PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102
ie0 Localis
Uradno glasilo slovenskih občin
Št. 22 Maribor, petek 4.5.2018 OBČINA BENEDIKT 334. Statut Občine Benedikt
Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US, v nadaljevanju Zakon o lokalni samoupravi) je Občinski svet Občine Benedikt na svoji 24. redni seji dne 11. aprila 2018 sprejel
STATUT OBČINE BENEDIKT
1. člen (vsebina statuta)
(1)	Ta statut ureja:
1.	Status občine in uresničevanje lokalne samouprave v občini
2.	Naloge občine
3.	Organizacija občine
3.1.	Skupne določbe
3.2.	Občinski svet
3.3.	Župan
3.4.	Nadzorni odbor občine
3.5.	Drugi organi občine
4.	Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini
4.1.	Zbor občanov
4.2.	Referendum o splošnem aktu občine
4.3.	Svetovalni referendum
4.4.	Drugi referendumi
4.5.	Ljudska iniciativa
5.	Občinske javne službe
6.	Sodelovanje občine z drugimi občinami
7.	Premoženje in financiranje občine
8.	Splošni in posamični akti občine
9.	Prehodne in končne določbe
(2)	V statutu uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
1. Status občine in uresničevanje lokalne samouprave v občini
ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIII
2.	člen
(območje, ime in sedež občine)
(1)	Občina Benedikt (v nadaljevanju občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Benedikt, Drvanja, Ihova, Ločki Vrh, Negovski Vrh, Obrat, Spodnja Bačkova, Spodnja Ročica, Stara Gora, Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah, Štajngrova, Trotkova in Trstenik.
(2)	Sedež občine je v Benediktu.
(3)	Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
(4)	Občino predstavlja in zastopa župan.
(5)	Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
(6)	Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
3.	člen (naloge občine)
(1)	Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene v zakonu ter naloge, določene s predpisi občine.
(2)	Če zakon tako določa, lahko občina opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti. Za opravljanje nalog iz državne pristojnosti mora država občini zagotoviti potrebna sredstva.
4.	člen (uradno glasilo občine)
(1)	Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni, veljati pa začnejo petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
(2)	Statut in drugi predpisi občine se objavijo v Uradnem glasilu slovenskih občin.
(3)	V Uradnem glasilu slovenskih občin se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
5.	člen
(uresničevanje lokalne samouprave)
(1)	Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
(2)	Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne
Izdajatelj:
Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30, 2000 Maribor
T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik
Št. 23/11.5.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 977
pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanje, ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
(3)	Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
(4)	Občani kot posamezniki in njihove organizacije sodelujejo pri oblikovanju razvojnih načrtov občine, proračunov in drugih splošnih aktov občine z dajanjem predlogov, pripomb in mnenj v javni razpravi na način in v rokih, ki jih določi župan. Javna razprava o posameznem predlogu ne sme trajati manj kot trideset (30) dni.
(5)	Na podlagi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja in v javno razpravo vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
6.	člen
(grb, zastava in praznik občine)
(1)	Občina ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom.
(2)	Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Benedikt, v zunanjem krogu na spodnji polovici pa naziv organa občine - Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, Občinska volilna komisija. V sredini žiga je grb občine.
(3)	Velikost, uporabo in hrambo žigov občine določi župan s sklepom.
(4)	Za prispevek k razvoju in prepoznavnosti občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom.
2. Naloge občine
7.	člen (naloge občine)
(1)	Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom, zlasti pa:
1.	sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj občine,
2.	pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja ter ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
3.	ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj,
4.	zagotavlja javne vrtce in druge oblike predšolskega varstva,
5.	gradi in vzdržuje objekte javnih vrtcev, osnovnih šol, splošne knjižnice, zdravstvenega doma, ambulant, športne dvorane,
6.	zagotavlja obvezne in izbirne lokalne gospodarske javne službe v skladu z zakonom,
7.	gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo,
8.	splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
9.	skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom,
10.	gradi in vzdržuje ter upravlja:
•	občinske ceste, ulice in javne poti,
•	površine za pešce in kolesarje,
•	igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
•	javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine,
11.	zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini,
12.	skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč.
(2)	Občina opravlja naloge, določene s tem statutom in podrobneje z odlokom, in sicer:
•	ustvarja pogoje za glasbeno izobraževanje ter izobraževanje odraslih,
•	pospešuje društveno dejavnost na področju skrbi za socialno ogrožene, invalide in ostarele,
•	podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov, podeljuje enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka,
•	pospešuje društveno dejavnost na področju kulture, športa, turizma.
3. Organizacija občine
3.1 Skupne določbe
8.	člen (organi občine)
(1)	Organi občine so:
•	občinski svet,
•	župan in
•	nadzorni odbor.
(2)	Občina ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
(3)	Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
(4)	Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom, tem statutom in poslovnikom občinskega sveta.
(5)	Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
(6)	Razloge in postopek za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta in župana, potrditev mandata nadomestnega člana oziroma nadomestne volitve ureja zakon.
9.	člen (javnost dela)
(1)	Delo organov občine je javno.
(2)	Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut, poslovnik občinskega sveta in poslovnik nadzornega odbora.
(3)	Javnost dela občinskih organov občine se praviloma zagotavlja z obveščanjem javnosti o njihovem delu, z objavljanjem informacij javnega značaja, določenih z zakonom, na spletni strani občine ter v katalogu informacij javnega značaja, z zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov občine, z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z objavljanjem sklicev sej občinskega sveta in gradiva za točke dnevnega reda teh sej, z omogočanjem navzočnosti občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskih organov. Podrobneje določa način zagotavljanja javnosti dela posameznega občinskega organa njegov poslovnik.
10.	člen
(neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini)
Občani sodelujejo pri odločanju na zborih občanov, z referendumom in z ljudsko iniciativo.
Št. 23/11.5.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 978
11.	člen (občinska uprava)
(1)	Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
(2)	Občinsko upravo na predlog župana ustanovi občinski svet z odlokom.
(3)	Posamezne naloge občinske uprave opravlja organ skupne občinske uprave, ki ga je na predlog župana soustanovil občinski svet s posebnim odlokom, s katerim so določene njegove naloge, usmerjanje, nadzorovanje, vodenje in organizacija.
(4)	Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za vse občinske organe.
(5)	Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan.
3.2 Občinski svet
12.	člen (občinski svet)
(1)	Občinski svet Občine Benedikt šteje devet (9) članov.
(2)	Volitve članov občinskega sveta se izvedejo v skladu z zakonom, ki ureja lokalne volitve. O oblikovanju volilnih enot za volitve članov občinskega sveta in njihovem območju v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom.
13.	člen
(konstituiranje občinskega sveta)
(1)	Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Konstituiranje občinskega sveta določata zakon in poslovnik občinskega sveta.
(2)	S konstituiranjem novoizvoljenega občinskega sveta preneha mandat prejšnjim članom občinskega sveta. S konstituiranjem preneha tudi članstvo v odborih in komisijah občinskega sveta.
(3)	Če je bil član občinskega sveta, ki mu je v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena prenehal mandat, kot predstavnik občine imenovan v organ javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada, katerega ustanoviteljica je občina, mu to članstvo preneha v skladu z ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada.
14.	člen
(nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta)
(1)	Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami in delom določa zakon.
(2)	Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
15.	člen
(pristojnosti občinskega sveta)
(1)	Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah iz pristojnosti občine.
(2)	Pristojnosti občinskega sveta določa zakon in ta statut.
16.	člen
(seje občinskega sveta)
(1)	Občinski svet dela in odloča na sejah.
(2)	Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan v skladu z zakonom.
(3)	Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta
po programu dela občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu.
(4)	Podžupan lahko opravi sklic seje na podlagi posamičnega pooblastila župana, če je župan odsoten ali zadržan, sklic seje občinskega sveta pa je v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena načrtovan ali nujen.
(5)	Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. Podžupan in najstarejši član občinskega sveta predlagata dnevni red seje, kadar sta v skladu s tem statutom sklicatelja.
(6)	Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi, sklicevanju in vodenju sej zagotavlja občinska uprava.
(7)	Sklicevanje, vodenje sej občinskega sveta, določanje dnevnega reda in njegovo sprejemanje ter druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta, podrobneje ureja poslovnik občinskega sveta.
17.	člen
(pravice člana občinskega sveta)
(1)	Član občinskega sveta ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in odločati o vseh zadevah iz pristojnosti občinskega sveta.
(2)	Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(3)	Župan mora predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
(4)	Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za pobude in vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta županu in občinski upravi. Na seji se odgovarja na vsa vprašanja, ki so bila oddana do začetka seje, ter na ustna vprašanja, dana na sami seji sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na naslednji seji.
18.	člen (odločanje občinskega sveta)
(1)	Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov, odločitve pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.
(2)	Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
(3)	Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.
19.	člen
(izvrševanje odločitev občinskega sveta)
(1)	Za izvrševanje odločitev občinskega sveta je odgovoren župan.
(2)	Župan usmerja in nadzoruje delo občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta.
(3)	Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave.
(4)	Župan in direktor občinske uprave poročata občinskemu svetu o izvrševanju njegovih odločitev na vsaki redni seji.
Št. 23/11.5.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 979
20.	člen
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja)
(1)	Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Benedikt ima tri člane, ki jih izmed svojih članov imenuje občinski svet praviloma na svoji prvi seji.
(2)	Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je delovno telo občinskega sveta, pristojno za pripravo odločitev občinskega sveta, ki se nanašajo na predčasno prenehanje mandatov občinskih funkcionarjev, potrditev mandatov nadomestnih članov občinskega sveta, odločanje o morebitnih pritožbah na izvolitev župana na nadomestnih volitvah ter druga mandatna vprašanja, imenovanja in razrešitve članov nadzornega odbora, občinske volilne komisije in drugih občinskih organov, imenovanja in razrešitve članov odborov in komisij občinskega sveta, imenovanja in razrešitve predstavnikov občine v organih pravnih oseb javnega prava, ki jih je občina ustanovila.
(3)	Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlaga občinskemu svetu v sprejem pravilnike, s katerimi so urejene svetniške skupine in zagotavljanje sredstev za njihovo delo, sejnine članov občinskega sveta, članov nadzornega odbora in jih izvršuje.
(4)	Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izdaja posamične akte s področja pravic in obveznosti iz delovnih razmerij občinskih funkcionarjev in materialnih pravic iz dela in v zvezi z delom ter druge akte komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(5)	Postopek določanja kandidatov in imenovanja članov komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je določeno s poslovnikom občinskega sveta, ki podrobneje ureja tudi delo komisije.
21.	člen
(stalna delovna telesa občinskega sveta)(1) Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
•	statutarno pravna komisija,
•	odbor za negospodarske dejavnosti,
•	odbor za gospodarske dejavnosti, kmetijstvo ter okolje in prostor,
•	odbor za javne finance.
(2) Odbori in komisija iz prejšnjega odstavka štejejo od tri do pet članov. Število članov posameznega odbora in komisije določi občinski svet z aktom o imenovanju članov.
22.	člen
(pristojnosti komisij in odborov občinskega sveta)
(1)	Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja, določenega s poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
(2)	Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem splošne in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(3)	Komisije in odbori občinskega sveta, vsak na svojem področju dela, so dolžni oblikovati mnenja glede pripravljajočih se zakonov in drugih predpisov, ki jih sprejemajo državni organi, in se tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
(4)	Podrobneje določa način dela komisij in odborov občinskega sveta poslovnik občinskega sveta.
23.	člen
(ustanovitev občasnih delovnih teles)
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi njihovo sestavo in naloge.
3.3 Župan
24.	člen (pristojnosti župana)
(1)	Župan predstavlja in zastopa občino, predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.
(2)	Poleg tega župan predvsem:
•	občinskemu svetu predlaga v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
•	izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
•	skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
•	občinskemu svetu na podlagi zakona predlaga načrt ravnanja z nepremičnim in premičnim premoženjem ter na podlagi zakona odloča o pravnem poslu,
•	predlaga ustanovitev organov skupne občinske uprave,
•	določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja,
•	imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in vodjo organa skupne občinske uprave, skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic.
•	usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
•	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut.
25.	člen (objave splošnih aktov)
(1)	Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine v uradnem glasilu občine, določenem s tem statutom.
(2)	Objavo splošnih aktov, razen proračuna občine, zaključnega računa proračuna in splošnih aktov, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve, ki se lahko objavijo takoj po sprejemu, opravi župan najprej po poteku petnajst dni po sprejemu.
(3)	Če župan meni, da je kakšen splošni akt ali njegov del neustaven ali nezakonit, in uveljavi svojo pravico do zadržanja objave, mora o tem najpozneje v osmih dneh po sprejemu pisno obvestiti občinski svet, navesti razloge za zadržanje in predlagati občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji redni seji.
(4)	Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, mora župan tak splošni akt objaviti.
26.	člen (podžupan občine)
(1)	Podžupana imenuje župan izmed članov občinskega sveta najpozneje v 45 dneh po konstitutivni seji občinskega sveta.
(2)	Na prvi seji občinskega sveta po imenovanju podžupana obvesti župan o tem občinski svet, pri čemer ga seznani tudi s pooblastili, ki jih je dal podžupanu ter nalogami, pri katerih mu pomaga.
Št. 23/11.5.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 980
(3)	Ne glede na pooblastila in naloge podžupana iz prejšnjega odstavka, podžupan na podlagi zakona nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti ter v tem času poleg svojih opravlja še tekoče naloge iz pristojnosti župana.
(4)	V času opravljanja funkcije župana zaradi predčasnega prenehanja mandata župana podžupan nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
27.	člen
(komisije in drugi strokovni organi občine)
(1)	Župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine, če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu.
(2)	Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
3.4 Nadzorni odbor občine
28.	člen (nadzorni odbor občine)
(1)	Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini s pristojnostmi, določenimi z zakonom.
(2)	Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna s sredstvi občinskega proračuna in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe sredstev občinskega proračuna ter upravljanja z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem.
29.	člen
(imenovanje članov nadzornega odbora)
(1)	Nadzorni odbor ima tri člane. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo izobrazbe in izkušnje praviloma iz finančno računovodske, pravne ali tehnične smeri oziroma najmanj V. stopnjo izobrazbe navedenih smeri in najmanj 5 (pet) let delovnih izkušenj.
(2)	Kandidatno listo za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov kandidatov, ki jih po javnem pozivu predlagajo občani, njihove organizacije in politične stranke v občini.
30.	člen
(konstituiranje nadzornega odbora)
(1)	Prvo sejo nadzornega odbora občine skliče najpozneje v 15 dneh po imenovanju članov župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
(2)	Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora.
31.	člen
(delovanje nadzornega odbora)
(1)	Nadzorni odbor sprejema poročila o opravljenih nadzorih, postopkovne ter organizacijske odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
(2)	Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje, koordinira izvajanje letnega nadzornega programa in opravlja druge naloge, ki jih določa ta statut in poslovnik nadzornega odbora.
(3)	Podrobneje ureja delo nadzornega odbora njegov poslovnik, ki ga sprejme nadzorni odbor. Poslovnik nadzornega odbora je splošni akt občine in začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu občine.
(4)	Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine, nadzore pa opravlja na sedežih nadzorovanih oseb.
(5)	Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja svoj žig.
32.	člen
(program dela nadzornega odbora)
(1)	Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta. Z letnim nadzornim programom in njegovimi dopolnitvami in spremembami mora nadzorni odbor seznaniti občinski svet in župana. Predlog finančnega načrta predloži nadzorni odbor županu v postopku priprave predloga občinskega proračuna.
(2)	Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v letnem nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program.
(3)	Nadzorni odbor začne izvedbo nadzora z izdajo sklepa, s katerim določi obseg nadzora in čas, v katerem bo potekal ter pooblastila člana nadzornega odbora, ki bo nadzor vodil. Sklep se vroči zastopniku oziroma pooblaščeni osebi neposrednega, posrednega uporabnika občinskega proračuna ali druge pravne osebe, ki upravlja z občinskim premoženjem, pri katerem bo nadzorni odbor izvedel nadzor (v nadaljevanju nadzorovana oseba). O izdaji sklepa se obvesti župana.
(4)	Nadzorni odbor samostojno ocenjuje uspešnost izvajanja letnega nadzornega programa, sprejme poročilo in zaključni račun finančnega načrta nadzornega odbora.
(5)	S posameznimi poročili o izvedenih nadzorih seznanja nadzorni odbor občinski svet in župana, ko vsebujejo vse predpisane sestavine, so vročena nadzorovani osebi in so dokončna. Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava njegova poročila.
33.	člen (predmet nadzora)
(1)	Nadzorni odbor opravlja naloge iz svoje pristojnosti in izvaja nadzor na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov, pogodb, finančnih dokumentov in po potrebi druge dokumentacije končanih oziroma opravljenih dejanj, ki vplivajo na zakonito, pravilno, učinkovito in gospodarno poslovanje neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna ali upravljanje z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem.
(2)	Nadzorni odbor ne sme opravljati svojih pristojnosti na način, s katerim bi omejeval samostojnost občinskih organov in organov posrednih uporabnikov občinskega proračuna.
(3)	V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti na vpogled vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila
34.	člen
(izločitev člana nadzornega odbora)
(1)	Član nadzornega odbora se izloči iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti ali videz nasprotja interesov. Odločitev o izločitvi sporoči predsedniku nadzornega odbora pisno.
(2)	Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če:
• je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če
Št. 23/11.5.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 981
je z njo v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala,
•	je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,
•	če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.
(3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
35.	člen
(osnutek poročila nadzornega odbora)
(1)	Za posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je določen s sklepom o izvedbi nadzora (v nadaljevanju nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru, razen odzivnega poročila nadzorovane osebe.
(2)	Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru.
(3)	Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti.
(4)	Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v osmih dneh po sprejemu.
36.	člen (odzivno poročilo)
(1)	Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajstih dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo).
(2)	Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovana oseba razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu.
37.	člen
(vsebina poročila nadzornega odbora)
(1)	Po preteku roka iz prejšnjega člena sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu.
(2)	Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine, ki ga izda pristojni minister.
(3)	V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi.
(4)	Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na ugotovitve in ocene v nadzoru.
(5)	V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno.
(6)	Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju.
(7)	Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in/ali neuspešno.
(8)	Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških.
(9)	Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke.
(10)	Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe.
(11)	Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje.
38.	člen
(postopanje nadzornega odbora)
(1)	Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.
(2)	V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
39.	člen
(obravnava poročila nadzornega odbora)
(1)	Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
(2)	Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
40.	člen
(javnost dela nadzornega odbora)
(1)	Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določi nadzorni odbor s svojim poslovnikom.
(2)	Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.
41.	člen
(strokovna in administrativna pomoč za delo nadzornega odbora)
(1)	Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
(2)	Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, organiziranju izvajanja nadzorov, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega odbora.
(3)	Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Št. 23/11.5.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 982
42.	člen
(sredstva za delo nadzornega odbora)
(1)	Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora.
(2)	Za porabo sredstev župan določi skrbnika.
43.	člen
(plačilo za opravljanje dela članov nadzornega odbora)
(1)	Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta - pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov volilnih drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov, ki ga je sprejel občinski svet.
(2)	Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s podjemno pogodbo ali avtorsko pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.
3.5 Drugi organi občine
44.	člen (drugi organi občine)
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
45.	člen
(poveljnik in štab civilne zaščite)
(1)	Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti.
(2)	Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
4. Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini
4.1 Zbor občanov
46.	člen (zbor občanov)
(1) Občani na zboru občanov:
•	obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža in oblikujejo mnenja,
•	obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
•	predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
•	dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
•	oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
•	obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
47.	člen (sklic zbora občanov)
(1)	Zbor občanov skliče župan za vso občino ali za njen posamezen del na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta.
(2)	Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
(3)	Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način in na spletni strani občine.
48.	člen
(zahteva občanov za sklic zbora)
(1)	Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom občine ali če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini. Zbor občanov za del občine pa na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev tega dela.
(2)	Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
49.	člen (vodenje zbora občanov)
(1)	Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
(2)	Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki so glasovali.
(3)	Javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
4.2 Referendum o splošnem aktu občine
50.	člen
(referendum o splošnem aktu občine)
(1)	Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
(2)	Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
(3)	Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če
Št. 23/11.5.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 983
tako določa zakon ali statut občine. Pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma mora podpreti najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
(4) Naknadni referendum o splošnem aktu občine ureja zakon.
4.3	Svetovalni referendum
51.	člen (svetovalni referendum)
(1)	Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
(2)	Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
(3)	Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega zakona, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine in zakonom, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo.
4.4	Drugi referendumi
52.	člen
(referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih)
(1)	Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
(2)	Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami zakona, ki ureja lokalni referendum, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
4.5	Ljudska iniciativa
53.	člen (ljudska iniciativa)
(1)	Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
(2)	Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe tega statuta o številu volivcev, ki morajo podpreti pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu in zakona, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine.
(3)	Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
(4)	Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
54.	člen
(sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini)
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
5. Občinske javne službe
55.	člen (občinske javne službe)
(1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih v skladu z zakonom lahko sama določi, in javnih služb, za katere je določeno z zakonom, da jih zagotavlja občina.
(2)	Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
(3)	Izvajanje občinskih javnih služb uredi občina z odlokom v skladu z zakonom.
56.	člen (izvajalci javnih služb)
(1)	Režijski obrat in pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom.
(2)	Občina lahko za opravljanje javnih služb v skladu z zakonom in občinskim odlokom podeli koncesijo.
6.	Sodelovanje občine z drugimi občinami
57.	člen (medobčinsko sodelovanje)
(1)	Občina je lahko članica Skupnosti občin Slovenije in Združenja občin Slovenije. Skupnost občin Slovenije in Združenje občin Slovenije v skladu z zakonom, aktom o ustanovitvi ter svojim statutom usklajujeta, predstavljata in zagotavljata interese članic v razmerju do državnih organov in v Kongresu regionalnih in lokalnih oblasti Sveta Evrope ter Odboru regij evropske Unije.
(2)	Občina lahko zaradi skupnega urejanja in izvajanja posameznih upravnih nalog ter zaradi izvajanja skupnih razvojnih in investicijskih programov skupaj s sosednjimi in drugimi občinami v zvezi občin v skladu z zakonom, z odlokom soustanovi interesno zvezo.
(3)	Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe.
(4)	Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb.
(5)	Občina lahko za skupno opravljanje nalog občinske uprave v skladu z zakonom, z odlokom soustanovi organ skupne občinske uprave.
(6)	Občina lahko sodeluje z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
58.	člen
(izvrševanje ustanoviteljskih pravic)
(1)	V aktu o ustanovitvi skupnega organa za izvrševanje ustanoviteljskih pravic in za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb, ki jih izvajajo pravne osebe javnega prava, ki jih je občina ustanovila skupaj z drugimi občinami se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.
(2)	Župan mora občinskemu svetu poročati o delu skupnega organa iz prejšnjega odstavka najmanj enkrat letno.
7.	Premoženje in financiranje občine
59.	člen (premoženje občine)
(1)	Upravljanje in razpolaganje s premoženjem občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za upravljanje in razpolaganje z državnim premoženjem.
(2)	Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi
Št. 23/11.5.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 984
takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine.
60.	člen (prihodki občine)
(1)	Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
(2)	Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.
61.	člen (proračun občine)
(1)	Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.
(2)	Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema.
(3)	Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.
(4)	Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del, načrt razvojnih programov ter obrazložitve.
(5)	Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.
62.	člen
(izvrševanje proračuna občine)
(1)	Za izvrševanje proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu.
(2)	V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine.
(3)	Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.
(4)	Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce občinske uprave.
(5)	Župan v mesecu juliju poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna za tekoče leto. Poročilo vsebuje podatke in informacije, ki jih določa zakon, ki ureja sistem javnih financ.
63.	člen
(odlok o proračunu občine)
(1)	Proračun občine sprejme občinski svet z odlokom.
(2)	Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.
(3)	V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.
(4)	Rebalans proračuna predlaga župan, če v teku proračunskega leta ni možno uravnovesiti proračuna občine. Rebalans proračuna sprejme občinski svet z odlokom.
(5)	Župan predlaga spremembe proračuna občine pred začetkom leta, na katerega se sprejeti proračun nanaša.
Spremembe in dopolnitve proračuna sprejme občinski svet z odlokom.
64.	člen (začasno financiranje)
(1)	Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega proračuna in za iste namene. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine, sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
(2)	Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece.
65.	člen (uporaba sredstev proračuna)
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom.
66.	člen
(prerazporejanje proračunskih sredstev)
(1)	Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine.
(2)	Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabni k proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo.
67.	člen (zaključni račun proračuna)
(1)	Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta.
(2)	Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu.
68.	člen (zadolževanje občine)
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom.
69.	člen
(zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov)
(1)	Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan.
(2)	O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet.
(3)	Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali javni zavod, o soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh občin ustanoviteljic.
70.	člen (finančno poslovanje občine)
(1)	Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave.
(2)	Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi.
Št. 23/11.5.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 985
71.	člen (javno naročanje)
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
8. Splošni in posamični akti občine
8.1	Splošni akti občine
72.	člen (splošni akti občine)
(1)	Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
(2)	Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
(3)	Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
(4)	Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
73.	člen (statut občine)
(1)	Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
(2)	Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan s poslovnikom občinskega sveta za sprejem odloka.
74.	člen (poslovnik občinskega sveta)
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se podrobneje uredi organizacija in način dela občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta pri izvrševanju nalog iz pristojnosti občinskega sveta, zagotavljanje javnosti dela občinskega sveta, uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta, postopki sprejemanja občinskih splošnih aktov in proračuna, sodelovanje občanov pri pripravi predlogov predpisov, volitve in imenovanja in druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta.
75.	člen (odlok občine)
(1)	Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela, ustanavlja pravne osebe javnega prava, izvajalce občinskih javnih služb, in ureja druge zadeve, če je tako določeno z zakonom.
(2)	Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
76.	člen (pravilnik)
S pravilnikom se podrobneje uredi izvrševanje določb statuta ali odloka.
8.2	Posamični akti občine
77.	člen (posamični akti občine)
(1)	Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
(2)	S posamičnimi akti - odločbo ali sklepom - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
78.	člen
(odločanje o pritožbah zoper posamične akte občine)
(1)	O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
(2)	O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
(3)	O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
79.	člen
(pooblastila v upravnih zadevah)
Pooblastila za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti se podeljujejo uradnim osebam v skladu z zakonom in predpisi izdanimi na podlagi zakona.
80.	člen (izločitev uradne osebe)
(1)	O izločitvi uradnih oseb uprave samoupravne lokalne skupnosti (občine) odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve javnega uslužbenca o stvari tudi odloči, če je javni uslužbenec pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
(2)	O izločitvi direktorja občinske uprave odloča župan, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
(3)	O izločitvi župana odloča občinskih svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
(4)	O izločitvi se odloči s sklepom.
81.	člen
(obveščenost o upravnih postopkih)
(1)	Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh.
(2)	Župan mora vstopiti v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in pravne koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
9. Prehodne in končne določbe
82.	člen (prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/11).
83.	člen
(objava in začetek veljavnosti)
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 00703-1/2018-6 Datum: 3.5.2018
Občina Benedikt Milan Gumzar, župan
335. Odlok o določitvi volilnih enot za volitve članov Občinskega sveta in župana Občine Benedikt
Št. 23/11.5.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 986
Na podlagi 19. in 21. člena Zakona o lokalnih volitvah /ZLV/ (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17) in 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/11) je Občinski svet Občine Benedikt na svoji 24. redni seji dne 11. aprila 2018 sprejel
ODLOK
O DOLOČITVI VOLILNIH ENOT ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA IN ŽUPANA OBČINE BENEDIKT
1.	člen
S tem odlokom se določijo volilne enote za volitve članov Občinskega sveta in župana Občine Benedikt. Občinski svet šteje devet članov.
2.	člen
Za izvedbo volitev članov Občinskega sveta se na območju občine Benedikt določijo tri volilne enote, in sicer:
•	prva volilna enota obsega del naselja Benedikt, ki zajema naslednje ulice: Benediški vrh, Breznikova cesta, Cankarjeva ulica, Cvetlična ulica, Čolnikov trg, Drvanjska cesta, Lovska cesta, Mariborska cesta, Nasipna ulica, Prešernova ulica, Radgonska cesta, Slatinska cesta, Strma ulica, Šolska ulica, Trubarjeva ulica, Vinogradniška pot in Vrtna ulica, v kateri se volijo trije člani;
•	druga volilna enota obsega območja naselij: Drvanja, Ihova, Spodnja Bačkova, Spodnja Ročica in Trstenik, v kateri se volijo trije člani;
•	tretja volilna enota obsega območja naselij: Ločki Vrh, Negovski Vrh, Obrat, Stara Gora, Sv. Trije Kralji v Slov. gor., Štajngrova in Trotkova ter dela naselja Benedikt, ki zajema naslednje ulice: Industrijska cesta, Jurčičeva ulica, Kocbekova pot, Na klancu, Slovenska ulica in Ženjak, v kateri se volijo trije člani.
3.	člen
Za volitve župana Občine Benedikt se določi ena volilna enota, ki obsega celotno območje občine Benedikt.
4.	člen
Volišča za izvedbo volitev članov Občinskega sveta in župana Občine Benedikt se določijo tako, da se ta pokrivajo z območji volilnih enot iz 2. člena tega odloka. Vsaka volilna enota ima eno volišče. Volišče je lahko na območju sosednje volilne enote.
5.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o določitvi volilnih enot za izvedbo rednih volitev članov Občinskega sveta in župana Občine Benedikt (Uradni list RS, št. 46/2006).
6. člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 04006-1/2018-5 Datum: 3.5.2018
Občina Benedikt Milan Gumzar, župan
OBČINA DUPLEK
336. Zaključni račun proračuna Občine Duplek za leto 2017
Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-uradno prečiščeno besedilo, 14/13-popr., 110/11 - ZDIU12, 46/13 ZIPRS1314-A, 101/13, 101/13 - ZIPRS1415 in 38/14 -ZIPRS 1415-A, 14/15 - ZIPRS1415-D, 55/15 - ZFisP in 96/15 -ZIPRS1617 in 80/16 - ZIPRS1718) ter 16. člena Statuta Občine Duplek (MUV št. 17/2007 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/10, 32/11 in 24/15) je občinski svet Občine Duplek na 26. redni seji Občinskega sveta, dne 26.04.2018 sprejel
ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE DUPLEK ZA LETO 2017
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Duplek za leto 2017.
2.	člen
Zaključni račun proračuna Občine Duplek za leto 2017 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Duplek za leto 2017. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2017 ter o njihovi realizaciji v tem letu.
3.člen
Proračun občine Duplek za leto 2017 je bil realiziran v naslednjih zneskih:
	v €
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
Skupina/Podskupina kontov	
I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	5.329.528,74
TEKOČI PRIHODKI (70+71)	5.126.711,01
70 DAVČNI PRIHODKI	4.123.671,21
700 Davki na dohodek in dobiček	3.615.992,00
703 Davki na premoženje	397.276,73
704 Domači davki na blago in storitve	110.402,48
706 Drugi davki	0
71 NEDAVČNI PRIHODKI	1.003.039,80
710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	411.044,72
Št. 23/11.5.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 987
711 Takse in pristojbine	8.338,52
712 Globe in druge denarne kazni	9.568,19
713 Prihodki od prodaje blaga in storitev	20.656,09
714 Drugi nedavčni prihodki	553.432,28
72 KAPITALSKI PRIHODKI	10.489,36
722 Prihodki od prodaje zemljišč neopredmetenih sredstev	10.489,36
73 PREJETE DONACIJE	1.450,00
730 Prejete donacije iz domačih virov	1.450,00
74 TRANSFERNI PRIHODKI	190.878,37
740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	190.878,37
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)	5.536.233,48
40 TEKOČI ODHODKI	1.484.310,58
400 Plače in drugi izdatki zaposlenim	453.319,97
401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost	66.624,06
402 Izdatki za blago in storitve	885.369,48
403 Plačila domačih obresti	28.997,07
409 Rezerve	50.000,00
41 TEKOČI TRANSFERI	2.341.741,28
410 Subvencije	51.564,71
411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom	1.741.427,49
412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	159.804,78
413 Drugi tekoči domači transferi	388.944,30
42 INVESTICIJSKI ODHODKI	1.644.090,95
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev	1.644.090,95
43 INVESTICIJSKI TRANSFERI	66.090,67
431 Investicijski transferi pravnim in fiz. osebam, ki niso prorač. uporabniki	30.000,00
432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	36.090,67
III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I.-II.)	-206.704,74
	
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	
Skupina/Podskupina kontov	
IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	0,00
750 Prejeta vračila danih posojil	0,00
V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0,00
441 Povečanje kapitalskih deležev v privatnih podjetjih	0,00
VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV	0,00
	
C. RAČUN FINANCIRANJA	
Skupina/Podskupina kontov	
VII. ZADOLŽEVANJE (500)	78.470,00
500 Domače zadolževanje	78.470,00
VIII. ODPLAČILA DOLGA (550)	305.094,20
550 Odplačila domačega dolga	305.094,20
IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-433.328,94
X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	-226.624,20
XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	206.704,74
XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA	692.523,00
4. člen
Zaključni račun proračuna Občine Duplek za leto 2017 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 0323-3/2018-6 Datum: 26.4.2018
Občina Duplek Mitja Horvat, župan
337. Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje javne službe na področju fizioterapije v Občini Duplek
Na podlagi 44/a. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Ur.l. RS št. 23/2005-UPB2, 15/2008 ZpacP, 23/2008,
58/2008 -ZZdrS-E, 77/2008-ZDZdr, 40/2012-ZUJF, 14/ 2013, 88/2016-ZdZPZD in 64/2017 in 16. člena Statuta Občine Duplek (MUV ) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 26. redni seji dne 25.4.2018 sprejel
ODLOK
O PREDMETU IN POGOJIH ZA PODELITEV KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE NA PODROČJU FIZIOTERAPIJE V OBČINI DUPLEK
1. člen
S tem odlokom kot koncesijskim aktom se določijo predmet in pogoji za opravljanje javne službe na področju fizioterapije v Občini Duplek in sicer.
•	dejavnost, ki je predmet javne službe,
•	območje opravljanja javne službe,uporabnike in razmerja do uporabnikov,
•	pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
Št. 23/11.5.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 988
•	javna pooblastila koncesionarju,
•	splošni pogoji za opravljanje javne službe,
•	obseg monopola,
•	začetek in čas trajanja koncesije,
•	viri financiranja javne službe,
•	nadzor nad opravljanjem javne službe,
•	prenehanje koncesijskega razmerja,
•	druge sestavine, potrebne za določitev in opravljanje javne službe.
2.	člen
Javna služba po tem odloku obsega celotno storitev s področja fizioterapije.
Koncesija na področju fizioterapije se oddaja zato, ker javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanja te zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot je določen z mrežo javne zdravstven službe. Kot je razvidno iz izjave Javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor št. 02/021/01-84/18 z dne 21.3.2018, zavod zaradi pomanjkanja fizioterapevtov fizioterapije ne more zagotoviti v obsegu, kot je določena z obstoječo mrežo javne zdravstvene službe.
3.	člen
Dejavnost javne službe se kot koncesionirana dejavnost izvaja za celotno območje Občine Duplek.
Koncesija za opravljanje javne službe se podeli enemu koncesionarju, ki bo dejavnost opravljal z enim timom.
Koncesionar opravlja javno službo v skladu z zakonom, ki ureja področje zdravstvene dejavnosti ter podzakonskimi predpisi, sprejetimi na njegovi podlagi.
4.	člen
Uporabniki na območju občine imajo pravico do uporabe storitev javne službe na pregleden in nepristranski način pod pogoji, ki so določeni z zakonom in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi.
5.	člen
Koncesijo za opravljanje javne zdravstvene službe na področju fizioterapije podeli občina na podlagi javnega razpisa, s soglasjem ministrstva, pristojnega za zdravje.
6.	člen
Koncesionar je lahko fizična oseba ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane javne službe.
7.	člen
Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane službe so:
•	ima dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti,,
•	ima za izvajanje fizioterapije za polni delovni čas zaposlenega odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti razen ko je sam izvajalec zdravstvene dejavnosti in druge zaposlene, če je to za izvajanje dejavnosti potrebno,
•	mu v zadnjih petih letih ni bila odvzeta koncesija iz razlogov, ki jih navaja Zakon o zdravstveni dejavnosti ,
•	ni v postopku pred organi pristojne zbornice ali strokovnega združenja zaradi kršitev v zvezi z opravljanjem poklica, o čemer predloži potrdilo pristojne zbornice ali strokovnega združenja,
•	pri ponudniku ne obstojijo izključitveni razlogi, ki veljajo v postopkih oddaje javnih naročil..
8.	člen
Koncesija se podeli za določen čas, za obdobje 15 let, šteto od dneva začetka opravljanja programa zdravstvene dejavnosti, za katero je bil objavljen javni razpis.
Najpozneje 12 mesecev pred potekom obdobja podelitve koncesije koncedent preveri realizacijo programa v podeljenem obsegu ter ali še obstoji potreba po podelitvi koncesije v skladu z veljavno zakonodajo. Če so izpolnjeni prej navedeni pogoji, koncedent na podlagi pozitivnega mnenja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in pristojne zbornice oziroma strokovnega združenja podaljša obdobje podelitve koncesije za naslednjih 15 let.
9.	člen
Javni razpis za podelitev koncesije za fizioterapijo se objavi na spletni strani Občine Duplek ter na portalu javnih naročil.
Javni razpis vsebuje:
•	navedbo, da gre za podelitev koncesije,
•	številko in datum koncesijskega akta,
•	navedbo koncedenta,
•	vrsto, območje in obseg opravljanja programov zdravstvene dejavnosti,
•	predviden začetek koncesijskega razmerja,
•	način dostopa do razpisne dokumentacije,
•	naslov, rok in način predložitve ponudbe,
•	navedbo zakonskih in pogojev, ki jih morajo ponudniki zdravstvenih storitev izpolnjevati ter dokazila o njihovem izpolnjevanju,
•	merila za izbiro koncesionarja,
•	naslov in datum odpiranja ponudb,
•	rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izidu javnega razpisa
10.	člen
Merila za izbiro koncesionarja so:
•	strokovna usposobljenost,
•	delovne izkušnje,
•	reference
•	dostopnost lokacije
•	ugotovitve nadzornih postopkov,
•	druge okoliščine in merila.
11.	člen
O izbiri koncesionarja odloči koncedent z odločbo, s katero ponudniku, čigar ponudba je bila po merilih iz javnega razpisa iz 9. člena tega odloka najbolje ocenjena, podeli koncesijo.
Z odločbo se določi tudi rok, v katerem mora izbrani ponudnik podpisati koncesijsko pogobo in rok, v katerem mora začeti opravljati koncesijsko dejavnost.
12.	člen
S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesije in sicer:
•	vrsto in predviden obseg programov zdravstvene dejavnosti,
•	območje in lokacijo opravljanja koncesijske dejavnosti,
•	odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, ki je predmet koncesije,
•	način financiranja koncesijske dejavnosti,
•	ordinacijski in delovni čas,
•	začetek opravljanja koncesijske dejavnosti,
•	trajanje koncesijskega razmerja,
Št. 23/11.5.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 989
•	razloge za odpoved koncesijske pogodbe, odpovedni rok in druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi koncesijske pogodbe,
•	pogoje, ki jih mora koncesionar izpolnjevati v času tranja koncesijskega razmerja,
•	pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v času trajanja in po poteku koncesijske pogodbe,
•	dolžnost in način poročanja o opravljanju koncesijske dejavnosti,
•	obveznost vzpostavitve vseh oblik notranjega nadzora ter sistema kakovosti in varnosti,
•	medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z opravljanjem ali neopravljanjem koncesijske dejavnosti,
•	pogodbene kazni zaradi neopravljanja ali nepravilnega opravljanja koncesijske dejavnosti,
•	obveznost koncesionarja, da se vključi v enotni zdravstveno informacijski sistem, ki je organiziran na nacionalni ravni,
•	način zagotavljanja nadomeščanja med odsotnostjo koncesionarja.
13.	člen
Koncesijska pogodba preneha:
•	s potekom časa, za katerega je bila sklenjena,
•	s smrtjo koncesionarja,
•	s stečajem ali zaradi drugega prenehanja koncesionarja,
•	z odpovedjo pogodbe iz razlogov in pod pogoji, ki so določeni v koncesijski pogodbi,
•	če je pravnomočna koncesijska odločba odpravljena ali izrečena za nično,
•	v primeru odvzema koncesije,
•	s sporazumom.
14.	člen
Koncedent z odločbo odvzame koncesijo, če:
•	je bilo koncesionarju v skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti odvzeto dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti,
•	koncesionar ne izpolnjuje pogojev za opravljanje koncesijske dejavnosti , ki jih določa Zakon o zdravstveni dejavnosti,
•	koncesionar krši določbe koncesijske pogodbe, ali preneha v celoti ali deloma opravljati koncesijsko dejavnost,
•	koncesionar krši predpise s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, zdravstvene dejavnosti, zagotavljanja varnosti in kakovosti zdravstvenih storitev, delovnih razmerij, davkov in prispevkov za socialno varnost, računovodstva in drugih predpisov v delu, ki se nanašajo na opravljanje zdravstvene dejavnosti,
•	koncesionar ne ravna v skladu z izrečenimi ukrepi v okviru nadzora po tem zakonu,
•	koncesionar prenese koncesijo na drugega izvajalca zdravstvene dejavnosti
•	koncesionar v roku, ki je določen v koncesijski odločbi, ne izpolni pogojev za opravljanje koncesijske dejavnosti, za katere je bilo v koncesijski odločbi
•	določeno, da jih koncesionar izpolni po podelitvi koncesije in pred začetkom opravljanja koncesijske dejavnosti,
•	koncesionar ne začne opravljati koncesijske dejavnosti v za to določenem roku.
15.	člen
Koncedent ima pravico nadzorovati izvajanja koncesije, pri čemer ga koncesionar ne sme ovirati.
Glede na ugotovitve nadzora lahko koncedent pristojnim organom predlaga uvedbo strokovnega, upravnega ali finančnega nadzora.
16.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 0323-3/2018-4 Datum: 25.4.2018
Občina Duplek Mitja Horvat, župan
338. Odlok o določitvi javne zdravstvene mreže na primarni ravni v občini Duplek
Na podlagi prvega odstavka 5. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Ur.l. RS št. 23/2005-UPB2, 15/2008 ZpacP, 23/2008, 58/2008 -ZZdrS-E, 77/2008-ZDZdr, 40/2012-ZUJF, 14/ 2013, 88/2016-ZdZPZD in 64/2017) in 16. člena Statuta Občine Duplek (MUV ) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 26. redni seji dne 25.4.2018 sprejel
ODLOK
O DOLOČITVI JAVNE ZDRAVSTVENE MREŽE NA PRIMARNI RAVNI V OBČINI DUPLEK
1.	člen
S tem odlokom Občina Duplek določi mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni na območju občine.
2.	člen
Zdravstvena dejavnost na primarni ravni v občini obsega:
•	osnovno zdravstveno dejavnost,
•	lekarniško dejavnost.
Osnovna zdravstvena dejavnost obsega:
•	zdravstveno varstvo vseh skupin prebivalcev -družinska medicina,
•	zdravstveno varstvo žensk, otrok in mladine,
•	patronažno varstvo,
•	fizioterapija,
•	nujno medicinsko pomoč in reševalno službo,
•	osnovne diagnostične preiskave
•	mrliško-pregledno službo.
3.	člen
Zdravstveno dejavnost na primarni ravni za občino Duplek opravljajo Javni zavod Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor in drugi izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki imajo ustrezno dovoljenje ministrstva, pristojnega za zdravje.
4.	člen
Občina Duplek je soustanoviteljica Javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, ki za občane občine Duplek na primarni ravni zagotavlja:
•	zdravstveno varstvo žensk, otrok in mladine,
•	osnovne diagnostične preiskave,
•	nujno medicinsko pomoč in reševalno službo,
•	mrliškopregledno službo.
Na območju občine Duplek zagotavlja nujno medicinsko pomoč in reševalno službo ter mrliško- pregledno službo.
Št. 23/11.5.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 990
5.	člen
Osnovno zdravstveno dejavnost na območju občine Duplek lahko na podlagi koncesije opravljajo domače in tuje pravne in fizične osebe, če izpolnjujejo z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, določene pogoje. Na območju občine Duplek se na podlagi koncesije na področju osnovne zdravstvene dejavnosti opravlja:
•	družinska medicina,
•	fizioterapija,
•	zobozdravstvena dejavnost za odrasle in otroke,
•	patronažno varstvo.
6.	člen
Lekarniška dejavnost se v občini Duplek izvaja na podlagi koncesije, vendar ima Občina Duplek kot soustanoviteljica Javnega zavoda Mariborske lekarne interes, da lekarniško dejavnost v občini Duplek izvaja ta javni zavod.
7.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 0323-3/2018-7 Datum: 25.4.2018
Občina Duplek Mitja Horvat, župan
339. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Center 2 v Spodnjem Dupleku v Občini Duplek
Na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO in 61/17 -ZUreP-2) in 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 17/07, 15/10, 32/11, 24/15), je Občinski svet Občine Duplek na svoji 26. redni seji, dne 25.04.2018, sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA CENTER 2 V SPODNJEM DUPLEKU V OBČINI DUPLEK
1.	člen
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Občinskega podrobnega prostorskega načrta za Center 2 v Spodnjem Dupleku v Občini Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin št. 19/08, 25/08, v nadaljevanju SD OPPN), ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod št. naloge 16016.
2.	člen
(1)	Spremembe in dopolnitve odloka se nanašajo na spremenjeno prostorsko ureditev južno od zemljišča s parcelno št. 404/1, k.o. Spodnji Duplek (692), kjer se pretežno večstanovanjske stavbe nadomestijo z eno ali dvostanovanjskimi ter spremeni namembnost stavbe v južnem delu območja.
(2)	Spremembe in dopolnitve odloka vsebujejo poleg tega odloka tudi grafični del in priloge, ki so na vpogled v prostorih občine Duplek.
3.	člen
(1)	V 2. členu se v drugem stavku 1. odstavka besedilo »bivanju starejših oseb« nadomesti z besedilom »družbenih dejavnosti in stanovanju«.
(2)	V drugem stavku 2. odstavka se besedilo »večstanovanjskih stavb, doma za starejše osebe, stavb z oskrbovanimi stanovanji« nadomesti z besedilom »stanovanjskih stavb, večnamenskih stavb, poslovnih stavb«.
(3)	Zadnji stavek 2. odstavka se črta.
4.	člen
V	5. členu se številka »391/12« nadomesti s številko »391/20« in na koncu seznama doda številka »392/2«.
5.	člen
V	7. členu se tabela nadomesti z novo tabelo:
zap.	stavba (tip)	število	namembnost	etažnost
št.		stavb		
1	poslovna stavba	2	upravna, pisarniška, gostinska, trgovska, stanovanjska	P+1
2	eno ali dvostanovanjska stavba	27	stanovanjska	P+ 1
3	večnamenska stavba	1	Stanovanjska, družbene dejavnosti	P+ 3
	SKUPAJ	30		
6. člen
(1)	V 8. členu se v 1. odstavku črta besedna zveza »vzdolžni in prečni«.
(2)	Točka a. poslovna stavba v 3. odstavku se število »3« nadomesti s številom »2«.
(3)	Točka b. večstanovanjska stavba v 3. odstavku se črta.
(4)	Točka c. enostanovanjska stavba v 3. odstavku se v celoti nadomesti tako, da se glasi:
»c. eno in dvostanovanjska stavba:
•	število objektov: 27;
•	lokacija: osrednji del območja obravnave;
•	namembnost: stanovanjska;
•	dopustna gradbena površina: 8,0 x 10,0 m ali 12,0 x 9,0 m;
•	etažnost: P+1;
•	fasada: v beli barvi, v zemeljskih barvnih tonih, dopustna je uporaba naravnih materialov les, kamen;
•	streha je dvokapna, enokapna ali ravna. V primeru dvokapne strehe je sleme strehe vzporedno z daljšo stranico stavbe. Na strehi so dopustne frčade. Kritina je v opečni ali v temni barvi;
•	stavba se odmakne od ceste, pred ali ob stavbi se lahko uredi ploščad, ki se nameni tudi parkiranju avtomobilov. Ploščad se lahko delno pokrije z nadstreškom velikosti največ 20 m2, ki se lahko postavi do meje gradbene parcele.«.
(5) Točka d. dom za starejše osebe v 3. odstavku se v celoti nadomesti tako, da se glasi: »d. večnamenska stavba:
•	lokacija: južni del območja obravnave;
•	namembnost: stanovanjska in družbene dejavnosti;
•	dopustna gradbena površina: 70,0 x 20,0 m;
Št. 23/11.5.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 991
•	etažnost: P+3
•	fasada: v beli barvi, v zemeljskih barvnih tonih, dopustna je uporaba naravnih materialov les, kamen, visokotlačne kompaktne plošče;
•	streha je dvokapna, enokapna ali ravna. V primeru dvokapne strehe je sleme strehe vzporedno z daljšo stranico stavbe. Na strehi so dopustne frčade. Kritina je v opečni ali v temni barvi;
•	stavba se odmakne od ceste, pred stavbo se uredi večja parkirna površina, ki se nameni parkiranju avtomobilov.«.
(6)	Spremeni se 4. odstavek tako, da se glasi: »Dovozi in dostopi do objektov so s cest A, B, C in E, ki so javne prometne površine ali z dovoznih cest D1, D2 in D3, ki so javne ali zasebne prometne površine.«.
(7)	Sedmi odstavek se črta.
7.	člen
V 9. členu se 2. odstavek spremeni tako, da se glasi: »Javne zelene površine se uredijo v vzhodnem delu območja urejanja, kot pešpot z drevoredom. Ob cesti E se uredi večja ploščad z otroškimi igrišči in prostori za posedanje. Otroško igrišče se uredi kot večfunkcionalna površina za nižjo in višjo starostno stopnjo otrok. Drevored se zasadi tudi na severnem delu ceste A.«.
8.	člen
(1)	Naslov 10. člena se spremeni tako, da se glasi: »(gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov)«.
(2)	V 1. odstavku pred besedno zvezo »enostavnih objektov« doda besedilo »nezahtevnih in«.
(3)	Prva do sedma alineja 1. odstavka se spremenijo tako, da se glasijo:
•	majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt, vetrolov in podobni objekti površine do vključno 20,0 m2; te stavbe se lahko postavljajo tudi izven gradbene meje;
•	pomožni objekt v javni rabi: grajena urbana oprema, objekt za razsvetljavo, spomenik, kip, križ, kapelica ter pomožni cestni objekti razen cestnega silosa;
•	ograja, pri čemer je lahko ulična ograja visoka največ 1,2 m, dovoljeni so kamniti ali betonski oporni stebri in cokel do višine 0,5 m. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti;
•	rezervoar za vodo do vključno 100 m3;
•	priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture;
•	objekt za akumulacijo vode: bazen za kopanje, ribnik, okrasni bazen, vse do vključno 60 m3 in
•	pomožni komunalni objekt ter«.
9.	člen
(1) V 12. členu se 2. odstavek spremeni tako, da se glasi: »Notranjo cestno mrežo sestavljajo naslednje načrtovane ceste: cesta A, cesta B, cesta C in cesta E ter dovozne ceste cesta D1, cesta D2 in cesta D3. Cesta A je prednostna cesta notranje cestne mreže, nanjo se podrejeno priključujejo vse ostale ceste notranje cestne mreže. Ceste je treba izgraditi z naslednjimi elementi:
•	cesta A: vozišče 6.0 m (2 x 3.0 m), obojestranski pločnik 2.0,
•	cesta B: vozišče 5.5 m, zasnovana kot skupna prometna površina za motorni in nemotorni promet,
•	cesta C: vozišče 5.5 m, zasnovana kot skupna prometna površina za motorni in nemotorni promet,
•	cesta E: vozišče 6.0 m (2 x 3.0 m), obojestranski pločnik 2.0,
•	dovozni cesti D1 in D2: vozišče 5.5 m,
•	dovozna cesta D3: vozišče 5.0 m, zasnovana kot skupna prometna površina za motorni in nemotorni promet.«
(2)	Spremeni se 3. odstavek tako, da se glasi: »Cesta B se na vzhodni strani nadaljuje z obstoječo pešpotjo, ki se uredi v širini 3.0 m.
(3)	Spremeni se 4. odstavek tako, da se glasi: »Severno od ceste D3 se cesta Kot, ki je kategorizirana javna pot, ukine ali pa uredi le za peš promet.
(4)	V 6. odstavku se besedilo »B in ob cesti C« nadomesti z oznako »E«.
(5)	V drugem stavku 7. odstavka se besedilo »preko cest B in C po povozni ploščadi, ki funkcionira tudi kot ukrep umirjanja prometa« nadomesti z besedilom »po vzhodnem robu območja«.
(6)	Spremeni se 8. odstavek tako, da se glasi: »Kolesarji se vzdolž regionalne ceste vodijo po pločniku, ki funkcionira kot skupna peš in kolesarska površina, znotraj območja pa po voziščih cest, vseh skupnih prometnih površinah. Pred vhodi v poslovni stavbi in v večnamensko stavbo je treba urediti odstavna mesta za kolesa.«.
10.	člen
(1)	V drugem stavku 4. odstavka 14. člena se besedna zveza »meteorno kanalizacijo« nadomesti z besedilom »ponikovalnice na gradbeni parceli posamezne stavbe ali v ponikovalni sistem«.
(2)	V 4. odstavku se na koncu doda nov stavek, ki se glasi: »Ponikovalnice se locirajo izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.«.
(3)	V 5. odstavku se na koncu stavka doda besedilo »ali se uredi razpršeno, tako da ne ogroža sosednjih zemljišč ali objektov«.
11.	člen
(1)	Spremeni se 2. odstavek 15. člena tako, da se glasi: »Za napajanje območja z električno energijo se preuredi obstoječa transformatorska postaja TP SP. DUPLEK POSL: C: (t-611). Iz transformatorske postaje se zgradi nizkonapetostne izvode do predvidenih stavb.
(2)	V drugem stavku 3. odstavka se besedilo »predvidene nadomestne« nadomesti z besedo »obstoječe«.
12.	člen
Peti stavek 1. odstavka 21. člena se spremeni tako, da se glasi: »Za zbiranje odpadkov se uredi zbiralnica ločenih frakcij (ZLF), ki mora biti opremljena s tipiziranimi posodami ali zabojniki za prevzemanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov.«
13.	člen
(1)	Na koncu drugega stavka 1. odstavka 22. člena se besedilo »naj se speljejo v meteorno kanalizacijo« nadomesti z besedilom »se vodijo v ponikovalnice na gradbeni parceli posamezne stavbe ali v ponikovalni sistem«.
(2)	Na koncu drugega odstavka se črta besedilo: »iz katerih se nato vode speljejo v meteorno kanalizacijo«.
(3)	Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Ob izgradnji in obratovanju objektov je treba izvesti vse ukrepe, da v primeru poplave ne bo prišlo do škodljivih vplivov na vode in vodni režim, da se ne bo poslabšala poplavna varnost območja in da ne bo prišlo do drugih škodljivih vplivov na okolje.«.
14.	člen
(1) V drugi alineji 1. odstavka 26. člena se številka »20« nadomesti s številko »10«.
Št. 23/11.5.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 992
(2) Doda se nov 3. odstavek, ki se glasi: »(3) Za stavbe se izdela zasnovo požarne varnosti, ki je del PGD dokumentacije.«
15.	člen
(1)	V prvem stavku 1. odstavka 27. člena se črta besedilo »ali od juga proti severu«.
(2)	Spremeni se 2. odstavek 27. člena tako, da se glasi: Pred gradnjo na območju se zgradi nov priključek na R3-710 Maribor - Vurberk - Ptuj.
16.	člen
(1)	Spremeni se 1. odstavek 28. člena tako, da se glasi: »Poslovni stavbi ob regionalni cesti se lahko gradita tudi kot stanovanjski stavbi, brez poslovnega dela stavbe.«
(2)	Na koncu 2. odstavka se doda besedilo, ki se glasi: », vendar tako, da je od notranjih mej gradbenih parcel odmaknjena najmanj 3,0 m«.
(3)	Na koncu 3. odstavka se doda nov peti stavek, ki se glasi: »Oblika gradbene površine večnamenske stavbe je informativna in se določi v projektni dokumentaciji.«.
17.	člen
Doda se nov zadnji odstavek 30. člena, ki se glasi: »Gradbiščne poti se ne načrtujejo preko peš povezave med cesto B in regionalno cesto.«
18.	člen
(1)	V 31. členu se doda nova prva alineja, ki se glasi: » -vključitev nove transformatorske postaje TP 20/04 kV v 20 kV omrežje južno od območja, odstranitev 20 kV elektroenergetskega voda in javnega vodovoda zahodno od območja,«.
(2)	Dosedanje prva do šesta alineja postanejo nove druga do sedma alineja.
19.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 0323-3/2018-5 Datum: 26.4.2018
Občina Duplek Mitja Horvat, župan
340. Sklep o ukinitvi javnega dobra
Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 -popr., 92/05 - ZJC-B, 111/05 - odl. US, 93/05 - ZVMS, 120/06 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 76/10 -ZRud-1 A, 20/11 - odl. US, 57/12, 110/13, 101/13 -ZDavNepr, 22/14 - odl. US, 19/15, 66/17 in 61/17 - GZ) in 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/07, Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/10, 32/11, 24/15) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 26. redni seji, ki je bila dne 25. 4. 2018, sprejel
SKLEP
I.
Ukine se status javnega dobra na parc. št. 422/25 in 422/26, obe k.o. 691-Ciglence.
II.
Občinska uprava Občine Duplek izda ugotovitveno odločbo o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena ter izbrisu tega statusa v zemljiški knjigi. Po pravnomočnosti odločbe se le-ta pošlje Okrajnemu sodišču v Maribor v izvršitev.
III.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 0323-3/2018-3 Datum: 25.4.2018
Občina Duplek Mitja Horvat, župan
OBČINA RUŠE
341. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Ruše za leto 2018
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, številka 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 -ZUUJFO in 11/18 - ZSPDSLS-1), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, številka 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 -ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18) in 14. člena Statuta Občine Ruše (UGSO, številka 25/11 in 34/12), je Občinski svet Občine Ruše na 20. redni seji dne 26. aprila 2018 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE
RUŠE ZA LETO 2018
1. člen
V Odloku o proračunu Občine Ruše za leto 2018 (UGSO, številka 60/17) se 2. člen spremeni tako, da glasi:
Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna Občine Ruše na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
	v evrih
I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	7.063.779,44
TEKOČI PRIHODKI (70+71)	6.270.183,98
70 DAVČNI PRIHODKI	5.241.146,00
700 Davki na dohodek in dobiček	3.891.996,00
703 Davki na premoženje	1.150.550,00
704 Domači davki na blago in storitve	198.600,00
706 Drugi davki	0
Št. 23/11.5.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 993
71 NEDAVCNI PRIHODKI	1.029.037,98
710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	849.537,00
711 Takse in pristojbine	6.500,00
712 Globe in druge denarne kazni	9.200,00
713 Prihodki od prodaje blaga in storitev	1.000,00
714 Drugi nedavčni prihodki	162.800,98
72 KAPITALSKI PRIHODKI	231.164,70
720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	196.164,70
721 Prihodki od prodaje zalog	0
722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja	35.000,00
73 PREJETE DONACIJE	56.341,00
730 Prejete donacije iz domačih virov	56.341,00
731 Prejete donacije iz tujine	0
74 TRANSFERNI PRIHODKI	506.089,76
740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	233.897,00
741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije	272.192,76
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)	7.287.775,30
40 TEKOČI ODHODKI	2.484.251,00
400 Plače in drugi izdatki zaposlenim	783.900,00
401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost	125.995,00
402 Izdatki za blago in storitve	1.514.356,00
403 Plačila domačih obresti	27.000,00
409 Rezerve	33.000,00
41 TEKOČI TRANSFERI	2.800.062,30
410 Subvencije	82.000,00
411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom	1.541.900,00
412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	298.543,00
413 Drugi tekoči domači transferi	877.619,30
42 INVESTICIJSKI ODHODKI	1.853.445,00
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev	1.853.445,00
43 INVESTICIJSKI TRANSFERI	150.017,00
431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	93.000,00
432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	57.017,00
III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANKLJAJ) (I.-II.)	-223.995,86
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	
IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0
75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	0
750 Prejeta vračila danih posojil	0
751 Prodaja kapitalskih deležev	0
752 Kupnine iz naslova privatizacije	0
V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)	0
44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0
440 Dana posojila	0
441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb	0
442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije	0
443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti	0
VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)	0
C. RAČUN FINANCIRANJA	
VII. ZADOLŽEVANJE (500)	298.000,00
50 ZADOLŽEVANJE	298.000,00
500 Domače zadolževanje	298.000,00
VIII. ODPLAČILA DOLGA (550)	361.111,00
55 ODPLAČILA DOLGA	361.111,00
550 Odplačila domačega dolga	361.111,00
IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-287.106,86
X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	-63.111,00
XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	223.995,86
XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU OB KONCU PRETEKLEGA LETA	287.106,86
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -podkontov in načrt razvojnih programov sta priloga k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Ruše: ruse.si
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
Št. 23/11.5.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 994
Sprememba stanja sredstev na računih oziroma zmanjšanje sredstev na računih se pokrije iz stanja sredstev na računih, prenesenih iz preteklega leta.
2.	člen
V Odloku o proračunu Občine Ruše za leto 2018 (UGSO, številka 60/17) se 12. člen spremeni tako, da glasi:
Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2018 lahko zadolži do višine 298.000,00 evrov.
Za sredstva sofinanciranja investicije iz proračuna Evropske unije se občina lahko zadolži največ do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev.
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnotežiti, se lahko občina likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5 % izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine iz drugega odstavka tega člena.
3.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 410-0004/2018 Datum: 26. 4. 2018
Občina Ruše Uroš Razpet, župan
3. člen
Zaključni račun proračuna Občine Ruše za leto 2017 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Splošni, posebni del in načrt razvojnih programov zaključnega računa proračuna z obrazložitvami, se objavijo na spletni strani Občine Ruše: https://ruse.si
Številka: 4103-0001/2018 Datum: 26. 4. 2018
Občina Ruše Uroš Razpet, župan
342. Zaključni račun proračuna Občine Ruše za leto 2017
Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, številka 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 -ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18) in 14. člena Statuta Občine Ruše (UGSO, številka 25/11 in 34/12), je Občinski svet Občine Ruše na 20. redni seji dne 26. aprila 2018 sprejel
ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE RUŠE ZA LETO 2017
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Ruše za leto 2017.
2.	člen
Zaključni račun proračuna Občine Ruše za leto 2017 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Ruše za leto 2017. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2017 ter o njihovi realizaciji v tem letu.
Št. 23/11.5.2018_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 995
OBČINA BENEDIKT
Stran
334.	Statut Občine Benedikt	976
335.	Odlok o določitvi volilnih enot za 985 volitve članov Občinskega sveta in župana Občine Benedikt
OBČINA DUPLEK
Stran
336.	Zaključni račun proračuna Občine 986 Duplek za leto 2017
337.	Odlok o predmetu in pogojih za 987 podelitev koncesije za opravljanje javne službe na področju fizioterapije
v Občini Duplek
338.	Odlok o določitvi javne zdravstvene 989 mreže na primarni ravni v občini Duplek
339.	Odlok o spremembah in dopolnitvah 990 Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Center 2 v Spodnjem Dupleku v Občini Duplek
340.	Sklep o ukinitvi javnega dobra	992
OBČINA RUŠE
Stran
341.	Odlok o spremembi odloka o 992 proračunu Občine Ruše za leto 2018
342.	Zaključni račun proračuna Občine 994 Ruše za leto 2017