Pravila
zadruge gostilničarjev, krčmarjev, kavar-narjev, žganjetočnikov in skuharjev
v Ii j u 1> 1 j a n i.
§• 1.
Namen.
V smislu §. 114. zakona z dne 15. marcija 1883, drž. zak. štev. 39, s katerim se izpreminja in dopolnjuje obrtni red, je zadrugi namen: gojiti čut obrtniške skupnosti, hraniti in povzdigovati stanovsko čast med zadružnimi člani in njihovim pridružencem moškim in ženskim, kakor tudi pospeševati skupne obrtne koristi svojih članov in pridni-žencev.
Posebno ima nalogo:
a)	skrb delovati postavnim potom na to, da se varujejo obrtne koristi zadružnih članov, pospešujejo, zastopajo in obstoječi nedostatki odpravijo; skrb za vzdrževanje pravilnih razmer mej udom in njih pomoćnim osebam, posebno oziraje se na napravo in vzdržavanje reda, po katerem je pošiljati delavce takim, ki jili potrebujejo;
b)	skrbeti in pospeševati občne in posamezne koristi svojih članov iz ozirom na se zgodeče oškodbe istih po nepostavnim točarenji ali prodaji vina, piva, sadnega mošta i.t. d., ali oddaje za jed vže popolnem pripravljenih jedil in s tem da so izposluje krepko zadrževanje in odprava taeih v imenovane obrte segajoče delovanje;.
c)	skrbeti za dobro vredbo vseh stvarij, ki se tičejo obrtnih učencev, posebno za izomiko taeih za obrt polnočnih osob, katere bodo obrtnemu stanu v čast in korist; za strokovno in versko-naravno izobraževanje obrtnih učencev; o učni dobi, o preskušnjah obrtnih učencev in drugih takih stvareh; čuti jej je tudi nad tem, da se izpolnjujejo ta določila in da potrjuje učencem učna spričevala, in da določuje o pogojih, pod katerimi se v obče smejo imeti učenci in o razmeri učencev do števila pomočnikov v obrtu;
d)	najeti prostor za zadrugo, v katerem se zamorejo zadružni člani sniti, razgovarjati o obrtnih zadevah, kakor tudi da se lažje pospešuje delodajanje mej obrtnimi gospodarji in pomočnimi delavci;
e)	sestaviti razsodiški odbor v razsojanje prepirov, kateri se med zadružnimi člani in njih pomočnimi delavci začno iz delovnega, učnega ali mezdnega razmerja; potem pospeševati razsodiško napravo v razsojanje prepirov med zadružnimi člani;
f)	pospeševati ali ustanavljati obrtna strokovna učilišča, ter jih nadzorovati;
g)	skrbeti za obolele moške in ženske pomočnike, s tem da ustanovi bolniško blagajnice, ali pa da pristopi k že obstoječi bolniški blagajnici, da skrbi za bolniško zavarovanje vajencev pri okrajni bolnišni blagajnici ali pa z uradnim dovoljenjem pri drugi enaki bolniški blagajnici;
3
h)	vsako leto poročati v vseh takih dogodkih v zadrugi,
ki so imenitni za sestavljanje obrtne statistike.
Eazven rednih poročil, predpisanih podmora zadruga oblastvom kakor tudi trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani na zahtevanje dajati pojasnila, ter izrekati svoje mnenje o razmerah, ki se tičejo njih namena. Sme se o tem oziru tudi sama ob sebi obračati do javnih organov v pospeševanje svojih namenov.
§. 2.
Obseg' in sedež zadruge.
Zadruga, za katero veljajo ta pravila, obseza tiste osebe, katere v stolnem mestu ljubljanskem na podlagi uradnega dovoljenja (koncesije) izvršujejo gostilničarsko ali tocarsko obrt, to je obrt gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žga-njetočnikov in skuharjev, katere se dele v naslednje pravice (koncesije):
a)	kateri imado pravico prenočevati tujce; b) oddajati jedila; c) točiti pivo, vino in sadni mošt; d) točiti in prodajati v malem žgane vpojne pijače; e) oddajati kavo, čaj, čokolado in druge gorke kakor tudi hladilne pijače; f) smejo držati dovoljene igre, in imado sicer pod a) dovoljeno pravico samo, ali pod a) bj c) navedene pravice skupno, ali pa pod b) c) d) e) in f) navedene pravice skupno, ali pa pod b) in c) navedene pravice skupno izvršujejo samostojno, ali kot najemniki ali istih namestniki, kot udje (§. 3.) in njih pomočni delavci (moški ali ženske) kot pridruženei, (§. 9.). (§. 16. postave z dne 15. marca 1883 drž. zak. štev. 39.)
Sedež zadruge je stolno mesto Ljubljana.
4
§. 3.
Člani zadruge.
Kdor v okraji te zadruge jeden v §. 2. označenih gostilničarskih ali točarskih ob rt e v v tam označeni način zvr-šuje, postane že z nastopom obrta član zadruge ter mora izpolnjevati s tem združene dolžnosti. Stanje k zadrugi pripadajočih obrtev in vsako premembo v tem stanji naznanja zadrugi pristojno obrtno oblastvo. (§. 23.)
. »z
I'
§. 4.
Potrebščine zadruge.
Za stroške zadruge potrebni novci, izimši doneske za bolniško blagajnico, kolikor ti stroški niso pokriti z obre-stimi zadružnega imenja, porazdeljujejo se na vse zadružne člane po visočini pridobninskega davka in se smejo po upravnem poti iztrjevati. O visokosti doklad se vsako leto za pri-hodnje leto sklepa pri zadružnem zboru. Doklada sama pa se razdeli, ko seje določila nje visočina po zadružnem zboru, od strani zadružnega odbora (starejšinstva) na posamezne člane in se po istem tudi pobira. Vsako leto se mora o dohodkih in stroških in o stanji zadružnega imenja predložiti obrtnem oblastvu konečni s pravorednimi pomagali opravljeni račun, katerega morajo podpisati načelnik in dva odbornika. Vsak član, ki na novo stopi v zadrugo mora plačati v. sprejemnino, katero je plačati pri nastopu obrtaf aTi istega namestovanja. Sprejemnina se nikdar ne vrača, a sme se tudi od taistega zadružnega člana samo jedenkrat zahtevati.
§• 5.
Pravice članov.
Z vstopom v zadrugo postane vsak deležen tistih pravic, katere imajo člani po zakonu z dne 15. marcija 1883
5
(drž. zak. št. 39) in kateri pristoje članom zadruge po teh pravilih, posebno postane deležen volilne pravice, kakor tudi skupnih zadružnih naprav.
§. 6.
Kdo ima pravico glasovanja in kdo sme izvoljen biti.
Pravico glasovanja imajo in izvoljeni smejo biti v zadrugi vsi njeni člani. Pravica glasovati in izvoljenim biti je vzeta:
a) tistim obrtnikom, katerim je in dokler jim je vsled kazensko-sodne obsodbe vzeta pravica, biti izvoljenim v občinski zastop;
h) tistim obrtnikom, o katerih imenji je odprt konkurz, dokler teče konkurzna obravnava;
c)	tistim obrtnikom, katerim je oblastvo vzelo obrt, dokler je izrečeno, da to odvzetje velja;
d)	tistim obrtnikom, kateri so zaradi slaboumja ali zaradi zapravljivosti pod skrbnikom (kuratelo). Posebej v to, da se sme kdo izvoliti v razsodiški odbor, potrebno je tako pri obrtniku, kakor tudi pri pomočniku, daje izpolnil 24. leto svojega življenja.
Ženske ali udove, katere imado gostilničarsko ali točarsko pravico (koncesijo), imado kakor drugi člani zadruge pravico glasovati, a ne morejo izvoljeni biti.
§• 7-,
Dolžnosti članov.
Vsak zadružni član je v obče dolžan v dosego zadružnih namenov sodelovati po določilih teh pravil, izpolnjevati pravoredne sklepe zadružnega zbora in zadružnega starejšinstva, ter slušati ukaze zadružnega starejšinstva in
zadružnega načelnika. Posebno je vsakemu zadružnemu članu dolžnost nastop ali napoved svojega obrta (tudi ako sc odreče obrti [koncesiji]), njega stajališče in vsako pre-membo, dalje sprejem ali odpust svojih obrtnih pomočnikov, se istih imenom, starosti in pristojno občino zglasiti zadružnemu načelniku gotovo v teku osmih dneh, ali pismeno ali ustmeno. Ako kdo se dovoljenjem obrtne oblasti svoj obrt da v zakup, ali ako ga zvršuje po svojem poslovodji (namestniku), mora tudi to v zgoraj navedeni dobi zadružnemu načelniku prijaviti ter naznaniti ime zakupnika, oziroma poslovodje (namestnika).
člani so tudi zavezani natančno odrajtovati doneske njih obrtnih pomočnikov, kakor tudi doneske, katere imado sami plačati za zadružno bolnišno, ali za kako drugo bol-nišno blagajnico, katera zadružno blagajnice nadomesti. Kdor opusti navedene dolžnosti, zapade v vsakem posamičnem slučaji redovni kazni posvarila ali globe do desetih goldinarjev, katero določi zadružni načelnik.
§. 8.
Kdaj prestane kdo biti zadružni elan.
Samostojni obrtni gospodarji prestanejo biti zadružni člani, kadar opuste svojega obrta vršbo, na podlagi katere so postali člani zadruge, to se pravi, njih obrtno pravico (koncesijo) odlože. Isto velja tudi v onih slučajih, ko jim oblastvo vzame pravico do obrta. (§§. 57. in 138. obr. zak.)
§. 9.
Pridružene! zadruge.
Vsi pomočniški delalci (§. 73- obrt. zak.) zadružnih članov se smatrajo kot pridružene! zadruge in so kot taki predpisom iste podvrženi.
Učenci.
Nedoletne učence je sprejemati na podstavi posebne pogodbe. Učna pogodba se sme skleniti ustno ali pismeno; v prvem slučaji se mora pogodba skleniti pred zadružnim starejšinstvom; pismena pogodba se mu mora takoj ko se je sklenila, doposlati, in se mora v obeh slučajih v posebni zapisniški knjigi zaznamovati. Koleka in pristojbin prosta učna pogodba mora obsezati:
1.	ime (krstno in priimek), starost, obrt ali obrte in stanovišče učnega gospodarja;
2.	ime (krstno in priimek), starost in stanovišče učenčevo;
3.	ime, opravilo in stanovišče njegovih roditeljev, njegovega varuha ali drugačnega zakonitega zastopnika učenca;
4.	leto in dan, kdaj se je sklenila pogodba in doklej traje pogodbeno razmerje;
5.	določilo, da se posebno brez škode drugačnim zakonitim dolžnostim, katera imata izvrševati pogojnika, obrtni gospodar % zaveže, učenca poučevati v spretnostih svojega obrta, in da je učenec dolžan pridno v obrtu svojega učnega gospodarja delovati;
6.	sprejemno pogodbo o učnini, ali o določeni mezdi, o dajanji hrane, obleki, o stanovanji in učni dobi. O stvareh, tikajočih se obrtnih učencev, določuje se še posebno:
a)	učna doba pri učencih sploh znaša najmanje dve leti. Sprejemnine je plačati pri vstopu tri goldinarje, oprostnine pa se plača pet goldinarjev v zadružno blagajnice;
b)	pri sprejemu učenca se sme pogoditi tudi čas, za katerega se vzame učenec na poskušnjo in med katerim
sme obrtni gospodar, kakor tudi uoence odstopiti od pogodbe. Ta čas na poskušnjo ne sme presezati treb mesecev in račnnjati ga je v učno dobo.
Učno razmerje se more, če se ob sprejemu učenca ni pogodila daljša doba za poskušnjo, vsak čas med prvimi štirimi tedni razdreti s tem, da jeden ali drugi odstopi;
c)	kadar preteče pogojna učna doba, ali kadar se prej loči učno razmerje, mora učni gospodar na zahtevanje izdati spričevalo o prebiti učni dobi, o učenčevem vedenji med to dobo in o pridobljeni izobrazbi v obrtu; a vselej kadar se razdere učno razmerje, mora se vsaj v osmih dneh, po razdrtji učnega razmerja to zadružnemu načelniku naznaniti ob izogibu redovne kazni (posvarila ali globe do 10 goldinarjev), da se veljavno popravi ter ima v razpregledu matico o učencih. Učno spričevalo mora zadružni načelnik s svojim podpisom potrditi in pritisniti zadružni pečat;
d)	da se doseže glavni namen izobražbe učencev, dolžan je vsaki učenec, po dovršeni učni dobi, pri zadružnem starejšinstvu podvreči se preskušnji. Ta preskušnja mora obsezati to, da učenec njemu izročeno delo svojega obrta dobro izvrši in s tem dokaže, daje v svojem obrtu dobro izvežban.
Zadružnim članom je skerbeti za strokovno in versko-naravno izobražbo učencev. Ako se večkrat pripeti, da pri kakšnem zadružnem članu učenci ne dosežejo dovoljne izobražbe o dotičnem obrtu in ako tudi druge okolnosti pokažejo, da je tega kriva pomanjkljiva skrb učnega gospodarja, sme mu oblastvo po določilih postave vzeti pravico imeti učence.
e)	Zadružnim članom je dovoljeno imeti učence, ali njih število ne sme presegati število njih pomočnikov;
f)	naloga zadrugi je, v slučajih, kadar se učno razmerje zadrugi pripadajočega učenca brez njegove krivde pred pretekom učne dobe razdere, po možnosti skrbeti za to, da se učenec sprejme pri katerem zadrugi pripadajočem učnem gospodarji;
g)	v slučajih §§. 101, 102, 102 a, in 108 zakona z dne 8. marca 1885, drž. zak. št. 22, ima zadruga dolžnost, če se ne more pravočasno dobiti izjava zakonitega zastopnika nedoletnemu učencu, nadomestiti to izjavo';
h)	obrtnik, kateri vedoma sprejme drugemu obrtniku ubežanega učenca, je kažnjiv in je zavezan se učencem skupno jamčiti za škodo, katera se je prizadela po ubegu učenca prejšnjemu gospodarju obrtniku, po §. 1802 občnega državljanskega zakonika. Ubežani učenec more se na zahtevanje prejšnega
obrtnega gospodarja vrniti k istfihu nazaj in se tudi kaznuje na zahtevanje po oblasti. K vajencem pa ne Spadajo dekleta, katere se v gostilničnih kuhinjah v kuhanju vež-bajo, ne da bi hoteli kuharsko umetnost kot obrt izvrševati in katere ne spadajo v varstvo (Obhut) obrtnega gospodarja, nego živijo v krogu svoje lastne družine.
§■ 11-
Posredovanje dela. Vstop in izstop pomočnih delavcev.
Da se lože najdejo jeden druzega tisti, ki dela iščejo, leže v zadrugi vsakemu na vpogled razgrneni imeniki, v katere se zapisujejo dela iskajoči pomočni delavci in obrtni gospodarji, ki po tacih delavcih poprašujejo.
Kavno tako se v zadružnem prenočišči naznanjajo mesta, kje je dobiti kaj dela. Nobeden obrtni podjetnik ne sme najeti pomočnika, kinima zakonite izkaznice, to je delavske
1 **
knjige, inače se pregreši proti obrtnem zakonu (§. 79.)- Delavsko knjigo, prevzame pri vstopu v delavsko razmerje delodajalec od pomočnika ter zanjo izdati pisano potrdilo.
Ob izstopu izpolni načelnik na podlagi pismenega ali ustmenega spričevala obrtnega gospodarja (delodajalca) predale (rubrike) delavske knjižice, pristavi s črnilom svoje ime, ter pritisne zadružni pečat in si pridrži spričevalo. Vsebina tega spričevala se mora na prošnjo pomočnega delavca vpisati v delavske bukvice, vendar le v toliko, kolikor je zanj ugodna. Ko se skonča učno razmerje, mora učni gospodar dati učencu spričevalo o dostali učni dobi, o njegovem obnašanji med učno döbo in o pridobljeni izučbi v obrtu.
Ob skoncatvi redno dostanega učnega razmerja ima zadružno starejšinstvo na podlagi učnega spričevala oziroma učnih spričeval, kakor tudi na podlagi opazovanj od strani zadruge vsled §. 114. obrtnega zakona dati izučbenico. Posebno priporočajoča spričevala puste se lahko pomoćnim delavcem. Pri zadružnih članih je štirinajstdnevna odpovedna döba med obrtnimi gospodarji in pomočnimi delavci (izimši učence) navadna, če se ni kaj druzega pogodilo.
§. 12.
Zadružno poslovodstvo.
Zadružne opravke oskrbujejo:
a)	zadružni zbor;
b)	zadružno starejšinstvo, ki je sestavljeno iz zadružnega odbora pod vodstvom načelnika, potem
c)	organi, katerim po (§§. 121 c do 121 Ji) zakona s 15. marcija 1883, drž. zak. št. 39, pristoji opravljati posle, odnašajoče se na bolniško blagajnice; ,
d)	razsodiški odbor.
§. 13.
Zadružni zbor.
Zadružni zbor se sestavlja iz vseli članov, ki imajo pravico glasovanja. K vsakemu zadružnemu zboru je privzemati po tri zastopnike pomočniškega zbora, kateri imajo posvetovalne glasove, da razodenejo svoje želje, ali se o čem pritožijo.
§• 14,
V	zadružni zbor sklicuje zadružni načelnik obrtne gospodarje z naznanilom po dopisnicah in enkratnim naznanilom v uradni „Laibacher Zeitung“ in listu „Slovenski narod“, dajoč vsakemu na znanje stvari, o katerih se bode razpravljalo. Zadružni zbor se sklicuje vsako leto vsaj po enkrat. Sklicati ga je tudi tedaj, kadar zadružni načelnik ali dve tretjine odbora to za potrebno spozna, ali kadar četrti del vseh članov to zahteva.
V	sklicu mora stati, kje in kdaj se bode zbor vršil. Da je zadružni načelnik sklical zbor, to je naznaniti tudi za zadrugo postavljenemu komisarju (po mestnem magistratu ljubljanskem), kateremu je paziti na zakonito ravnanje. Naznaniti se ima zborovanje vsaj tri dni pred pismeno mestnemu magistratu ljubljanskemu. Prvosedstvo in vodstvo zadružnega zbora pristoji zadružnemu načelniku, ali kadar je on zadržan njegovemu namestniku. Da je zadružni zbor sklepčen, mora biti navzočnih vsaj trideset pravico glasovanja imajočih članov. Sklepa se, razven pozneje navedenih dveh izjemah s absolutno večino glasov, ako so glasovi enako-številni, odloči predsednik se svojim glasom. Prenaredba pravil (§. 15. i), potem sklepi za nakup, zastavo ali prodajo nepremičnega premoženja in da se najamejo posojila sklepati se zamore le, ako je navzoča vsaj polovica vsili članov in glasuje dve tretjini navzočih za to. Ako se ne snide prvikrat
sklepčen zbor, sklicati je v štirinajstih dnevih nov zbor, kateri sme brez ozira na število prisedših članov veljavno sklepati o vseh stvareh, razven o zgoraj navedenih slučajih, pri katerih je za sklepčnost navzočnost polovice vsih članov neobhodno potrebna.
§• 15.
Področje zadružnega zbora.
V področje zadružnega zbora spada:
a)	poganjati se za koristi v zadrugo spadajočih obrtnih gospodarjev, ter pretresavati jih, v kolikor ima zadruga namen te koristi pospeševati in pa sklepati o tem;
})) voliti zadružno starejšinstvo in člane razsodiškega odbora izmed obrtnih gospodarjev, potem voliti izmed obrtnih gospodarjev elane za starejšinstvo, za nadzorni odbor in glavni zbor zadružne bolniške blagajnice, ako taka pri zadrugi obstoji;
c)	sklepati o zastopstvu zadružnih članov pri občnem zboru zadružne bolniške blagajnice po pooblaščencih in voliti te pooblaščence; dalje sklepati o podrobnih določilih, kako se ima uporabljati pravica zadružnim članom po postavah dne 15. marca 1883, drž. zak. št. 39, in 30. marca 1888, drž. zak. št. 33, pripadajočih glasov v zadružnem občnem zboru in v zadružni bolniški blagajnici;
d)	pretehtovati in odobravati vsakoletne proračune in računske sklepe, ki se tičejo novčnega gospodarenja pri zadrugi, kakor tudi določati donesek, katerega je nabrati po razdelbi na člane;
e)	sistemizovati plačano pomožno osobje:
f)	sklepati o ustanovitvi in organični prenaredbi v §. 114. (^zakona z dnelS.marcija 1883 imenovanih učilnic;
g)	sklepati o času, doklej naj traja učna doba in o načinu, kako naj se preskušavajo učenci;
h)	načelno sklepati o ustanovitvi, oziroma premeni zadružnih zavodov za učne, delavne, podporne in gospodarstvene namene;
i)	sklepati o zadružnih pravilih in o njih premembah, kakor tudi o drugih tehtovitih rečeh, ki jih pravila natančneje določajo;
h) razpolagati z zadružnim imenjem; to imenje in dohodki iz njega se smejo samo za zadružne namene uporabljati;
l) sklepati, če se in koliko naj se da zadružnemu načelniku plačila za njegovo poslovanje; m) sklepati o plačevanji dnevščine, če je katera, iz zadružnega premoženja pri razsodiškem zadružnem odboru poslujočim odbornikom. Nje visokost ima vsako leto po dotičnih določilih ustanovila (statuta) določati razsodiški odbor (§. 128. obrt. reda). Potrebne predloge mora starejšinstvo predložiti zboru.
§• 16.
Zadružno starejšinstvo.
Zadružno starejšinstvo sestoji iz zadružnega načelnika, njegovega namestnika in zadružnega odbora, kateri mora biti sestavljen iz šest odbornikov in toimamestnikov. Pri izvolitvi zadružnega odbora gledati je na to, da so posamezni k zadrugi pridruženi obrti primrno zastopani. Zadružni odbor volijo v zadružnem zboru obrtni gospodarji iz svoje srede. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov in namestnikov, kateri se nadomestijo se novo volitvijo, smejo se pa zopet izvoliti. Kdo ima izstopiti se določi prvo in drugo leto z žrebom, potem izstopijo člani zadružnega odbora po vrsti — let, kakor so bili izvoljeni. Volitev odbora se mora
vršiti v smislu §. 18. odstavek 1. in 2. O volitvi je spisati zapisnik, katerega je podpisati načelnikom in članom glaso-števne komisije, ter odobriti po oblastvenem komisarju. Pravico, volitve za člana zadružnega odbora ne sprejeti, imajo samo tiste osebe:
a)	kateri so čez 60 let stari, ali so zaradi trajne bolehnosti zadržani sprejeti mandat;
b)	kateri dokažejo, da njih obrtne razmere neogibno zahtevajo, da morajo nekaterekrati delj časa biti odsotni od svojega stanovitnega stanovišča;
c)	kateri so bili vže člani zadružnega odbora.
Uradna doba članov zadružnega odbora je tri leta,
in kadar preteče, smejo se spet izvoliti. K zadružnega odbora posvetovanjem, katera se napravljajo, kadar je treba, sklicevati je načelniku vse odbornike. K veljavnem sklepu je potrebna najmenj navzočnost polovice vsih odbornikov in načelnika ali njegovega namestnika. Sklepa se z večino glasov; kadar se glasovi jednako razdelč, odločuje načelnikov glas.
O posledkih posvetovanj se mora pisati kratek zapisnik, katerega je podpisati načelniku in zapisnikarju. Odborniki uradujejo brez plače. Vendar se jim smejo povrniti potrebni stroški, katere so imeli v zadružno korist, kakor tudi daljša izguba časa.
§• 17.
Področje zadružnega starejšinstva.
V področje zadružnega starejšinstva spadajo vse stvari, katere niso pridržane zadružnemu zboru ali katere niso od-kazane razsodiškem odboru, oziroma v §§. 121—121 h) zakona s 15. marcija 1883.1. omenjenim organom. Posebno je zadružnim starejšinstvu tudi upravljati zadružno imenje pod vodstvom načelnikovem v smislu sklepov (direktiv) za-
družnega zbora, volitev zadružnega blagajnika iz svojo srede, izdavati izužbenice (uena pisma) (§. 104. odst. 2. obrt. zak.), odpošiljati tri zadružne člane k zborovanju pomočnikov, so posvetovalnimi glasovami. Zadružnem starejšinstvu pristoji tudi pravica o zadružnih članih in pridružencih, kadar žalijo zadružne predpise, izrekati redovne kazni, kakor posvarila in denarne kazni do desetih goldinarjev. Ta pravica pristoji zadružnem starejšinstvu posebno v sledečih slučajih:
a)	ako se zanemarjajo predpisi o oglasilu pomoćnih delavcev, delavk ali učencev;
b)	ako se sklepi zadružnega zbora, ali naročila zadružnega starejšinstvu, ali zadružnega načelnika kršijo, ali se istim ne vstrože, posebno pa, ako se po takem ravnanji oškoduje ali krati gmotno stanje, čast ali veljava zadruge;
cj ako se brani ali opusti izpolnjevati določila pravil o zadružnih bolnišnih blagajnic zastran pobiranja in oddaje doneskov;
dj v obče v vsih slučajih prestopkov, katere ne spadajo v kompetenco sodniških ali politiških uradov. Posvarilo je izrekati pismeno ali ustno, v zadnjem slučaji po okolnosti tudi pred zbranimi odborniki. V vseh izrečenih posvarilih in prisojenih globah je voditi zapisnik. Ta zapisnik za globe je voditi le po načelniku, načelnika namestniku ali zadružnemu odborniku, nikakor pa ne po plačanim uradniku ali služabniku zadruge, katerim se niti vgled v istega ne sme dovoliti.
§• 18.
Zadružni načelnik.
Zadružnega načelnika in njegovega namestnika volijo v zadružnem zboru vsi navzoči člani z nadpolovično ve-
cino, na döbo treh let. Glasovnice imado pobirati dva po predsedniku imenovana skrutinatorja, katera izročivši mu glasovnice, naznanita predsedniku izid volitve, kateri ga ima takoj zboru proglasiti. Ako se ne doseže večina, tedaj seje pri ožji volitvi volileem omejati na tiste dve osebi, kateri sta dobili relativno največ glasov. Kadar jih več dobo po enoliko glasov, razsoja žreb, koga je vzeti v ožjo volitev, oziroma, koga je v ožji volitvi šteti, da je izvoljen. Izvoljeni mora v teku osmih dneh predsedniku pismeno javiti, da na njega spadajočo volitev ne sprejme, sicer se smatra, da je volitev sprejel. Volitev zadružnega načelnika potrebuje obrtno oblastvenega potrjenja. Izprazni se med poslovno dobo mesto načelnika, ali isto namestnika, mora se volitev teh funkci-jonarjev v teku štirinajstih dneh, od dneva, ko ste izpraznjene izvršiti, ter sklicati zadružni zbor, da po volitvi izprazneno mesto popolni.
O volitvi spisati je zapisnik, katerega imado podpisati udje komisijo za skrutinij in katerega ima vladni komisar vidirati. Za slučaj, ko bi se izpraznilo mesto načelnika in njegovega namestnika ob istem času, ima njih mesto izpolniti na letih najstarejši član zadružnega starejšinstva do nove volitve, dokler novo izvoljeni načelnik nastopi svoje mesto.
§. 19.
Načelnikovo področje.
Načelnik, ali kadar je on zadržan, njegov namestnik, zastopa zadrugo proti vnajnem svetu, vodi in nadzoruje vse poslovanje, podpisuje vse odpravke ter oskrbuje vsa tekoča opravila.
On sprejema vse zadrugi ali nje starejšinstvu poslane oblastvene razpise in drugačne vloge, ter rešuje vse stvari, katere ne potrebujejo sklepanja; on sklicuje zbor in starej-
šinstvo v posvete, vodi taiste, ter jim predseduje. On oskrbuje odpravek in svršbo sklepov, katere je vkrenil zbor ali starej-šinstvo. Kadar načelnik misli, da ne more prevzeti odgovornosti za sklep zbora ali starejšinstva, tedaj ga ustavi ter ga takoj predloži, oziroma vprašavši zadružni zbor obrtnemu oblastvu v razsodbo. Načelnik mora vpisavanje v delavsko knjigo na podlagi §. 80. d) obrt. zak. glede vsili zadružnikov potrditi, pozvati prvomestnika zbora pomočnikov, da skliče zbor (§. 120. obrt. zak.) in sklicati prvi občni zbor zadružne bolniške blagajnice (§. 121. h) obrt. zak). Tudi določi in odpusti po zadružnem zboru po številu potrjene služabnike zadruge in iste poduči o službenih poslih.
§• 20.
Zadružno imenje.
O vsem premičnem in nepremičnem imenji zadruge je napraviti inventar, katerega mora v redu držati starej-šinstvo. Upravljaje zadružno imenje in dohodke se je sta-rejšinstvu ravnati po letnem proračunu, katerega je odobril zbor. Dovoljeno pa je starejšinstvu, a to le ako je nujna potreba, v proračun postavljeni znesek prekoračiti v teku leta za 50 gld. (petdeset goldinarjev) a. vr., a to le za zadružne namene. K vsakem drugemu prekoračenju proračuna potrebno je pritrjenje zadružnega zbora, katero ima starejšin-stvo ko se prihodnjič snide, zadružni zbor izposlovati.
§. 21.
Gospodarjenje z zadružnimi novci.
V zadružno blagajnice se stekajo:
a)	dohodki iz zadružnega imenja ;
b)	sprejemnine novo vstopivših članov;
c)	vse redovne kazni;
d)	vsako leto na zadružne Slane porazdeljene doklade;
e)	sprejemnine in oprostnine uSencev;
Pod b) c) d) e) navedeni zadružni dohodki se smejo po politienem oblastni na prošnjo zadružnega starejšinstva šiloma iztrjati.
Vrednostne papirje zadružne in novce v gotovini je hraniti v zadružni blagajnici, zneske nad 100 gld. naložiti je v eni ljubljanskih hranilnic plodonosno.
Blagajnice je hraniti pri načelniku in je pod ključem načelnikovem in pod sozaklepom blagajnika ter enega od leta do leta določujočega zadružnega odbornika. Blagajniške knjige ostanejo v rokah načelnikovih. Zadružni račun je vsako leto, to je za čas od 1. januvarijado konca decembra vsakega leta skleniti ter ga predložiti v presojo prvemu zadružnemu zboru, ki se zbere po računskem sklepu. Načelniku mora biti za male, poprej ne proračunjene izdajke, pavšalna svota 80 gld. zmirom na razpolaganje.
§. 22.
Razsodišče.
Naprava razsodiškega odbora v smislu §. 114. c) (drugi stavek) zakona z dne 15. marcija 1888.1. (§. 1 c) drugi stavek pravil, ima namen, da razsoja prepire, ki nastanejo med zadružnimi člani iz razmer, v §. 114. odstavek 1. zakona z dne 15. marcija 1888 (§. 1. odstavek I. teh pravil) omenjenih.
§. 28.
Nadzor.
Zadrugo nadzoruje mestni magistrat ljubljanski, kateremu pristoji pravica pritožbe zoper sklepe zborov ali starejšinstva, zaslišavši obe stranke, razsojati. Mestni ma-
gistrat postavlja posebnega komisarja, da pazi nad tem, da se pri zadrugi zakonito postopa. Prepiri o notranjih zadružnih stvareh spadajo jedino pred upravna oblastva. Pra-voredno storjene sklepe zadružnega zbora, ki se tičejo takšnih zadružnih stvarij, kakeršne oskrbovati je zadruga po zakonu dolžna, naj obrtno oblastvo na prošnjo starejšinstva po upravnem potu zvršuje.
§• 24.
Imeiije zadruge.
Ako se ta zadruga razdruži, ne da bi se preobrazila v novo zadrugo v smislu postave z dne 15. marcija 1883, drž. zak. št. 39, tedaj se nje imenje odkaže mestni občini ljubljanski, katera mora isto odmenjati v občno-koristne namene, posebno za ustanovitev in vzdrževanje obrtnih učilišč, ter o načinu, kako misli imenje porabiti, pridobiti odobrenja političnega deželnega oblastva.
§. 25.
V vseh slučajih seje držati naslednjih načel:
a)	pravice tretjih oseb ostanejo nedotaknene po razdružbi ali preobrazbi te zadruge, plačati je zatorej pred vsem dolgove, ako jih je zadruga kaj imela, ter izpolniti druge njene dolžnosti;
b)	skrbeti jeza to, da se ustanove in odmenila zadruge ne odtegnejo svojemu namenu.
§• 26.
Prav tako ostajajo v veljavi bremena, katera iz za-sobno-pravnih naslovov ali iz ustanovin obtožujejo imenje zadruge in pa pravice prejšnih članov in pripadnikov (pri-družencev) zadruge do tistih koristi, katere bi jim bile šle pri daljšem obstanku zadruge in njenega imenja.
§. 27.
Pravila (štatut)razsođiškegaodbora(§§. 122. do 124. zakona z dne 15. marcija 1883), potem pravila pomočniškega zbora (§§. 120. in 120. a) zakon z dn4 15. marcija 1883), naposled pravila bolniške blagajnice (§§. 121. do 121. h) zakon z dne 15. marcija 1883) so celovit del zadružnih pravil.
V Ljubljani, 15. novembra 1892.
Franc Ferlinc,
zadružni načelnik.
Štev. 3340.
„Predstojeća pravila se v smislu §. 136. zakona z dne 16. marca 1S83 drž. zah. št. 39 potr de.“
C. kr. deželna vlada v Ljubljani
dne 14. fcbrnvarja 189:1.
(L, S.)
Hein m. p.
1893.
Založba zadružnega nacelništva.
Natisnila Klein in Kovač.




Slovanska knjižnica
6K M
B 2865
66009002029
COBISS s