Poštuina plat'una v gotovini CENA 50 DIN e URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Lelo XIV V LJUBLJANI, dne 15. avgusta 1957 bteviika 29 : V N 1 & 3 S A 152. Odlok o prometnem davku od hmelja. Odloki ljudskih odborov: 1C7. Družbeni plan okraja Ljubljana za leto 1957. 168. Odlok o spremembah in dopolnitvah družbenega plana za okraj Ljubljana. 169. Odlok o proračunu okraja Celje za leto 1957. 170. Odlok o proračunu okraja Murska Sobota za leto 1957. 171. Odlok o odškodninski tarifi za razlaščena stavbna zemljišča v okraju Murska Sobota. — Popravek. 152. n Na podlagi XVII. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1937 (Uradni liat 1'LRJ, št. 54-b93/'36i| v zvezi z XII. poglavjem družbenega plaua LR Slovenije za leto 1957 (Uradni list LRS, št. 3—5/37) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije v soglasju z Zvezni,m izvršnim svetom Prometni davek plačujejo individualni pridelovalci hmelja. III Ta odlok začne veljati <»mi dan od dneva ob' jave v »Uradnem listu LRS«. ODLOK o prometnem davku od hmelja I V Ljudski republiki Sloveniji se vpelje za leto 1937 prometni davek od hmelja v višini 130 din od 1 kg hmelja. Št. U-133/1-57 Ljubljana, dne 16. julija 1937. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Predsednik: Nik« šilih 1. r. Boris Kraigher 1. r. Odloki ljudskih odborov 167. Na podlagi 16. člena in 2. točke 64-, člena zakona o okrajnih ljudskih odborih, v zvezi z 2. odstavkom 1. člena zakona o izvedbi nove ureditve občin in okrajev ter v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za leto 1937 (Uradni list FLRJ, št. 54-693/56), določbami družbenega planu Ljudske republike Slovenije za leto 1957 (Uradni list LRS, št. 3-5/57) in na podlagi 9. členu statuta okraja Ljubljana z dne 22. V. 1956 je okrajni ljudski odbor Ljubljana na 16. seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. marca 1957 sprejel DRUŽBENI PLAN okraja Ljubljana za leto 1957 P r vi d e 1 ^ RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1937 Za nadaljnji razvoj gospodarstva v okraju so v smernicah in ukrepih, ki jih predvideva družbeni plan DLO, upoštevani sklepi IV. plenumu glavnega odbora bZDL Jugoslavije in značilnosti zveznega in republiškega družbenega plana. Te značilnosti narekujejo Predvsem nadaljevanje politike preteklega leta za stabilizacijo tržišča in dvig življenjskega standarda, Predvsem delavčevega in uslužbenčevega. V zvezi s tem predvideva plan povečanje potrošnih skladov ob vzporednem povečanju proizvodnje, zlasti predmetov za široko porabo, nadaljnje povečanje graditve objektov družbenega standarda, zlasti stanovanj in komunalnih naprav, povečanje sredstev za investicije v kmetijstvu, uporabo sredstev investicijskega sklada, predvsem za dokončanje investicij in rekonstrukcij, ki bodo zagotovile čim hitrejšo povečanje proizvodnje zlasti blaga za širokb porabo, zmanjšanje uvoza in povečanje izvoza. Predvideni uspehi za stabilizacijo tržišča in dvig življenjskega standarda bodo doseženi le z dosledno in vztrajno borbo za povečanje produktivnosti, smotrno uporabo vseh razpoložljivih sredstev, delavskim samoupravljanjem, družbenim upravljanjem in z nadaljnjim utrjevanjem komunalnega sistema. 1. poglavje Skupni družbeni proizvod in narodni dohodek V letu 1957 se predvideva nadaljnje povečanje družbenega proizvoda za 7% kol posledica povečane gospodarske aktivnosti. V primerjavi s preteklimi leti se bosta družbeni proizvod in narodni dohodek, izražena v indeksih, gibala po posameznih gospodarskih panogah takole: Družbeni proizvod CoMpodarbku punogtt t 1956 : 1955 Indeks 1957 : 1955 1957 : 1936 Družbeni sektor 1. Industrija 107 114 106 2. Kmetijstvo 88 100 113 3. Gozdarstvo 147 144 98 4. Grabeništvo 68 78 113 5. Promet 101 106 106 6. Trgovina 102 109 106 7. Gostimstvo 103 108 104 8. Obrt 106 118 111 9. Komunala 102 104 102 10. Splošne kmetijske zadruge 98 121 12» Skupaj družbeni sektor 102 110 107 Zasebni sektor 1. Kmetijstvo 106 111 105 2. Obrt 106 112 106 Skupaj zasebni sektor M 106 112 105 Gospodarstvo .-j_ skupaj 103 110 107 Narodni dohodek Gospodarsku punoga 1956 : 1935 Indeks 1957 : 1955 1957 : 1956 Družbeni sektor 1. Industrija 107 113 106 2. Kmetijstvo 78 89 115 3. Gozdarstvo 146 141 96 4. Gradbeništvo 64 74 113 5. Promet 98 104 106 6. Trgovina 101 108 106 7. Gostinstvo 103 107 104 8. Obrt 106 117 110 9. Komunala 91 75 82 10. Splošne kmetijske zadruge 97 121 124 Skupaj državni sektor 102 109 109 Zasebni sektor 1. Kmetijstvo 106 111 105 2. Obrt 106 112 106 Skupaj zasebni - sektor 106 111 105 Gospodarstvo skupaj 103 109 107 Družbeni proizvod in narodni dohodek za leto 195? «e bosta povečala predvsem zaradi povečanja industrijske, kmetijske in obrtne proizvodnje, povečanja obsega gradbenih del, povečanega prometa v trgovini in večje delavnosti kmetijskih zadrug. 2. poglavje Industrija Celotna industrijska proizvodnja se bo v letu 195? v primerjavi z letom 1956 povečala za 6 %, v tem pro- izvodnja predmetov za široko porabo pa za 8%. Povečanje proizvodnje bo doseženo predvsem: 1. z večjo produktivnostjo dela, na kar bodo vplivale zlasti predvidene spremembe v gospodarskem sistemu, ki jih nakazuje zvezni družbeni plan, 2. z boljšo izrabo obstoječih kapacitet, 3. s povečanjem kapacitet, 4. z boijšo organizacijo proizvodnega procesa, 5. z boljšo oskrbo s sdrovinuiu.i, 6. z rednejšim oskrbovanjem podjetij z električno energijo, ?. s povečano ekonomsko kooperacijo, zlasti med podjetji kovinske stroke in v sodelovanju z inštituti, 8. z boljšo kvaliteto in nadaljnjim preusmerjanjem proizvodnje na predmete, ki jih na tržišču še vedno primanjkuje. Po posameznih strokah se bo obseg industrijske proizvodnje povečal takole: Stroku Indeks Heul. 1956 *= 100 111 — Proizvodna električne energije 101 115 — Barvasta metalurgija 102 116 — Proizvodnja im predelava nekovin 110 117 — Kovinska industrija 105 119 — Elektroindustrija 118 120 — Kemična industrija 110 121 — Industrija gradbenega materiala 100 122 — Lesna industrija 107 123 — Papirna industrija 100 124 — Tekstilna industrija 110 125 — Industrija usnja in obutve 109 127 — Živilska industrija 100 128 — Grafična industrija 101 129 — Tobačna industrija 100 130 — Filmska industrija 241 Industrija skupaj 106 Proizvodnja predmetov široke porabe bo rasla hitreje kot celotna industrijska proizvodnja. Tovarna optičnih im steklopihuškili izdelkov bo razširila proizvodnjo steklenih gumbov im okrasnih predmetov. Keramično-kemična industrija, Kamnik, bo povečala proizvodnjo čistilnih sredstev, Tovarna kovinskih izdelkov »Titan«, Kamnik, pa .povečuje proizvodnjo predmetov za gospodinjstvo. 'V tovarni »Zmaj« pride celotno povečanje v obseigu proizvodnje na predmete široke porabe, elektrostrojmo podjetje »Tiki« pa bo svojo proizvodnjo še v večji meri preusmerjalo v izdelavo bojler j e v. Papirnica Vevče bo za široko porabo povečala proizvodnjo papirjev malega formata im ovojnih papirjev. Povečanje proizvodnje predmetov za široko porabo bo pp posameznih strokah takole: Stroku Indeks fizičnegu obsegu v proizvodnji predmetov široke potrošnje Real. 1936 =■ 106 HI — Proizvodnja električne energije 100 116 — Proizvodnja im predelava nekovin 176 117 — Kovinska industrija 115 119 — Elektroindustrija 126 120 — Kemična industrija 117 121 — Industrija gradbenega materiala 100 liuieks v proizvodnji Stroka predmetov Široko potrošnje Roni. 1956 — 1U0 102 — Lesna indiustrija 107 125 — Papirna i>n izboljša tudi njihova kvaliteta. V kovinski industriji bo podjetje »Saturnus« uredilo obrat za proizvodnjo avtdedektrične opreme, v katerem bo proizvajalo predvsem žaromete m različne vrste svetilk, ki jih bo tudi izvažalo. Tovarna pisalnih strojev, Ljubljana, ki bo v tem lotu v celoti pričela z rednim obratovanjem v novih prostorih, bo povečala proizvodnjo pisalnih strojev za 1200 komadov, to je za 97 odstotkov. Z dograditvijo temperne peči v tovarni »Titan«, Kamnik, ki bo predvidoma pričela (Obratovati konec prvega polletja, še bo dvignila celotna proizvodnja podjetja za 19 %. Poleg proizvodov, ki so jih podjetja te stroke proizvajala doslej, se v tem letu predvideva tudi proizvodnja novih artiklov. Podjetje »žičnica«, Ljubljana, bo povečala proizvodnjo strojev za obdelavo lesa. Posamezna podjetja kovinske stroke imajo posebne obrate za galvanizacijo, ki pa so nepopolno opremljeni, kar vpliva na kvaliteto proizvodov. Zato naj bi se v enem od teh podjetij organiziral samostojen obrat za galvanizacijo z ustrezajočo opremo. S tem bi se izboljšala kvaliteta kovinskih proizvodov, zlasti tistih, ki jih potrebuje lesna industrija. V elektroindustriji se bo z nabavo opreme povečala proizvodnja podjetja »Teku za nadaljnjih 5 %. Podjetje »Jambort, Črnuče, predvideva novo proizvodnjo sadnih sušilnic z električnim gretjem. V kemični industriji so predvidene postopne rekonstrukcije podtetij: Tovarne kleja, Ljubljana, kjer ho montirana konec'leta nova naprava za izdelavo kostnega kleja, s tem se bo proizvodnja že v tem letu povečala za 14 %. Tovarna lakov »Helios«, Domžale, ho z nadaljevanjem rekonstrukcij, pričetih v pretek-jem letu, povečala proizvodnjo oljnatih barv ter nitro ■n gliptalniih emajlov za okrog 50 %. Kot poizkusni ohraf bo pričela obratovati tovarna »Belinka« s kapaciteto 2000 ton vodikovega superoksida. Podjetje »Co- lor«, Medvode, bo na novo uvedlo proizvodnjo disper-zijskih barv. Podjetje »Teol«, Ljubljana, je že jeseni preteklega leta pričelo v kooperacij; s podjtjem »Zlatorog«, Maribor, proizvodnjo pralnega praška za belo perilo »Rio«. 'V letošnjem letu pričenja podjetje še s proizvodnjo pralnega praška »Peril« za volno tn line tkanine ter povečuj^ proizvodnjo pralnega sredstva »Teridac za 250 ton, tako da bo znašala njegova proizvodnja v letošnjem letu že okrog 400 ton. V industriji gradbenega materiala bodo Ljubljanske opekarne že v tem letu izvedle rekonstrukcijo obrata »Opeka« na Brdu prt Ljubljani. Z dovršeno rekonstrukcijo se bo že v prihodnjem letu poVečala predvsem proizvodnja votle opeke, ki bo v znatni meri nadomestila porabo lesa v gradbeništvu. Kresni-ška industrija apna bo nadaljevala z deli pn odpiranju uovega kamnoloma in preureditvi peči, uvedla pa bo tudi avtomatizacijo kurjenja na eni peči, kur bo povečalo proizvodnjo za 9 %. Za drugo industrijo gradbenega materiala je v izdelavi elaborat, ki predvideva postopno rekonstrukcijo vseh opekarn. Proizvodnja podjetij lesne industrije se bo povečala za 7 %. Lesno industrijsko podjetje Ljubljana bo nadaljevalo z investicijskimi deli za proizvodnjo lamelnega parketa, serijsko proizvodnjo stavbnega pohištva in pol industrijsko proizvodnjo bakel,i ta. h tem se bo proizvodnja povečala za 20%. Podjetje Kombinat lesne predelovalne industrije, Logatec, bo pričelo tudi s proizvodnjo igrač, za kur bo uporabilo lesne odpadke. V papirni industriji ju tovarna »Celuloza«, Medvode, v preteklem letu dogradila četrti kuhalnik. £> tem se je poizvoduja povečala za 500 ton. Da bo lahko izrabilo celotno kapaciteto novega kuhalnika, ki znaša 2'50() ton, bo podjelje letos obnovilo lužilnieo in mokro sortucijo celuloze ter opremilo kuhalnik z ventilatorjem. b 'tem se bo proizvodnja celuloze že letos povečala na lO.bOO ton. Podjetja tekstilne industrije bodo letos razširila proizvodnjo artiklov iz sintetičnih vlaken, povečala Sortiment, poleg tega pa bodo na novo uvedla proizvodnjo lanenih tkanin. V živilski industriji se bo letos postopoma pričela rekonstrukcija mlinskih obratov. V Ljubljanski tovarni hranil bo končana, rekonstrukcija mlina kavo-vin, kar bo poyečaik> proizvodnjo za 9 %. Nadaljevala se bo gradnja mesnega kombinata in hladilnice v Zalogu. Hladilnica bo pričela poizkusno obratovati v drugi polovici leta ter bo izrabila kapaciteto 150 do 160 vagonov. Skupna kapaciteta bo znašala 220 vagonov sadja, zelenjave in jajc. Nova hladilnica ho zlasti pomembna za izvoz navedenih artiklov. Na povečanje proizvodnje bo vplivalo tudi tesnejše sodelovanje med proizvodnimi podjetji, inštituti in drugimi ustanovami. Že sedanje sodelovanje bodo povečala predvsem podjetja kovinske stroke, v manjši meri pa tudi elektroindustrijska podjetja. Rezultat povečanega ekonomskega sodelovanja bo tudi proizvodnja novih artiklov. Podjetje »Saturnus«, Ljubljana, bo v sodelovanju z drugimi podjetji avtomobilske in elektroindustrije proizvajalo vse vrste žarometov in svetilk za motorna vozila in razna stikala. Tovarna pisalnih strojev, Ljubljana, pripravlja v koprodukciji z inozemskimi podjetji proizvodnjo razmnoževalnih strojev. Podjetje »Litostroj« namerava sodelovati v proizvodnja električnih lokomotiv s podjetji: »Djuro Djnkovič«, »Rado Končar» in drugimi podjetji. 'Y sodelovanju z inozemskimi podjetji in tremi jugoskovan- s klimi podjetji bo podjetje »Telekomunikacije« predvidoma že letos pričelo izdelovati televizijske sprejemnike. Za izvršitev predvidenih proizvodnih nalog se število zaposlenih ne bo bistveno povečalo. Predvideno povečanje za 315 oseb, t. j. za 1 % gre na račun novih in povečanih kapacitet v Tovarni pisalnih strojev, ki bo pričela redno obratovati, v novo dograjenem obratu elektronike Inštituta za elektrozveze v Horjulu, v novem obratu elektrod tovarne »Zmaj« v Šentvidu pri Stični in v tovarni »Belinka«, ki bo v tem letu pričela s po.zkusiuo proizvodnjo. Zmanjšanje števila zaposlenih v industriji gradbenega materiala nastaja zaradi ukinitve opekarskega obrata »Log«, v grafični industriji pa v Kartonažni tovarni zaradi zmanjšanja naročil JLA. Podjetje si bo moralo poiskati za plasma svojih izdelkov nova tržišča, ker bi sicer moralo zmanjšati število delovne sile. V primerjavi z letom 1956 bo povečanje zaposlenih takole: Povprecuo ludeks Število zaposlenih Plan 1957 KcalLzac. Plan Real. 1956 1956 1957 111 — Proizvodnja električne energije 717 720 100 115 — Barvasta metalurgija 228 229 100 116— Proizvodnja in prede- lava nekovin 992 995 100 117 — Kovinska industrija 6.060 6.268 103 119 — Elektroindustrija 2.878 2.977 103 120 — Kemična industrija 1.837 1.880 102 121 — Industrija gradbe- nega matenala 922 898 97 122 — Lesna industrija 4.658 4.673 100 123 — Papirna industrija 1098 1.303 100 124 — Tekstilna industrija 5.988 6.010 10O 105 — Industrija usnja in obutve 2.087 2.090 100 Ii27 — Živilska industrija 1.387 1.593 100 128 — Grafična industrija 1.561 1490 95 129 — Tobačna industrija 755 737 100 130 — Filmska industrija 151 151 100 t Industrija skupaj 51.499 51.814 101 V preteklem letu kljub povečani proizvodnji produktivnost ni dosegla s planom predvidenega povečanja, temveč je vrednost proizvodnje na zaposlenega delavca v primerjavi z letom 1955 celo padla. Na tako stanje je predvsem vplivala destimulativnost-sedanje-ga sistema delitve dohodka, ki ni spodbujala delovnih kolektivov k povečanj,u proizvodnje in proizvodnosti dela. Ta destimulativnost se je kazala tako pri nagra-jevanjoi delavcev kakor tudi v predpisih o obvezni uporabi sklada za prosto razpolaganje. Tudi sistem premiranja zaradi tega v preteklem letu' ni dosegel svojega namena. Na podlagi predvidenega povprečnega števila zaposlenih in povečanja fizičnega obsega proizvodnje predvidevamo, da bi se produktivnost v letošnjem letu lahko povečala za 4 do 5 %. To povečanje bo omogočeno z dopolnitvami oziroma spremembami v našem gospodarskem sistemu, to je z novo delitvijo dohodka, ki bo dajala več materialne osnove delavskemu samoupravljanju. Vzporedno s tem bi prišla do izraza tudi pravilnejša politika podjetij pri določanju norm in pravilnejšo izvajanje premiranja. 3. poglavje Kmetijstvo V kmetijstvu računamo ob upoštevanju povprečnih vremenskih razmer s povečanjem proizvodnje za 3 %. Povečanje bo doseženo z izboljšanjem agrotehničnih ukrepov ter smotrno uporabo umetnih gnojil m varovalnih sredstev. Kolikor bodo ugodne vremenske razmere, bo planirana proizvodnja lahko presežena. 1. Poljedelstvo 'V poljedelstvu pričakujemo za 2 % večjo proizvodnjo, kot je bila v preteklem letu. JNa to bo vplival zlasti večja pridelek žut im krompirja. Povečala se bo tudi količina in izboljšala kvaliteta krme, kar bo ugodno vplivalo na živinorejsko proizvodnjo. Da se bo proizvodnja povečala, so predvideni obsežnejši ukrepi, in sicer: Razširjena bo zamenjava zdravega, čistega in sortnega semena, s selekcijo krompirja bo vzgojenih več zdravih, odpornih ter čistih sort, ki so za uaše kraje primernejše. Posebna skrb bo posvečena pridelovanju detelj-nih in travnih semen ter semen drugih krmnih rastlin, z.a kar je predviden pogodbenim pridelovalcem popust pri nabavi semena. Dosedanji rezultati gnojilnih poskusov in analiz zemlje bodo podlaga za smotrno uporabo umetnih gnojil. Poskusi in analize zemlje se bodo nadaljevali tudi letos, in to na področjih, ki so važna za pridelovanje semenskega krompirja, in na socialističnih kmetijskih obratih. Zbranih bo tisoč vzorcev zemlje za analize. Predvideva se, da se bo uporaba umetnih gnojil zaradi' nižjih cen povečala za 13 %. Močno se bo povečala uporaba herbicidov ter zaščitnih sredstev proti nevarnim rastlinskim boleznim in škodljivcem, in sicer na podlagi izkušenj iz preteklih let. Predvidevamo, da bo uporabljenih 15 % več zaščitnih sredstev, obenem bodo kmetijske zadruge nabavile še 8 novah motornih škropilnic, da bodo akcije bolje izvedene. V letu 1956 je bilo od koloradskega hrošča okuženih 6029 ha ali 75% vseh površin pod krompirjem. Ker se okužbe vsako leto širijo, je tudi v letu 1957 predvideno dva do trikratno obvezno škropljenje vseh krom par išč. Z izboljšanjem obdelovalnih površin bodo izvršene melioracije, in sicer na območju potokov Reka, Šujica, Pšata in Borovniščica. Skupaj bo melioriranih ca. 200 ha. 2. Živinoreja Živinoreja je v našem okraju najvažnejša panoga kmetijske proizvodnje, ki daje proizvajalcem preko 50 % vseh dohodkov. Številčno stanje goveje živine je že doseglo predvojno višino. Letos pričakujemo povečanje proizvodnje predvsem na podlagi proizvodnosti. Stabilnost odkupnih cen mleka je že sedaj ugodno vplivala na povečanje njegove proizvodnje, zato pričakujemo, da se bo molznost povečala za 5 %. S tem bo mogoče povečati odkup mleka za 10 %. Pn drugih violah živine, pri konjih in prašičih, se številčno stanje bistveno ne bo spremenilo. Zaradi ugodnega položaja na tržišču se bo predvidoma povečalo stanje perutnine za 5 %. Za izvršitev navedenih nalog se predvidevajo tile-ukrepi: V rodovnik hudo sprejete le živali z naj višjo produktivnostjo. To število bo znašalo okrog 300 govedi ali 40% manj kot v preteklem Tetu. Za hitrejši dvig živinorejske proizvodnje in zavarovanje zdravstvenega stanja živine bodo vzpostavljene nove linije za umetno osemenjevanje in to: Črnuče—-Dolsko, Dobrova—Polhov Gradec—Horjul, Ig—Rudnik, Polje—Dobrimjc in Moravska dolina, t. j. skupaj 5 novih linij. V letošnjem letu se predvideva pitanje večjega števila goveje živine. To bo omogočil v ta namen predvideni regres aa močna krmila. Pričakujemo, da bo spitanih 800 glav mlade živine in 2:000 volov, m sicer 200 glav mlade živine na državnih posestvih, 100 na zadružnih posestvih, drugo pa pri zadružnikih. Za izboljšanje odkupa in kvaliteto mleka bo adaptiranih in opremljenih še 21 zbiralnic pri kmetijskih zadrugah, ki odkupujejo mleko, kvaliteto odkupljenega mleka bo divigmlo tudi novo uvedeno plačevanje po stopnji čistoče, poleg dosedanjega plačevali ja po tolščobi. Ker je proizvodnja, živinoreje odvisna od krmske baze, foo treba bolje oskrbovati rušo z gnojenjem in čiščenjem ter meliorirati travnike. To bo izvršeno na 50 ha planinskih pašnikov na območju Kamniških planin. V perutninarstvu se bodo organizirala rejska središča štajerske kokoši in sicer na območjih kmetijskih zadrug Iga vas, Grosuplje, Cerknica, Unec in Šmarje. V ta namen bo 95 gospodarstvom dodeljenih 4950 piščancev. 3. Veterinarstvo Za zdravstveno varstvo živine in omejitev nevarnih živalskih kužnih bolezni bo skrbela veterinarska služba. Ta služba bo izvršila razpoznavno cepljenje za ugotovitev goveje tuberkuloze pri 4000 glav govedi in pregledala kri na brucelozo 4000 govedi. Poleg tega je predvidena široka akcija /-a zatiranje metljavosti, ki se je močno razširila v zadnjih letih, in to na pregled blata pri 11.000 govedi ter na uničevanje žarišč polža, ki prenaša metilj. Škropljenje za uničenje polža bo izvršeno na 80 ha. Izvršilo se bo preventivno cepljenje proti steklini in, kolikor bo to potrebno, tudi proti slinavki in parkljevki. Nabavila se bodo tudi potrebna oprema in sredstva za razkuževanje pri vseh konjačijah. Urejeni bosta veterinarski ambulanti v Komendi in na Vrhniki, v Ljubljani pa bo to službo še naprej Opravljal Veterinarski znanstveni zavod. Organiziral se bo tečaj za veterinarske higienike, kč bo pomagal pri boljšem izvajanju konjaške službe. Veterinarska služba bo imela 80 poučnih preda-vanj. 4. Sadjarstvo Sadjarstvo je pri nas razmeroma slabo razvito. V» sadovnjakov je ostarelih in je njih rodnost nizka, kar ima za posledico relativno majhne tržne presež- ke. Poleg tega je sadnu Sortiment preširok, saj imamo v naših sadovnjakih okrog 85 sort jabolk, 35 sort hrušk itd. Z rajonizacijo m načrtno obnovo sadovnjakov ibo treba postopoma ustvariti osnovo za rentabilno proizvodnjo ustreznih sort sadja m jagodičevja. Obenem bo treba poskrbeti tudi za pravilen odkup in skladiščenje tržnih presežkov. V zvezi s tem se bodo letos izvedle tele akcije in ukrepi: nasadilo se bo 59 ha jablan, b ha hrušk, 27 ha višenj, 80ha malin, 41 ha ribeza in 13 ha vrtnih jagod. To bodo plantažni nasadi, ki bodo kmalu nudili kvalitetno izvozno sadje. Po posameznih občinah se bo v letu 195? posadilo: h a Občina s 1 's -a I I a 8 a "O I Dobrova 2 — — 5,5 7.5 V rhn.ika — — — 3 1 — 4 Logatec — — — i — — 1 Medvode — — — 5 2 — r Kamnik 7 — — 6,5 1 — 14,5 Lj.-Šen tvid — 1 — 12,5 3 — 16,5 Mengeš — — — 3 — — 3 Domžale 10 — — 12 4 — 26 Moravče 3 — 2 3 3 — 15 Litija 29 5 9 7 ■ 7 2 59 ’ Grosuplje 2 — 9 t 2 ? 21 Lj.-Crnuče — — — 2 2 — 4 Lj.-Polje — — — 7 6 1 14 Ivančna gorica — — 5 3,5 5 3 16,5 Rudnik — — 2 6 3 11 Cerknica 6 — — — 1 7 Lj.-Vič — — — 2 1 — 3 Skupaj 59 6 2? 80 41 13 226 Od tega na državna posestva 5 1 — 5 r — 18 Pri izvedbi gornjega načrta bo pomagala s strokovnimi nasveti kmetijska pospeševalna služba, la bo pomagala kmetijskim zadrugam tudi pri nabavi sadik. Za načrtno obnovo starih sadovnjakov predvidevamo, da se bodo že letos rajonizirah sadovnjaki na območju Tunjce, Radomelj in Gabrovke. Tudi zaradi izboljšanja zdravstvenega stanja sadja kot zaradi kvalitete bo potrebno poleg rednega ' zimskega vpeljati vsaj še enkratno poletno škropljenje. To akcijo bodo izvršile kmetijske zadruge s škropilnimi ekipami, predvsem v tipičnih sadjarskih okoliših. Drevesnice Kamnik, Bokale« in Cerknica bodo razširile svoje površine za t ha in povečale proizvodnjo sadnih dreves za 40 %. Organizirali se bosta 2 sadni medzadružni razstavi, in sicer v Domžalah za območje sadnega okoliša Kamnik, in na Dobrovi za območje dolomitskega sadnega okoliša. 5. Kmetijska posestva V okraju je 2? kmetijskih posestev, 2 ekonomiji kmetijskih zadrug in 2 kmet jaki delovni zadrugi s skupno p o v rš.'no ha obdelovalne zemlje, lem po- vršinam bo le km priključenih še 81) ka zemljišč iLF. V letu 1957 ge bo povprečni hektarski pridelek na kmetijskih posestvih povečal nasproti letu 195h p« Žitih ;n krmnih rastlinah za 10%, pri vrtninah pa z.a 15 %. To bo doseženo s setvijo boljšega semena, s pravilnimi agrotehničnimi ukrepi in z boljšim gnojenjem. Dvig hektarskih pridelkov krmnih rastlin bo vplival na povečanje sta’nja govedi za 5 %, prirasta žive teže za 10 % ter molznosti za 5 %. Predvideva se, da )h> povprečje na kravo molznico nad 2800 litrov mleka. , ' Površine sadovnjakov bodo povečane za 5 ha jablan, 1 ha hrušk, 1 ha malin in 5 ha črnega ribeza. Na povečanje proizvodnje bodo vplivali še tile ukrepi: a) Uvedeno bo plačevanje po proizvodnji na vseh kmetijskih posestvih. Izvršena bo arondacija na posestvih Zadobrova, Logatec, medtem ko bodo druga posestva, kjer je arondacija potrebna, začela s pripravami. Za večino posestev se bodo izdielali perspektivni gospodarski programi. b) Poleg navedenega bodo posestva povečala površine pod toplimi gredami za 660m', kar bo močno povečalo predvsem proizvodnjo sadik zelenjadnic. c) Za izboljšanje mehanizacije bo nabavljenih 5 novih traktorjev z najpotrebnejšimi priključki. č) Zaradi smotrnejše izrabe zemljišč SLP na Ljubljanskem barju se pripravlja ustanovitev Zavoda za gospodarsko ureditev Ljubljanskega barja, ki bo povezoval vsa socialistična posestva na Barju, skrbel za izdelavo perspektivnih gospodarskih načrtov za socialistična posestva iu za organizacijo kmetijske proizvodnje. Skrbel bo tudi za izvajanje vseh melio-rativnih ukrepov na Barju ter dajal predloge za pravno ureditev zemljišč SLP. 6. Sredstvu za pospeševanje kmetijske proizvodnje Za izvajanje ukrepov, ki bodo vplivali na povečanje kmetijske proizvodnje, bodo na raz-polago sredstva iz okrajnega investicijskega sklada v višini 66,000.000 din, iz okrajnega sklada za pospeševanje kmetijstva 77,500.000 din, iz občinskih investicijskih skladov pa 58,900.000 dan. Sredstva investicijskih skladov naj bd se v letošnjem letu uporabljala predvsem za obvezno lastno udeležbo kmetijskih posestev in kmetijskih zadrug, ki se bodo udeležile natečajev za investicijska sredstva iz zveznih in republiških investicijskih skladov. V isti n/men naj se uporabljajo tudi sredstva občinskih investicijskih skladov. 7. Zadružništvo V okrajn bo letos poslovalo 119 kmetijskih zadrug. V zadrugah je vključenih 2/3 ali 12.100 vseh kmetijskih gospodarstev. Delavnost kmetijskih zadrug obsega poleg pospeševanja kmetijstva tudi druge gospodarske delavnosti. Te zadruge opravljajo 21 različnih gospodarskih delavnosti v 332 obratih. Zadruge skrbijo za socializacijo vasi in po svojih odsekih izvajajo akcije za pospeševanje kmetijstva. Zadruge imajo 106 poljedelskih, 101 živinorejsko, 103 sadjarske, 61 čebelarskih, 6 mlekarskih, 83 hranilno kreditnih, 51 mladinskih, 77 gozdarskih, 17 drugih odsekov in 71 sekcij žena zadružnic. To je skupaj 66S različnih odsekov in odborov, v katerih delu preko 3000 zadružnikov. V letu 1957 se bo število odsekov povečalo še za 13 čebelarskih, 40 mlekarskih in 29 gozdarskih. Vsaka kmetijska zadruga, pri kateri je razvito gozdarstvo, bo imela svoj gozdarski odsek. V kamniškem in notranjskem območju, kjer je močno razvita živinoreja, bodo ustanovljeni planšarski odseki pri vseh zadrugah, kr imajo planinske pašnike. Pri okrajni zadružni zvezi je bila v preteklem letu ustanovljena Gospodarska poslovna zveza z nalogo, da organizira blagovno proizvodnjo ter skrbi za odkup vseh kmetijskih tržnih presežkov. Gozdarsko planšarska poslovna zveza, ustanovljena v Kamniku, bo povezovala kmetijske zadruge, vodila odkup kmetijskih pridelkov ter skrbela za pospeševanje gozdarstva in planšarstva. V drugih predelih okraja bodo te naloge opravljali ustrezni Odseki pri posameznih kmetijskih zadrugah. Ustanovljeni bodo tudi mladinski odseki in sekcije žena zadružnic pri vseh zadrugah, kjer so za to primerne razmere. Zla uspešen razvoj kmetijske proizvodnje je potrebno, da si kmetijske zadruge preskrbijo kmetijske strokovnjake. V okraju je že sedaj 33 zadrug, ki so ekonomsko dovolj mečne in je njihova delavnost tako široka, da bi lahko zaposlile kmetijskega strokovnjaka, kot Jih že imata KZ Medvode in KZ Šmartno pri Litiji. V ta namen so kmetijske zadruge razpisale 10 štipendij za srednjo kmetijsko šolo in ekonomski tehnikom in 3 štipendije za agronomsko fakulteto. Poleg tega bodo poslale 40 mladincev absolventov kmetijskih gospodarskih šol v nižje kmetijske šole in pozneje v enoletno strojno šolo ali pa jih s prakso usposobile za delo v zadrugi. Število razpisanih štipendij pa je glede na dejanske potrebe še vedno nezadostno. Za poslovanje zadružnik trgovin bo prirejenih 5 tečajev. Dopolnilnih tečajev, 'ki jih organizira GZZl LRS, bo obiskalo v tem letu 8 upravnikov in 30 knjigovodij KZ. Posebni tečaji in predavanja bodo prirejeni tudi za zadružnike, in sicer: 15 tečajev za odbornike upravnih in nadzornih odborov, 20 tečajev za odbornike pospeševalnih odsekov, 70 raznih tečajev v okviru sekcije žena zadružnic, 50 drugih tečajev in 200 enovečemih raznih predavanj iz kmetijstva. 'Kmetijske zadruge imajo sedaj 87 strojnih odsekov, ki so vključeni v poljedelske odseke. V letošnjem letu bodo povečale strojni park z nabavo 13 traktorjev z najpotrebnejšimi priključki, 8 motornih škropilnic, 10 mlatilnic in več drugih manjših strojev. Poleg tega bo traktorska postaja Šmartno ob Savi nabavila 1 kombajn, primeren za naše razmere, s katerim bo pomagala socialističnemu sektorju in zasebnim kmetovalcem. Pri uspešni izvršitvi nalog, ki jih bo zadružništvo izvajalo po svojih odsekih in odborih, bo veliko pripomogla s svojimi strokovnjaki kmetijska pospeševalna služba. Vodila bo zadružne odseke in jim pomagala s strokovnimi nasveti, predavanji, z organizacijo raznih poskusov, s semensko službo, s selekcijo živine in kontrolo nad njeno proizvodnostjo, z organizacijo pri obnovi sadovnjakov, izdelavo raznih na- Črtov ter z akcijami pri zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev. Kmetijske zadruge so že v letu 193i6 dobro organizirale odkup kmetijskih pridelkov, V primerjavi z letom 1995 se je odkup v preteklem letu povečal za 95 %. V letu 1957 pričakujemo, da se bo celotni odkup nasproti lanskemu letu povečal za 20 %. Tudi v letu 195? gre-50% dobička kmetijskih zadrug v investicijski sklad zadrug. Ta sredstva so namenjena nadaljnji gradnju potrebnih gospodarskih zgradb ter nabavi opreme in strojev. Predvideno je, da bo zgrajenih itn opremljenih 21 zbiralnic za mleko. Poleg tega predvidevajo zadruge zgradbo še 28 remiz za stroje, 23 gospodarskih poslopij, 1 predelovalnico za sadje in več manjših sadnih sušilnic. 8. Obdavčitev kmetijskih gospodarstev Dajatve zasebnih kmetijskih gospodarstev so predvidene v približno isti višini kot v lanskem letu. Povečanje maksimalnega odstotka občinskih doklad od 15 na 20 % pa bo omogočilo občinskim ljudskim odborom pravilnejše zajemanje višjih dohodkov, ki jih ustvarjajo kmetijska gospodarstva zaradi bližine tržišč, boljših prometnih zvez itd. S povečanjem občinskih doklad si občinski ljudski odbori lahko zagotovijo dodatna sredstva za kritje komunalnih potreb. 4. poglavje Gozdarstvo Skupna površina gozdov in drugih gozdnih površin v okraju Ljubljana obsega 137.675 ha. Od tega Pride na gozdove 125.000'ha, na pašnike in druga gozdna zemljišča pa 12.675 hn Površina gozdov iz gozdnih zemljušč, last SLP, s katerimi gospodarijo gozdna gospodarstva, kmetijska posestva in finančno samostojni zavodi, znaša 32.005 ha, površina zasebnega sektorja pa 105.672 ha. Osnovna naloga gozdarstva v letu 1957 je ohranitev in povečanje lesne zaloge v gozdovih in pospeševanje obnove ter nege gozdov. V začetku leta 1957 so bile zaloge lesa v gozdovih takele: zaloge v m* »kupaj zaloge T m1 po ha letni prirastek m* 1. V gozdovih gozdnih gospodarstev 2. V gozdovih SLP 4,250.000 140 106.000 izven G. G. 231.900 140 6.000 3. V gozdovih zaseb- nega sektorja 11,462.000 109 285.000 Skupaj 15,945.900 It 5 , 395.000 Plan sečnje bo v gozdovih splošnega ljudskega premoženja za 25% nižji od prirastka. V gozdovih zasebnega sektorja je posek predviden še vedno v višini prirastka, ker to narekujejo trenutne gospodarske potrebe. Da bi se preprečila prekomerna sečnja gozdov na eni strani, na drugi strani za zagotovile minimalne količine lesa za industrijo, je postavljen plan sečnje za gozdove splošnega ljudskega premoženja za območje vsakega gozdnega gospodarstva posebej, v zasebnem sektorju pa po občinah. Po posameznih sektorjih lastništva bo neto masa posekanega lesa v letu 1957 v primerjavi z letom 1955 in 1956 tale: (Posek v neto m3 oblovinej L V gozdovih gozdnih gospodarstev 2. V gozdovih SLP izven G. G. V gozdovih zasebnega sektorja Skupaj Pri določanju višine poseka se predvideva, da se ko zmanjšala izguba pri sečnji, spravilu in prevozu lesa od 20 % na 15%; kar pomeni prihranek cca ■4.000 m3 lesne mase. V gozdovih splošnega ljudskega premoženja bodo sekali: gozdno gospodarstvo Ljubljana, gozdno gospodarstvo Postojna in podjetje »Silva«, v manjši meri pa tudi kmetijska posestva in finančno samo-stojni zavodi, katerim so dodeljeni gozdovi. Gojitvena dela bodo obsegala pogozditev 458ha gozdnih (jpvršin, na katerih bo posajenih 2.072.500 gozdnih sadik, in čiščenje na površini 2080ha. Predvidena jc posaditev 1,887.200 kosov iglavcev, tega 1,117.600 smrek in 185.300 listavcev. Varstvena služba bo poevečala pažnjo predvsem škodi po požarih, proti škodljivemu mrčesu in gli-Vlčnijn boleznim ter divjačini. Urejanje gozdov, ki je za bodoče gospodarjenje orl ločilu ega pomena, bo na površini 25.000 ha in se bo Tmtekfl »55 - (00 1955 1956 1957 1955 1956 1957 47.345 70.762 67.870 100 149 143 3.725 3.688 3.800 100 99 102 234.377 231.085 245.5(20 100 98 104 285.347 305.535 315.190 100 107 110 izvajalo na območju občin Cerknica, Domžale, Kamnik, Loška dolina in Logatec. Dela na ure jan jn hudournikov bodo v Kamniški Bistrici in Polhovem Gradcu. Nove gozdne ceste v skupni dolžini 16,5 km se bodo gradile v občinah Borovnica, Cerknica, Kamnik, Litija, Rudnik in Logatec. Popravilo gozdnih cest in poti pa je predvideno na dolžini 855 km. Tako 4k> mogoče v večji meri izrabiti lesno maso, ki sicer propada v gozdovih. Dela pri gradnji cest se bodo deloma mehanizirala z nabavo ki perja, kompresorjev in drobilcev. Da bi dosegli čim racionalnejšo izrabo gozdov in najhitrejši prirastek lesne mase, bo treba: lesno maso naj,bolj ekonomično izrabiti za izdelavo primernih sortimentov; zmanjšati uporabo lesa za kurjavo na račun večje uporabe premoga; pospeševati vzgojo hitro rastočih drevesnih vrst, predvsem tonx>lov; ' vztrajno posredovati zamenjavo 4mkovi.li drv in premoga za tehnični les iglavcev; omejiti steljarjenje, ker se zaradi neprestane uporabe stelje zmanjšuje prirastek; povečati proizvodnjo sadik za pogozdovanje. V ta namen bo treba povečati gozdne drevesnice v Medvodah, kjer bomo proizvajali izključno sadike hitro rastočih drevesnih vrst, predvsem topolov; povečati družbeno kontrolo nad izvrševanjem vseh gozdarskih del ter v ta namen akti vizi rati občinske ljudske odbore ter kmetijske zadruge; povečati kontrolo vplačevanja in odvajanja sredstev v sklad za obnovo gozdov in organizirati pri upravi za gozdarstvo revizijsko službo. Posebno pozornost je treba posvetiti novo ustanovljenim poslovnim zvezam in jim nuditi strokovno pomoč. Naloge poslovnih zvez bodo predvsem v izvajanju operativnih gozdnih del v zasebnem sektorju. V sklopu uprave za gozdarstvo je uprava za zeleni pas mesta Ljubljane, ki oskrbuje 6058 ha gozdov; od tega upravlja 758 ha gozdov splošnega ljudskega premoženja, drugi gozdovi pa so last privatnikov. Uprava zelenega pasu bo v letošnjem letu nadaljevala z urejanjem gozdov na Rožniku in na Gradu v parkovne gozdove. Izvršila se bo pogozditev na površini P)ha, in to predvsem na Rožniku, Gradu, Polju, v bližini Zaloga, v kašeljskih hribih in Razorjih. Gozdna drevesnica pod Rožnikom bo v bodoče odgajala sadike samo za parkovne gozdove v ožjem zelenem pasu, za odgajanje sadik za gospodarske gozdove v širšem zelenem pasu pa bo letos ustanovljena nova drevesnica v Polju. 5. poglavje Gradbeništvo Predvideni obseg gradbenik del se bo v primerjavi z letom 19% povečal za 10 %, vendar bo še vedno za 20 % manjši od realizacije v letu 1955. Po strokah bo povečanje gradbeništva v primerjavi s preteklimi leti takole: 1955 1956 , 1957 Gradnje 100 69 77 Montaža 100 81 88 Projektiranje 100 85 92 Gradbeništvo skupaj 100 72 80 Delovna sila se bo povečala le v gradbeni stroki, in to za 5 %. Skupno število vseh zaposlenih v gradbeništvu bo predvidoma znašalo 6971. V letu 1956 je sprememba investicijske politike občutno zmanjšala obseg gradbenih del. Poleg tega se je 7,aradi pozno sprejetih družbenih planov gradbena delavnost pričela šele v drugi polovici leta. V letu 1957 je za gradnje predvidenih več investicijskih sredstev. Delo bo potekalo enakomerneje, ker bodo potrebna sredstva pravočasno na razpolago in bodo podjetja prejela naročila oziroma sklepala pogodbe pred pričetkom sezone. Z licitacijami in doslednim izvajanjem pogojev, sprejetih na licitacijah, se bo zaostrila konkurenca, kar bo ugodno vplivalo na cene gradbenim storitvam. Na stabilizacijo cen bo vplivala tudi znižana obrestna mera na osnovna sredstva od 6 % na 2 %. V letu 19'37 se predvideva nadaljnja preusuiernev gradenj v korist družbenega standarda, in to predvsem stanovanjskih objektov. Največ stanovanj se bo gradilo v mestu Ljubija-na, kjer bodo te investicije znašale 3575 mlijonov. Ta sredstva se bodo črpala iz stanovanjskega sklada republike in občin, iz lastnih sredstev gospodarskih organizacij m iz privatnih virov. Za pospešeno zidanje stanovanjskih objektov je treba pravočasno pripraviti urbanistične načrte za posamezne okoliše in določiti lokacijo. Vzporedno s tem naj občinski ljudski odbori pripravijo načrte za priključitev vodovoda, kanalizacije, elektrike in drugih komunalnih naprav. Zavod za stanovanjsko izgradnjo kot strokovni orgun za stanovanjsko graditev zidanje pripravljal in nadziral pri gradbah, za katere bo prevzel funkcijo investitorja. Povečana zidava stanovanjskih objektov bo nujno zahtevala večjo proizvodnjo gradbenega materiala. V ta namen bodo Ljubljanske opekarne pričele letos z rekonstrukcijo obrata Opeka na Brdu, s čimer se bo povečala proizvodnja predvsem votle opeke predvidoma že v prihodnjem letu. Gradbena podjetja bodo morala tudi tesneje sodelovati z industrijskimi in obrtnimi podjetji za čim-večjo tipizacijo izdelkov. Ta tipizacija bo lahko v znatni meri pocenila stroške zidave stanovanj. Ker obstoječe kapacitete teh obrtnih podjetij zaradi večjega povpraševanja po novih izdelkih ne bodo zadostovale, bodo morali občinski ljudski odbori skrbeti za povečanje in modernizacijo teh delavnic in ustanavljanje novih. Misliti bo tudi treba na večjo in boljšo serijsko izdelovanje montažnih in potmontažmh betonskih in drugih elementov, da se bo gradbeništvo industrializiralo. To bo omogočilo zaposlitev delovne sile v mrtvi sezoni in zmanjšalo fluktuacijo. V letošnjem letu pričakujemo, da se bo produktivnost dela dvignila predvsem s stimutativnejšim načinom nagrajevanja in pa zaradi kontinuitete istovrstnih, predvsem stanovanjskih gradenj. Zaradi sprememb v strukturi investicij večja gradbena podjetja, predvsem »Gradist, ne morejo izrabiti svoje mehanizacije,- ki je bila nabavljena predvsem za industrijske gradnje. Amortizacija in obresti na osnovna sredstva danes prekomerno obremenjujejo podjetja. Zaradi stalnega spreminjanja strukture gradenj podjetja ne morejo v celoti izrabiti obstoječe mehannzacije. Obenem pa primanjkuje podjetjem opreme za visoke gradnje. Problem mehanizacije bo v gradbeništvu obstajal toliko časa, dokler v naši gradbeni politiki ne bo dosežena potrebna kontinuiteta in izdelan perspektivni načrt za daljšo dobo. 6. poglavje Prom ct V primerjavi s preteklim letom se predvideva v letu 1957 povečanje prometa za 7%. Po posameznih strokah bo to povečanje takole: ** I n d ek.9 Realizacija 1956 ™ 100 stroka 511 — železniški promet HO stroka 515 — cestni promet 103 stroka 516 — promet in zveze 100 Promet skupaj , 107 Jiiaiii železauiLega prometa zajema samo 5 železniškjli namenskiih podjetij brez Zolezniäkega transportnega podjetja. Finančna sredstva, Id so predvidena v zveznem in v republiškem družbenem planu, zagotavljajo Železniškemu transportnemu |>od-jetju nabavo novili in popravilo starih prevoznih sredstev, poleg tega pa tudi obnovo nekaj tirov in izmenjavo večje količine železniških pragov. Ta dela bodo v glavnem opravljala železniška namenska podjetja. Razen tega bodo nadaljevala ta podjetja z investicijski mi deli, ki jih v le tu 1956 zaradi pozno prejetih naročil niso mogla izvršiti, ter z nadaljevanjem elektrifikacije proge Postojna—Ljubljana. Delavnost prevozniških podjetij cestnega prometa se bo povečala za 6 %, medtem ko bo obseg, proizvodnje mehaniških ipodjetij ostal na lanski višini. Zaradi nabav novih vozil se bo povečal v primerjavi z letom 1956 prevoz blaga za 5%, prevoz oseb pa za 6 %. Predvideva se, da bodo podjetja SAP - Turist biro Ljubljana, Avtopromet Ljubljana, Avtopromet Kamnik in Prevoz - Ljubljana nabavila 13 avtobusov s 562 potniškimi mesti in 7 tovornih avtomobilov s 34 tonami nosilnosti. Nova vozila bodo nabavljena pretežno s posojili iz splošnega investicijskega sklada, deloma pa iz lastnih investicijskih skladov podjetij. Zaposlena delovna sila se bo povečala za 6 % in bo znašalo povprečno število zaposlenih oseb 3198. 7. poglavje Trgovina Blagovni promet v okraju se bo v letu 1957 pove- , čal povprečno za 6 % ter bo predvidoma znašal 141 milijard. Od predvidenega skupnega prometa pripada: 1. trgovini ua debelo 48,5 % 2. trgovini na drobno 14,2 % 3. zunanji trgovini 32 % 4 časopisno založniškim podjetjem 5.3% Po posameznik vrstah trgovine bo predvideno povečanje blagovnega prometa v primerjavi z realizacijo leta 1956 takole: a) trgovina na debelo 100 b) trgovina na drobno 111 c) zunanja trgovina 114 č) časopisna ?aložniška podjetja 108 Predvideno povečanje blagovnega prometa temelji na povečanju industrijske proizvodnje, zlasti hla-za široko porabo, na povečani proizvodnji kmetijskih pridelkov, večjem uvozu in na povečanju potrošnih skladov. V trgovini na debelo se promet v letu 1957 ne ih» povečal zaradi reorganizacije trgovine z žitom in hioko, ker se predvideva za cca 5 milijard nižji promet kot v letu 1956. Poleg tega bo trgovina ud drobno nabavljala blago v večji meri neposredno od proizvajalcev. kur bo vsekakor vplivalo na promet trgovine n« debelo. Predvideno povečanje blagovnega prometa v trgo-viui na drobno bo zahtevalo tudi ustrezno razširitev ^reže, ki je v centru mesta že tako obremenjena, da resno ovira redni promet. Medtem ko naj v podežel- skih krajah občinski ljudski odbori razvijajo predvsem trgovino mešanega tipu, je treba v industrijskih krajih razvijati tudi specializirano trgovino. Občine izvem strogega centra mesta naj se usmerijo na ustanavljanje oziroma izgradnjo oskrbovalnih centrov, kjer si bo potrošnik lahko nabavil zlasti vsa živila. To velja zlasti za občine Bežigrad, Šiška, (ti dve sta s pripravami pričeli že v preteklem letu) ter občini Moste in Vič. V zvezi s tem je nujno, da trgovinska zbornica v sodelovanju z občinskimi ljudskimi odbori čimpreje dokončno izdela perspektivni petletni plan za razvoj trgovske mreže v okrajnem merilu in po posameznih občinah. Nujnost izdelave tega plana narekuje tudi smotrnejša in racionalnejša uporaba obstoječih investicijskih sredstev okraja, občili iu podjetij. V letu 1957 bodo s trgovinskega področja ustvarjena tale investicijska sredstva: a) investicijski sklad OLO 140 milijonov b) investicijski skladi pri ObLO 127 milijonov c) skladi za samostojno razpola- nje notranjetrgovinskih podjetij 192 milijonov Skupaj: 459 milijonov Skladi zunanjetrgovinskih in založniških podjetij pa bodo predvidoma znašali 288 milijonov. Za trgovino naj bi se iz okrajnega investicijskega sklada zagotovilo najmanj toliko sredstev, kolikor liodo v ta sklad prispevala trgovska podjetja. Razpoložljiva investicijska sredstva se bodo uporabila za zidanje skladišč im razširitev trgovske mreže, predvsem kot prispevek h gradnji oskrbovalnih centrov. Manjši del sredstev bo porabljen tudi za Gospodarsko razstavišče in druge potrebe. Centralna skladišča bodo dogradila dva objekta in s tem povečala skladiščno površino za nadaljnjih 7200 m2. Gospodarsko razstavišče bo povečalo razstavne prostore za približno lOOOm2. , , Občinski ljudski odbori naj uporabijo razpoložljiva investicijska sredstva predvsem za razširitev mreže in za nabavo sodobne opreme že obstoječih trgovin, zlasti v živilski stroki. Nekatere trgovine ne razpolagajo niti z zadostnimi investicijskimi sredstvi, s katerimi bi si lahko preskrbele investicijske programe, zato bi občinski ljudski odibori takim trgovinam morali zagotoviti potrebna sredstva tudi za izdelavo investicijskih elaboratov. Skrb za razširitev trgovske mreže ne sme biti samo skrb in dolžnost okraja in občin, temveč tudi trgovine same, ki naj svoja razpoložljiva sredstva uporabi v te namene in v okviru perspektivnega plana okraja oziroma občine. Na uporabo in porabo investicijskih sredstev morajo misliti predvsem pristojni sveti pri občinah in okraju, trgovinska zbornica in komisije za pregled im potrjevanje investicijskih ela-bo ratov. V letu 1957 se predvideva povečanje delovne sile v trgovini za 133 oseb ali 2 %. Povečanje je največje v trgovini na drobno, kjer se predvideva povečanje zaposlenih za 67 oseb predvsem zaradi povečanega blagovnega prometa s predvideno razširitvijo mreže. Ostalo povečanje je predvideno v zunanji trgovini, časopisnih založniških podjetjih in drugih panogah. Predvideno povečanje blagovnega prometa bo v letu 1957 doseženo z razširjeno mr?žo in razširjenim obsegom poslovanja v aunanje-trgovinskib podjetja h, z boljšo organizacijo poslovanja, večjo storilnostjo in novimi predpisi o delitvi dohodka, ki naj zagotovijo gurnula ti vnejše nagrajevanje. Nadaljnja stabilizacija tržišča, povečana proizvodnja in predvidena nova delitev dohodka bo unela za posledico, du bo detajilistična trgovina še v večji meri nabavljala blago neposredno pri proizvajalen, k; tudi sum išče neposrednega stika z detajliatično mrežo, b tem se manjša vloga grosista kot posrednika. Spričo teh ugotovitev bo potrebno proučiti stanje obstoječe grosistične trgovine vseh strok in na podlagi rezultatov te preučitve predlagati potrebne ukrepe. Važno za utrditev tngovifie na veliko ni število podjetij, pač pa ekonomska upravičenost. m komercialna sposobnost podjetij, s čimer morajo računati pristojni sveti pn obravnavanju nadaljnje organizacije trgovine na debelo. Občinski ljudski odbori in pristojni sveti naj se y letu 195? lotijo tudi reorganizacije sistema v trgovini z mesom in mesnimi izdelki. Organizaciju te stroke je ostala v bistvu ista kot v času distribucije in je to ediua stroku, kjer z uvel javljati jem zakona ponudbe in povpraševanja niso bile doslej izvedene potrebne organizacijske spremembe. Strokovnemu izpopolnjevanju osebju v trgovini in vsestranskemu napredku vajencev je treba tudi v letu 1957 posvetiti posebno pozornost. Okrajna trgovinska zbornica naj tudi v bodoče organizira seminarje za teoretično izobraževanje kadra v trgovini ter praktične seminarje za strokovno izobraževanje vajencev. Z dograditvijo vajenske šole v dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani bo mogoča boljša vsestranska vzgoja zadostnega števila vajencev, s katerimi bo trgovini zagotovljen potreben naruščaj. Za uspešen razvoj trgovinske delavnosti v letu 1957 i.n za učvrstitev stabilizacije na tržišču morajo kolektivi trgovskih gospodarskih organizacij ter ustreznih delavnosti kmetijskih zadrug upoštevati še tele smernice: Trgovine se naj pravočasno oskrbijo s potrebnimi količinami in ustreznim sortimentom blagu, za kar je že na razpolago dovolj raznovrstnega blaga kakor tudi potrebnih kreditnih sredstev. Gospodarske organizacije, ki sodelujejo pri uvozu, morajo temeljito analizirati potrebe notranjega tržišča ter skrbeti, da- bo blago, ki ustreza sezonskim potrebam im zahtevam potrošnikov, pravočasno v trgovski mreži. Zaostriti je treba odgovornost proizvajalcev in trgovine za ustrezno kvaliteto blaga, ki je v prodaji, kur velja predvsem za dražje artikle, za katere bi morala biti potrošnikom garantirana kval»teta za določeno razdobje. Na račinu znižanja cen raznega nekvalitetnega blaga (zlasti obrtnišikih izdelkov) je trgovina v preteklih letih porabila znatna sredstva. Zato mora skrbeti, de v bodoče nabavlja ki prodaja le kvalitetne izdelke, nagrajevanje nabavnega osebja pa je treba povezati z uspehi prodaje. Zunanjetrgovinska podjetja morajo prilagoditi svoje poslovanje tudi potrebam domačega trga in poiskati več možnosti za zadovoljitev svojih komitentov. Za dosego ugodnejših prodajnih in nakupnih pogojev je potreben koordiniran nastop podjetij in temeljito poznanje zunanjega trga. Čimbolj naj se omeji izvoz surovin in polizdelkov, poveča pa naj se izvoz končnih izdelkov. 'Vprašanje vloge in nadaljnjega razvoju delavskega samoupravljanja, boljši komercializaciji in usposobljenosti strokovnega kadru je potrebno pri teh podjetjih posvetiti več pozornosti. Pri nadaljnji utrditvi oduosov ua tržišču bodo tudi v letu PJ'i? imele pomembno vlogo splošne kmetijske zadruge. Ud dobrega poslovanja zadrug oziroma njihovih ustreznih delavnosti je v veliki meri odvisno izboljšanje preskrbe prebivalstva s kmetijskimi pridelki. V letu 1957 se predvideva nadaljuje povečanje, odkupa po zadrugah. Za uspešno izvršitev predvidenih nalog je zlasti potrebno: skrbeti za vzgojo in strokovno usposabljanje kadra, ‘pri čemer naj pomagata okrajna zadružna zveza in trgovinska zbornica s tečaji, seminarji oziroma ua način, ki je v danih .razmerah najprtklad- nejši; izpopolniti tehnično oprt-mo in prevozna sredstva ter izboljšati odkupno in zbiralno mrežo. Del dobička, ki ustreza oproščenemu zveznemu davku iiu ga morajo splošne kmetijske zadruge vložiti v svoj investicijski sklad, bo v letu 195? predvidoma znašal 14b milijonov. Ta sredstva smejo zadruge uporabiti: a) za zidanje gospodarskih zgradb in zadružnih domov, b) za zidan je remiz in skladišč za nabavo kmetijskih strojev, c) za opremo zbiralnic mleka in nabavo plemenske živine, č) za opremo zadružnih kmetijskih posestev. Zadruge si morajo pravočasno oskrbeti investicijske elaborate s 'potrebno dokumentacijo. Potrošniški sveti kot organi družbene kontrole do sedaj niso pokazaili pričakovane aktivnosti in posebnih uspehov. Za aktivizacijo teh svetov se tudi sama podjetja niso dovolj zanimala, saj je v preteklem letu imela le desetina vseh poslovalnic in prodajaln potrošniške svete. Vloga potrošniških svetov kot organov družbene kontrole postaja vedno bollj nujna, zato bo treba ta način družbenega upravljanja v trgovini čimprej uveljaviti. Sveta za tržišče pri okrajnih n občinskih ljudskih odborih morajo skrbeti za boljše stike s potrošniškimi sveti in proučevati problematiko. 8. poglavje Gostinstvo iu turiz e_m V letu 1957 se bo promet v gostinstvu povečal za 3 %. Predvideno povečanje prometa bo doseženo z boljšo organizacijo gostinskega omrežja, ki je bila izvršena konec preteklega leta, ter s .povečanjem turističnega prometa. Na promet v gostinstvu tue bodo bistveno vplivale olajšave z izboljšanjem turističnega prometa, ki veljajo le za sezonska gostišča im ne pridejo v poštev za gostinstvo in turizem ljubljanskega okraja kot turistično izrazito prehodnega področja. V letu 1957 je pričakovati večji dotok inozemskih turistov zaradi nižjih in pravočasno objavljenih cen ter večje propagande. Število zaposlenih v gostinstvu se v letu t957 ne bo povečalo, ker se je delovna sila v obratih ustalila, ustanovitev večjih novih obratov pa se v tem letu ne predvi-deva. Potrelmo Ro še aadalje skrbeti za strokovno usposabljanje predvsem moškega gostinskega kadra z večjim sprejemom vajencev v gostinskih obratih ter večjim vključevanjem v gostinsko šolo. Še smotrnejši praktični pouk v gostinski šoli bo v letošnjem letu omogočen s preureditvijo hotela Bellevue, s čimer se bodo povečaile predvsem kuhinjske kapacitete. Dviganje cen v gostinstvu je v poteklem letu zaradi novih družbenih obveznosti, t.. j. stanovanjskega prispevka in proračunskega prispevka iz plač, vplivalo na nižji količinski promet. Ker predstavljajo gostinske storitve del družbenega standardu, je nujno, da se v letošnjem letu zagotovijo ukrepi, ki bodo zagotOviili normalno oskrbo gostinskih storitev. Amortizacija za gostinske in turistične gospodarske organizacije bo v letu 1957 v celoti na razpolago podjetjem. Višino amortizacije, ki jo določijo občinski ljudski odbori, naj bo v skladu z dejanskimi potrebami podjetij, vendar naj ne bo nižja od zneska, ki je z zveznim predpisom določen za vzdrževanje. Pavšalirumm gostiščem naj se določi enotna stopnja znižanja od polnega amortizacijskega zneska. Obrati družbene prehrane pa naj bodo tudi leios v celoti oproščeni plačevanja obresti od osnovnih sredstev. Predvideno povečanje gostinskega promeia narekuje, da občinski ljudski odbori tudi v letu 1997 posvetijo Več pozornosti organizaciji gostinskih obratov in da nadaljujejo pričeto reorganizacijo. Rezultati reorganizacije v preteklem letu so dokazali, da gostišču kot samostojni obrati ustvarjajo večji promet tu poslujejo rentabilneje kot po v sestavu gostinskih podjetij. Z novimi predpisi, ki določajo samostojno ugotavljanje in obračunanje plačilnega skladu in dohodka zu vsak posamezni obrat v sestavu podjetja, je tudi prenehal interes z,, skupnost gostišč v sestavu podjetij in možnost vodenja določene gospodarske politike v podjetjih na račun posameznih gostišč. V letu 1957 bodo sredstva, ki se iz gostinstva stekajo v okrajni investicijski sklad, na razpolago za izdelavo načrtov za povečanje hotelskih kapacitet. Pri dovoljevanju sredstev iz kreditnih .skladov naj občinski ljudski odbori v večji meri upoštevajo potrebe goetiustva ter zagotove primerna sredstva predvsem za povečanje kapacitet obratov družbene prehrane in za prenočišča. Prav tako nuj bi občinski ljudski'odbori zagotovili obratom, ki ne razpolagajo z lastnimi sredstvi, del sredstev za izdelavo načrtov zlasti v tistim primerih, kjer se z razširitvijo in adaptacijo obratov povečujejo dosedanje kapacitete. Za nadailjnji razvoj gostinskih obratov v zvezi z nezadovoljivim stanjem že obstoječih ter pomanjkanjem novih gostinskih in turističnih objektov se je treba lotiti izdelave programa za daljše razdobje. Perspektivni plan nuj bo izdelan za ves okraj, ker gostinstvo ne služi samo ožjim potrebam posamezne občine, temveč predstavlja važno materialno osnovo za obstoj iti napredek domačega in inozemskega turizma v merilu celotnega okraja. Za izdelavo perspektivnega programa bo v vseh občinah okraja nujno potrebno izvršiti popis gostinskih kapacitet z anketo, ki naj ugotovi, kakšne so možnosti za preureditev in obnovo kapacitet. S takim popisom bodo dane osnove za sestavo perspektivnega plana zidave novih gostinskih objektov predvsem tistih, ki so splošnega tn širšega pomena za razvoj turizma ali ureditev družbene prehrane. Z ureditvijo >Baragovega semenišča» v Ljubljani se bodo pridobile nove kapacitete za nočnine in restavracijske prostore, ki bodo zaradi neposredne povezanosti poslopja z Gospodarskim razstaviščem služile predvsem potrebam razstavišča. S tem se bo v preeejšuji men rešil problem nezadostnih hotelskih kapacitet mesta Ljubljane. Pri že obstoječih obratih bo treba izdelati plan za modernizacijo, adaptacijo in razširitev, nabavo tehnične opreme in drugih osnovnih sredstev. 9. poglavje Obrt Relativno zaostajanje v razvoju obrti z razvojem drugih gospodarskih pauog, povečanje kupne moči prebivalstva v letu 1957 in nadaljnja preusmeritev investicij v korist družbenega standarda narekujejo pospešeni razvoj obrtništva v družbenem in zasebnem sektorju. Predvideva se, da se bo vrednost obnuiške proizvodnje v letu 1957 povečala v družbenem sektorju za 12 %, v zasebnem pa zu 6 %. K predvidenemu povečanju bo v glavnem prispevala večja delavnost podjetij gradbene stroke, predelovanje kovin in elekiro-mehamičnrh obrti ter podjetij drugih strok, ki so z gradbeništvom v tesni povezavi. Število zaposlenih se bo v družbenem sektorju predvidoma povečalo za ü % m bo znašalo 6917 zaposlenih. Sedanje kapacitete obrtnih podjetij tu delavnic bodo z obstoječo tehnično opremo težko zadovoljile povečano povpraševanje, kar lahko povzroči nadaljuje povišanje cen obrtniškim izdelkom in stomvam. /-ato je nujno zagotoviti večjo skladnost med povpraševanjem m ponudbo, kar pa lahko dosežemo z razširitvijo mreže podjetij in delaVn.c, zlasti pa obratov storitvene delavnosti. Zato nuj se v celoti vsa sredstva, ki se uutekajo v okrajne in občinske investicijske sklade iž obrtniške delavnosti, uporabijo predvsem• za izpopolnitev m razširitev obrtnih obratov ter za ustanavljanje novih obratov,, predvsem storitvenih. Naraščajoča industrijska proizvodnja predmetov široke porabe bo postopoma prevzela tudi izdelavo predmetov serijske obrtne proizvodnje, ki jih zaradi majhne porabe do sedaj še ni izdelovala. S tem bo deloma razbremenjena obrtniška prozvodnja, ki se bo lahko v večji meri preusmerila na izdelavo kvalitetnih obrtniških izdelkov. -V letu 1956 se je izkazalo, da manjše, predvsem storitvene obrtne delavnice tje ustvarjajo dovolj sredstev, s katerimi bi lahko odplačevale auuitete za najeta investicijska posojilu. Zato podjetja, čeprav so sredstva nujno potrebovala in bi z njimi lahko bist-, vemo izboljšala svoje delo, niso niti vlagala prošepj. Poleg tega so iniciativnost obrtnih gospodarskih organizacij pri najemanju posojil zavirali komplicirani predpisi za sestavo in predlaganje investicijskih programov. Tako stanje je pripeljalo do tega., da je večji del razpoložljivih investicijskih sredstev pri nekaterih občinskih ljudskih odborih ostal neizrabljen. Skrb za naduljuji razvoj olirli je predvsem poverjena občinskim ljudskim odboronu. V letu 1957 se bodo sredstvu, s katerimi bodo razpolagab <2xiinski ljudski odbori, povečala im IkkIo znakala ük-upiu» i okrajnimi sredstvi, namenjenimi za obrt. 550 milij din. Poleg tega bodo na raz-polagv» urwii še umkjW.Ijenn sredstva iz preteklega leta. Da l>odt> la^poloiljiva aJivcföticajaLa sredstva res smotrno aporaLljeua za aadaljuji uspešni razvoj obru, bodo morali občmskj Ijodski odbori uudiiti oidrunum podjetjem in delavnicam posojila ob kar najugodnejših pogojih. Poleg lega naj bi občinski ijodski odbori zagotovili v svojih proračomh tudi del sredstev za doiaoije tistim obrtnim obratom, ki se ukvarjajo s storitveno delavnostjo in jim lastna sredsva ne omogočajo odplačila anuitet, nu sr n obrati z lastnimi sredstvi tudi ue morejo oskrbeti potrebnih investicijskih programov. Investicijski programi za obrtno, zlasti storitveno delavnost naj bi bili izdelani v enostavnejši obliki in naj bi obsegali le tiste elemente, iz katerih bi bila razvidna rentabilnost vloženih sredstev. Kolikor dosedanji predpisi tega ne dopuščajo, je treba doseči, da se spremenijo. Na nadaljnji razvoj obrti bodo vplivali tudi ekonomski instrumenti, ki jih določajo občinski Jjiudski odbori, to so: stopnje amortizacije, obresti od osnovnih sredstev in družbene obveznosti, določene v pavšalnem znesku. Analiza v preteklem letu je pokazala, da so bili pavšali jjonekod nerealno določeni. Na vložene pritožbe so bili le-ti v večini primerov popravljeni, vendar pa je zakasnelo reševanje teh pritožb (konec leta) slabo vplivalo na iniciativo prizadetih kolektivov. Zato bodo morali občinski ljudski odbori pravilno določiti tudi ekonomske instrumente in pri tem upoštevati predvsem zmogljivost in naravo obrtnih podjetij in delavnic na svojem območju. Plačevanje polne amortizacije po enotnih stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi, je v preteklem letu pokazalo pozitivne rezultate. Podjetjem in delavnicam so bila s tem zagotovljena sredstva za redno vzdrževanje in zamenjavo osnovnih sredstev. Zato hi morah občinski ljudski odbori v letu 1957 določita odstotek zmanjšanja polnega zneska amortizacije samo takrat, če obrtne delavnice ne bi zmogle plačila polne amortizacije in to znižanje ne bi škodljivo vplivalo na njihovo nadaljnje poslovanje. . Pri določanja višine obresti od osnovnih sredstev je treba ločeno obravnavati proizvodno in storitveno obrt. Pavšali ran j e družbenih dajatev naj hi veljalo za vse storitvene obrate, kar bo omogočilo stlmulativ-nejše nagrajevanje, s tem pa sprostitev iniciativnosti. Pri določanju višine pavšalnih obveznosti je treba upoštevati objektivno zmogljivost obratov. Ustanavljanje novih ohrtmih delavnic zavira tudi pomanjikanje lokalov. Hišni sveti in zasebniki oddajajo lokale po prostih cenah, pri čemer iščejo predvsem boljših ponudnikov. Najemnine so tako visoke, da jih manjše, zlasti storitvene delavnice ne zmorejo. Tudi za to bo treba najti čimprej ustrezno rešitev, s katero bo zagotovljena vsaj uporaba dosedanjih obrtnih Lokalov izključno za obrti. Prav tako pa bo treba v novih zgradbah predvideti potrebne lokale tudi za obrtno delavnost. Posebno skib bo treba posvetiti tudi vzgoji in izpopolnitvi obrtniškega kadra. Praksa kaže, da ni dotoka vajenske mladine v obrt, predvsem v stroke s težjimi delovnimi razmerami. Mladina v mestu se za te obrti ne zanima, mladina z dežele pa nima zagotovljenih osnovnih življenjskih pogojev. Za rešitev tega perečega vprašanja pripravlja republiška obrtna zbornicg zidanje novega vajenskega doma. V ta namen je okrajni ljudski odbor že v letu 19% odobril 25 milijonov din sredstev, v letu 1957 pa je v ta na- men predvidenih okrog 30 milijonov din,' to so vsa sredstva, ki se stekajo v okrajni investicijski sklad s področja obrti. Poleg tega pa bodo občinski ljudski odbori na območju mesta prispevali 30 milijonov din iz svojih sredstev. Za dvig strokovne sposobnosti kvalificiranih obrtnih delavcev bi morali občinski ljudski odbori predvideti sredstva za organizacijo strokovnih tečajev, predvsem za izpopoLnitev strokovnega znanja obrtnih mojstrov, ki so zaposleni v gradbeni, kovinski, imstu-laterski in elektromehanični stroki. Pri reševanju tega vprašanja bo morala aktivneje sodelovati z občinskimi ljudskimi odbori tudi okrajna obrtna zbornica. Povečanje obsega im dvig kvalitete obrtniške proizvodnje kot posledica razširitve mreže obrtnih podjetij in delavnic in uvajanje proizvodnje novih izdelkov zahteva podrobno proučitev domačega kot tujega tržišča. Visoka kvaliteta obrtne izdelave bi vsekakor omogočila tudi izvoz obrtnih izdelkov. Zato bi bila ena izmed nalog obrtne zbornice tudi analiza tržišča. Pokuka, ki bo težila za čim racionalnejšo uporabo razpoložljivih investicijskih sredstev za nove obrate in razširitev že obstoječih obratov, nadalje za spremembo v delitvi dohodka, ki jih nakazuje zvezni družbeni plan za leto 1957 in katere bodo omogočile sUmulaitiviiejše nagrajevanje ter končno čim širše povšabmnje bo omejila šušmarstvo in ustvarila pogoje za zdravo konkurenco med družbenim in zasebnim sektorjem. V zvezi s tem bodo morali občinski ljudski odbori vodki pravilno politiko za • razvijanje zasebne obrti, posebno skrb pa posvetiti tudi pravilni davčni politiki nasproti proizvajalceip zasebnega obrtnega sektorja. Ta politika bo prišla do izraza pri določanju realne davčne osnove. Pri tem je treba ločiti storitveno obrtno delavnost, ki ne ustvarja prekomernih zaslužkov in kjer je tudi zasebni obrtnik sam neposredno vključen v proces dela. S pravilno oceno davčne osnove bo mogoče doseči izenačenje družbenih obveznosti med družbenim in zasebnim sektorjem ter s tem zagotoviti skladeu nadaljnji razvoj obrtništva. Občinski ljudski odbori bodo lahko uspešno reševali nakazane naloge le tedaj, če bodo poznali stanje obrtništva na svojem območju. Zato morajo čimprej izdelati analizo stanja obrti. To bo omogočilo izdelavo plana perspektivnega razvoja obrti, s tem ,pa bo zagotovljena tudi smotrna uporaba investicijskih sredstev, namenjenih za obrt. 10. poglavje Kom u u ala Plan komunalnih gos poda skih organizacij za leto 1957 predvideva v primerjavi z realizacijo leta 1956 povečanje vrednosti komunalnih storitev za 16 %. V letu 1997 bo podjetje ECZ nadaljevalo z rekonstrukcijo mestnega prometa. Uvedlo bo trolejbus-no zvezo Ajdovščina—Šentvid v nadomestilo za staro tramvajsko progo do Šentvida, na obstoječih progah bo pa uvedlo bolj pogosto obratovanje vozil v konicah. V ta namen bo dalo v redno obratovanje še 10 trolejbusov, ki jih je nabavilo že v preteklem letu. Z uporabo večjega števila trolejbusov in avtobusov namesto obrabljenih tramvajskih voz ima podjetje visoke materialne in amortizacijske stroške, zaradi česar ne more kriti svojih izdatkov z dohodki. /a tkaitje dzguibe t letu 1956 in za plačiilo anuitet, ki zapadejo t letu 1957, so predvidena sredstva t proračunu. izraibljenost uaprav Mestne |>liaarae nujno zahteva, da se plinarna letos udeleži zveznega natečaja zu rekonstrukcijo plinarne. Od dosedanje proizvodnje plana iz premoga se lx> podjetje preusmerilo na predelavo lažjih ogljikovih vodikov za pridobivanje normalnega mestnega plina. Pekarne bodo v tem letu nadaljevale z adaptacijami svojih poslovnih lokalov ustrezno sauitaruo-higien&kim predpisom. Pri tem pa m predvidevati večjega (jovečanja njihove proizvodnje, ker sedanje kapacitete tega ne dovoljujejo. Načelno je že potrjen investicijski program za novo pekarno z dnevno zmogljivostjo 20.000 kg kruha. V letošnjem letu se predvideva izgraditev do lil. faze, sredstva za gradnjo se bodo financirala iz dohodkov od prispevkov za promet z žiti in mlevskimi izdelki. Povprečno število zaposlenih se bo povečalo za 8 % in bo znašalo v letu 1957 skupno 1408 oseb. Delovno silo bodo povečale predvsem EC2. Občinski ljudski odbori bodo v letu 1957 lahko zmanjšali komunalnim podjetjem polne zneske amortizacije, obračunane po stopnjah, ki jih določajo zvezni predpisi, pri tem pa določili odstotek zmanjšanja polnega zneska. Obresti od osnovnih sredstev določajo občinski ljudski odbori za vsa komunalna podjetja, razen z* podjetja za predvajanje filmov, katerim je obrestna mera za osnovna sredstva določena še z zveznim družbenim planom. Pri tem določanju naj bi občinski Ijndski odbori upoštevali rentabilnost podjetij. Pri določanju načina razdelitve dobička naj občinski ljudski odbori zagotovijo komunalnim podjetjem sredstva za kritje obveznosti po 59. členu, dol plač iz dobička in sklad za samostojno razpolaganje. 11. poglavje Izvoz V letu 1957 predvidevamo povečanje izvoza za ca. 560 milijonov dinarjev ali za 23 %, Povečuje se predvsem izvoz industrijskih predmetov, medtem ko bo izvoz gozdnih proizvodov ostal v višini leta 1956. Predvideni izvoz bo dosežen s povečanjem industrijske proizvodnje, izboljšanjem gospodarskih stikov z inozemstvom, stabilizacijo domačega tržišča in z dokončanjem rekonstrukcij v nekaterih podjetjih, ki delajo za izvoz. Po posameznih panogah in strokah bo gibanje izvoza takole: v (XX) din Punoga — Stroka 115 — Barvasta industrija 116 — Proizvodnja in predelava nekovin 117 — Kovinska industrija 119 — Elektroindustrija 120 — Kemična industrija 121 — Industrija gradbenega materiala 122 — Lesna industrija 123 — Papirna industrija 124 — Tekstilna industrija 125 — Industrija usnja in obutve 127 — Živilska industrija 130 — Filmska industrija Industrija skupaj Gozdarstvo Izvoz skupaj Vrednost izvoza se bo v barvasti metalurgiji povečala za 74 %, ker bo Kemična tovarna Moste izvozila večje količine aluminijevega sulfata, čeprav bo obenem zmanjšala izvoz glinice. Tovarna optičnih im ste.klopihaških izdelkov bo v tem letu pričela izvažati ži vos rebrn e kontakte in izdelke iz specialnega stekla, Keramičuo-kemična industrija, Kamnik, pa bo povečala izvoz naravnih in pranih kremenčevih peskov za 105 ton ali za 230 %. Posavski rudniki svinca, cinka in barita bodo poleg surovega barita izvozili za ca. 600 ton svinčenega koncentrata. 'V kovinski industriji bodo podjetja izvažala v glavnem iste izdelke kot doslej, le podjetje >Litostroj< bo zmanjšalo izvoz turbin na račun povečanja izvoza strojev in naprav. »Titan«, Kamnik, bo v. letošnjem letu povečal izvoz za 21 %. predvsem z izvozom fitin- Realizacija 1936 Flau 1957. Indeks Real. 1956 - 1ÜU Struktura izvoza Real. 195U Plan 1957 142.206 195.491 174 4,7 6,6 18.625 28.082 151 0,8 0,9 235.758 407.435 173 9,8 13,8 51.279 72.000 140 22 2,4 139.855 154.098 110 5,9 5,2 2.955 19.500 660 0,1 0,7 959.614 1,020.840 106 40,3 34,8 97.177 125.724 129 4,1 43 120.137 209.247 174 5,0 7,1 587.808 671.236 114 24.6 22,7 16.000 17.000 106 0,7 0,6 42.990 25.400 59 1,8 0,9 2,384.404 2,946.053 134 100 100 9.333 9.335 100 . .,4 2,399.737 2,955.386 123 gov, kuhinjskih strojčkov ter polizdelkov. Podjetje »Saturnus«, Ljubljana, bo že v tem letu pričelo izvažati svetilke iu žaromete za avtomobilsko industrijo ter razne embalažne artikle za farmacijo. V elektroindustriji bosta izvažali podjetji »Elma« :n »/.maj«. Podjetje »klina« bo povečalo izvoz instalacijskega materiala ža 47 %, medtem ko bo »Zimaj« povečal izvoz kiuoelektrod, bakrenih ter kopirnih elektrod za 38 %. Poleg tega namerava izvažati prve baterijske svetilke iz aluminija. Nadaljnje povečanje izvoza se pričakuje v industriji gradbenega materiala, in to izvoz apna. naravnega kamna, marmornih plošč dn brušenih marmornih plošč za pohištveno industrijo. Izvažali bosta K resni-ška industrija apna in »Mineral«, Ljubljana. Lesna industrija bo po vrednosti povečala izvoz za b%. Od celotne vrednosti njenega izvoza pride na izvoz v s eii vrst rezanega lesa 21 %, na končne izdelke pa 79 %. • , Dosedanji izvoz tekstilne industrije se bo še povečal z odpiranjem novih tržišč, predvsem v dežele: Holandijo, Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Usnjarska in živilska indnst rij a bosta povečali Sortiment izvoznih artiklov. Filmska industrija predvideva v tekočem letu manjši izvoz umetniških in dokumentarnih filmov kot v preteklem letu. V primerjavi z izvozom, realiziranim v preteklem letu, se bo struktura izvoza v letu 1957 nekoliko menjala. Povečuje so predvsem delež kovinske in tekstilne industrije. V letu 1957 pričakujemo za 16 % večji izvoz končnih izdelkov, medtem ko se bo izvoz surovin in polizdelkov ustrezno zmanjšal. V letu 1957 bodo morala zlasti podjetja kovinske in elektroindustrije, ki ne bodo mogla preusmeriti svoje proizvodnje za potrebe domačega trga, še nadalje iskati možnosti za plasman svojih artiklov na zunanjih tržiščih. Vsa izvozna podjetja se bodo morala uveljaviti na dosedanjih, pa tudi novih zunanjih tržiščih, predvsem z dobro kvaliteto blaga, primerno embalažo ter pravočasnim in solidnim izpolnjevanjem vseh pogodbenih obveznosti. 12. poglavje Investicije Skupnih investicij za leto 1957 še ni mogoče ‘dokončno predvideti, ker niso še dovoljena posojila iz splošnega investicijskega sklada in iz republiških skladov. Vrednost gospodarskih investicij bo približno enaka kot v letu 1956 in bo znašala 434 miLijomov. Za njihovo financiranje bo poleg 10 % sredstev okrajnega investicijskega sklada v višini 159 milijonov uporabljeno iz istih sredstev še posojilo v višini 42 milijonov. Sredstva se bodo uporabila predvsem za nadaljevanje oziroma dograditev šolskih in komunalnih objektov, ki juh upravljajo organi OLO, deloma pa tudi za objekte za zdravstvo, za kulturo in potrebe tajništva za notranje zadeve. Sredstva okrajnega ^investicijskega sklada bodo po odbitku 10 % za proračun, 20 % obvezne blokacije in posojila proračunu znašala 707 milijonov. Zla potrebe posameznih gospodarskih delavnosti naj se načeloma uporabi toliiko sredstev, kolikor znaša njihov prispevek v okrajni sklad, to je: za industrijo, gradbeništvo, promet 1 2 in komunalo 66 % za kmetijstvo 10 % za trgovino 19 % za gostinstvo in turizem 1' % za obrt 4 % 1. V industriji naj bi se sredstva okrajnega investicijskega sklada uporabila: 1. predvsem za dopolnilno udeležbo okla j a in pologe pri financiranju investicij, za katere bodo gospodarskim organizacijam dovoljeni krediti iz splošnega investicijskega sklada; 2. za dokončanje že pričetih investicijskih del in za dokončanje pričetih rekonstrukcij. Pri dokonča- nju investicij je treba upoštevati investicije, pri katerih bi zaradi prekinitve investicijskih del nastala materialna škoda. Pri rekonstrukcijah pa naj imajo prednost podjetja predelovalne industrije in industrije, ki dela za široko porabo, ter investicije, pri katerih se bodo vložena sredstva najhitreje vračala; 3. del investicijskih sredstev naj se uporabi tudi za povečanje proizvodnih kapacitet, ki zagotavljajo povečanje proizvodnje za široko porabo, boljšo preskrbljenost tržišča in takih kapacitet, ki zmanjšujejo uvoz oziroma povečujejo izvoz; 4. prednost naj imajo tiste investicije, pri katerih se bodo dovoljena sredstva uporabila predvsem za opremo in le v manjši meri za gradbena dela. Na podlagi posivljenih načel o pogojih natečaja in na podlagi pripravljene ekonomske in tehnične dokumentacije naj bi se razpoložljiva sredstva uporabila za investicije v tehle gospodarskih organizacijah: a) za dopolnilno udeležbo pri nadaljevanju investicijskih objektov, ki se financirajo iz splošnega investicijskega sklada: nadaljevanje graditve hladilnice in kombinata mesne industrije v Zalogu in Tovarne kovinskih izdelkov in livarne »Titan« v Kamniku; h) za dopolnilno udeležbo in pologe gospodarskih organizacij, ki bodo konkurirale za kredite iz splošnega im republiškega investicijskega sklada: v kemični industriji: za »Color« Medvode, »Helios« Domžale, »Ilirijo« Ljubljana, »Lek« Ljubljana, v industriji gradbenega materiala: za Ljubljanske opekarne, »Mineral« Ljubljana, v papirni industriji: za Papirnico 'Vevče in Papirnico Količevo, v tekstilni industriji: za Tovarno dekorativnili tkanin Ljubljana, »Vato« Domžale, Motvoz in platno Grosuplje, Tekstilno tovarno Medvode, Industrijo platnenih izdelkov Jarše in Predilnico Litija, v industriji usnja in obutve: za Tovarno usnja Šmartno, v živilska industriji: za Mlinsko industrijo Domžale, v tobačni industriji: za Tobačno tovarno Ljubljana, v cestnem prometu: za SAP Turist biro Ljubljana, »Avtopromet« Ljubljana, »Avtopromet« Kamnik, Globus-Spedicijo in Putnik Ljubljana; c) za dokončanje že pričetih del in za dokončanje pričetih rekonstrukcij gospodarskih organizacij, ki bodo konkurirale na natečaju za kredite iz okrajnega in republiškega investicijskega sklada. Med temi naj bi bole tele gospodarske organizacije: v proizvodnji in predelavi nekovin: »Tesndlka«, Medvode in Keramično-kemična industrija, Kamnik. v kovinski industriji: Tovarna vijakov, Vič, Tovarna pisalnih strojev, Ljubljana, Tovarna kovanega orodja, Kamnik in »Indos«, Ljubljana, v elektro industriji: »Tela«, Ljubljana, »Zmaj«. Ljubljana in »Telekomunikacije«, Pržanj, v kemični industriji: Kemična tovarna, Domžale, v industriji gradbenega materiala: Kresniška industrija apna, Kresnice, v lesni industriji: »Brest«, Cerknica, Kombinat lesne industrije, Logatec, »Pluta!«, Ljubljana, Lesno industrijsko podjetje, Ljubljana, »Sora«, Medvode, Lesno predelovalna industrija, Podpeč, v papirni industriji: »Celuloza«, Medvode, v tekoü.lui uuiustrijj: »Svidaiuit«, Kum-uik, ^Ražiicat, Gameljne, »Angora«, Ljubljana in »Totrac, Ljubljana, v živilski industriji: Ljubljanska tovarna hranil, Ljnibljana, ŽivaLska industrija, Kamnik in Ljubljanske mlekarne. 2. V kmetijstvu naj bi se sredstva uporabila predvsem ia nadaljnji razvoj socialističnih kmetijskih posestev, in sicer: a) za kritje anuitet kmetijskim posestvom 22>? milijonov b) za kritje lastne udeležbe pri natečajih iz splošnega in republiškega investicijskega sklada 24,6 milijonov c) ostale investicije (zidava gnoj-ničnih jam, adaptacije hlevov itd.) 19,6 milijonov 3'. Ža trgovinsko delavnost naj se razpoložljiva sredstva uporabijo: a) za zidavo skladišč 80 mdlijouov h) za prispevek OLO pri gradnji preskrbovalnih centrov 40 milijonpv c) za Gospodarsko razstavišče 13 milijonov, medtem ko naj se za manjše potrebe, t. j. opremo, prevozna sredstva itd. uporabljajo sredstva občinskih investicijskih skladov. 4. Za gostinstvo in turizem na/ se iz okrajnega investicijskega skladu zagotovijo sredstva z.a izdelavo načrtov za povečanje hotelskih kapacitet. 5. Sredstva, ki se v okrajni investicijski sklad stekajo s področja obrti, naj se v celoti uporabijo za vzgojo novih kadrov, to je za zidanje vajenskega doma. Sredstva občinskih investicijskih skladov bodo po odbitku omejitve znašala v letu M57 skupno 505 , milijonov din. Ta sredstva naj občinski ljudski od-ijori uporabijo predvsem tam, kjer bodo najbolj neposredno vplivala n.& izboljšanje življenjskega standarda. V zvezi s tem naj občinski ljudski odbori uporabljajo sredstva tega sklada za potrebe vseh tistih gospodarskih panog, iz katerih se sredstva natekajo: v trgovini za razširitev mreže zlasti za nove lokale in opremo trgovin živilske stroke. V gostinstvu in tu-rizmu za povečanje gostinskih in turističnih kapacitet, predvsem za povečanje kapacitet obratov družbene prehrane in za prenočišča. V obrti za povečanje obrtnih kapacitet, zlasti za ustanavljanje novih storitvenih obrtnih obratov, in za povečanje kapaciet že obstoječih obratov. Občinski Ijnds.ki odbori naj predvidijo v proračunu sredstva za dotacije tistim obrtnim obratom, ki se ukvarjajo predvsem s storitveno delavnostjo in jim lastna sredstva ne omogočajo odplačila anuitet in za izdelavo investicijskih programov. Drugi del EKONOMSKI INSTRUMENTI OKRAJA ZA LETO 1957 15. poglavje Amortizacija Za kmetijske organizacije, ki so končale poskusno proizvodnjo v letu 1956, določi odstotek, za 'katerega se zmanjša polnii amortizacijski znesek, okrajni ljudski odbor individualno za vsako kmetijsko organizacijo po predložitvi potrebne dokumentacije. 14. pogLuvje Zem 1 j a ri n a Stopnja zcnaljarme ' za kinuüjstkc organlzacitje in splošne kmetijske zadruge znaša 13 % katastrskega dohodka od zemljišča. > Kmetijske organizacije, ki so končale poskusno proizvodnjo v letu 1956, vplačujejo zemljani no v okrajni družbeni investicijski sklad. Splošne kmetijske zadruge vložijo vso zemlja ritno v svoj investicijski sklad. 15. .poglavje Sklad za samostojno razpolaganje gospodarskih organizacij t Od sredstev, izločenih iz dobička za družbene investicijske sklade in za samostojno razpolagam j e gospodarskih organizacij, pripada industrijskim, gozdarskim, gradbenim, prometnim, trgovskim, gospodarskim organizacijam, ki delijo celotni dohodek pt* določbah I—V poglavja uredbe o delitvi 'celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, štev. 10/56) ter turističnim in obrtnim gospodarskim organizacijam 30 % za samostojno razpolaganje. 2 Iz dobička, ki ostane po izločitvi dela za plače, pripada podjetjem za snemanje filmov, podjetjem za tehnično izdelavo in obdelavo filmov, podjetjem za promet s filmi, časopisno založniškim in založniškim podjetjem 3() % za samostojno razpolaganje. Ne glede na določbe 1. in 2. točke tega poglavja pripada vsem gospodarskim organizacijam 41) % za samostojno razpolaganje, če vplačajo po določitvi svojega delavskega sveta v stanovanjski sklad 50 % sredstev sklbda za samostojno razpolaganje. Gospodarskim organizacijam so zagotovljena stanovanja, zgrajena iz teh sredstev v višini vplačil. 4 Trgovskim podjetjem in trgovinam, 'ki delijo celotni dohodek po 85. členu uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, St. 10/56), se določa sklad za samostojno razpolaganje v odstotku od prometa, in sicer: a) trgovskim podjetjem in trgovinam s 'kmetijskimi pridelki 0,5 % b) trgovskim podjetjem in trgovinam z lindustrijsikim in drugim blagom 0,25 % c) trgovskim podjetjem za promet z nafto in naftnimi derivati 1.5 % č) trgovskim podjetjem za odkup in promet z odpadki 2j0 % 5 Gostinski,m podjetjem in gostiščem se določa sklad za samostojno razpolaganje od doseženega prometa v tehle odstotkih: 1. gostilna »Pri Ljubljanici«, gostinsko podjetje »Cerknica«, gostinsko podjet- je >Lovt‘c«, Rakek; gostilna »Ravnike, Rakek; gostinsko podjetje Lukovica; gostinsko podjetje »Mokrica»; restavracija »Kulturni donu; gostilna »Mn-jolka«, Litija; gostinsko podjetje »Restavracija Rio«; menza »Sora«, Šentvid; gostilna Glince, gostinsko podjetje Vrhnika 0,5 % 2. gostinsko podjetje »Restavracija Slavi ja« 0,75 % 5. restavracija Vevče 1,2 % 4. gositimsko podjetje »Kavarna Evropa« 1,4 % 5. gostinsko podjetje Radomlje; restavracija »Gospodarsko razstavišče«; gostinsko podjetje »Grand hotel Union«; gostinsko podjetje »Restavracija Šestica«; gostinsko podjele »Kavarna-bar-Nel»o-tičnik«; gostinsko podjetje »Cinkole«; gostinsko podjetje »Sokol«; gostinsko podjetje »Belokranjec«; gostinsko |km1-jetje »Daj-Danh«; gostinsko podjetje »Ljudska kuhinja«; gostinsko podjetje • »Dom ]LA«; gostilüa »Istra«; DUR RSZSS; restavracija »Pri Levu«; restavracija »Delavski dom«; restavracija »Pod lipo«; gostilna »Pri Španu«; gostilna »Nace«; gostinsko podjetje »Majolika«; gostilna Križišče; gostilna »Otok Vis« 1,5 % 6. gostinsko podjetje »Hotel Turist«; go- stinsko podjetje »Kolodvorska restavracija« 2 % 7. gostinsko podjetje Domžale 2,1 % 8. gostilna »Krim« 2,5 % 9. gostinsko podjetje »Slaščičarna Tivoli« 2,6 % 10. kavaima Bežigrad; gostinsko podjetje »Hotel Slon«; gostinsko podjetje »Stari Tišler«; restavracija »Vino Koper«; bife »Vatno Koper«; gostilna »Figovec«; bife »Pod Gradom«; gostilna »Operna klet«; gostilna »Tavčarjev hram« 3 % 11. Vse druge gostinske gospodarske organizacije 1,0 % 16. poglavje Razdelitev dobička gozdnih gospodarstev Iz dobička, ki ga dosežejo gozdna gospodarstva pri vzgoji in negi gozdov (stroka-311), krijejo gospodarske organizacije najprej obveznosti po zakonu iz dobička (39. člen uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij, Uradni list FLRJ, številka 10/56). Po odbitku obveznosti po zakonu se izločijo plače iz dobička s prispevkom za socialno zavarovanje in prispevkom za stanovanjski sklad. Plače iz dobička znašajo do 20 % plač po tarifnem pravilniku. Ostanek dobička se odvede v okrajni gozdni sklad. 17. poglavje Delež za plače iz dobička splošnih kmetijskih zadrug Od deleža dobička, ki je z občinskim družbenim planom prepuščen splošnim kmetijskim zadrugam dn ki ga deli najvišji organ zadruge, se sme uporabiti za plače s prispevkom za socialno zavarovanje in prispevkom za stanovanjski sklad 50 %, vendar ne več kot znaša A) % plač po kolektivnih pogodbah s prispevkom za socialno zavarovanje in stanovanjski sklad. 18. poglavje Določitev največjih količin stoječega lesa oa leto 1957 se določajo tele naj večje količine lesa, ki se smejo posekati: Enota mere: y m* oblovin e V tem V tem : Skupna sečnja P roda vod« j a kritični sortimenti 1 Uin—ixmk iglavci listavci blagovna neblagovna iu domača poraba jamski lest iglavcev čelu luž ni les iglavcev GG Ljubljana 27,529 16.434 11.055 27.529 2.848 2.952 GG Postojna 33.841 24.407 9.434 30.34(1 3.500 1.952. 6.098 Podjetje »Silva« 6.500 2.650 3.850 6.500 — 300 850 Skupaj 67870 43.491 24.379 64.370 3.500 5.100 9.900 Ljubljana zeleni pas 3.520 LOGO 2.460 800 2.720 Zasebni sektor ledine sečnje 209.490 127.150 82.340 117.460 92.030 15.500 24.100 Zasebni sektor gojitvene in varstvene sečn je 30.510 8.850 21.660 1.540 28.970 SLP izven GG 3.800 1.800 2000 1.000 2.800 200 200 Skupaj zasebni sektor in SLP izven GG 247.320 138.860 108.460 120.800 126.520 15.700 24.500 Skupaj OLO Ljubljana 315.190 182.351' 132.839 185.170 130.020 20.800 34200 V zasebnem sektorju se določajo po občinah tele največje količine lesa, ki se smejo posekati: Luoia mere: v m’ oblo v in e Občina tehnični les Prodaja drva Domača poraba tehnični les \ sega skupaj V tem: kritični sortimenti jumrki celulc^ui les les • i 1. Borovnica 9.700 450 1.800 1.500 13.450 1.000 1.000 2. Cerknica 22.100 900 3.300 3.650 29.950 3.280 3.620 3. Dobrova 3.300 2.200 2.600 3.500 11.600 500 1.650 4. Doni za I e 3,700 600 2.300 5.200 10.000 1.000 1.330 5. Grosuplje 3.900 1.000 2.500 5.700 13.100 500 810 6. Ivančna Gorica 4.300 1.720 2.330 7.310 15.660 600 1.100 7. Kamnik 9.900 2.500 4.000 6.500 22.900 1.500 4.200 8. Litija 6.190 3.960 3.300 8.040 21.490 1200 1.500 9. L ju hl jama -Č ranče 100 — 400 520 LOGO 300 • 10. Ljubijana-Polje 1.400 2.200 1.300 2.600 7.500 500 — 11. Ljubijana-Rudn ik 4.000 250 1.600 < 1.080 6.940 600 900 12. L j ubijana-Šentvid 1.000 900 900 2.800 600 — 13. Ljubljana-Vič 180 50 200 200 630 — — 14. Logatec 12.500 400 3.500 2.000 18.400 1.520 6.000 15. Loška dolina 10.500 150 1.300 2.200 14.150 500 1.060 16. Medvode 900 400 1.400 2.000 4.700 700 270 17. Mengeš 250 50 750 1.250 2.500 200 50 18. Moravče 1.800 600 1.000 2.000 5.400 500 310 t9. Vrhnika 4.000 300 1.500 1.700 7.500 500 500 Sk upaj Gojitvene in 99.720 17.740 56.180 55.850 209.490 15.500 24.100 varstvene sečnje 680 860 9.170 • 19.800 30.510 — — Vsega 100.400 18.600 45.350 75.650 240.000 15.500 24.100 Po planu za leto 195? določene količine lesa za sečno so maksimalne in se ne smejo prekoračiti. Količine celuloznega in jamskega lesa iglavcev so minimalne in se v okviru skupnih količin lesa iglavcev labko prekoračijo. 19. poglavje Sredstva za proračun 1 Dohodki občinskih proračunov, ki se pobarajo na območju občin in pri katerih okrajni proračun ni udeležen, so tile: 1. občinske doklade na kmečko dohodnino; 2. občinske doklade na dohodnino od samostojnih poklicev in premoženja; 3. občinski prometni davek; 4. občinski prometni davek od prometa na drobno; 5. občinske takse; 6. zemljarina, ki pripada proračunu; 7. davek od dediščin in daril; 8. dohodki občinskih uradov in zavodov; 9. del proračunskih prispevkov iz dobička podjetij in trgovin na drobno, prodajaln proizvajalnih Podjetij, gostinskih podjetij in gostišč, pavžaliranih obrtnih podjetij im delavnic, komunalnih posl jeti j in splošnih kmetijskih zadrug; 10. drugi dohodki iz pristojnosti posameznih občin. 2 Državne takse, prometni davek od davčnih vrednotnic, prometni davek zasebnikov, prometni davek od vina an žganja, dohodki okrajnih uradov an zavodov, drugi dohodki okrajnega proračuna in dopolnilna dohodnina od dohodkov, ki jih imajo zasebniki od proizvodnje in prodaje lesa, pripadajo v celoti okrajnemu proračunu. Od dohodnine kmetijskih gospodarstev, plačane na območjn občinskega ljudskega odbora, ki ostane po vplačilu obveznih prispevkov v sklade na podlagi zveznih predpisov, pripada: Občin a % Šentvid 35 Mengeš 46 Ljnbljana-Čruuče 53 Loška dolina 56 Borovnica 58 Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana -Moste 61 Ljubi jana-šiška 62 Domžale 63 Dobrova 65 Ljubi ja na-Vič 6? Kamnik 68 Ivančna gorica ?3 Ljubi j ana-Rudn ik 74 Cerknica, Grosuplje 76 Logatec 85 Ljubljana-Center 87 Moravče 89 Litija, L j ubijana-Polje, Vrhnika 100 Medvode 54 4 Od dohodnine samostojnih poklicev in premoženja, plačane na območjn občinskega ljudskega odbora, ki ostane po vplačilu 2 % prispevka v okrajni gasilski sklad, pripada: •Občina ' % Ljubija na-Center 1 Ljubi j ana-Šem tvid 20 Mengeš 30 Ljubi jana-Cmuče 40 Domžale, Kamnik, Ljubljana - Režigrad, Ljublj a na- Moste, Ljubljana-Siska, Loška dolina, Medvode 50 Ljubijana-Vič, Borovnica 55 Cerknica 00 Dobrova 03 Logatec 65 Ljubljana-iRudinilk 67 Ivančna gorica 71 Grosuplje ' , 75 Moravče 90 Litija, I,jubljana-Polj«, Vrbnika 100 5 Od sredstev, ki sc izločijo diz dobička gospodarskih organiizacij za okrajni proračun, plačanih na območju občine, pripada: Občina % Ljubljana-Ceahter 1 Ljubi jana-Senttvšd 2 Ljubi jana-Crnuče 5 Ljubljano-Be^igrsd 7 Mengeš . 8 Donažalle 9 Kamnik 10 Loška dobna 15 Ljufbiljana-Siška id Borovnira, Ljubljana-Vk 18 Dobrova, Logaitec 31 Ljubljaua-iRwdnik, Medvode 23 Vrhnika 26 Ivančna gorica, Moravče 26 Grosuplje 39 Ljiubljana-Mosie 30 Lj.ubljnua-tPolje 51 Litri ja 30 Cerknica ' 39 6 Okraj Ljubljana je udeležen pri posebnem proračunskem prispevku iz plač po posameznih občinah tnfcnle: Delež OLO Ljubljana v % Ljubljana-Cemler 98 Ljubljana-Bežigrad 60 Ljubljana-šentvid, Ljubi jana-Vič 50 Pri drugih občinah okraj Ljubljana nd udeležen pri posebnem proračunskem prispevku iz plač. 20. poglavje Okrajni družbeni investicijski sklad 1 V okrajni investicijski sklad se bodo v letu 1957 stokala tale. sredstva: 1. 15 % od dohodnine kmečkih gospodarstev, 2. zemljarina iz kmetijstva,, 3. 50 % okrajnega družbenega investicijskega sklada gospodarskih organizacij, 4. oproščeni del zveznega davika trgovskih podjetij na drobno, 5. oproščeni de! zveznega davka gostinskih pod- jetij, 6. obresti od obratnih sredstev kmetijskih organizacij in ipodjetij javnega in cestnega prometa, 7. anuitete od okrajnih kreditov. 2 Sredstva iz okrajnega invesricijskega «klada se bodo dovoljevala po predpisih natečaja. 3 P« predpisih zveznega družbenega plana o omejitvi in usmerjan ju uporabe sredstev iz. skladov (XXVI. poglavja t. 4/5') se 10 % sredstev okrajnega družbenega iiBvesticajskega in gozdnega sklada uporabi za proračunske investici je okraja. Na podlagi 2. člena uredbe o družbenih iuvesti-cnjsikih skladih (Uradni list FLRJ, št. 20) se iz sredstev okrajnega investicijskega sklada uporabi za proračunske Investicije kot posojilo znesek 42 milijonov dinarjev. 31. poglavje Sklad za pospeševan je kmetijstva V sklad za pospeševanje kmetijstva se bodo ▼ letu 1957 po zveznih predpisih stekala tale sredstva: L Taksa na delovno živino in pse, 2. 55% od taks na kmetijske stroje, 5. 55 % taks na hibridno trto, 4. 55 % taks na živimslke potne liste, 5. 25 % taks na meljavo žita od podjetij mlinske industrije. Skupna sredstva sklada za pospeševanje kmetijstva bodo v letošnjem letu znašala preko 77 milijonov dinarjev. 22. poglavje Gozdni sklad Dohodki v gozdarstvu bodo v letu 1957 znašali 721,6 milijonov. Ta sredstva se bodo ustvarila: 1. iz celotno dosežene cene lesa na panju od posekanega lesa iz gozdov in izven gozdnih zemljišč splošnega ljudskega premoženja, 2. iz prispevkov od .posekanega lesa v zadružnih in zasebnih gozdovih ter na iz ven gozdni h zemljiščih, določenih po uredbi o novi tarifi prispevkov za gozdne sklade (Uradni list LRS, št. 6/54). Ce bo pri prodaji lesa iz zasebnih in zadružnih gozdov dosežena višja cena, kot znaša orientacijska cena, določena # imenovani uredbi, pa se poleg prispevka, določenega po tarifi, plača v gozdni sklad tudi celotna razlika med doseženo in orientacijsko ceno, 5. iz neporavnanih obveznosti nasproti gozdnemu skladu iz preteklih let, 4. iz dohodkov od postranskih gozdnih proizvodov, , • 5. iz dohodkov od proizvodov okrajnih drevesnic, 6. iz vračila posojil, zamudnih obresti najemnin, povračili za storitve itd. Od celotnih dohodkov v gozdarstvu bo odvedenih v Okrajni gozdni sklad za pospeševanje gozdarstva 169,7 milijonov. 25. poglavje Okrajni cestni sklad V okrajni cestni sklad se bodo v letošnjem letu po republiških predpisih stekala tale sredstva: 1. 70% otl taks od vprežnih cestnih vozil, 2. dohodki od kazni za prometne prekrške. Sredstva sklada bodo s prenesenimi sredstvi iz leta 1956 znašala 45 milijonov, in se bodo uporabila za vzdrževanje cest IH. reda in vzdrževanje mostov. 24. poglavje Okrajni gasilski sklad V okrajni gasilska sklad se stekajo tale Sredstva: 1.4% od vseh premij za požarno zavarovanje, ki se plačajo Državnemu zavarovalnemu zavodu na območju okraja, 2 2. gasilski prispevek v višini 2 % od dohodnine, nabrane v okraju po predpisih o dohodnini, 5. dotacije političnih teritorialnih enot in darila.. Sredstva gasilskega sklada znašajo: a) prenos iz leta 1956 43 milijonov b) planirana sredstva v letu 1937 38 milijonov Skupaj 81 milijonov Sredstva gasilskega sklada se bodo uporabila: 1. 10% prispevek za republiško gasilsko šolo iz planiranih sredstev ■ v letu 1957 4 milijone 2. 2 % za tisk, radio in druga propagandna sredstva republiške gasilske zveze iz planiranih sredstev v letu 1957 1 milijon 3. za poklicno gasilsko enoto OLO Ljubljana 51 milijonov 4. za prostovoljne gasilske enote 21 milijonov 5. za tečaje, seminarje ter rezervni sklad 4 milijone 25. poglavje Okrajni vodni sklad Sredstva okrajnega vodnega sklada se bodo formirala iz proračunske dotacije OLO im bodo znašala 50 milijonov. Sredstva sklada se bodo uporabila za organizacijo in nadzorstvo vodnogospodarske službe, vzdrževalna dela, regulacije, meritve, študije itd. 26. poglavje Sklad za pobijanje alkoholizma na območju mesta Lubljane Sredstva sklada za pobijanje alkoholizma na območju mesta Ljubljane bodo znašala 115,7 milijonov dinarjev. V sklad se steka: 1. 10% občinski prometni davek od točenja alkoholnih pijač v gostinskih podjetjih in gostiščih, 2. 10 % občinski davek od prometa z alkoholnimi pijačami v trgovini na drobno in kmetijskih zadrugah. 27. poglavje Občinski družbeni investicijski skladi, občinski skladi za zidanje stanovanjskih hiš in občinski cestni skladi se v občinah mesta Ljubljane formirajo v vsaki občini posebej in se tam tudi upravljajo. Politiko uporabe teh sredstev pa vodi mestni svet po svojem koordinacijskem odboru. 28. poglavje Občinski prometni davek Občinski prometni davek od prometa na drobno se plačuje v občinah na območju mesta Ljubljane od t. januarja 1957 dalje po odloku o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občinah na območju mesta (Uradni list LRS, št. 27 z dne 9. Vlil. 1956). 29. poglavje Bilanca proračunskih sredstev OLO Ljubljana D o h o d k i : * 1. Doiho'dik.1 jz gospodarstva — Del proračunskih prispevkov iz dobička 661.916 — Del proračunskih prispevkov od plač 115.954 2. Dohodki od prebivalstva Prometni davek od davčnih vredn. 25.000 — Prometni davek od zasebnikov 307.000 — Prometni davek od vina in žganja 13.000 — Državne takse 341.000 — Del dohodkov od 'kmetijstva 113.207 — Del dohodkov od drugih poklicev 392.371 — Dop. dohodki od prodanega lesa 127.000 3. Dohodki drž. uradov in zavodov 43.800 4. Drugi dohodki a) drugi proračunski dohodki 19.600 b) vplačila na račun izpada proračunskih prispekov iz dobička iz >1. 1956 174.500 c) 10% prispevek iz investicijskega im gozdnega sklada 159.950 5. Sredstva iz posojil Posojilo iz okr. investicijskega sklada 42.070 Skupaj dohodki 2,536.310 30. poglavje Občinski ljudski odbori na območju mesta Ljubljane so pooblaščeni izvrševati pravice, dane okrajnemu ljudskemu odboru, po določbah XXXIJ. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1957 (Uradni list FLRJ, št. 54/56). 31. poglavje Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1957 dalje. St. 01/6716/1-5(7 Ljubi jan a, 29. marca 1957. Predsednik OLO: Dr. Marijan Dermastia 1. r. Izdatki: 1. Administrativni proračun 1,995.540 2. Negospodarske investicije 434.270 3. Vračilo posojila za kritje proračuna za leto 1956 91.500 4. Poravnava nekritih investicij iz 1. 1956 15.000 Skupaj izdatki 2,536.310 168. Na podlagi 1. točke 9. člena in 4. točke 27. člena statuta okraja Ljmbljana, v zvezi ,z določbami odloka o spremembi 4. razdelka XXVT. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1957 (Uradni list FLRJ. št. 10-119/57), odloka o spremembah in dopolnitvah zveznega družbenega plana za leto 1957 (Uradni list FLRJ, št. 14-135/57) ter določbami odloka o spremembah in dopolnitvah družbenega plana LR Slovenije za leto 1957 (Uradni list LRS, št. 14-72/57) je okrajni ljudski odbor Ljubljana sprejel na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev cine 14. maja 1957 ODLOK o spremembah in dopolnitvah družbenega plana za okraj Ljubljana 1. XIV. poglavju se v 1. odstavku namesto stopnje 13 % postavi stopnja 10 %. Drugi in tretji odstavek se črtata. 2. XV. poglavje se v celoti črta. 3. Dosedanje besedilo XVI. poglavja postane besedilo XV. poglavja. 4. Dosedanje XVII. poglavje se črta. 5. Dosedanje XVIII. poglavje postane XVI. poglavje. 6. Dosedanje XIX. poglavje postane XVII. poglavje in se spremeni in dopolni takole: a) 1. razdelek se spremeni tako, da se glasi: »Dohodki občiuikih proračunov ki se pobirajo na območju občiu in pri katerih okrajui proračun ni udeležen, so tile: 1. občinska doklada na dohodnino od kmetijstva; 2. občinske doklade na dohodnino od samostojnih poklicev in od premoženja; 3. občinski prometni davek; 4. občinske takse; 5. ženil jarma, ki pripada proračunom; 6. davek od dediščin in daril; 7. dohodki občinskih uradov in zavodov; 8. proračunski prispevek od osebnega dohodka in prometni davek pavšaliranik podjetij; 9. proračunski prispevek od osebnega dohodka komunalnih podjetij; 10. drugi dohodki iz pristojnosti obči*. b) Za 1. razdelkom se doda nov razdelek 1 a, ki se glasi: Del prometnega davka od prometa na drobno v znesku 138>825.0(X) din občine Ljubljuna-Center se steka v okrajni proračun. Način in roke odvajanja tega dohodka predpiše svet za družbeni plan in finance. V 2. razdelku se za besedami: »in prodajo lesac vstavi besedilo: »ter 40% proračunskega prispevka od železniškega transportnega podjetju in Podjetja za poštni, telegrafski in telefonski promet«. c) 3. razdelek se spremeni tako, da se glasi: »Od dohodnine kmetijskih gospodarstev in dohodnine samostojnih poklicev in premoženj, vplačane na obniočjn občinskega ljudskega odbora, ki ostane po vplačilu obveznih prispevkov v sklade na Podlagi zveznih predpisov, pripada: Občini % Ljubljana-Seutvid 2 Ljubi j umu-Cen ter 3 Mengeš 6 Ljubljuna-Bežigrad 10 Ljubljana-Crnuče 26 Lj ubijana.-Vič 27 Ljubljaua-Moste 31 ■ Loška dolina 32 Kamnik, Ljubljana-Siška 40 Domžale 41 Ljubljana -Rudn ik 47 Druge občine 50« č) 4. razdelek se črta. d) 5. razdelek, ki postane 4. razdelek, se spre- ifleni tako, da se glasi: »Pri proračunskem prispevku iz dobička gospo- danskih organizacij, je okraj udeležen po posamez- nih občinah takole: Občina Delež okraja v % Loška dolina 2 Grosuplje 5 LjiubljanaJVič 7 Ljubljana JV»! je, Vrhnika 15 Litija, Logatec 18 Mengeš 20 Ljubljana-Bežigrad . 23' Ljubljana-Center, Moste 24 Borovnica 25 L j ubl ja n a-Sen tv id 28 Ljubljana-Crnuče 29 Kamnik, Lj.-Siška in Medvode 30 Domžale 32« e) Dosedanji 6. razdelek, ki postane 5. razdelek, se spremeni tako, da se glasi: »P'ri proračunskem prispevku iz osebnega dohodka je okraj udeležen po posameznih občinah takole: Občina Delež okraja Borovnica 3 L j ubij aua-Rudnik 4 Domžale 7 Kamnik, Lj ubl juna-Siška 10 Loška dolina 17 Lj ubljana-Moste 20 Ljubija na-Vič 22 Ljubljana-Crnuče 25 Lj ubljana-Bežigrad 39 Lj ubl jana-Seutvid 45 Mengeš 47 Ljubljana-Center 48« f) Doda se novi 6. razdelek, ki se glasi takole: »Od sredstev, ki se bodo natekla na podlagi določb tega družbenega plana in drugih predpisov v okrajni investicijski sklad in okrajui gozdni sklad se uporabi za potrebe okrajnega proračunu 20 % kot dohodek brez obveznosti vrnitve.« 7. Dosedanje XX. poglavje, ki postane XVL1L poglavje, se spremeni in dopolni takole: a) 1. razdelek se spremeni tako, da se glasi: V okrajni investicijski sklad se bodo v letu 1957 po zveznih predpisih stekala tale sredstva: 1. 15 % od dohodnine kmečkih gospodarstev; 2. 15 % zemljarine, ki jo vplačujejo kmetijske organizacije in kmetijske zadruge; 3. 34 % od prispevka družbenim investicijskim skladom; 4. obresti od obratnih sredstev kmetijskih organizacij in podjetij cestnega prometa; 5. anuitete od okrajnih kreditov. b) 1. odstavek 3. razdelka se črta. V besedilu dosedanjega 2. odstavka se namesto zneska 42 milijnov din postavi znesek 2i0il.(>54 tisoč dinarjev. 8. Dosedanje XXI. poglavje postane XIX. poglavje in se takole spremeni: a) V I. odstavku tega poglavja se pri naštevanju sredstev, sklada črtata v 1. točki besedi: »in pse«. b) 2. odstavek se spremeni in glasi: »Iz sklada za pospeševanje kmetijstva bo v letošnjem letu na razpolago preko 74 milijonov din«. 9. Dosedanje XXII. poglavje postane XX. poglavje in se zadnji odstavek tega poglavja pravilno glasi: »Od celotnih dohodkov v gozdarstvu bo odvedenih v okrajni gozdni sklad za pospeševanje gozdarstva 140,5 milijonov dinarjev.« 10. Dosedanja XXIII., XXIV. in XXV. poglavja postanejo XXL, XXII. in XXIII, poglavja. - 11. Za dosedanjim XXV. poglavjem, ki postane XXIII. poglavje, se doda novo XXIV. poglavje, ki se glasi: »Po 4. odstavku 15. člena uredbe o skladih za gospodarske kadre (Uradni list FLRJ, št. 13-145/57) se steka v okrajna sklad za gospodarske kadre del prispevka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije in zasebne obrti v okraju, v odstotku, ki ga določi republiški izvršni svet«. 12. Dosedanja XXVI., XXVII. in XXVIII. poglavja postanejo XXV., XXVI. in XXVII. poglavje. 13. Dosedanje XXIX. poglavje postane XXVIII. poglavje in se glasi: Bilanca proračunskih sredstev OLO Ljubljana (izraženo v tisočih din) Dohodki : 1. Dohodki iz gospodarstva — Del proračunskih prispevkov iz dobička blO.%2 — Del proračunski ti prispevkov od osebnih dohodkov 212.074 2. Dohodki od prebivalstva — Prometni davek od davčne vrednosti 25.000 — Prometni davek od zasebnikov 307.000 — Pibuietni davek od vina in žganja 13.000 — Državne takse 341.000 — Del dohodkov od kmetijstva 30.927 — Del dohodkov od drugih poklicev 176.214 — Dopolnilni dohodek od prodaje lesa 127.300 — Del davka na maloprodajni promet občine Center 138.825 3. Dohodki drž. uradov in zavodov 43800 4. Drugi dohodki — drugi proračunski dohodki 19.600 — 20 % udeležba na investicijskem in gozdnem skladu / 176.998 — vplačila na račup izpada proračunskih prispevkov iz dobička iz 1. 1956 174.500 5. Sredstva jz posojil: — Posojilo iz investicijskega sklada 201.654 Skupa j dohodki 2,598.454 14. Dosedanje XXX. poglavje postane XXIX. poglavje. 15. Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubljana, uporablja pa se od i. januarja 1957. St. 01/1-6? 16/2-57 Ljubljana, dne 14. maja 1957. Predsednik OtLO: Dr. Marijan Dermastia 1. r. Izdatki: Administrativni proračun 1.995.540 Negospodarske investicije 434270 'Vračilo posojil za kritje proračuna za leto 1956 91.500 Poravnava nekritih investicij iz 1. 1956 15.000 Dotacije občinam 62.144 2,598.454 II. predračune finančno samostojnih zavodov z dohodki v znesku 741,846.450 din z izdatki v znesku 760,607.924 din s presežkom dohodkov v znesku 12,541.736 din in s primanjkljajem v znesku 31,303.210 din HI. predračune proračunskih skladov z dohodki v znesku 247,474.122 din z izdatki v znesku 347,974,122 din in s presežkom izdatkov v znesku 100,500.000 din 169. Na podlagi 1. odstavka 17. člena in 3. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št 19-80/52) in 3. točke 26. člena statuta okraja Celje v zvezi z 42. členom temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13/56) je okrajni ljudski odbor Celje n-a seji obeh zborov dne 8. marca 1957 sprejel ODLOK 9 o proračunu okraja Celje za leto 195? l.člen Okrajni proračun za leto 1957 s posebnimi prilogami obsega: L Okrajni proračun z dohodki v znesku 626,646.000 din z izdatki okrajnega proračuna 574.346.000 din in z dotacijami občinskim ljudskim odborom 52,300.000 din 2. člen Primanjkljaji v predračunih finančno samostojnih zavodov, ki znašajo skupaj 31,303210 din se krijejo z dotacijami iz okrajnega proračuna. 3. člen Primanjkljaji v predračunih proračunskih skladov, ki znašajo v skupnem znesku 100,500.00 din se krijejo z dotacijami iz okrajnega proračuna. 4. člen Presežki dohodkov nad izdatki finančno samostojnih zavodov se porazdelijo na okrajni proračun iu na sklade finačno samostojnih zavodov po potrditvi zaključnih računov za leto 1957. Finančno samostojni zavodi, ki so po svojem zaključnem računu za leto 1957 dosegli presežek dohodkov nad izdatki s prizadevanjem delovnih kolektivov za izboljšanje organizacije dela, toda brez škode za kakovost storitev, razdele presežek po določenem odstotku na posamezne sklade zavoda po predhodnem odobrenju tajništva za finance OLO. Za sklad za nagrajevanje se lahko .uporabi največ 1/12 redulli osebnaL .prejemkov, ki so bili izplačani v letu 1957 toda ne več, kot 50 % presežka za katerega se odobri vplačilo v sklade. Za razdelitev presežka dohodkov nad izdatki, ki ga dosežejo zdravstveni finančno samostojni zavodi, veljata odlok o financiranjn in poslovanja zdravstve-nik zavodov (Uradni list FLRJ, št. 14-85/53) in odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnim financiranjem (Uradni list LRS, št. 16-74/56). 5. ölen Nastavitve pri okrajnih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso predvideni krediti!, se lahko izvršijo samo po prejšnji odobritvi ljudskega odbora in zagotovitvi proračunskih sredstev. 6. člen O koriščenju proračunske rezerve sklepa svet za družbeni plan in finance okrajnega ljudskega odbora. 7. ölen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1957. St. 01-8068/1-57 Celje, dne 8. marca 1957. * Predsednik QLO: Riko Jerman 1. r. 170. Na podlagi 17. člena in 3. točke 64. člena zakonu o okrajnih Ijmdskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-89/50) in 40. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 12-106/56) ter 9. člena 3. točke 26. člena statutu okraja M. Sobota, je okrajni ljudski odbor Murska Sobota na seji okrajnega zbora in na seji z»lj>ora proizvajalcev dne 12. marca 1957 sprejel ODLOK ( o proračunu okraja Murska Sobota za leto 1957 1. člen Proračun okraja Murska Sobota prilogami obsega: za leto 1957 s I. Okrajni proračun: z dohodki v znesku 350,767.000 din z izda tki v znesku 347,000.000 din im z dotacijami občinskim LO 3,767.000 dim 11. Predračun finančno samostoj- nih zavodov: z dohodki v znesku 199,062.000 din z izdatki v znesku 201,762.000 din in s primanjkljajem 2,700.000 din IH. Predračun posebnih skladov: z dohodki v znesku 218,318.000 din z izdatki v znesku 263,318.000 din in s primanjkljajem 46,800.000 din 2. člen Primanjkljaji v predračunih finančno samostojnih zavodov v skupnem znesku 2,700.000 din se krijejo z dotacijami iz okrajnega proračuna. 3. člen Primanjkljaji v predračunih proračunskih skladov v skupnem znesku 46,800.000 din se krijejo z dotacijami iz okrajnega proračuna. 4. člen Svet za družbeni plan in finance okrajnega ljudskega odbora je pooblaščen, da finančno samostojnim zavodom, ki so po svojem sklepnem računu za leto 1957 dosegli presežek dohodkov nad izdatki, dovoli, da vplačajo v svoje sklade del doseženega planiranega presežka ter del presežka, ki so ga dosegli po prizadevanje delovnih kolektivov ali z uspešno organizirano izvršitvijo svojih nalog, ter da določi odstotek iz tega dela presežka, ki se vplača v posamezne sklade. Kot sklad za nagrade se lahko uporabi uajveč ena dvanajstina rednih osebnih izdatkov, ki so bili izplačani v letu 1957, toda ne več kot 50 % tistega dela presežka, za katerega dovoli svet za družbeni plan in finance okrajnega ljudskega odbora, da se vplača v sklade. To dovoljenje lahko izda svet za družbeni plan in finance okrajnega ljudskega odbora šele po ' pregledu sklepnega računa finančno samostojnega zavoda za leto 1957. Zopet odločbo sveta za družbeni plan im finance okrajnega LO je dovoljena v 15 dneh po prejemu odločbe pritožba na okrajni ljudski odbor. Za razdelitev presežka dohodkov nad izdatki, ki ga dosežejo finančno samostojni zdravstveni zavodi, se uporabljata odlok o financiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Uradni list -FLRJ, štev. 14-85/1953) im odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnim financiranjem (Uradni list LRS, št 16-74/56). 5. člen Svet za družbeni plan in finance OLO se pooblašča, da za zagotovitev nemotenega financiranja proračunskih izdatkov zaradi neenakomernega dotoka dohodkov po potrebi med letom najame kratkoročno posojilo pri banki do višin* 50,000.000 din. 6. člen Krediti, ki so v predračunih okrajnih organov im zavodov določeni za honorarje in posebne dodatke, se brez dovoljenja načelnika tajništva za finance ne smejo povečati. 7. člen Svet za prosveto in kulturo je pooblaščen, da dodeljuje dotacije posameznim družbenim organizacijam in društvom po predlogih pristojnih svetov, kolikor že s tem predračunom niso ta sredstva le-tem razdeljena. a člen Predračune novoustanovljenih okrajnih organov in zavodov kakor tudi izdajo novih predpisov, ki imajo posledico povečanje izdatkov, potrjuje okrajni ljudski odbor. 9. člen Nastavitve pri okraja,ili o f ga n.ih iu zavodih, za katere v proračunu niso predvideni krediti, se lahko izvršijo samo po prejšnji pritrditvi okrajnega ljudskega odbora. 10. člen Za razpolaganje s proračunsko rezervo do višine 5 'milijonov din se pooblašča svet za družbeni plan in finance okrajnega ljudskega odbora. 11. člen Z rezervo, ki je določena v predračunih posameznih proračunskih skladov, sme razpolagati upravni organ sklada po predlogu pristojnega sveta in s privolitvijo sveta za družbeni plan in finance. 12. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku«: okraja Murska' Sobota, uporablja pa se od 1. januarja 1937, objavi pa se tudi v »Uradnem listu LRS«. St. 16/3-180/11 Murska Sobota, dne 12. marca 1937. Predsednik OLO: Franc Rogi 1. r. 171. Na podlagi 47. člena zakona o razlastitvi (Uradni list FLRJ, št. 12—140/57) iu v zvezi 6 4. točko 64. člena zakona o okrajnih' ljudskih odborih (Uradni last LRS, št. 19—89/32) je okrajni ljudski odbor Murska Sobota na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 22. junija 1937 sprejel ODLOK o odškodninski tarifi za razlaščena stavbna zemljišča 1. člen Odškodnina za razlaščeno stavbno zemljišče lahko znaša na območju mesta Murska Sobota največ 100 dinarjev za 1 m-‘ Odškodnina za razlaščeno stavbno zemljišče na območju mest Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona lahko znaša največ 73 dinarjev za 1 m* 1 * 3 * * * * 8. 2. člen V vseh drugih krajih na območju okraja Murska Sobota lahko znaša odškodina za stavbno zemljišče največ 50 dinarjev za 1 m3. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku« okraja Murska Sobota. Za nje- govo veljavnost je pa potrebno soglasje Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS. St. 16/20-3374/5. Murska Sobota, dne 22. junija 1937. Predsednik OLO: Franc Rogi 1. r. K temu odloku je dal Izvršni svet Ljudske skupščine LR svoje soglasje z odločbo št. S-2130/3-57 z dne 20. Vil. 1957. POPRAVEK Okrajni ljudski odbor Koper je pri primerjanju s sejnim zapisnikom OLO Koper z dne 5. Vil. 1957 ugotovil, da se besedilo odloka o spremembah in dopolnitvah proračuna okraja Koper (okrajnega proračuna) za leto 1937, objavljeno v Uradnem listu LRS, št. 26 z dne 23. julija 1937, ne sklada s sklepi okrajnega ljudskega odbora, zato daje popravek odloka o spremembah in dopolnitvah proračuna okraja Koper (okrajnega proračuna) za leto 1957 1. člen odloka se pravilno glasi: I. V 2. razdelku proračuna izdatkov okrajnega ljudskega odbora Koper za leto 1937 — »Tajništvo za gospodarstvo« — se zmanjša pozicija 1 partija 7—18 »Negospodarske investicije« za 3,000.000 din. U. V 4. razdelku proračuna izdatkov okrajnega ljudskega odbora Koper za leto 1957 — »Tajništvo za zdravstvo« — se zmanjšajo: a) pozicija 2 partija 3—82 »Zdravstvene akcije« za 200.000 din; b) pozicija 1 partija 5—90 »Pisarniški material« za 24.000 din; c) pozicija 2 partija 3—90 »Kurjava« z.a 19.000 din; č) pozicija 3 partija 3—90 »Razsvetljava« za 4000 din; d) pozicija 7 partija 3—90 »Dopolnitev inventarja« za 103.000 din. V partiji 3—90 »Operativni izdatki« se doda nova pozicija 8, ki se glasi: »8 — Vzdrževan je prevoznih sredstev 330.000 din«. Ul. V 8 razdelku proračuna izdatkov okrajnega ljudskega odbora Koper za leto 1937 — »Obveze in garancije« — se doda v partiji 9—113 nova pozicija 8, ki se glasi: »8. — Odplačilo anuitet, obresti, posojil itd. občine Hrpelje 3,000.000 din«. IV. V pregledu o razdelitvi negospodarskih investicij se besedilo zadnjega odstavka 2. točke »Zdravstvo« »Bolnica Izola — dokončanje adaptacije« 10 milijonov din spremeni in se glasi: »Gradnja zdravstvenega doma v Pivki« 7,000.000 din. Skupna vsota negospodarskih investicij se,zniža od 200,822,000 din na 197,822.000 din. Iz urada tajnika OLO Koper Izdala Časopisno založniško podjetje »Uradni Ust LRS« — Direktor In odgovorni urednik: Ivo Lapajne — Tiska tiskarna •Tonet» TomSIfia«. vsi v Ljubljani — Naročnina: letno «0* din — Posamezna Številka do 8 strani 10 din. vsake nadaljnje 1 strani 9 din veS — Reklamacije se unoetevajo le mesec dni po Izidu posamezne Številke — Uredništvo in uprava Ljubllana. Erjavčeva ISa. poStnl predal *3« — Telefoni direktor in knjiaovodstvo: 20-701. uredništvo tn uprava: 23-979 - Čekovni raCun: «0-KB-S-Z-S9S