 min.
Brežiški romarski vlak odhaja iz Brežic ob 7. uri 50 min. zjutraj, iz Vidma ob 8. uri 2 min., iz Rajhenburga ob 8. uri 11 min. ,in iz Sevnice ob 8-uri 30 min., in pride y, Otoče öb 12. uri 6 min.
Na Brezju bode za, romarje slovesen sprejem, popoldne spovedovanje in dve pridigi ter zvečer procesija z lučicami. Drugi dlan hodo od 544. ure svete maše, okoli 5. ure pridigal jn na to slovesjna sveta maša.
Po tej sv. maši lahko tisti romarji: ki imajo veselje, odidejo na .Bled, kamor je dobri dvi uri peš hoda. Na Bledu bo v cerkvi Matere božje na otoku okoli 10. ure sv. maša in kratka pridiga. Da romarjem, k|i gredo na Bled, ne bo treba več hoditi nazaj na Brezje in na postajo Otoče, bo prišel vlak po nje na postajo Lesce; s tem si prihranijo 2 uri hoda.
Iz Brezja se vrnemo dne 27., julija in sicer odhaja celjski vjak iz Lesc ob lj. uri; ,14 min., in iz Otoč ob 1. uri 36 min. tek pride v; Celje ob 5. uri 45 min. zvečer. Brežiški v)lak pa odhaja iz Lesc ob
2.	pri 27 min. in iz Otoč ob 2* uri 48 mfm., in pride v Brežice ob 7. uri 43 min. zvečer.
Iz Celja se odpeljejo romarji z večernimi vlaki v Savinsko dolino in proti Mariboru.
angeljček mu je prikimaval, toda nista še letela kvišku proti Bogu.
Bila je noč in tiho vse naokoli. Ostala sta v velikem mestu in stopala po najožjih ulicah, kjer so ležali kopi. slame, pop«us in raznovrstnih odpaokov. Ležale so tam črepinje krožnikov, razbite sohe, cunje in stari klobuki, kar se ni, ujemalo posebno lepo
'Afegelj je pokazal na Črepinje starega cvetličnega, lonca, in na grudo zemlje, ki je bila izsuta, a Še spojena s koreninami velike ovenele poljske cvetke, katera gotovo ni več hotela zeleneti in cvesti, pa so jo zato vrgli na ulico.
—	Vzamem jo s seboj, je pravil angelj. Med poletom ti povem, zakaj.
In vzletela sta, angelj pa je pripovedoval.
—	Tam doli v ozki ulici (v nizkem hramu je živel svoje dni ubog, bolan fantek. Že od zibelke naprej je neprestano bolehaj. Kadar mu je bilo najboljše, je mogel prehoditi malo izbo nekolikokrat ob berglah; to je bilo vse. Le malo je bilo dni v letu, ko so za poj ure prisijali solnčni' žarki v njegov vlažni, podzemski hram.
Ko je potem ubogi deček tako sedel in se pustil ogrevati od solnca ter v svojih drobnih prstih, katere si je podržal pred oči., videl prosvitati rdečo kri, tedaj se je reklor Dairies je bil na izprehodu! Por znal je zeleno pomlad v lesu le odtod, če mu je prinesel slučajno sosedov sin brstečo bukovo vejico, in to si je držal nad glavo ter zasanjal, kabpr bi sedel kje pod silnimi bukvami, kjer sij© zlato solnce in prepevajo ptičice.
Nekega pomladanskega dne mu je prinesel sosedov jfant tudi nekaj poljskih cv©%, med kateriimi je imela ena slučajno še koreninice in zato so mu jo vsadili v lonec, M je stal na okjau ob njegovi postelji. Cvetlica je bila zasajena s srečno roko, kajti
Letnik I.
Vozni red je tako urejen, da romarji ne izgube veliko časa in se morejo hitro vrniti k delu, kar bo gotovo ugajalo veliki večini.
Vič. gospode dušne pastirje prosimo, da se po možnosti romanja udeležijo in pomagajo romarje izpovedovati. Duhovniki naj nam na dopisnici nazna’ nijo, ako mislijo iti z nami, da oskrbimo prenočišča.
Vozni listeki za vlak iz Brežic in iz Celja se naj naročajo edino le pod naslovom: Romarski odbor v Mariboru, Burggasse štev. 2. Na ta odbor se naj tudi obrne, kdor želi kakega pojasnila.
Vozni listeki se bodo začeli razpošiljati Še le
19.	julija. Denar in naročila za vozne listeke moramo imeti najpozneje dne 22. julija že v rokah, da še moremo pravočasno doposlati vozne karte. Na vlaku se listeki ne bodb več dobili kak.or lani, ker moramo vse neprodane karte pred odhodom vlakov v Celju in Brežicah oddali, drugače pa bi jih morali plačati,. Karte se dopošlj/ejo le tisti^n, ki nam pošljejo denar.
Kdor se hoče udeležiti romajnja, se naj oglasi pri svojem dušnem pastirju.
Vič. gospode dušne pastirje pa vljudno prosimo, da romanje v cerkvi oznajnijoy zbirajo naročnino in karte skupjno naroče, ker se nam s tem prihrani mnogo stroškov. Častiti gospodi dušni pastirji si naj stroške takoj odračunijo.
V Mariboru	se bodo karte	za celjski vlak do-
bile od 17. julija	naprej tudi v tiskarpi sv. Cirila.	
Vložne cene	za celjski vlak	na Otoč tn nazaj
so:	III. razredi	II. razred
	K	K
Celje	6.50	10:50
Laško	6.20	9.50
Rimske Toplice	6.20	9.50
Židanmost	5.70	8.50
Hrastnik	5:540	s:-
Trbovlje	5.40	•4 —
Vozne cene za celjski vlak		na Otoče in nazaj
so:i	III. razred	II. razred
	K	K
Brežice	7.20	11.-
Videm	7.-	10.61'
Kajhenburg	7.—	lo.o
Sevnica	6.80	10.20
začela je rasti, poganjati nove korenike ter je cvetela vsako leto; postala je bolnemu dečku naj dragocenejši vrt, njegov edini zaklad tukaj na svetu; pridno jo je zalival in gojil in skrbel za to, da bi pri-sijal nanjo sleherni solnčni žarek, ki je priplul skozi ozko okence;; cvetlica je rasitla pod njegovimi solzami, zanj je cvetela in dehtela, ter bila radost njegovim ocem. K njej se je obračal v smrtni uri, kp ga je klical Gospod.
Leto dni je bil deček že pri Bogu, leto dni je stala cvetlica zapuščena na oknu ter je konečno le usahnila in zato so jo vrgli na ulico. (Ijn to je ta uboga, usahla cvetka, katero neseva sedaj s seboj, kajti ta cvetlica je povzročila revnemu dečku v,eč radosti, kakor najbogatejši cvet na vrtu katerekoli kraljice.
—	Ali odkod to vse veš ?, povprašalo je dete, katero je nesel angelj v nebesa.
—	Vem to, pravil je angelj, kajti jaz sem blil ta bolni mali deček, ki je hodil ob berglah; dobro poznam še svojo cvetlico.
Dete je sedaj odprlo popolnoma svoje oci ter se zagledalo v žarno in jasno lice angeljevo, v tem pa sta bila že v nebesih, polnih blažene radosti.
Bog je pritisnil mrtvo dele na svoje srce, in v tem hipu so mu zrastle peroti,» prav kakon jilh je imel njegov angeljski spremljevalec. Bog je pritisnil k sebi tudi ,vse cvetlice, toda ubbgo, suho, poljsko cvetko je poljubil tako, da je takoj dobila glas in začela spevati z vsemi angelji vred, ki so krožili krog Boga, nekateri od blizu, drugi v večjih krogih, in tako vedno in vedno dalje tja v neskončnost, toda vse enako blaženo.
In vsi so prepevali, veliki in mali, z dobrim in srečnim detetom in z ubogo poljpko cvetlico, ki je ležala usahla in čisto pozabljena v smetju ozke in temne ulice.
Kdor hoče obiskati Bled, in se zato Hoče peljati nazaj iz postaje Lesce, naj to pri naročilu kiarte omeni in za vožnjo iz Lesc do Otoč priloži Se k gornjim cenam 20 v. več.
Vlaka priredi Slovenska krščansko-soc. zveza za Štajersko, ki je naredila posebni) odbjor in je vodstvo izročila istim rokam, kakor lani. Kakor se je lani skrbelo za romarje, tako se bo tudi letos. Pristaši Slovenske krščanko-socialne jsveze naj agitirajo za obilno udeležbo posebno v Marijinih družbah.
Romarski odbor.
Veleizdaj niški proces.
Priča Andro Tukovič je Šel lansko leto meseca avgusta mimo Kalaiatičeve hiše na pošto, pa je videl, kako so se srbski častniki kopali v Savi. Ko se je vračal domov, so bili pa že na vrtu Kajama,tiča, tam so pili, popevali srbske pesmi in streljali z revolverji, Celo noč so ostali pri Kalafatiču, šele proti jutru so se odpeljali na vozu. Pisar Mirtič mu je dejal, da je eden od njih bil soudeležen pri umoru prejšnjega kralja in kraljice. Na sestanke h Kalafatiču so pohajali najhujši srbski propagatorji dr. Cu-povič, dr. Malič in Gorič. Pravoslavni zelo mrze katoličane in zato se dogajajo neštetokrat nemiri pa celi okolici. V:aso SuČur je na pričo še radi tega streljal, ker je ta Šel za pričo k razpravi. Spjoh se pa v obče katoličanom preti radi te razprave. Pravoslavni gredo v svojem fanatizmu Še celo tako daleč, da prekrstijo vsakega Hrvata za Srba. V svr-ho razširjanja velesrbske ideje in propagande porabljajo tudi šolsko deco, katero na umeten način pre-krščavajo v Srbe. Posebno se v tem odlikuje učitelj Vukelič. Na Petrov dan so obtoženi Vukelič, Krunič in Kalafatič, ki so najhujši ra^širjatelji srbstva, brzojavno častitali kralju Petru, Pri raznih veselicah ni smela godba igrati nikakega hrvaškega komada, sicer bi jo Srbi takoj na mestu pretepli.
Svedok Jutko Herak* knjigovodja in tehnični upravitelj v Bosanski Gradiški, je služboval dolgo let v Bosni in so mu tamošnje razmere jako dobro znane. Srbi so vedno in še sedaj po aneksiji govorili, da je Bosna srbska zemlja in da mora nad njo zavladati srbski kralj. Sami Bošnjaki ne bi tako govorili, ako ne bi hodili Srbi iz kraljevine podžigat te nemi^eiA Rriča je napenja, da 'ako ne pi prjjšjld Ido aneksije, bi se Srbi uprli v prilog prikjopitve k Srbiji. Po celi Bosni so bili Srbi dobro orgapizovani in so dobivali denarno pomoč in podporo iz Srbije-. Srbski kralj Peter je pa med ljudstvom še od tistih časov zelo priljubljen, ko je vodil bosanski ustanek proti Turkom. Za časa bamjaluškega procesa se je govorilo, da Bosna ne bo anektirana, ker imajo dosti ljudi in orožja, da se bodo temu zoperstavili, V Bosni ima vsaka pravoslavna hiša sliko kralja Petra. Od tam se te slike uvažajo v Kostajnico, Jasenovac in vse 'druge hrvaške kraje. Vsi vodje srbskp propagande so v stalni pismeni zvezi z Beogradom. Ako kdo od njih kaj zoper zakon učini, pa zbeži kar preko meje, ker ga srbska vlada ne izroči. Nekateri propagatorji dobivajo iz Belgrada stalno plačo.
Pri Kalafatiču, pravi dalje priča, so se obdr-žavali razni sestanki, 'na katere so zahajali tudi Bošnjaki l(n pceobl,ečetai srbsjki Častfiiki, Tujdi za srbske cigane, kateri hodijo igrati po gostilnah in krčmah, misli priča, da so poslani od srbske vlade in so po njej subvencionirani. To mu je priznal sam kapelnik.
Albert Spitzer,, židovski trgovec v Stari Gradiški, izpove, da mu je znano, db so se obdr žavali tajni sestanki pri Kalafatiču, na katere sestanke pa Hrvatje niso imeli pristopa. Po teh sestankih je opazil, da med pravoslavnim prebivalstvom nekaj vre. Od tedaj so se jeli tudi nazivljati Srbe, kar je jako značilno za močno agitacijo po velesrbskih propaga,-torjih. Tisti večer, ko so bili srbski častniki pri Kalafatiču, je bil tudi on v gostilni, pa mu ni znano, da bi se kaj nazdravljalo kralju Petru. Priči se je zdelo, kakor da se pravoslavni pripravljajo na upor, ker so bili ljudje zelo vznemirjeni in so govorili, da vohajo smodnik, da bodo bombe pokale itd.
Mlinar Pigurič Jakob iz Dolnje Varoši pravi, da je hodil večkrat v Bosansko Gradiško in so se ljudje menili o srbskih častnikih, ki večkrat prihajajo tja. Na Petrovo sta prišla zopet dva. On jih je hotel videti, pa je hitel v mesto. Prišel je pa prepozno, ker sta že odšla s Krumičem zopet nazaj.
Raznoterosti.
Umrl je č. g. Franc Mandeliček, bivši kaplan v Ribnici na Pohoiju. Ranjki je bil rojen 9. aprila 1865 v Sko-čicah na Češkem, duhovnik je postal 25. julija 1890. ter je služboval kot pomožni dnhovnik in kaplan v Pilštanjn, Sv. Petra pod Sv. gorami, Podsredi, na Sladki gori, na Remšnika (tudi kot proviwr), v Negovi, kjer je bil tudi provizor, pri Sv. Juriju ns Ščavnici, na Svetinjah in v Ribnici. Letošnjo spomlad je šel vsled bolezni v začasni pokoj. Umrl je v soboto in bil pokopan danes ob 10. uri zjutraj. N. v
m' P in. bnratsko-slovenski evharistični shod v proslavo božjega Zveličarja v najav Zakramentu se vrši v dneh 3.,
4.	in 5- avg t. 1. v Dubrovniku v Dalmaciji. Dobro došli so na tem shodu vsi verniki brez razlike stanu in spola. Vendar pa prav posebno opozarjamo in vabimo nanj vlč. duhovščino svetno in redovno, zlasti še dohovnike-častivce
presv. Zakramenta (Sacerd. adorat. Ss. Sacramenti). Komor je le količkaj mogoče, naj se udeleži te lepe in redke slavnosti ter naj blagohotno prijavi svojo udeležbo ali neposredno vlč. g. bisk. tajniku Dr. Andreju Spiletku v Dubrovniku ali pa g. spiritualu Rud. Janežič v Mariboru. Obenem naj do-pošlje 42 K za vožnjo na parobrodu iz Reke v Dubrovnik in nazaj in pa 3—5 K za splošne potrebe evh. sestanka. Duhovniki vzamejo seboj primerno cerkveno obleko (talar, koretelj, biret). Dragi Lavatinci, odločimo se brž ter pohitimo med brate Hrvate v slavni Dubrovnik, da bode v lepem številu zastopana tudi naša škofija. Kdor se še ni prijavil, naj to stori vsaj do 15. julija.
Kresovi so goreli včeraj na predvečer praznika naših apostolov sv. Cirila in Metoda, po širni naši domovini. Povsod, kjer prebiva slovenski rod, kjer bije slovensko srce, povsod tam so goreli njima na čast kresovi, topiči so pokali in prelepe slovenske pesmi so donele daleč širom slovenske zemlje. Ko je nastopila tema, je zamigljalo po vrhovih, in kamor si pogledal, povsod si videl plamen euječega očesa slovenskega. Ako si gledal s kakega vrha na okoli, se ti je zdelo kakor v bajni noči. Migljajoče lučice in plamena ognjev si opazil po Pohorju, po Slovenskih goricah, posebno se je pa odlikoval Kozjak. Bil je naravnost posut s kresovi. Na Jelovcu je bil velikanski kres, ki je obstojal iz sedmih manjših kresov. Zažgal ga je vrli narodnjak in posestnik Lovro Čižek. Zbrana družba je pohitela pod večer na Jelovec in tam počastila slovenska apostola s prelepim petjem, ki se je razlegalo daleč na okrog. Topiči so pokali in njih odmev se je odbijal v lepih zvokih od gozdnatih hribov. Pokazali smo mi štajerski Slovenci zopet s kresovi in ognji, da ču* jemo nad našo posestjo in da tujemu sovragu ne bo kar tako lahko, nas izpodriniti iz zemlje naših starih pradedov. S pomočjo naših apostolov se bomo postavili krepko v bran do zadnjih moči.
Papež Pij VII. in Napoleon. Danes je ravno sto let, odkar so Franeozje odpeljali svetega očeta Pija VII. iz njegove dežele v prognanstvo na Francosko. Napoleon I. je poslal generala Miollisa proti Rimu z nalogo, naj zasede večno mesto in vso papeževo deželo, ter jo spravi pod njegovo oblast. Miollis je res odšel na čelu 6000 mož proti Rimu, katerega je na zvijačen način zasedel. Piju VII. se je general izrazil, da je samo za njegovo varnost zasedel mesto. Franeozje so se kaj oblastno držali v Rimu. Napoleon je poslal papežu dekret, v katerem ga pozivlje, naj prepusti njemu deželo. Papež je proti temu ugovarjal. Ekskomuniciral je dne 10] junija 1809 Napoleona in vse njegove svetovalce in pomagače. Kot odgovor na to so vdrli dne 5. julija istega leta francoski orožniki pod generalom Radetom v papeževo palačo in zahtevali, naj podpiše Napoleonov dekret. Ker papež tega ni storil, so ga zgrabili, vlekli na vrt in od tam so ga odpeljali s kardinalom Pacca v prognanstvo. Žalostna leta je moral pretrpeti 61 letni starček v trpkem prognanstvn v Grenoblu, Savonu in Fonteinebleau, dokler ni bil po padcu Napoleona 25. maj-nika 1814. leta rešen pregnanstva in se smel vrniti v svojo deželo.
Cesar in Bienerthov kabinet. „Narodni listy“ poročajo iz Dunaja: Ministrski predsednik baron Bienerth je v sobotnem ministrskem svetu, ki je trajal več ur, poročal o svoji avdenciji pri cesarju. Splošno vlada prepričanje, da je cesar izrazil željo, naj se baron Bienerth prične pogajati s strankami v „Slovanski Jednoti“. Ko bo končano poletno zasedanje državnega zbora, bo tudi naloga Bie-»erthovega kabineta v sedanji sestavi, pri kraju.
Za obmejne Slovence omizje na Pilštanju 6 K.
Jagičev naslednik. Komisija filozofske fakultete je že drugič predložila umico loco prof. Berne-ker ja za naslednika Jagičcvega na dunajskem vseučilišču. Ako bi bil ta predlog potrjen, bilo bi stem odločeno, da se JiagiČeva stolica razdeli na dve, na lingvistiško in literarno-ldsitoriško.
Dopusti vojakov. Od vojnega ministrstva izdane odredbe glede dopustov ob času žetve veljajo v splošnem tudi za domobrance. Kot doba žetvenih dopustov se je določil za domobranske pešpolke štev. 3, 4, 26 in 27 Čas od 18. julija do 7. avgusta, za d<> mobranski pešpolk Štev. 5 pa čas od 28. junija do 18. julija, t. 1. Pojasnila dajejo vojaški uradi okrajnih glavarstev,	j
Za poštarje! Ta mesec bo sklicana v trgovinsko ministrstvo enketa, kafera bode razpravljala o regulaciji poštarskih službenih razmer in o plačah.
Preganjanje katoliških škofov na Francoskem, Skoro brez izjfeme obsoja vse francosko časopisje preganjanje katoliških Škofov od straini vlade. Med tem ko nastopa del časopisja ogorčeno proti nasilnemu postopanju cerkvi sovražno ylade, svarijo drugi časopisi pred nepremišljeno ostrostjo, ker bi to čisto gotovo povzročilo, izpremembo ljudskega mišljenja. Tako piše na primer liberalni list „Gil Blas“ o postopanju proti škofu Gieure: Zadnji čas je, da se preneha s takim nasilnim postopanjem, katero privede do prav nasprotnih rezultatov, kakor si jih vlada Želi. Ge se obsodi Škofa Gieura na 50 frankov kazni, on vsled tega ne bo izgubil prav nič upliva, ampak nasprotno bo vsakdo spoštoval moža, ki tako neustrašeno brani svoje prepričanje. {Vsaki dan s« pa slišijo iz tribun govori, ki s (J viladi veliko bolj sovražni, kakor to, kar delajo škofje. — Da strah nasprotnikov ni neopravičen, jasno dokazuje edinost katoliške duhovščine v sedanji perijodi preganjanja. Zato je Škof Gieure pred sodnijo upravičeno dejal: Nam škofom se grozi z denarnimi globami in celo z zaporom, to se lahko zgodi, 'ali udali se ne bomo nikdar.. Osemdteset francoskih Škofov, in 50.000 duhovnikov bo vedno dalo isti odgovor: Non posumüs, ne morem! Naj se dela, kakor hoče, konec bo isti. Preganjalci/ cerkve boda premagani, kakor go billi premagani drug za drugim pretečeno stoletje! Da bi
ne pač besede tega neustrašenega 'škofa kmalu uresničile.
„Grazer V olksblatt“-u v odgovor.
Graški list nemških krščanskih socialcev je začutil potrebo z vso odločnostjo stopiti v bojno vrsto papirnatih nasprotnikov slovanske politike. Dotičnem sobotnemu uvodniku, ki razpravlja o tej stvari, se vidi, da ga je spisal urednik, ki se bolj Čuti nemškega nacionalca nego krščanskega socialca.
Ne zamerimo graškemu listu, da brani Bienerthovo vlado; to je njegova žnrnalistiSka in strankarska pravica. Tudi tega mu ne zamerimo, da obsoja obstrnkcijo. Tudi mi principielno obsojamo obstrnkcijo, ter jo smatramo za dovoljeno le kot silobran. V praksi se je torej vedno treba vprašati, ali je politični položaj takšen, da se ta ali ona stranka, odroma ta ali oni narod ne more drugače ubraniti političnemu nasilju vlade in drugih strank in izvojevati svojemu ljudstvu najmanjše potrebe, nego da prime za obstrukcijsko orožje.
Slovenski poslanci in češki agrarci sodijo, da se nahajajo v parlamentu v takem političnem položaju, da morajo obstrnirati.
Nemški poslanci seveda sodijo drugače in njih sodbo bobnajo v svet nemški časniki vseh strank od vsenemške do krščansko-soeialne. Nemškonacijonalnim in liberalnim listom njih pikrih in predrznih besed ne štejemo toliKo v zlo, ker vemo, da je v njih izražena vsa nemška megalomanija in nepravičnost napram slovanskim narodnostim. Oprostiti pa ne moremo tako lahko krščansko-soeialnih listov.
Ton, v katerem se „Grazer Volksblatt“ obrača proti voditeljem slovanske obstrukcije, je razžaljiv. Primerja jih dečkom, ki razgrajajo in razbijajo, ker ne vedo, kaj delajo. Saj jim parlament ni nič storil.
Da, ljubi „iVolksMatt“, ravno zalo, ker parlament za Slovence nič ne stori, ker vlada Slovence dosledno, prezira, dočjm hoče mhogo manj Številjne Italijane uzadovoljiti na našo Škodo, ravro v tem je zadosten razlog za obstrukcijo. la tudi tisti razlog, ki ga graški list navaja proti obstrukciji, opravičuje našo obstrukcijo, to je namreč predloga o lokalnih železnicah. Koliko časa že n. pr. Spodnja Štajerska, M tj e v želeizničn em ozira tako hudo zanemarjena, kakor majokatera avstrijska pokrajina, prosi za železnice, ki so krvavo potrebne za\ njejn gospodarski napredek. In kaj se ji v predlogi ponuja ? Železnica Polzela—Motnik, in Še ta pod neugodnimi pogoji.
Slovenska obšftrukcija je 'Stvarno povse opra,-vičena. O tem naj „Grazer Volkisblatt“ sodbo nam prepušča, mi sami boljše vemo, kaj nam manjka in kaj nam je storiti,: Jeroba ne potrebujemo* ^osobito takega ne, ki se nam kaže tako malo prijaznega.
Besede, s katerimi obsoja „Volksblatt“ voditelje slovenske obštruekije so take, da (jiih moramo z vso odločnostjo zavrniti, Mi ne damo najboljših voditeljev svojega naroda na tako, impertinenten način napadati,, najmanj od krščanskega lista. Dr, Šušteršiču se očita, da ga v politiki vodijo? osebno egoistični motivi, hrepenenje po ministrskem sedežu. To seveda ni res, in z (vejiiko večjo pravico bi se to dalo očitati nemškim krščanskim socialeem, katerim se je že posrečilo, da so že nekaj svojih ljudi spravili v ministrski frak.
„Grazer Volksblatt" pa Še gre dalje. Piše namreč, 'da so ljudje, ki sedaj v parlamentu obštruirajo, oboleli na epidemični možganski bolezni, na uničevalni strasti ter da spadajo v blaznico. Mi ne rabimo v odgovor niti ene pikre besede, temveč odločilnim krogom v Gradcu priporočamo v preudarek, ati se tako dela za krščansko solidarnost.
Štajersko.
Samonmor. V nedeljo se je ustrelil učiteljiščnik Sonne. Sonne si je najel sobo v hotein „Zur alten Bierquelle“, kjer se je v postelji ležeč ustrelil v srce. Vzrok samoumora je slab vspeh v šoli. Sonne je namreč že ponavljal drugi letnik, pa je zopet padel.
Maribor, v soboto zjutraj ob 3. uri je našla raz-našalka časopisov Dobaj iz Studencev, ki je hotela iti v Maribor, pri železniškem prehodu, ležati neko truplo, kojega glava je bila do nespoznanja stolčena in tudi drugače je bilo truplo precej poškodovano. Pri mrtvem niso našli raznn nekaj vinarjev v žepu bilježnice in odpustnice iz ljudske šole pri sv. Lovrencu na Koroškem, ničesar Po odpustnici je razvidno, da je ponesrečeni Avgust Plattner, rojen leta 1891 v Franzensfeste na Tirolskem. V zadnjem časn je najbrže delj časa bival v Spodnjem Dravogradu, ker se to mesto večkrat nahaja v bilježnici. Voznega listka niso našli pri njem in zato se sklepa, da se je vtihotapil na tovarni vlak, ko so ga pa izsledili je pa poskočil doti in se na kameniti plošči potolkel in ubil.
Krožek mariborskih bogoslovcev, ki skrbi že dolgo vrsto let, da si pridobe njega udje poleg bogoslovne izobrazbe potrebnega znanja o vsem, česar potrebujejo v poznejšem delovanju, deloval je tudi letos prav marljivo i.u živahno. Udje so se udeleževali s hvale vredno vnemo predavanj, katerih seje priredilo 11 in sicer: 1. Duhovščina ima dolžnost in pravico socijalno delovati; 2. ljudska izobrazba je potrebna za socijalni napredek; 3. katolicizem in modemi vek; 4. ati res naj kmet voli kmeta ? 5. o dubrovniškem slovstvu; 6. čtivo in tisk; 7. i 8. o razvoja socijalizma; 9. o razvoja, pomena in ustanovitvi posojilnic; 10. o Marijinih kongregacijah in 11. liberalizem in demokracija. Na tem mestu se izreka tudi najiskrenejša zahvala vsem, ki so podpirali naš krožek bodi gmotno ati moralno.
Sv. Križ pri Kariboru. Prihodnjo nedeljo, dne 18. julija, po sv. maši bo naš državni in deželni poslanec Ivan Roškar v bralni sobi v župnišču poročal o svojem delovanju v državnem zboru in o splošnem političnem polo-ložaju. Pri tej priložnosti bo imel tudi g. nadrevizor VI. Pušenjak iz Maribora podučen govor o zadružništvu. Volilci in vsi Križevčani, pa tudi sosedje, vdeležite se tega velevažnega shoda!
Gornjigrad. V obširni občini Bočna, ki se je smatrala dozdaj za liberalno trdnjavo, je pri občinskih volitvah sijajno zmagala „Sl. Kmečka Zveza“. Prejšni župan še niti v odbor ni prišel. „Narodna stranka“ je poražena v vseh treh razredih. Veselje je nepopisno. Živeli zavedni volile:!
Trpinčenje Živalij. v Ptuju obstoji neko društvo, ki je proti trpinčenju živine, pa kakor se čuje, to nemško društvo prav dobro spi, ker ni ptujskim trgovcem ljubo, da bi delovalo. V Ptuj pripeljejo vsaki dan razni prekupo-valci veliko kuretine, ali nobeden človek si nemore predstavljati kako ti ljudje mučijo žival. V malih kobačah je polno natlačeno kuretine tako, d* je eno pišče vrh druzega, da se niti nemore ganiti. Kaj pri tem žival trpi, si lahko vsako predstavlja, ako mu je znano, da se pišče pripelja iz Zlatara, Bedja, Krapine, Ivanec, Vinice, to je najmanje 24 ur daleč. Policija v Ptuju in na Bregu pri Ptuju je v teh slučajih slepa. Skandal je to. Da celo na sejmu ma glavnem trgu se godijo podobne stvari. Odločno pozivamo mestni urad Ptuj in c. k. okrajno glavarstvo, da napravi temu trpinčenju vendar enkrat konec in da ostro nastopa proti krivcem.
St. Urban. Petelin je napadel triletno Angelo Tom-šek pri sv. Urbanu občina Slivnica in ji levo oko s kljunom tako poškodoval, da bo najbrže popolnoma zgubljeno. Deklico so oddali v celjsko bolnišnico.
Polzela. Ponesrečil se je tovarniški delavec Rudolf Strnad v Polzeli pri delu. Stisnilo mu. je prsi in zlomilo desno roko. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico.
Ernovž. Djne 1. julija je. umrl tukajšnji župnik 8. g. Jos. Holzer, bivši deželni poslanec.
Koroško.
Slovensko šolsko društvo v Celovcu in družba .sv. Cirila in Metoda. Dolgotrajna pogajanja slovenskega Šolskega dlruštva v Celovcu z družbo svL. Cirila in Metoda so se žal definitivno razbila, ker družba ni sprejela znainih pogojev šolskega društva, ampak se je izrazila, da se ne more odreči nobeni vrsti narodnega delovanja na Koroškem, ki ji je po pravilih dovoljeno. Vsled tega začne Šolsko društvo takoj delati v zmislu in polnem obsegu svojih pravil. Poživljamo torej rodoljube po deželi, da gredo takoj na delo, ker saniranje našega šolstva ne trpi odloga, da začnejo nemudoma ustanavljati podružnice in priglasijo svoj pristop k društvu gospodu tajniku dr. Arnejcu, župniku v Žrelcu, ki daje vsa potrebna pojasnila. Izjavo Ciril in Metodove družbe, da ne bo delala delovanju prepotrebnega šolskega društva nobenih ovir, vzamemo lojalno na znanje. Rodoljubi, tekom enega leta morajo obstati podružnice šolskega društva po celi Koroški !
Celovec. Zborovanje delavskega društva v soboto dne 26. m. m. v benediktinski kleti je bilo prav živahno. Ob zvoku tamburic in krepkih, svežih glasovih moškega zbora slovenskega delavskega društva se je razvila prav prijetna, domača zabava. G. Smodej je govoril o priklopitvi Bosne in Hercegovine, poslanec Grafenauer pa, o političnem položaju v državnem zboru. Govornika sta žela za zanimiva izvajanja živahno pohvalo. Zborovanja celovškega delavskega društjva so vedno zanimiva in pouöljiya. Želeti je le, da bi se jih celovški Slovenci brez razlike stanu udeleževali v prav obilnem številu.
Osebna vest. Gospod dr. Stefan Rajh, ki je ravnokar napravil v Gradcu odvetniški izpit, je vstopil kot koneipient v pisarno gospoda dr. Brejca. Vrlemu Slovencu kličemo v pozdray krepak Živio!
Velikovec. Poročili se je gospod Simon Ran-netsbeitger, c. kr. davčni asistent v Velikovcu, mož odločno krščanskega mišljenja, z gdč. Klaro Greiner iz Wasserburga na Bavarskem. Čestitamo!
Prevalje. Na delavskem shodu dne 27. m. m. je poročal tajnik o kartelih in trustih, ki segajo globoko v socialno življenje in so zakrivili mnogo bede delavskih slojjev ljudstva. .Tovariš Abraham je v vznesenih besedah govoril o delu, ki je važnega po-meda ne samo za delavca, ampakf tudi za izobraženca in povjzdijgo telesne kakor duševne moči človeške. Tajnik Še nato ožigosa grdo pisavo „Stajer-čevo“, M v zadnjem času vso svojo gnojnico razliva na našega obče spoštovanega župnika, Č. g. Kes-narja. Glasno ogorčenje nad pisavo „giftne krote“, ki se je pojavilo med zborovalci, bodi Č. g. Župniku Kesnarju v zadoščenje za podle napade. Naši vrli tamburaši so njam dobro poskrbeli za zabavni del zborovanja.
Kranjsko.
Čebelarski shod v Mokronogu je bil v nedeljo dne Ati julija popoldne v mokronoški šoli. Na dobro obiskanem shodu je govoril o umnem čebelarstvu zastopnik slovenskega osrednjega čebelarskega društva gospod 'nadtučiltelj Likozar, Šolo vodja salezijanskega zavoda na Rakovniku pri Ljubljani.
Ljudsko kopališče v Vipavi. Vipavska občina je prva, katera se briga za telesno zdravje in snago svojih, občanov. Kupila je neko poslopje s pripadajočim zemljiščem vred* kjer bo sezidala na občin-
ske stroške ljudsko kopališče. Tako bi morale napraviti vse občine.
Po Dolenjskem imajo letos še manj sena kot pa lansko leto. Vzrok temu je že lanska suša, ki je napravila travo zelo redko,. Vsi poljedelci, kateri niso na umetni način Škropili z vodo ali gnojnice, so imeli že prošlo leto zelo slabo košnjo.. Letošnja je pa Še slabša, ker suša rasti tudi ni pospeševala.
Pasjo kontnmacijo so pjo več občinah kočevskega okrajnega glavarstva poostrili, ker se je z-nova dognala na nekem psu y, Ribnici pasja steklina.
Razstavo izvrstnih brezalkoholnih pijač in pa sadnih sokov je priredila v nedeljo dne 4. julija I. krajnjska tovarna sodavice v hotelu U|non v Ljubljani povodom abstjnjenčnega zborovanja. Razstava je bila zelo zanimiva, zlasti tudi za gostilničarje in kavarnarje, ker so se na njej nahajale take pijače, ki se pri nas še niso upeljale.
Vipavska vina so zaslovela daleč tja po svetu. Vipavsko kmetijsko društvo jSp, poslalo zadnji čas iz svoje kleti yino v New-York. Tamošnji veščaki so ga pokušali in so iztjavili, da vipavec ne zaostajja čisto nič za najboljšimi renjskimi vini. Američani so tako navdušeni za vipavsko vino, da so obljubili ga naročiti v veliki meri.
Primorsko.
Ustrelil se je v Gorici četovodja 47. pešpolka Ivan Lautl. Bil je na mestu mrtev.
Hudo pomanjkuje na Goriškem za slovenska dekleta gospodinjske Šole ali kakega drugega primernega izobraževaiišča. Jedini zavod v Gorici, žensko učiteljišče, je prenapolnjfeino. V prvem tečaju se jih sme sprejeti samo 40, a oglasi se jih po dvakrat in trikrat (toliko. V letošnjem letu na primer se jih je oglasilo celo 150. Slovenskih zavodov manjka, kakor pri nas na Štajerskem.
Kobilice na Krasu. Kakor smo že večkrat poročali, razjedajo na goriškem Krasu kobilice vse kar je zelenega. Sedaj je pa nastala med njimi neka epidemija), ki jih je že na tisoče in tisoče uničila. To morajo ljudje porabiti v svoj prid, ter naj raztrosijo in raznesejo mrtve kobilice in ž njimi tudi epidemijo na vse kraje, kjer so. kobilice, pa jih bodo z lahkoto pokončali.
Tritedenski dopust za čas žetve. Te dni so goriške vojaške oblasti odpustile v velikem številu službujoče vojake na tritedenski dopust, da morejo ob sedanjem Času pomagati doma na kmetiji. Vsem ki so prosili za ta dopust, se jim je dovolil brezpogojno.
Not preparat za preprečanje požaroT. V četrtek popoldne je razkazoval v Trstu pred zbrano množico raznih povabljenih oseb in časnikarjev tehnik Josip Traversari od tvrdke Gnido Blenio v Nevjorku eksperimente z novim preparatom za preprečanje požarov. Stvari, ki so impregnirane z omenjenim preparatom, so nedotakljive za plamen, najsibo papir, platno, svila, volna ali les. Na praktičen način je Traversari pokazal učinek na koščeku papirja. Oni del, ki ni bil impregniran je zgorel, a ko je plamen prišel do impregniranega mesta, je sicer papir počrnel, toda zgorel ni. Omenjena amerikanska tvrdka namerava zgraditi v Trstu tovarno >a izdelovanje tega preparata, katerega rabljivost se bo pokazala šele v velikem.
Kruh 80 podražili peki v Gorici za štiri vinarje. Na to podraženje kruha pritiskajo združeni peki v Gorici.
Umrl je v četrtek v Gorici pri usmiljenih bratih veleč, g. Ladislav Havel, župnik iz Dolenje vasi v Istri.
Instalacija. V četrtek, dne 1. julija je bil na škofiji inštaliran preč. g, Frančišek Franza za stolnega prošta v koperski sostolnici. Dosedaj je bil dekan sostolnega kapitlja. Novi prošt je v 64. letu starosti.
1000 Slovencev in Slovenk na dan!
V	soboto smo prejeli naslednji oklic:
Slovenci, Slovenke!
Št. Ilj v Slovenskih goricah je v silni potrebi. Ako se letos ne posreči postaviti ondi obrambnega „Društvenega doma“, je ta lepa točka slovenske zemlje uročena tnjcem na milost in nemilost. Pred letom so bili v Št. Uju le trije do štirje protestantje, sedaj jih je čez 170! „Södmarka“ meče vedno več denarja na ta skrajni del slovenske posesti, hoteč nam jo popolnoma ngrabiti, da potem prodira dalje in dalje. Slovenci v St. lija pa nimajo nič, razun poštenih svojih žnljavih rok, svojih slovenskih sre in upanje, da jih branje v najskrajnejši sili ne zapuste.
V	raznih beležkah je bilo v naših časopisih že opisovano vzorno urejeno narodno delo Nemcev. Med Slovenci pa je na nemške naskoke še vse premalo odpora. Najnujnejše pomoči potrebni so sedaj Slovenci v Št. liju. Ko to točko ubranimo, gremo naprej. Ako se hočejo Slovenci v Št. liju ohraniti, potrebujejo za svojo bodočo narodno trdnjavo nujno še naimani
20.000	kron.
Reven narod smo in ne moremo se uspešno meriti z načrti, kakor so Roseggerjevi, a vendar — na Roseggeijev predrzni oklic bodi slovenska trdnjava v Št. liju VBaj malenkosten odgovor. Kako bahato Nemci oznanjujejo uspehe Roseggeijevega oklica, naj tisoč Nemcev da po dva tisoč kron v nemške narodne namene. Ali ne more stopiti na plan vsaj 1000 Slovencev in Slovenk, ki dajo po 20 K na korist obmejnim Slovencem, na korist najbolj ogrožene točke na slovenski meji Št. lija?
Nemci nas izzivajo na dejanske odgovore in zato pravimo: Sramota za vsakega premožnejšega našega somišljenika bi bila, ako bi ne pristopil k tej nujni obrambni akciji z 20 kronami. S solzami hvaležnosti bodo obmejni Slovenci spremljali te plemenite darove. Pozivamo vse Slovence, vse Slovenke, vse naše denarne zavode in občinske zastope, naj se takoj pridružijo tej obrambni akciji. 1000 požrtvovalnih mož in žena, denarnih zavodov (nekateri denarni zavodi 1 ahko žrtvnjejo za več Slovencev skupaj), slovenskih občin na dan ! Društva, nab ira j te med svojimi člani, poverjeniki „Družbe sv. Mohorja“, vzemite si par ur prosto in stopite povsod po svoji župniji k premožnejšim žnpljanom, tako, da tudi naše župnije odgovore na sovražni napad, ki ni samo nemški, ampak tndi protestantski.
Obračamo pa se tndi do našega d i j a š t v a z nujno prošnjo, da sedaj, ko pohiti na svoje domove, posveti svoje mladeniško čilo delo temn nabiranja. Pri vsaki priredbi poskrbite, da odpro udeleženci roke za trpeče brate! Tndi pri vsaki novi maši naj se letos nabira za obmejne Slovence. Čim več se nabere, tem hitrejše bomo šli od Št. lija dalje na pomoč dragim naskakovanim krajem.
Sprejemati denar za ta sklad obmejnih Slovencev se je izjavilo pripravljenim upravništvo „Slovenca“ v Ljubljani, kamor naj se pošiljajo vsi darovi. Tadi mali darovi bodo z največjo hvaležnostjo sprejeti. Upravništvo „Slovenca“ bode vodilo o darovih posebno knjigo ter jih bo z veseljem izročilo obmejnim Slovencem.
1000 Slovencev in Slovenk na dan z geslom:
Na mejo pomoč nesimo,
Naš narod pogube otmimo !
Razgled po svetu.
Predsednik Taft proti nemjorhlL Velik utisek je napravil te dni protest predsednika Zjedinjenih držav (Tafta proti nemorajnjiml nastopom v gledišču. Predsednik je bil povabljen k premijeri neke dirame in je prišel tudi v svojo ložo. Ko je po prvem dejanju nastopila na odru mlada deklica in je hotela za-bavati občinstvo z jako nemoralnimi plesi, se je Taft dvignil in ostentativino zapustil gledišče. Ko so ljudje to opazili, so večinoma tudi sledili predsedniku.
Poginili od žeje. V Maroku je Šla četa francoskih vojakov pod poveljstvom poročnika Beutempsa v nek bolj oddaljen kraj. Bilo jih je vsega skupaj 50 mož. Hodili so že precej Časa, počivali so tu pa tam, a vode niso mogli nikjer dobiti, da bi se pokrepčali. Domačini so vse vodnjake in studence zakrili, samo da bi tujci ne mogli priti do vode. Ubogi vojaki so tavali po pustinji okoli, dokler niso odi žeje poginili.
Levinja je ušla iz neke menežarije v Veipertu na češkem. Zbežala je v ondotne gozdove. Ljudje so hudo prestrašeni in se ne upajo daleč iz mesta. Oblasti so prepovedale hoditi v gozdove, dokler se levinja ne vjame. * lo
Opozarjamo na današnji oglas Kolinske tovarne za kavine primesi, o katerih podajamo naslednje poročilo, da seznanimo slovensko javnost s tem slovanskim podjetjem. Kolinsko tovarno za kavine primesi je poklical v življenje arhitekt; C. Krička, ki je že leta 1894 izdelal vse priprave za ustanovitev te tovarne, kakor tudi za zgradbo sušilnic za cikorijine kordnine. Leta 1895. je bila dograjena nova tovarna v Kolinu in sušilnica v Rečianih, in istega leta se je že pričelo z izdelovajnjem in 'razpečavanjem Kolinske cikorije. Mlado podjetje se je moralo v početku svojega obstanka boriti z raznimi težkočami, kajti tudii na češkem je še pri večini konzumentov vlada-
lo napačno mnenje, da slovanski izdelek po svoji kakovosti ne more dosegati nemških izdelkov. Vztrajnosti ustanoviteljev pa se je vendar posrečilo, polagoma pospešiti razvoj podjetja in pridobiti stalen krog odjemalcev za slovanski izdelek. -Zanimanje za tb podjetje se je nepričakovano pomnožilo, ko se je leta 1898 pretvorilo v delniško družbo Češko-moravskega trgovstva s temeljno glavnico C00.000 kron. Rapidno se množeči promet je primoral družbo, da je ustanovila podružnično tovarno v Prostjtejoivu na Moravskem* ' v kateri namen je bila izdana, nova emisija delnic v znesku 400.000 K. Dbe tovarni se nahajata danes v najživahnejšem obratu in nemški konkurenci je bil z dosedanjimi imenitnimi uspehi tega podjetja zadan občuten udarec. Letos je napravila družba v svojem razvoju pomemben korak naprej s tem, da je od g. 1 vajna Jelačina kupila tvrdko in varstvene znamke „Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljlubljajni“ ter se tako približala narodnemu trgovstvu na slovanskem jugu. Delniška glavnica je bila za prve potrebe zopet zvišana za 200.000 kron, katere lielnice so bile določeni iv nakup slovenskim, hrvatskim in srbskim trgovcem. V Ljubljani sezida družba Še v tekočem letu popolnoma novo po najmodernejšem načinu urejeno tovarno, tako da postane Kolinska tovarna za kavine primesi podjetje vsega slovanskega trgovstva in tudi v naših krajih doseže ono stopnjo v tej industriji, ki jo zavzema dosedaj nemška konkurenca. Podjetju, id prifnese v Ljubljano novega gospodarskega napredka,, želimo na slovanskem jugu najboljšega uspeha ter njega izdelke vsem slovenskim rodbinam najtopleje priporočamo.
Novozidma, dvonadstropna hiša,
8 let prosta davka, s popolnoma novo opravo, lepim dvorišičem in majhnim vrtom se pod ngodnimi
Slačilnimi pogoji v Mariboru pro-a. Kje, pove npravništvo liBta.
132
V trgu Šmarje pri Jelšah se proda posestvo, obstoječe iz hiše z večimi sobami, kuhinje, prostorne kleti, vrta za zelenjavo, njive in vodnjaka v bližini hiše. Posestvo je jako primemo za penzijonista, ker je blizu kapela, kjer se lahko mašuje, primemo je tudi za rokodelca. Cena 6000 K. Natančnejša pojasnila daje Dragotin Zelič, organist, Šmarje pri Jelšah. 131
Edina narodna čevljarska trgovina Štefan Strašek, Celje, Kovaška ulica št. 8 priporoča svojo bogato zalogo črevljev za moške, ženske in otroke. Izdeluje se tudi obuvalo po meri in se da na obroke. Najnižje cene! Postrežba točna in solidna.	180
2 nčenca z dobro šolsko izobrazbo iz boljše hiše sprejme v trgovino mešanega blaga Adolf Eichberger, trgovec, Slivnica pri Sv. Jurju ob juž. žel.	129
BC 100 kg ovsa stane 14 K,
če se ea del ovsa nadomesti z mo-lasin Sestavina iz E kg ovsa in 2 kg molasina ima več vrednosti kakor sam oves. Mol&skrma je sladka in ima 86—400/o sladkarja in je najboljša krma za konje ia drugo živino. 50 kg stane brez vreče franko na vsako postajo 7 K, če se naroči cel voz, drugače 7 K 60 v. K. Stein, Dunaj II, Praterstrasse 54.	128
Stare dopisnice s znamkami kakor tudi knverte in znsmke kupuje po najvišji ceni Karl Navratil urednik, Dunaj 18/1 Leitermayergasse 36.	126
Brata Rieger, c. k. dvorna tovarna orgelj, Jegemdorf, avstr. Šlezija, se priporočata velečastiti duhovščini. Cenik zastonj!	127
Olje
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Mama sv. Cirila v Maribora.
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Strupi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najnižje cene! Najsolidnejša in točna postrežba!
Ka debelo.	UT» drobno.
O Melovatelj cerkvenega orodja in posode Q
Karol Tratnik, Maribor
Župnijska ulica št. 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrehrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
SMRT
doleti vsacega, ampak sreča samo tistega kateri naroči sedaj belo platno v veletrgovski hiši R. Stermeckl, Celje (Štajersko).
Štajersko platno m. . . . Slovensko platno m. . . . Savinsko platno m. . . . Vojaško platno m. ... Domestih platno mehko m. Gorsko platno debelo m. Istrija tkanina, mehka m. . Holandska tkanina, mehko m.
po 36 v. po 40 v. po 44 v. po 46 v. po 48 v. po 60 v. po 54 v. po 60 v.
Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 K fraako.
I
Svoji k svojim!
38
Svoji k svojim!
Za nakup priporočamo tvrdko
91. E. Šepec, Maribor
Qrajskft trg štev. 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in drnge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno snkno (štofe) za moške obleke, površnike, fino snkno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilili, perje za blazine itd.	7
Z
X
X
z
X
k
Cerkveni in sobni slikar in pleskar
Franjo Horvat
SVARI BOR, Kasinotasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke!
ar $
455
X
5 Josip Macuh, Maribor
mr m
X
Stolna ulica štev. 5.
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah.	48
®®§®®®®®®@®®®®®®®®®®§©®
® 1 8 ®
®
®
®
®
®
®
®
®
Kolinska tovarna za kavine primesi
v Ljubljani
priporoča slovenskim rodbinam

®
®
®®§®®®®®®®®®®
cikorijo
OIOIO
Založnik ir izdajatelj: Konzorcij „Straža“
® ® ® ® ® ® ® ®
®
® ®
■m
®®®®§®®
Tisk tiskarno bv. Cirila v Maribora.
torn