Črne točke... nove možnosti urejenosti kraja  ... turizem     Črne točke... nove možnosti
'""¦ '¦ ^OSfebnih"'ŠnTifi točk"mŠmo3c$ažiif. povedair ¦* .oii pa so nam, da jih skrbi usoda brezovega dre-voreda ob nekdaj vitalni stari cesti. In čeprav so v ospredju resda problemi komunale, bi veljalo združiti moč in voljo tudi za turistični razvoj kraja. Nekaj pogojev imajo - saj tod mimo vodi evropska pešpot, cerkev Sv. Petra na Vrhu nad Želimljami se ponaša z edinstr-venimi freskami in izjemnim razgledom na ljubljansko kotlino. Najbrže bi lahko razvijali kmečki turizem ali vsaj kmetije odprtih vrat, v Gradišču so lepe možnosti za konjerejo in še kaj bi lahko našli...
Na poti v Turjak smo zabeležili dve črni pikici in sicer ob odcepu na Gradišče na desni strani ceste dokajšen kup odpadnega materi-ala, pri odcepu na Mali Ločnik pa neurejeno postajališče. Za slednjega Turjačani vedo, v načrtu pa imajo postavitev novih postajališč. Le-te bi radi uredili v takšnem stilu kot so ribniški, saj smatrajo, da bi ob Kočevski cesti veljalo namestiti enako lična postajališča. KS Turjak in tamkajšnje turistično društvo za ure-ditev kraja dobro skrbita, prav tako tudi tam-kajšnji krajani. Kar užitek se je peljati po -3j novzgrajeni cesti na Gradež, kjer so hiše in \j njihova okolica urejene. Še vedno pa ni lepo in vzorno pri trgovini in Turjaškem hramu. Kar neverjetno se zdi, da je tako težko poskr-beti za normalno čistočo! Okolica gradu ne beleži slabosti, čeprav bi bil tamkajšnji kiosk lahko vabljivejši. Z gradnjo lovskega doma se bodo možnosti za popotnike na evropski pe-špoti izboljšale, veliko načrtov pa je še vedno vezanih na grad, ki naj bi v svojem obnovlje-nem delu polno zaživel. Turistično društvo je zagotovilo osnovno gostinsko ponudbo v gra-du, letos so izdali zelo lične spominske raz-glednice. Storiti pa bo potrebno še marsikaj, saj pravijo, da bo čez tri leta potrebno turja-škemu mogotcu dati šarm in čast v spomin za 400 letnico bitke pri Sisku s katero je zazna-movana tudi njegova zgodovina.
Rob    v   istoimenski   krajevni   skupnosti ostaja idiličen kraj za vsakogar, ki se vozi tod
n^5ep^6btSRrtaBre'za">5TVabirjevim)« še nf bilo (pa so jo že naročili!). Kraj, kjer so hiše ob novoasfaltiranih poteh polne cvetja (letos so tovrstno akcijo nadvse resno zastavili), kjer se krajani zavedajo pomembnosti zgodovin-ske dediščine in bi zanjo radi storili še kaj. Predvsem v turističnem smislu. Morda bi ka-zalo obuditi tudi to, da del cestne povezave, ki med, s kočevsko cesto razdeljenim krajem, poteka natanko na nekdanji rimski cesti, ki je vodila iz Dolenjske na Notranjsko, bolj obele-žijo.         .    .- ,
Da so si Pograjci res zaslužili novo Najblagajno, se je potrdilo tudi med našim letošnjim obiskom. Bistvenih pripomb ni bilo. Bilo pa je prisotnih vrsto razmišljanj o tem, kako v bodoče nadeti temu lepemu kraju nav-dih turistične postojanke z vsemi danostmi in prednostmi, ki jih s svojo okolico nudi. V graj-skem poslopju se dela, še pred zimo bo za-stekljen. Zdi se, kot da se bo vanj vrnilo življenje.
Kar malce pretreseni pa smo prišli na Cmi Vrh, pa ne zaradi slabih vtisov. Zaradi ceste, pač. Izjemno je slaba in zdi se, da ji tudi črnovr&ke roke ne morejo več pomagati. Pa vendarle ji nudijo pomoč, gradijo novo, a je
''rV\irejen in prijeten videz. Turistično društvo je pomagalo pri uspešnih prireditvah in ureja-nju kraja.
Tudi BreZOVČani ne sedijo križem rok. Marsikaj so naredili s svojimi močmi in njen južni del je zelo urejen. Malce več truda bi krajani morali nameniti svojemu okolju v se-vernem delu in ob Tržaški cesti. Črno piko smo namenili neurejeni okolici železniške proge in avtocesti oziroma (ne) upravljalcem le-teh zemljišč, velja pa ne samo za KS Brezo-vico, ampak tudi za celotno območje vse do mesta. Tamkajšnje turistično društvo pričaku-je več spodbud od mestne turistične zveze, saj menijo, da je Brezovica lahko prijeten kraj tudi z vidika turizma, pri čemer ne manjka gostinske ponudbe ob pomembnem promet-nem križišču.
Vnanje gorice so v zadnjih letih spre-menile svojo podobo, še bolj pa jo bodo z raz-rešitvijo perečih komunalnih problemov, pri
. čemer izstopata preskrba s čisto vodo in tele-fonija. Med urejenimi naselji so izstopale tudi nekatere vzorčno urejene kmetije s cvetočimi vrtovi, žal pa skrb za urejeno okolje ni zlezlo pod kožo še marsikomu. Na Lazih stoji zane-marjena kmetija, razmeroma neurejena je ob nekdanji lepi kmetiji, kjer je izdelovalnica čolnov, zaraščeno je ob glavni cesti pred za-pornicami. Veliko škodo pa smo opazili pri čuvanju naše dediščine. V menda edini ohra-njeni pravi ribiški barjanski hiši je danes ver-jetno (tako smo opazili od zunaj) svinjak. To redkost pa bi veljalo ohraniti, kajne! Sicer pa je idej med krajani kar precej, od tega, da bi imeli jahalno šolo, da bi zgradili tenis igrišča. Več pozornosti pa bi veljalo nameniti tudi cerkvi na Gulču, kjer je bila baje prva župnij-ska cerkev na Slovenskem, ki se danes ponaša z novim križevim potom in ročno izdelanimi intarzijami.
Notranje Gorice in Plešivica, sta
kraja, kjer prav tako življenje spreminja njuno podobo. Ob starem naselju rastejo nove hiše. Skrbi za okolje in urejenost je vedno več. Ob
so ob cestah - posebej proti Kureščku - v gozd odvržene smeti in odpadki večje velikosti. Sicer pa kot smo zapisali, kraji. ki jih je vredno obiskovati zaradi prijetnega po-čutja, ki so ga omogočili domačini s trajno skrbjo za razvoj in urejenost.
V zaselkih in krajih KS Želimlje je mnogo priložnosti za lepe izlete in uživanje v naravi. Precej je neokrnjene narave, tam-kajšnji krajani pa znajo za svoje okolje skrbe-ti, kar dokazuje tudi videz hiš in kmetij, pa tudi lepo urejene verske gimnazije. Žal, pa smo prav v tej mirni dolini naleteli na izjemno veliko črno piko, kateri se ne morejo zoper-staviti niti v krajevni skupnosti. Morale bi se je lotiti inšpekcijske službe in to takoj, čeprav imajo dopis že skoraj leto dni. Ta črna pika je obratu Asfalteksa, ki stoji sicer na privatnem zemljišču (sedež te privatne obrti je sicer v Ši-ški) a dovoljenja za proizvodnjo najbrže nima. Krajevna skupnost ni dala nobenega soglasja. In tako se iz te sicer z drevjem obdane parcele nezadržno kadi in onesnaženje se neusmiljeno rasteza po dolini. Mimogrede zapisano, velja-
10 bi si tudi s strani inšpekcije ogledati delovne pogoje zaposlenih!
IŠkovarci so od lani storili zopet korak naprej in kraj polepšali. Toje opaziti že pred domom, kjer v križišču stoji izjemno lična hišica avtobusnga postajališča, prostor ob Išči-ci je bolj urejen v zadovoljstvo številnih obi-skovalcev, izgled hiš in vrtov je malodane vzoren, v novem lokalu Petelinček pa je do-brega počutja deležen še tako izbran popot-nik. Nadvse radi bi uredili obnemogel mosti-ček čez vodo, a brez širše pomoči ne bo šlo. Letos so kot že rečeno lepo poskrbeli za šte-vilne obiskovalce, v načrtu imajo ureditev pravega »piknik« prostora, radi bi še več nudi-
11 izletnikom, skratka tudi v turističnem pogle-du se pogumno in odločno ozirajo naprej. Malce jih pa vendarle skrbi, da ne bi Dom v Iškem vintgarju prišel v neprave roke. To so nam zaupali, saj jim ni vseeno za dobro in pošteno ime!
bilo pa bi prav, če bi kraju namenili več prijetnega izgleda. kar ne bi zahtevalo poseb-nega truda.
Obisk horjlllske doline in njenih krajev ostaja za vsakodnevnega ali naključnega obi-skovalca prijetno doživetje. V smislu doživlja-nja lepe narave pa tudi iz leto v leto bolj jurejenih naselij. Resda bi se ob vstopu v Hor-jul ali natančneje nasproti Iskrine tovarne okolje dalo bolj urediti, pa morda še kje, a to je predvsem domena posameznikov, ki jim ta vrlina še vedno ni pri srcu. Večjih črnih točk ni bilo. Kar nas je nekoliko zbodlo, je bilo dejstvo, da kljub izjemnim prizadevanjem predsednika ustanovljenega, a žal ne zaživete-ga turističnega društva, le-ta ob vseh danostih (prelepa pokrajina, tradicija kmečkega življe-nja, priznana kulturna dejavnost, stari običaji, ki jih nudi), tako Šentjošt kot Vrzdenec, Ža-žar in še kak drug kraj, ne morejo preseči nekakšnega mrtvila. Mrtvila v smislu, da to, s čimer razpolagajo, ne izkoristijo v turistične ali izletniške namene z dobro organizirano ponudbo (predvsem tudi gostinsko). Možno-sti za to imajo takorekoč na pretek.
Na Rakitni je možnosti prav tako in iz-jemno lepo okolje s priznano klimatsko da-nostjo je resnično pravi izziv za razvoj turiz-ma. O tem kujejo številne načrte, jih tudi že uresničujejo (ustanovitev zasebne turistične firme, smeli načrti nove najemnice brunarice, nova trgovina z bistrojem...)
A zdi se, da bo vse steklo le z dobrim medsebojnim sodelovanjem pa tudi sedaj ne-delujoče društvo bi morali oživiti. In kako je z okoljem. Črna pika so novozrasli »črni vi-kendi« v neposredni bližini jezera. A je kra-jevna skupnost nemočna, saj na nezazidljivem območju lastniki teh vikendov razpolagajo z lokacijskimi papirji. Škoda in še enkrat ško-da za skrunjenje idilične Rakitne.
Obisk KS Lavrice nas je pustil skoraj ravnodušne. Pa ne gre za to, da ne bi videli kaj urejenega ali kaj zelo neurejenega. Pre-prosto zato, ker kaj posebnega skorajda nima-
ti pravcate depoje starih avtomobilskih gum. Kot smo izvedeli, je to zemljišče last GD Grosuplje.
Mnogo se gradi na Galjevici. občani skr-bijo za urejenost svojih hiš, a žal samo naselje, ki ni ravno majhno, kazijo krpe in krpice občinske ali družbene zemlje, na katerih pa namerava olepševalno društvo posaditi drevje in zasejati travo ter tako dobesedno odpraviti črne pikice. Zamisel, ki je vredna vse hvale in posnemanja.
Območje KS Tmovegas posodobitvijo nekaterih ulic vsekakor kaže prijaznejšo po-dobo. V celoti vzeto kar prijetno, pa naj se sprehodimo ob Eipprovi ulici ali med novoz-grajenimi bloki, pa ob Ljubljanici in še kje. Črne pike pa smo vseeno videli. V glavnem gre za neurejene stavbe tako na Cojzovi 9, pa na Karunovi 5 (za to se sploh ne ve čigavo je) pa okolje nasproti Jeranove 2 v podaljšku (za garažami) pred Opekarsko 37 in seveda zem-ljišča Ljubljanskih mlekarn ob Cesti na Loko. Ali bodo te pikice zbledele in izginile, bomo videli drugo leto.
Med sedanjo Riharjevo in Kopališko ulico in skorajda do Trnovske cerkve se ne kaže preveč sprehajati. Zaraščeno in sedaj že uvelo šavje res ne nudi prijaznega pogleda. Resda je to takoimenovani rezervat za izgradnjo Kar-deljeve ceste in je potemtakem občelastniški, pa vendar kdo bo tisti, ki bo vsaj pokosil. Odgovora ne vedo niti v KS Kolezija, kjer se nahaja saj nimajo upravljalske vloge. Koš-nje bi bila potrebna tudi »zelenica« med Krimsko ulico - Cesto v Mestni log, ki je splošna last in seveda tudi tista ob Gerbičevi neposredno pred Domom srednjih šol, ki je privatna. Število male zelenice ob Mencinger-jevi kosijo občani sami in tako skrbijo za urejenejši izgled okolja. Ob tem naštevanju manjših pik seveda ne gre prezreti pretežnega dela urejenega okolja.
Nič spodbudnega pa resnično ne moremo napisati o urejenosti v KS Zeleni log in KS Rakova JelŠa. Upali smo, da se bo
KS Murgle kot urejena soseska tudi v pozni jeseni daje precej prijeten videz, kar potrjuje, da prebivalci cenijo urejenost in to skorajda vsi. Morda bi malce opozorili na neurejen vogal Mokrške 39, pa na neurejenost levo od ceste v Murgle pred hišami 76 in 88, pa na nekatere slabosti v industrijski coni... Ocenjevati v KS MalČi BeliČ ni bilo eno-stavno. Staro pred rušenjem in novo po iz-gradnji, marsikaj se prepleta, saj na tem ob-močju se še vedno in se najbrže bo še nekaj časa izvajala realizacija zazidalnega načrta. Pa vendar so nas ne glede na to, zbodle zopet nekatere stvari od lani pa morda še od preje, črne pike. Tiste, ki zadevajo na črno zgrajene garaže v Zavetiški, pa tiste grde garaže ob Gorkičevi, pa ob Jamovi 70, po brežini Gra-daščice, skratka kolesja upravnih služb se sla-bo vrtijo, če sploh se. To so nam potrdili tudi na krajevni skupnosti in nas dobesedno prosi-li, da zapišemo, da so vedno bolj nemočni do inšpekcijskih služb. Zakaj tako?
V krajevni skupnosti Stane Sever skla-dišče Mercatorjeve trgovine še vedno ni ureje-no, zelenice do postajališča ob Zastava avtu prav tako ne, urejenosti ni ob Surovini, nema-lo preglavic v zadnjem času povzroča preselje-ni avtosejem in bolšji trg. Na krajevni skupno-sti pa so nas opozorili, da bi morali čimpreje urediti in to dokončno Pot spominov in tovari-štva.
In kaj lahko zapišemo za Kozaije. Pre-cejšnji del in to tisti desno od Tržaške (v smeri proti Vrhniki) kakšnih črnih pik ne beleži. Žal pa se te opazne na drugi strani, kjer je resda dobršen del naselja v gradnji ali neposredno po njej. Omeniti moramo divja skladišča ob ulici Za progo, neurejenosti ob Cesti v Gornji log, nič kaj vzorna ni Ramovševa ulica pa tudi za gostilno Niko je vse prej kot urejeno.
VrllOVCe so vse ali manj dostojno urejeno naselje, a bi se dalo še marsikaj popraviti za lepši izgled. Od tega, da so male zelenice ob cestah nepokošene, da je transformator od
Tudi v KS Milan Česnik so imeli svoj čas aktivno in uspešno komisijo za okolje. Njen predsednik je menil, da bi jo na vsak način kazalo oživiti, saj je bila razmeroma uspešna in je marsikaj premaknila (akcije za
boljši zrak, urejenost hiš), za storiti pa je še vedno veliko od preprečevanja divjega parki-ranja po pločnikih, pa označevanja ulic, boljšo ureditev prometa... črno piko si zaslužijo neurejena zelenica in v popolnosti zaraščene garaže (čigave so?) med otroškim igriščem in PUH-om, neurejena površina med Finžgarje-vo in Gradaščico pred mostom na Riharjevo iz trnovske smeri...
Ocenjevanje okolja, ki po-teka že tradicionalno v okivru Naše komune je opravila komisija odnosno odbor za pospe-ševanje razvoja turizma, ki ga je imenovala občinska skupščina v sestavi Damijan Doli-nar, Janja Domitrovič, Maks Klanšek in Bo-jan Zaletel. Kar smo videli, smo zapisali. Pa najbrže ne čisto vsega in morda kdaj tudi s preveč kritičnimi očmi. Naš namen je bil, da na podlagi te ocene odločimo kdo bo prejem-nik Blagajan (za urejeno okolje) in Barjanskih osatov (za neujejeno okolje) ter Blagajane najboljših (najbolj zaslužna KS ali društvo) za leto 1990.
O tej odločitvi vas bomo seznanili v nasled-nji številki našega glasila.