BALDWINOVA STRATEGIJA IN ANGLEŠKO DELAVSTVO Baldwin je revidiral svoje strategijo glede premogovne predloge. — Poslanska zbornica bo prej debatirala o reorganizaciji industrije kot pa o sporni predlogi za podaljšani delavni dan. Birkenhead je okrcal Cooka. LONDON. Anglija, 23. junija. — Ministrski predsednik Stanley Baldwin je imel včeraj popoldne v pošlanski zbornici dosti mirnejše trenutke, ko je objavil predlagani vladni načrt glede premogovne zakonodaje, kot pa jih je imel v preteklem tednu, ko je prišel prvikrat na površje s svojimi predlogi za končanje premogarske stavke. Njegova ugotovila v preteklem tednu so vzbudila pravcat vihar med opozicijo in čulo se je osebne pripombe tako žaleče narave kot jih je malo-kedaj čuti v dostojnem angleškem parlamentu. Včeraj pa niso nadaljna ugotovila Baldwina glede njegovih premogovnih predlogov vzbudila niti najmanjšega razburjenja. Povsem očividno je, da hrani opozicija svojo težko municijo za debato, ki se bo vršila prihodnji teden glede vladnega predloga, naj se uvede osemurni delavni dan v premogovnih poljih. Ta debata bi se morala vršiti pravzaprav že v tekočem tednu, a smatrali so za boljše, da se debatira o tem predlogu šele po zaključku debate glede nadaljne vladne predloge, tikajoče se premogovne industrije. Danes je bilo objavljeno besedilo obeh predlog, s katerima upa vlada ozdraviti zlo premogovne industrije ter končati stavko. Prva se tiče vladnega predloga, naj se uveljavi za dobo petih let osemurni delavni dan kot nadomestilo za sedanji sedemurni delavni dan. Druga pa določa reorganizacijo premogovne industrije. Značilno je, da bodo najprej razpravljali v poslanski zbornici o predlogi, ki se tiče reorganizacije industrije in ne o predlogi, ki se tiče osemurne-ga delavnega dne. Kakorhitro je predložil Baldwin svoja dva predloga, je postalo očividno, da se bodo njegovi nasprotniki borili z vso silo proti osemurnemu delavniku. S tem, da bo prišla reorganizacijska predloga na dnevni red pred predlogo za osemurni delavni dan, bo dobila vlada nekaj oddiha, predno bodo pričeli sovražniki v delavskih in liberalnih vrstah s svojim smrtnonosnim delom proti Baldwinu. Tekom tega oddiha bo mogoče skleniti neke vrste kompromis z voditelji premogarjev ter jih napotiti, da izpremene svoje neomajno stališče glede osemurnega delavnika. Zaenkrat ni opaziti še nikakih znakov takega kompromisa. Nasprotniki predloge se prično peniti od jeze, če se jo le omeni. Tajnik premogarske federacije, Cook, trdi še vedno, da ne bo nobena stvar na svetu napotila premogarjev, da privolijo v vladni predlog za daljši delavni dan v premogovnih poljih. Predloga, ki določa osemurni delavnik, je skrajno kratka ter vsebuje le dve klavzuli. LONDON, Anglija, 23. junija. - Earl of Birkenhead, minister za Indijo, je včeraj obdolžil A. J. Cooka, tajnika premogarske federacije, da za-.s eduje politiko, koje namen je uničiti premogar-sko industrijo. Armour jev uradnik ob-dolžen. m ENOS AIRES, Argentina, 23. junij«, — ArK«itii*&i generalni pnmlr.ik je odredil aretacijo Lewis MacOauleya, tajnika Armour Packing Co. z La Piaita. MacCatile je haje v preieldi zimi pošiljal r *Yet napačna poro-fial glede pšeniene 1 etine v Argentini Razstava tudi v nedeljo odprta« PHILADELPHIA, Pa., 23. julij*. — Kljub proUstoft cerkve- nih organizacij je oklenil svet ravnatelj« v svetovne raosrtave v tukajšnjem mestu, z 39 glasovi proti enemu, da bo ostala racava odprta za občinstvo tudi ob nedeljah. Velika železniška nesreča v Franciji. TOURS, Francija, 22. junija. — ]'ri železniški neHreči na PaTiz-Bordeaftix ekspresnem viaku, v bližini Vouvray, sedem milj od tukaj, je bilo ubitih sedem potnikov. dočim jih je biio 38 ranjenih.. Petero mrtvih je bilo PVamcoerv. Meti ranjenimi se nahaja fcudi Mra. Le eden iz Bostona, a njen petletni sinček ni bil poikodovm. Anglija se bo pobotala z Rusijo. Baldwikiova vlada se je pričela premišljati« — Noče, da bi prišlo do de-finitivnega razkola z Rusijo. LONDON. Anplija. 23. junija. Med nji$rl<>ško in rusko vlado no bo nikakepa razkola radi podpiranja angleških prremo^rajjev. i To je razvidno iz odgovora angleškega mini«trske«ra pmlsedni-ka Baldwina v iposlainsiki abornici, ko so ga vpiia.šali, če bo dovolila vlada v petek proKto glasovanje. Prosto glasovanje bi pometnja-lo. da bi dali posamezni člani kon-sef-valivne stranke prosto ijKjt svc»-jim nagneoijem in v takem *lu-<"aju bi mogla biti Kti-mogLaivlje-na odločit ev vdaoumer. ki je ibil iKbron finanaitim ministrom. je izjavil, da je njegov sprejem odvisen od prejčmjeiga dogovora med vsemi ostalimi elani kabineta glede natančnega finančnega programa. Kabinet se mora obvezati, da bo brand ta programi brez vsake iz-nremembe. Dotiumer je proti ratificiranju washingtomskega dogovora, ki nalaga po njegovem mnenju Franciji previsoka ibremena. Komitej finančnih izvedencev pa zahteva ratifikacijo dogovora tz izjavo, da ipoftrebna tm stabiliziranje franka. Tudi Poiaicare je Ibaje proti ratifikaciji dogovora, dočim je Krrand zanjo. Poincare ni hotel sprejeti fina nčnego ministrstva. Ta vzrok za pomisleke Doumerja in Poincare-ja tiči pravtzaprav v tem, da noče ni kdo prevzeti odgovornosti /za inflacijo, katero smatnajo v dobro-poučenih krogih za neizogibno. V sedanji kriizi se je zopet pojavilo ime prejšnjega finančnega ministra Cailllauza. List Paris Midi je objavil članek, v katerem se glasi, da ima OaiHaus namen ustanoviti vlado, fc&čno diktaturi. Ponovno je njavtt, da ne bo roto- Sprejem. vrede-n vladarja. — v te-m sluča ju vladarja zraka. — je bil prirejen včeraij polan-nemu letalcu. poročniku RichaHdu Bvrdu 'e bo konservativni s-traoiki posre-nettu. to je prvima tfvema letal-cema. ki sta polete>la preko Severnega tečaja. Včeraj zvečer sta dospela v New Vomk s parnikom C'harttier. Dan bil sicer mrk in obliačen. a to ni zmanjšalo razpoloženja go«tov ter velikega me.šča.nis/kega sprejemnega komiteja. Krog desete ure zjmtraj se je vršil prvi sprejem in jx»adrav na karaniin-ski porstaji. kamor iso prisili zaRtop-niki kongresa, dnžav New York in New Jersey ter zaurtopnitki mesa New Yorka. Na karantinski postaji je pozdravila Byida -najprej njegova žena, in Bennet.ta. o katerem je rekel Bvrd, da je on kzvršil deja-nje, je isto tak o pozdnavila žena. Tragedija bogatega zakonskega para. Bogatega moža in njegovo ženo so našli mrtva na njih domu.—Sidney E. Brewster ter njegova mlada žena nista živela srečno v zakonu. — Umor in samomor. OLEN HEAD. h. I., 23. junija. Zakoniki pret{wr, ki je trajal že dalj čael visriko pesem glede ra-■stoče sile stranke, a ko mu j*1 zmanjkalo zgovorno^i ter je prišlo poročilo tajnrka stranke, je čul kongres »prtTinanje, da je tekom preteklega leta precej padlo število efekti\nii\h članov stranke. Izpi eobinenja iz vrst socijali-<1ov. ki iso iglavno upanje komunistov, niso ibfla posebno številna, ker -o .soeijali-sti sami odločni v svojem ftkjepu, da oibdirže zvestobo -tvojih laistniih 'pristašev. Jarques Doriot, najbolj odločni komunist v ,po«IaiiP3lci zlbornici, pa je ibil hiftro na lieu me^ta s svojo tolažbo. Kar manjka komunistom g>l<*de Števila člacnov, je zagotovili kc|nfere»nei, namest^'o s svojimi revolucionarnimi kakovostmi. S to tolažbo je sklenila nadaljevati konferenca s svojim bojem za komunizem. Habsburžani so črpali novo korajžo. DUNAJ, Avsitrija 23. junija. — Porai7, katerega flo doživeli zagovorniki !3aplenjenja lastnine prejšnjih .nemških vladarskimi rodbin tekom srplošneiga ljudskega glasovanja v nedeljo, je oživil med re-akcijonarji Avstrije upanje, da in n jegovemu piloto Floj'd Ben-čilo preklicali postavo, s katero se je zaplenilo lfestnino Hal^sbnr-žanov. Hainsburžani so se že obrnili na V^enemško stranko v Avstriji, da (poftlprra nljifa prizakleva-nja za prekliie .tozadevne postave. Windischgraetz je zbolel. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 23. junija. — Kneza Louis Windish-graetza, ki je igral glavno vlogo v škandalu glede ponarejanja fi-ancosikib frankor\% «o prevedli včeraj v bolnico vsled ohromelosti hrbta. Odkar kne« zaprt, je njegovo zdravje izdatno trpelo. NADALJEVANJE VOJNE V SIRIJI V Siriji se vedno divja vojna. — Francoski vojaški voditelji pravijo, da mora dati Pariz na razpolago večjo armado ali pa opustiti mandat. — Jeze se nad poročili, da je v deželi "vse mirno". ^DAMASK, Sirija, 23. junija. — Vsa Sirija, iztočno od Libanona, iz Alepa na severu do Svedije na jugu, je še vedno v stanju javne vstaje. Odločne reprezentativne odredbe s strani velike vojaške sile so potrebne, da se reši deželo anar-hije in uničenja, po mnenju francoskih vojaških izvedencev. Vojaški voditelji so prepričani, da jim je treba dati na razpolago zadostne sile, da za-tro vstajo, ali pa naj se Francozi umaknejo iz dežele. Treba je najmanj 50,000 vojakov ter šest mesecev trajajoče kampanje, da se uveljavi red in mir v francoskem mandatu, — so izjavili vojaški voditelji štabnemu poročevalcu Associated Press. Civilne oblasti trdijo še vedno, da je mogoče pomiriti Sirijo z diplomacijo ter dajejo še vedno izraza svojemu zadovoljstvu, da vlada " v Siriji mir'\ To trdijo kljub dnevnim napadom zunanjih postojank, ki obdajajo Damask, kljub obstreljevanju, ki dela starodavno mesto bolj slično kraju v operacijskem ozemlju svetovne vojne kot pa kraju, katerega se upravlja na temelju mandata. Tekom tedna od 1 4. do 21. junija so oddale francoske baterije več kot dva tisoč izstrelkov na vasi in vrtove, ki obdajajo Damask. Streljanje s strojnimi puškami in navadnimi puškami se je vršilo neprestano. Tak je položaj v Siriji. Alepo, Hama, Homs, Damask, Berand in celo Svedija, kateri kraj so pred kratkim iztrgali iz rok vstašev, se nahajajo varno v posesti Francozov ter je le malo vrjetno, da bi mogli vstaši pregnati Francoze iz teh krajev. Francozi pa so dejanski jetniki v teh mestih, dočim se potikajo po celi ostali deželi nezadovoljni vstaši. Ce hočejo iti Francozi iz enega mesta v drugo, se morajo poslužiti oklopnih vlakov, ki vozijo počasi ali avtomobilov, katere spremljajo tanki in oklopni vlaki. Druži so se marsikaj naučili v vojaškem oziru. Njih sedanje vojevanje je povsem različno od njih prvotnih taktik. Vsled tega so se razkropili v skupine po sto ali dvesto, ki vznemirjajo francoske čete z bokov, ne da bi riskirale frontalnih napadov. DAMASK, Sirija, 23. junija. — Nobenega prekinjen j a ni opaziti v dnevnem obstreljevanju pozicij upornih Druzov v zunanj ležečih vrtovih Damaska. Slehrni dan se vrše boji s strojnicami in puškami. Vse to se vrši neprestano tekom zadnjih osem mesecev. Nevtralni trgovci in diplomat je pravijo, da bo Damask popolnoma uničen v teku enega leta, če bo trajal sedanji položaj še naprej. Ena t retina mesta je v razvalinah, ostali dve tretini sta brez življenja. Prodajalne in delavnice so zaprte in trgovina počiva. Seznam. To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestn. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoStevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. ____ 800 ____ $ 9.45 Lir ... ... 100 ____ .. $ 4.35 Din. .... 1,000 .... $ 18.60 Lir ... ... 200 .... .. % 8.40 Din. .... 2,500 .... $ 46.25 Lir ... ... 300 .... . $12.30 Din. .... 5,000 .... $ 92.00 Lir ... ... 500 .... .. $20.00 Din. .... 10,000 .... $183.00 Lir ... ... 1000 .... .. $39.00 Posebni podatki. Pristojbina u isplft-£11* ameriških dolar, jev v Jugoslaviji ftn Italiji mate kakor sledi :za $25. ali manj i snesek 75 centov; od 925. aaproj do $300. po 8 cento od TMkep dolarja. Za Trije svote pa H> Za pofiiljatve. ki presegajo Desettlaoč Dinarjev ali pa Dvatlsoč Lir dovoljujemo poseben zneska primeren popust. Nakazila po brzojavnem pisma izvršujemo t najkrajftesn lasa ter računamo za stroške $L—. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street ttune: cx>btlandt 4687 New York, N. X* je edino tlovenxko podjetje v New Yorku, hi ima vplačan predpisani kapital ta izvrševanj* podov državne banke, ter se v soglasju s postavo eamore imenovati banka. t tata IMS natal $M*2£73.47. v besedah: _> trimilljoae ml llil^m JwmmtH dolarjev in 47 v.,.; j: i Mt&Šaš&<: 2 I -JL • i \XXJiaJL)3 XH I every day except Sundays I 2a New York celo leto - $7.00 | 'mmmm^ ^^ g and legal Holidays. Za inozemstvo celo leto $7.00 II _ ffl __ * ________,, , ullJfi Usfislovenskih-delavcevv Ameriki. 75 000 Reader* - j| TBUETOK: COBTLAJTDT 2876_Entered aa Second Claw Matter, September 21. 1903, at the Port'offioe at New York, y. Y.t under Act of Congren of March 3, 1879. TELEFON; QQRTT-ahtvt 0*7« __N0 U7- ~ StEV- 147- ' 1 NEW YORK, THURSDAY, JUNE 24, 1926. - ČETRTEK, 24. JUNLTA 1296. ~ VOLUME XXXIV. _ LETNIK XXXIV,' GLAS NARODA, 24. JUN. 1926 r GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Dopis. Novice iz Jugoslavije BYRD \V-i*raj je bil v New Yorku svečano sprejet in pozdravljen ameriški |H>ro<*iiik Byixl, ki je prvi dospel v letalu, katero je težje kot zrak, lia Severni tečaj. Par dni za njim je bil premeril isto pot norveški raziskovalec Amundsen v vodljivem balonu *'Xorge". Razkritje Severnega tečaja gre Amerikancem že v tretje ves kredit. Prvi je bil tam Peary s sani mi. Drugi Bvrd z aero-plaimm, tretji pa Ellsworth v družbi Amundsena v vodljivem halonu, kojega je sam kupil in Amundsenovo ekspedieijo financiral. Z vztranjostjo in denarjem je dandanes vse mogoče. Amerikam i imajo k sreči obojega dovolj. Vztrajnost in denar delata čudeže, če sta pametno in i le ra združljivo spojena. Bvrd je bil včeraj junak dneva. Bvrd — simbol vztrajnosti in neustrašenosti. M ledi Rockefeller in mladi Ford, ki sta njegovo podjetji* financirala, sta bila v ozadju. Pa bosta že še prišla na površje. < V bo kaj zaslužka v doslej nedostopnih polarjih krajih, če se res nahajajo tam bogati skladi rudnin in premoga, bosta Rockeffer in Ford stopila v ospredje. Bvrd Ivo v tem slučaju nastopil le kot priča kapitala, ki je omogočil njegovi vztrajnosti popoln razmah in mu pomagal do cilja. ^ Laška valuta. iisniniih zajednie 1.200.000 dinarjev. K-o je Savnz zahtevni od njega ta denar, je izjnv.il. i služil v prvi vn-.ti letalom. Poskusi so glasom »poročil dobro uspeli, nzonirji so dosegli, da se je razmaknila megia nad poljem, ki je nierilo 600 kvadratnih metrov. Naprava deluje na ta način. da pošilja novizgor električne valove. Aparat za razganjanje megle j" montiran na posebne vrste kami-jonii. ki vc.zi sem in tja po aerodromi. Angleži pričakujejo se nn-da.lj.nih poskusov in pravijo, da bodo potom uporabili na-pravo v industrijskih centrih New Yorka In Londona. Najvišje alpske vasi. Kot na tvišja vas v Alpab velja R«m''>. ki leži v Italija pod Monte Roso. na pre1 am Betta-Forea. — Ta vas leži 2151 metrov na 1 mor i.iem in šteje 120 prebivalcev. — Kljub preeej hudim zim'am. o ta nejo v-i prebivale i doma v svoj.: va-i. K najvišjim vasem spada t.nrli va- Tnf v Švici. ki le/i v do lini Avers in je ile za nekaj metrov nižja od prve vasi. Polee teh poznamo samo še tri va^i. ki lež" nad diva tisoč metrov v i-oko. v.s»» i druge čje dosedanje letalo na m vetu Zrakoplo>v bo imel 40 spalnih kabin ter ho oskrboval zvezo med New Yorkom in San Franefcscom. To zračno onto bo aeroplan preletel v tridetstih urah. Peter Zgaga še ena značilna slika današnjih ženskih nazorov. Zal'jnilvlj««n.ee je dobil pismo, ga hlastno odjprl. in ko je "prečital sebino. bi skoro padel v nezavest. Xogova nevesta mu je pisala naslednje: "Sram te ibodi! Torej taki ste moški! Vse sem ti dala, kar sem ime'a, svoje poštenje in svojo nedolžnost, soda j sem pa izvedela. da se 7. drugimi podiš. Sram te bodi! Zalj-ubljeneo je šel k nji in ji o-somo rekel: — Kaj se ti blede? Kaj si n*i dala? Jaz še vedno verujem v tvoje "poštenje in tvojo nedolžnost. Ona je nekaj časa strmega v pismo in naslov, nato se je na glas za- meja ta : — Oh. oprosti, oprosti, to je pomota. To sem tpiste^la nekemu drugemu, pa sem pomotoma napi- a a 11 a t v o j n asi o v. — Torej resf — je vzkliknil. — Ali res ni bilo pismo meni namenjena? O ti moja draga, zlata Ijubiea ! * Fant j<* bil potolažen, kar je ua-ialmi doka»z. da je ljubezen slepa, ^alabolsko »lepa. Trst, 30. maja. Pred angleško stavko je bil tečaj lire 120 za funt sterling, ki je v tem mesecu dosegel pariteto z dolarjem (4.84 dolarjev iza sterling). Med «tavko je lira paldila na 122; med trgovci je že tela j nastalo vznemirjenje, ker je s *tem lira izgubila stabilnost, ki jo je prej dolgo časa držala. Prišlo je še hujše razočaranje. Na praznik Vnebohoda so italijanske borze počivale, petek je iposravil borzne agente in trgovce pred dovršeno dejstvo: iže v četrtek pred praznikom je lira not i rata na inozemskih borzah okoli 130 -za sterling, v petek in soboto-pa so dosegli Lz-veuborzni tečaji 138, 142 in celo 150. Nastal je alarm. Nikdo ni mogel več verjeti po nekaterih fašist o vskih listih razširjenim ve-sleni, da namerava finaiučni mini Kter stabilia.rfati liro na nižjem tečaju in da je izato pustil liro, da »re svojo pot. Vlada je (tedaj 'posegla energično vmes. 1'iporabila je na eni strani ameriško posojilo, "ki ga je bila najela že -prej, da ščiti svojo valuto; na dniLgi strani pa je postavila strogo državno kontrolo nad trgovanjem z devizami. Na v.seh borzah, razen v Milamu in Rimu je devizno trgovanje ustavljeno: devize kotirajo le v Milanu in Rimu. Da se skrči cirkulacij« in tako kolikortoliko zadenejo oni. ki so prodajali lire brez kritja, so emisijske banke ustavile vsak subveneijski kredit in celo kredit na drža vrne papirje. Emisijskun 1 amkam so morale slediti ostale banke, ki dobivajo kredite ravno od emisijskih bank. in tako se ti je pripetilo, da nisi mogel diskon-lirati ipri svoji banki navadne menice. S tenii ukrepi se je posrečilo vfl.adi -potisniti liro na 125 in celo na 123 za sterling, nekako precejšen n.speh. Mnogo gospodarstvenikov je tedaj izrabilo mnenje, da se bo lira stabilizirala na tem tečaju in zdi se, da bi ta tetčaj tudi od go varj al scd anje-m u gospod a r-skemu atariju Italije. Toda na tem tečaju je lira vzdržala komaj par dni ter padla naizaj na 130 do 131. zadnje dni se opaža tendenca na izboljšanje in se tečaj suče okoli 130, 129 in 128. Ta zopetmi padec lire se -splošno pripisuje francos-ki finančni poli-tLki. ki ščiti frank s tem. da meče na trg italijanske lire. Odtod tudi ideja, naj bi se Francija, Belgija in Italija sestale na sikurnno konferenco v svrho stabiliziranja svojih valut. Te države bi se predvsem morate obvezati. da ne bodo skušale rešiti svojih valut s orzah še računa na možnost sporazuma med temi državami za skupno akcijo v o>brambo zadevnih valut Ln se deloma tej okolno-sti tudi pripisuje izopetno boljšn-nje lire. Na katerem tečaju se bo liri stabilizirala? Na to vprašanje je pač težko odgovoriti, kakor je težko vsako na-|>o veti o vanje o 'poteku borz. Ravno slučaj lire je to prav nazorno pokazal. Neki znani italijanski gospodarstvenik. ki vodi u It.ra fašist o v-ski gospodarski list "Progresso" v Milanu, je o Vzroki ]>adca line k sreči objektivni. S tem je hotel reči. da ima padce lire vendar podlago, da ni tu sama špekulacija; k sreči iti v drugih drijvah Italiji sovražnega razpoloženja, ki bi se potem izražalo na borzah z ofenzivo proti italijanski liri. Manevriranje najprej Anglije, potem F na ne i je z italijansko liro. je gotovo veliko pripomoglo k močnemu kolebanju 'lire; če pa je v tem glavni vzrok padanja lire, bi se morala lira vrniti na izhodno točko, to je na 120 zcx stealing, kakor hitro bi se ti manevri fK)legli. G/lavni vzroki so torej druerje. Pivnlvsem padanje izvoy.a \ primeri z lanskim letom. Padanje izvoza je v prvi vrsti povzročil padec francoskega in liudi belgijskega franka, nadalje 30pro-centno zvišanje francoskih uvoznih carin, in morda tudi protiita- j lijanska propaganda v Nemčiji. It al ionska industrija ni mogla več konkurirati francoski; zvišanje francoskih carin je silno udarilo italijansko industrijo, ako tse 1'OmL-li. da odpade najvišji odito-tek italijanskega izvoza ravno na Francijo. Rad itega so nekateri italijanski industrijalci še pred pade«m svetovali VoLpiju. naj ne vzd ržuje -umetno lire, ampak naj jo pusti da sledi franku. Odvisnost italijanske lire je s tem dokazana. Na drugi strani pa se pasi vna-it trgovinske bilance vedno manj krije z devizami turistov. tujski promet je 'letos zelo padel, tudi rimese italijanskih izseljencev nazadujejo. Posledice padca se že čutijo, čutijo jih seveda konsumenti, posebno oni s -stalnimi plačami. Kontrola na bonzi se izvaja z vso rigoroz-nostjo. Veselje do življenja. Pot do zdravja vn
  • elci pretepajo štrajkavje, ki moče jo ničesar eli ]>red več stoletji v jademici Mayflower na ameriško obal. To potomstvo j<« smetana takozvane visoke družbe. ['^otovilo: "Moj praprastari oče se je pripeljal z Ma\"flo\ver v Ameriko", velja v gotovih ameriških krog istotoliko, kot je veljalo nekoč v Nemčiji (ali pa še danes velja) ugotovilo: 44Jaz sem v petem kolenu s Ho-Irenzolleraci v /lahti". Potomci Pilgrimov se smatrajo za izvoljeni del ameriškega ljudstva. Večinoma vsi so bogati, jako bogati. V New Yorku se je pred kratkim poročil mladi Sidney K. Brewster z bogato deklico, ki je bila tri leta mlajša od njega. Sidney E. Brewster je potomec nekega Elder Wil-liaina Krewstera, kateri je dospel na jadernici Mayflower kot pridigar v Ameriko. Z ženo sta nekaj časa prijetno živela — saj sta lahko — Brewster je bil milijonar. Nato so se pojavljali družinski prepiri ter se vedno gosteje ponavljali in doselili predvčerajšnjim zvečer svoj višek. Brewster je ustrelil svojo ženo, nato pa samega sebe. To je navadna družinska tragedija, kakoršnih se dogodi v Združenih državah na stotine vsako leto. Pri tem je pa nekaj jako značilnega. < lovek bi domneval, da se tak stoodstotni Amerika-nec, kot je bil Brewster po svojem pokolenju, če drugega ne, že vsaj |K>kori ameriškim postavam. Preiskava je pa dognala, da je mladi milijonar zadnje ča.se strašno pil ter da je ženo in sebe v pijanosti in razburjenju ustrelil. Stoprocentni Amerikanec, lahko ustreli ženo in samega sebe, to je navsezadnje njegova privatna stvar ter bo 'lojni odgovor Bogu, ne pa ljudem — alkoholnih pijač bi1 pa nikakor ne smel uživati, če bi hotel dati dober vzgled sodržavljanom, ki nimajo tako slavnih pradedov. milijon rubljev prfmamjkljaja. Kadi *apa je moakovška vlada da- j la podjete .zapreti, prati krivcem j pa je mvedla brezobzirno >preiska- i vo- . i Chicago, Ul. J Hotel v katerom živim, je na S. i . ce vihrale ameridke, papeževe, italijanske in drnfre zastave. Vse trg-ovinej tudi židovske, «vo ibile lepo deko-rirane. Lahko se reve-, da ni bila fiknjra iše nikdar v ta-ka paradi kot te dni. V petKebniih šotorih prtodajajo jedi in pijačo romar-; j jem. V \Vauke?anu, 111. je tudi v-e {lepo oJ^ra-šeno. Zlasti Opekova hiša je lepo okrašena ita čast dr. I ! Mihaelu Opeici. ki .je prost ol>čc-1 znanega ti^wea Pr. Opeke. Dne IS. junija po mali zamudi je do-ipelo tna E\"haris!tični kon-1 pres v^ilemaiajst Slovencev. Pred cerkvijo sv. Štefana so isp fotografirali. Pozdrav je bil jako svečan. Vsakdo se je jiosebno zani- , - • jgfj?*"saK^vc,:.'.- sif«! nial za škofa Jegliča in škofa Gni-dovea. Veliko pozormobit je vzbujal tudi kano:iik dr. Mihael Opeka, ki je r »no .ii«e-K'opal jjale^r s\'ojegi brata. perkvi bi>n izahvalna pe tf-em nato tRo pa imeld romarji, I skupno večerjo. Na postaji sem | ! slučajno se«stal b svojim znan-|eein -Toe Klcmencem tz Planine. V prijetnem razgovoru sva preživela i\-ir veselih urie ter ^•zujala opomine na tpretekkvst.. I V pondeljek je bila maša za o-irok^. Nekaj krasnejra je bilo yselje. Ko jf šel m Lino prestola, k .i't je pa.pežar oiljio^lainee kardinal Bomzano. d^.nai-vki kar-. dinal Piffl. je godba zniirrala avstrijsko himno: "Ročone«ra kapitana .vojne mornarice Ivana Šumana do dej še niso našli. Ali je bil pripravljen atentat Poslanik v Berlinu. Predse(liitik nemške republike je sprejel v avklijenci 'novoimenova-nega poslanika jug. kraljevine .t IJerlinu dr. .1. Smodlaka ki mil je izročil svoja akreditiviva pisma. Zagrebu? Bt*ograjsiia policija^ kateri sta izrtvčena bol«rarski študent Kiuto Kričev iz Gradca in grofi-ca Erlaeh z Dunaja. 4d sta bila osumljena, da sta pripravljala o priliki svečanosti rezervnih oficirjev v Zagrebu aitenta.t na kralja in kradjico je grofico Erfcach izpustila, ker se je izkazalo, da ni bila v nobeni zvezi iz eveivtual-inini atentatom in se je že vrnila ' na Dunaj. Preiskava -proti Krstu Krieevu pa >e še nadaljuje. Važna najdba starodavnega de - narja. Posestnik Duka C'ič v Gračae i je zadel nedavno pri prekopaaiju na svojem vrtu aia lončeno ]xxn'ojeea.sno od ministrstva za agrarno refocmo za Savez' Owned and Published by 8L0VENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Stkaer. prenident. Louia Benedit, treasurer. Plae« of business of the corporation and addresses of above officers; 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan. New York City. N. Y. "GLAS NARODA" 44 Voice of the FeopU^__ Jttued Every Day Except Sundays and Holidays. _ la telo leto velja list ta Ameriko Za New York za celo leto $7.00 t'» Kanado ............................$6.00 Za pol leta ............................. $3.50 Za pol leta ................................$3.00 Za inozemstvo za celo leto ....$7.00 Za četrt leta ............................$1.50 Za pol leta .............................. $3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 44Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prohimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Sfreet, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876• GLAJ5 NABADA, 54. JTTN. 192« FOKKERJEV AEROPLAN Položaj na Poljskem. Slika nam kaže a e ropi an, s kakorSn mi je poletel ameriški poročnik Evrd na Severni tečaj. Aerobian je Fokkerjevega tipa ter se i/l>onno dhnese posebno v polarnih krajih. . m. rJ svilene nogavice za — osle Angleška živiinozdravniea gosipa IIoKa.il se je zavzela za trpeče živali v Alžiru, Tunlsu in Mjaroku. OkLie, katerega je dala objaviti po Angliji, se glasi: — Svilene nogavice za osle. — V londonskih listih opisuje grozote, katere morajo o>d.i, mezgi in kamele v prej navedenih krajih pretrpeti. Tam ni nobenega aivinozdrtrvnika. Posebno trpe osli od močnih pikov ondotnili muh. iki se najraje zajedajo v noge teh ubogih sivcev. — Zato se obrača do vseh Angležinj, katere imajo usmiljenje do živali, da ji pošljejo ponošene svilene nogavice, ker iz teh je najlažje napraviti zato potrebne ovoje. — Že skoraj dve leti se nahajam v Alžiru, — tako pripoveduje Angležinja, — in drugih krajev A fr ike. 'kjer skušam zbuditi smisel 7a varstvo živali. Kadar na tržne dneve priženejo* živali v mesta. Pripovedujem gonjačem, kako naj postapjajo z živalmi ter jim zdravim njihove »tiirinožee. Od petih /jutraj do dveh popoldne sem neprestano zaposlena. Tu mažem z mazili, tam povijam bolno nogo, nrilepljam obliž, izpiram itd. Obiskala sem že 27 mest, kjer -so mi oblasti zelo naklonjene. — z10nističn0 gibanje Po poročilih judovskih listov je znašalo število priseljenih Judov v Palestino v prvih desetih mese-eili preteklega leta 27.728. število iasel.iencev (pa 1278. Med priseljenci je bilo 27.411 Judov in 317 ne-Judov. Največ priseljencev je iz P olj sike in Nemčije. Ratzen tega je od turistov in popotnikom 10f>3 Judov dobilo dovoljenje, da smejo za vedno ostati v deželi. — Tako znašla torej «aino v prvih desetih mesecih leta 1925 število priseljenih Judov 28.474. Ako še prištejemo zadnja dva meseca, lahko računamo v preteklem letu na 34 — 35.000 priseljencev. Glavni d črto k tvorijo številne družine in sorodniki že prej priseljenih. Zionisti sami so uvideli, da tako ne gre naprej, da preveliko (priseljevanje lahko dovede do katastrofe, vsled čei*ar že sami svarijo pred priseljevanjem. Uvidela so. da ni kvantiteta, ampak kvaliteta odločilna za »postavitev Palestine. Današnja Ptfle-tfina že vsled i svojega gospodarskega položaja ne more prenašati tako veli kje ga stalnega prirastka prebivalstva. Kriza se mora javtiti prej ali slej. Znamenja krize se kažejo že danes v vedno naraščajoči brezposelnosti. Nastajajo in ustanavljajo se sicer nove oforia, a iste na drugi strani tadi hitro izginjajo. Palestina je torej polna judovskih emiggaortov. Kaj nevna količina človeške hra-*»e znaša na dan približno 3 kg 5n 20 g. NAPRODAJ 6 hiš po 2 familiji, 5 in 6 sob ter verando; kurjava na paro, najnovejša kopališča in kuhinje. Pridite pogledat. — Anton Bremec, Marion Ave. ft Ramsey Street, Middle Village, L. L (3x 25*2,9) * ročne tkanine I čutim ,kako se malo dvignemo ali juparietiio. fcicer pa imam občutek I absolutnega mirovanja in ne za-^ vedam se ogromne hitrosti, s katero hitimo »kozi zračne plasti. Seveda, ee pogledam skozi okno 'na ipokrajjao pod nami. vidim, kako naše kolo liki kaizailec riše i svoje figure po poljanah in s*re-' hali in tudi silen prepih, ki ga v kajuti eedio pri odprtem okniu ne jčirtim, mi kaže, da ne mirujemo. Pred nami pa pleše vijak venomer svoj divji ples po monotonih ritmih motorja — obrat za obratom — utrip za utripom. . . Prešine me misel: — Ka j ko bi ! sedaj kaj -»'kvarilo in bi treščili iz nase višine? — Smešno. — lm< Fukker lili je najboljši porok za .-.olrdnos.1 in -sigurnost našega letala. Saj je Fokker eden izme«d o-četov modernega letala. Danes ni junak, kdor sede v letalo — sta-1 ist.ika dokazuje. da je promet po e t akti relativno tbolj varen kakor | železnica. Junaki so brli oni. ki so ! v počet ku letalstva tvegali svojo življenje za napredek. In spom-i tiim *»» LUimthala, očeta dinamičnega poleta, ki se je ubil v svojih najboljših letih, in njegovih sreč-; nejših tovarišev Wright a, Bleri-i ota in še drugih. To so bili res junaki so.lobne tehnike! Kako čuklno .-»tališče zavzema I naša javnost napram tehniki. V začetku je vsaka nova ideja le tar-. ča ai zasmehovanje in slabe dov-tipe. Komaj pa tse obnese, postane vsakdanja potreba in nekaj tako samoobsebi umevnega, na ceniti, dejstvo je, da je pri |strojih, bodisi pri lokomotivah ali avtomobilih in letalih vsa'k vijak proUle nizase. Pa miselnost odseva tudi iz dejstva, da imajo inženirji menda najmanj spomenikov. In vendar ne more danes nihče tajiti, da je tehnika ne samo eivi-1 izalorična anrpak tudi velika kulturna činjenica. Pod nami drSijo dimniki in tovarne enoindvajsetega okraja. — Vse je kakor igračka, rezervoarji plinarne so liki pisfcrčki in po belih progah — cestmli — drči miniaturen tramvaj. Dobro razločujem železniške proge in čudovito nežni se odijo velikanski mostovi preko Donave. Pogled sega daleč proti Češki in Madžartsflri in pa preko Dunajskega lesa do visokih Alp. Pri N.nssdorfu zdrčimo preko Donave in isledimo nato "Kanahi". Na desni se raaprostina tloris nekdanje cesaiKke iprestolice. Vse se ■vidi natanko in razločno. Kako komični so ljudje pod .nami! Kar ošaben postanem, ko gledam te pičice, ki se plazijo po zeiuskem prsdhu. Zal! Sedaj krenemo preko Prat ra proti letališča. Rie-senrad — rotunda — tisk. ki se je zelo raodsiril tudi po Nemčiji, Franciji in Angliji. Leonardo tda Vinci je sam izumil napravo za navijanje preje. Vsi znameniti italijanski slikarji so slikali na tkane tapete. Kancem 17. stoletja so dosegli Francozi v tej umetnosti vrhunec. Za ča^-a Ludvika XIV. se je pojavil znani Klikar Phillrpe de la Salle, ki je zelo dvignil Jvonsko omamen-tično svilarstvo. Leta 1801 je imei Lyon že 4000 statev. V Glasgow a je deloval Miles, v Angliji pa Wilson na izpopolnitvi tekstilnih izdelkov. Procvit gobelinov spada v 17. in 18. stoletje. V novejšem časni sta odkrila dokaj grobo sarajevsko tehniko takozvanega pletenja na nekolikih osnovnih nitkah profesor vratislavske akademije Maks Vislicenj in njegova slušateljica Wanda Bibrowcizova. Svoje gobeline sta razsitavila leta 1924 na draždanski razstavi. — Saška je daJa obema podporo. tenkočutno darilo Lamartina, ki je v svojih Potopisih toli navdušeno pnoslav^jal Srbijo, je neznan pesnik pismeno prosil, da bi mu smel posvetiti svoja dela. Veliki lirik pa m-u je odpisal, da žoli videti rokopis. — Pesnik je prišel. Njegovi stihi niso 'bili preslabi, tu pa tam je bil kak lep utrinek. Med čitanjem je Lamartine pogledal avtorja: bila ga je sama beda in siroščina. Možak je bil nezadostno oblečen, po vsej priliki ,ie stradal. — Sprejmem, — je dejal Lamartine, — Ln podpišem za prve izvode. — Pni tem mu je stisnil nekaj zlatnikov v roko; drugi se je kar topil od zahvale. Slavni pesnik ga je spremil do prednje sobe. Bilo je pozimi. Ubogi posetnak ni imel na sobi drugega kot ogoiljen in zakrpan letni suknjič, ki g. pač ni mogel braniti mraza. Lamartine je vzel plašč, povsem nov plašč, ki je visel na obešalu. Sam je ž njim ogrnil obiskovalca, češ: — Svoj plašč ste pozabili. • — Saj ni mop, — je ugovarjal pesmar. — Mora pač biti vaa, — je rekel Lamartine, ker ni več moj. mesto, kjer izdelujejo gosli V južnem kotu Bavarske, pod slikovitim Karvvendel gorovjem. l«-/i Trg Mittenwa'kl. nekdaj važno križišče za izmenjavo trgovskih produktov med ItaJijo in Nemčijo. V tem trgu obstoja že nad 200 let industrija za izdelovanje srosli ter tem podobnih glasbil. Matija Klotz. rojen 1G53, ima zaslugo. da je v kraju vpeljal izdelovanje gosli, zato ima pred on-(lotno cerkvijo spomenik. Desetletnega dečka so itiailijamski trgovci vzeli s seboj, da bi se po očetovi želji v Italiji izučil v tej atro-I ki. Tako je prišel v delavnico Nicola Amatija. kjer »ta takrat sodelovala tudi sloveča St raid i via r i in G nameri. Deset let je delal v o n dot ni delavnici, potem še pri nekem mojstru v Padovi. nakar sije kot tridesetleten mož vrnil v ?voj domači kraj, kjer .je tako.i okoli sebe zbral nekaj učencev, da bi tak o ustvaril drujjo Cremono. Zadel je pi«a,vo. rojaki so imeli talent za to in kmaJu so zaslovela glasbila ondotnega izdelka. Ugodno je bilo tudi to. ker so se v on-dotni bLižini nahajale vse vrste lesa. primernega za izdelavo votlih inštrumentov. Danes je to drugače nekdaj bogate zaloge primernega lesa so pošle, zdaj morajo les uvažati, in sicer javorov les i/. -Jugoslavije, kateri je posebno dober -za spodnji del gosli. Ne letu. pač pa desetletja se mora tak les sušiti, preden je uporaben. Ker je skoraj polovico Mitten-walda na 'ta a&i drugi način zaposlenega z izdelavo gosli, se je davna želja Kloitiza, da naredi Lz Mittemvalda »nemško Oremono, res uresničila. politična bolezen Znani psihiater poroča v praškem medicinskem glasilu o novi( psihični lvolezni, kateri je nadel i-me Apolitične straihopetnosti". On ne misli pni tem na komično Stra-hopetnost govornikov, ki obmolknejo, če pridejo prvič pred volil-ee. Nova bolezen šteje več težkih slučajev in se konča včasih v norišnici. Neka uboga urarjeva vdova. popolnoma osamljena starka, se je začela na primer živo zanimati po prevratu za usodo mlade češkoslovaške republike. Obiskovala je zborovanja, imela je svoje ljubljence in obsovražence med poslanci. Slučajno je stamovala stara ČVhinja v židovski četrri. Kmalu je pričela smatrati vsakega človeka za zida. ki hoče upropasti-ti republiko. Ta manija zasledovanja je rastla in vdova je znorela. Drugi primer bolezni je neki prepričani monarhist, visok uradnik v agrarnem ministrstvu. Pred revolucijo je bil zadovoljen z razmerami, zdaj pa se m-u je zdelo, da se bo kmalu vse zrušilo skupaj, ker je republika zgolj kaos. Prišel je do prepričanja, da ne sme tajiti pred ljudsstvom nereda v republikanski državni upravi, nastopil je pred jaVnostjo. . . in končal tudi v norišnici. Zdaj je tam popolnoma srečen: zdravniki so mu rekli, da niso podrejeni republikanski vladi in bolnik se čuti varnega pred splošnim in po njegovem mnenju neizogibnim polomom. Zarnkr.it niso prišla h Varšave še nikaka poročila, ki bi poročala o poteka seje poljskega Sejma ali narodne »skupščine, ki bo ali privolila v "razširjene poln o m oči" navideznega in resničnega predsednika ali pa zavrnila. Pilsxulski zahteva potom svojegjo moža na f>mtsedniškem stolu nič več in nič manj kot diktatorske polnomoči ter misli že sedaj rta poljski pre--toi. katerega bi se izpolnilo v doslednem QQiSU. Sedanje srtaliŠče Pilsudskija o-pravičuje v polni meri mnenje, katerega smo ime&i o Pilsudskiju od prvo ga počet ka. Imenovali smo ga usurpatorja Ln delavcem sovražnega .nasilnega človeka, ko mu je /.gala poljska socijal i stična stranka kadiJo ter ga povzdigovala do nebes in ko ni vedela niti poljska komunistična stranka, če naj ga podpira ali ne kljub njegovemu, delavstvu sovražnemu stališču. Položaj v tem oziru se je razjasnil šele pozneje. Ko je prišlo nato do predsedniških volitev, je sklenil centralni komitej stranke predlagati zborniški fakciji. naj jrlasuje proti kandidaturi Pilsud-otavljalca, da lahl v o med tem časom izpopolni vse svoje načitte. Niti najmanjšega dvoma ne more hiti, da se hoče sedaj proglasiti neomejenim vojaškim in civilnim vladarjem Poljske in celo socijalisti so mu javno napovedali boj. Na druyi strani pa ga tem bolj vneto podpira desnica, ki se je dosedaj najbolj trpko borila proti njemu. Inozemska politika Pi'kntdskija pa je dosti bolj nevarna kot pa njegova notranja politika. Maršal računa namreč z odličnim so-vraštvom do ruske sovjetske republike. Kot zaveznika hoče pridobit i Romunsko, zaplesti v zaroto F krajino in baltiške dežele. Če bo dobil 1'iVaudski v resnici polnomoči. za katerimi stremi, se bo lahko razvila iz tejja vojna, ki bo zavzela velikanske dimenzije ter potegnila v svoj krog številne narode. V takem slučaju bi bilo treba opustiti vsa upanja na pomirjen je Evrope. V splošnem pa bi bil precej dober dovtip svetovne (zgodovine, če bi bila naslednja svetovna vojna posledica diktatorskih stremljenj nek d an j e ga soe i j al ist i čn e pra %ren e -J,ga ta. ^Zaenkrat je ta nevarnost še majhna, a ne more se je juistiti v nemar. kar lahko postane žalost na resnica. Nov red za pešce v Italiji. Mussolini je ukazal, da se mora v Italiji uvesti nov cestni red za pešce. Od L junija je strogo za-branjeno ljudem hoditi po glavnih ulicah Rima na desni shrani. A'sak pa-artt se mora držatii leve in ne sme nikjer postajati. Postajanje ni dovoljeno niti pri cestni železnici. Mussolinijev4 ukaz je plakati:«an na vseh ulicah in se f-trogo izvaja. ADVERTISE in GLAS NARODA importirano orodje Kranjske KOSE 7. rirn kom, lz garan-tira-m-ga jekla. 24. 2G, 28, 30 pateev %2 KI.Kril.NO OHODJE ________«1 25 MOTIKA ....................90 ....................V.V.V.V; .85 PRALCA ......................30 BRUSNI KAMEN* .......!.*.*."!! .*50 HI BEŽEN za r«-po, 2 2 nožema $1.35 Kosi.sče .................... _ Poiitnina prosta. Math. Pezdir Box 772. City Hall Sta.. New York, N. Y. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste V8tregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. ADVEBTISE in GLAS NARODA DRUGO SKUPNO POTOVANJE V ITALIJO in JUGOSLAVIJO jg*a s parnikom PRESIDENTE WILSON dne 6. JULIJA, 1926. Parnik je bil popolnoma prenovljen ln je sedaj kurjen z oljem ter ima 4 razrede: PRVI, DRUGI, POSEBNI in TRETJI RAZRED VOZNI list III. razreda stane do Trsta $93.00, za tja in nazaj pa $162.00. Vozni list za takozvani "POSEBNI" razred stane do Trsta $120.00, za tja in nazaj pa $214.00. Vozni list za II. razred stane do Trsta $1:15.00. za tja in nazaj pa $243.00. Vojni davek $5.00 je prišteti pri vseh cenah. Otroci so v III. razredu do 1. leta prosti, od 1. do 5. let plačajo četrtino; od n. do 10. leta plačajo polovico. Potnike bo spremljal nai uradnik skozi do Ljnbljane, pazil n* prtljaga In gledal, da bodo potniki brezskrbno ln zadovoljno potovali. Kdor Je namenjen potovati, naj se timpreje priglasi ter pUe sa pojasnila na: Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street. New York Vtisi na prvem zračnem poletu. Dunaj, maja. I Odkar je ipolHel cHo zvez-' ni predsednik Hainisch tja do! SemmerLiura in v Gradišče, me je Lilo r»-p.uiefM> sram, da me »tejejo že mod one, ki iino ne nikoli videli tejra sveta iz ptičje perspektive.' Kadar je brenčado leta^Lo pre4co naseda mejita, sem otožno zrl za njim in mikal trcnonka, ko mi bo ereea (naklonjena. No, ra«2inere £0 nanesle, e mogel (nadejati, odpeljal po prašni cesrao pov^l zadnji. Vožnja v Avpenn ne nudi ničesar zanimivega in vesel si, ko zagledaš hangarje. Ko sera stopil na leta)išr*e, je bila druiba. ki je i.-totako imela namen poleteti, ze zhraifci. Ra\-no je pristalo v elegantnem loku ve-j 4iko (t no mot orno ietaJo tipa .lun-j kers Hree tehnika moiu rpos-^oTi-ti, ko vidi to lepo konstrukcijo, i ki je novejšega izvora, a se našla-J nja povsem na starejši enomotomi tip. Letalo, v katerem je »prostora | za de^et potnikov, je enokromik.j < z{fraje« ves iz duraluminlja; ni samo tehnično popolno in do zad-' nje i>odix>bnoMi dovršeno, tudi v j: obliki Ln liniji ttfori izaokroženo in ; ha monieno enoto. Ta letala so si • i osvojila i{*Jlovieo sveita. od .Tužn«'! Amerike ipa tja do Rusije, in pri-! zrnati se mora. da jim danes ni[i para. Ko je ipred kratkim .Junker-; I t^ova tovaima pi*»ila v stiske — ba- j 1 je radi .sj>orov z delavstvom — sej-i je priee-la po vsej Neineiji živahna agitacija za mjeno «aoiacijo; Nem-| ei zavedla jo ogromne reklaane, h ki jo jim delajo ti kovinski ptiči, kjerkoli se pojavijo. Pi vi, ki je prstopil k letalu, je bil Nevada earinik. i Nismo mogli dolgo občudovati ^.JuufcerKa". kajti malo vstran i.as je že čakalo naše letalo. Lz)de-lek slavne tovanne Fokker, ličen etiokroNTiik z masimim trupom, nad katerim se razprostirata ogromni ktili. Dočim so imela stara letala vse ipolno žie, ki so podpi- ] rale jX'roti. je bil Fokker med pi--vimi, 'ki so zgradili letala s krili, i ki so po .svoji konstrukciji ta>ko . trdna, da je vsaka zunanja ojača- i v« odveuna. Da je bila to prava ; pot, je pokarala izkušnja. Tudi | nase letalo je i>ilo povsem moderno i opremljono. V trupu nahaja ka- 1 juta za štiri potnike, odspredaj motor z vijakom in bolj zadaj 1 dhramba za i>rttlja]go ter sedeža ' za dva ptlota. V kajuti so tnije < oblazinjeni sedeži in »e plerten 1 .»•to4 za četrtega potnika, poleg tega se mahaja v "njej tudi lina Ln i višmoroer. Razgled je skozi okna < liawxiol opolnoma neoviran, ker ; so krila pritrjena nad trupom. Komaj sedemo, že 'prične motor 1 delovati Ln 4etak) utriplje Titmič- 1 no |kk1 udarci lwtov. Polagoma 1 pridemo v tek. Vijak udarja v 1 idazsiih vrtincih po zraku in ved- 1 no hitreje in hitreje duvimo pre- ' ko zelene hrazde. Po sunkih sodeč ni dunajsko letaJišče ra\-no v naj- ' boljšem stanju. Naša hitrost ved- 1 no narašeta in na mah prenehajo I sunki. — Ko pogledam skozi okno ' vidim, da smo se že odtrgali od 4 zemlje; le kolo se vrti še v zamahu. Hitro se dviga letalo in ' pokrajina pod nami se ipogreza. 1 Težko je popisati, kaj sem občutil v t*h prvh trenortkih, ali to 1 vem, da mi bodo ostali vedno v ' fpotninu. Podobni občutki so se i me lotili, ko sem ako i>ot>amezuo besedico: — ri i |K»tuješ ... za njim . . . kaj ne? |Za trenutek se j«? obotavljala Vera. — Da, — je r«'kla nato. kratko in odločno. Obe zen> ;i -1 <« act li trdno v oči, prva pripravljena na očitanja j oi orožvna pr«.'ti njim rn di*uga »presenečena vsled priznanja pri-pro>te de-vint-e. uličnem >Iu<*a,j i bi ona sama nikdar ne priznala. Nato J--1 j.- pričela itairgraa smejati, g4a>mo iai veselo, kot da je po\edal kdo dober dovtip. — O V era, — jv rekla konečno, — ko je videla nje« presenečeni obraz. — 'lorej tako te j< prijelo/ Le spomni se, kako zaničijivo i pu>t«>p.i!;: / m t* noj takrat. — ko sem bila še mlada in strastna >-\< i., J,. 1111 <. moj«. -.ta!:--V slabši- kot je tvoje, kei- nisem bila prosta. To pa je tudi cela razlika. Nuna« prav, Gcorgina, da me -ipomiujaš na ono. Danes bi . :V !ii •» i n ravnala kot takrat, če bi ne bila prosta, — je !«-.a >o v tej točki ljudje različni ter moli m le upati, iia vi medtem pozabila. — Seveda, kar tire tega, — je rekla govpa Herskot. — Proti ameinu xl»i p« j,- etovefe vedno bolj toleranten kot pa proti svojemu bližnjemu. Mogo• ••niiiit , tudi če >e prisega na večnost. Le vprašaj Ter Velp- je gotovo vajen lakih žrtev kot umi jo boš doprinesla sedaj. Mogoče ti l>o | iv.-dal t mit on, koJiko mu je ostalo v spominu. (i ovarii a j<- popolnoma brezbrižno, a Vera je vendar občutila u-daree, katerega ji je hotela zadati Georgina. Vse v njej se je uprtlo jiroti temu. —* Ti v!»di> stvar napačno, rečem ti, še enkrat. On je moj ženin in \ ltd 1.■«_• a ne more biti nobenega govora o žrtvi z moje strani. Georgina je objela svojo sorodnieo ter ji zrla smehljaje v oči. — Srečno pot. — je rekla brezskrbno — in prav tako srečen povratek. Nato j«* vzela »voj solnčnik ter odšla. Vera je ostala z občutkom. Kot da ve ji je pripetilo nekaj zelo grdega. Ali res ni na svetu nobenega zaupanja, noben- vert v človeško dostojanstvo T * Nato pa je napo ril dan, ko je Vera odpotovala iz glavnega rac--'.■■i. Ve. a je imela občutek kot ptič katerega se izpuhti iz gajbice, ko je /apuvtd \lak mogočno kolodvorsko lopo. ^■•fija je v, l,Ma ij,.j na-.pr«-ti v kupeju prvega razreda, a izgledala je pot :a ill Žalostna, ker je morala zapustiti svoje otroke. Njena godinja jo je nekaj časi opazovala a rekla nato z vso srčno dobroto, katero je vedno kazala napram svoji družabniei: — Draga Sofija, vem kuj vas muči, a meni na ljubo prenesite to kratko 1 -itev. Ko bova zopet doma bo postalo vse drugače. V drugem nadstropju bo>te imela poleg svoje sobe budi sobo za otro-ke in dala vam Imuu po>ebno .služkinjo za otroke, da vas ne bom preveč pogrešala. Ali vam je pruv tako/ N.-kaj časa je - d<*la Sofija nepremično in nemo, a nato se je naenkrat -klonila ter pritisnila >voji ustnici na roko Vere. Hog naj min blagoslovi, mdostljiva goespa. za vse, kar ste sto-rili Aiine. — je ihtela iz globine svojega občutka. Bnez prekinjenja sta dovršili potovanje in naslednjega jutra sta bili že v K< lan ju. Vera ni imela iiiti enega pogleda za vse kav jo je obdajalo, kati njeno vree je hrepenelo po Ter Velps-u. Ne da t>i ustavili, sta v0 odpeljali v odprtem vozu skozi Skodsborg. kjer je stanoval Ter Velf* v kopališkem hotelu in kjer so bile naročene t in 11 >obe za gospo Konrid in njeno druiabnico. Ko je voipila Vera iz voza na veliki prostor pred hotelom, ji je prišel kljub zgodnji uri nasproti Ter Velps, s šopkom cvetk v roki. Noln ne besedice nista i/|>regovorila, le zrla, sta sd v oči ter se držala / i t rt nut. k /a loki. a obema i-e je zdelo, kol da je stopila sre-• a sama t/, višin ter ju izkrcala na otoku blaženih. Mladi, lepi par je seveda vttbudil veliko pozornost in radovedno^ ostalih gostov kopališča, a nikdo si ni upal približati se jima. kajti živela sta popolnoma osamljeno, oči vidno brez vsake želje, da •skleneta znan-4vo. Na -rečo pa ni bilo nikogar, ki bi slutil, kdo da sta. — Ali se keisaš. da si ugodila moji prošnji? — je vprašal Henrik včasih ter se smehljaje ozrl v obraz Vere. — Ne. — je odvrnila Lz poštenega srca. — Bojim se le trenutka. ko bo končan ta blaženi čas. Vse jima je -talo na strani, solnce. nebo in voda. Družabnica je bila na tihem silno ponosna na dejstvo, da je varuhinja te ljubezenske -reče. Svojo nalogo je smatraja za rebrno, a \era in Ter Veips sta očividno pozabila, da se nahaja Sofija v bližini. Vera ni več nosila žalne obleke. Tukaj, sama s svojim Ijubče-kom in daleč od sveta, ni smatrala za nikako krivico, če spravi svojo /imanjovt v -ogla v je z notranjostjo. Občutljive, dobro izšolano oči Tri Velp*a so našle vedno nove čare na njegovi neVesti. P>iln je neke«a vročega popoldne, ko je slonela Vera na ograji terase, ločim je v, del Henrik na stolu poleg nje. Nosila je obleko iz bele indijske svile in glavo si je Ščitila s krasnim solnčnikom. — \ era. — je rekel ter vklonil pri tem glavo nekoliko nazaj, — kako Jejwi si! Razkošje, ki te obdaja, je neločljivo od tebe prav kot je svetloba ob >olnea in nobena ženska ni bolj ustvarjena iza to kot si ti. J Mg MSB tU Poznala je to pesem kajti pogosto jo je že pel in vsaki pot jo je občutila kot morečo HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tretjega razreda z umivalniki In tekoCo vod« ta t, 4 aH • oaeb. Francoaka kuhinja In piJaSa. 19 STATE STREET —^— ALI LOKALNI AGENTJE NEW YORK ipremeiiktL, .prez^govorna . . . Sramujem se sedaj tetga . . . slednjič vendar nima nikakegfe cilja. Saj ve ženske prežite le na to, da človeka v takih slabih uraih premagale . . hm — da . . . Ne mdsli si kaj takega, ne bo se ti posreči-' lo! Mene ne boš premotila ... To sem ti hotel povedati!" j Vse to je igovoril s posebnim povdarkom, a ne da bi pri tem pogledal Ona ves ta čas ni (prt»-nialcnila očeta od njega. ti je (torej ,da si bil Včeraj tako dober tako ljulbeznjiv z mano?" je vprašala tiho, d\>im so se njene ustnice čudno zaikremžile. '"Obžaluješ, da si me poljubljal rn gladil, kaj? Bolestno mi je. včasih slišati kaj takega, jako bo-lesihno ... V srce mi segajo t? tvoje besede. Kaj pa hočeš pravzaprav? A'li sem ti že v nadlogo? Ali me ne ljubiš več?" Pri teh besedah ga je vprašujoče poglecfada, in iz njenega glasu je doneilo kakor bolest in ob enem kakotr bazivainje. "To ne . . je dejal Grigorij zmedeno. "Rekel sem to le v ob-' če . . . Živela, -sva skupno v oni kleti . .. sam ne vem, kakšno je bilo to živiljenje! Že samo spomin na to mi greni . ... In sedaj« sva zlezla ven na luč, in . . . nekako tesno mi je >pri srcu . . . Tako hitro se je vse dapremenilo . . . Sam sebi se izdim kakor tujec in tudi ti si posttala druga . . . Kaj pomeni vse to? Kaj se bo zgodilo pozneje V' "Kaj se bo agodUo pozneje? To je božja volja, Griška!" je dejala Ma>trona resno. "Samo to te prosim: ne obžaluj, da si bil včeraj tako dober z mano! . . "Dobro! . . . puisti to!" ji je segel Orlov v betsedo, še vedno z istim temnim glasom. "Premislil sem stvar, in glej .zdi se mi, da' za naju ne bo nič doibrega iz tega. Najino prejšnje življenje je bilo gotovo grenko a tudi sedanje ni po mojem. In saj vendar ne pi-1 jem ne ra asa jam in >tebe ne pretepam . . Ma'fcronla se je histerično zasmejal a. "Pač nimaš časa za take 't vari!" "Toliko časa bi se že našlo, d;i ve enkrat do dobrega naipijem". je menil Orlov smehljaje, "a pravega veselja se vesele . . Tudi jaz bi rad občutil takšno veselje kot oni, a mi ni mogoče . . . Kajti, kakor neceiio, jaz ne vidim nobenega vzroka tza veselje ..." "Usmiljenje imajo pač z ljudmi", je rekla Matrona — in kakšno usmiljenje! Pri nas je tevno-tako . . Če se kakemu bolniku boljša — moj Bog, kako se potem g.netejo okrog njega! In če odpuste revnega človeka, kako mu pomagajo * nasveti in dejanji, dado mu denarja in zdravila . . . Pri takih (prizorih sem cesto gi-njerta do sokz. . . Dobri ljudje so pač »n usmiljeni. — Sfelze, praviš. . . in jaz se morem samo čuditi, drugega nič. (Dalje prihodnjič.) BOJAKZi HAHoOAJT* n HA "OLA8;NJULOM". KA/Tfc&n SLovfcmna dhe**i* rum. Kretanje parnikov - Shipping New* 24. junija: Franc*. Havre; Belgenland, Cherbourg-, Antwerp. 29. junija: Resolute. Cherbourg, Hamburg, Thuringla, Hamburg; Bremen, Cherbourg, Bremen. 30. Junija: Mauritania. Cherbourg: pre«. Harding. Cherbourg, Bremen. 1. julija: Homeric, Cherbourg; Lmetzow, Bremen; Berlin, Cherbourg, Bremen. 3. julija: Paris, Havre; Leviathan, Cherbourg; Zeeland, Cherbourg, Antwerp. 6. julija: PRESIDEXTE WILSON. TRST; — SKUPNI IZLET.; Columbus. Cherbourg. Bremen. 7. julija: Aquitania, Cherbourg; Geo. Washington. Cherbourg, Bremen. 8. Julija: Olympic, Cherbourg; Deutsrhland, Cherbourg, Hamburg. 10. julija: Cleveland, Cherbourg. Hamburg. Yorck. Bremen. 13. julija: Relance, Cherbourg. Hamburg. | 14. Julijat Berengaria, Cherbourg; Prea. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 17. julija: Majestic, Cherbourg: France, Havre; Pennland, Cherbourg. Antwerp. 21. julija: Mauretania, Cherbourg. 22. julija: Hamburg, Cherbourg, Hamburg. 24. julija: Paris. Havre: Homeric, Cherbourg; Belgenlantl. Cherbourg, Antwerp; Muenchen, Cherbourg, Bremen. 27. Julija Resolute. Cherbourg. Hamburg. 28. julija: Pres. Harding, Cherbourg, Bremen. 29. Julija: Westphalia. Hamburg. 31. julija: Zeeland, Cherbourg, Antwerp; Bra-men, Bremen. On se jc nekoliko nasmehnil. — Da ve ženske -ste v tem povsem drugačne, a ja* ljubim vonj. ki te obdaja, odločnost tvoje osebe šumečo svilo in dragocene čip-kc. Xe bodi huda raditega, draga moa. Jaz potretbujein lepoto in Me-k življenja, če hočem veselo ustvarjati ter'biti srečen. Ce hoč°š koga napraviti odgovornim za to. so to le moje oči. te ničvredne oei s pomočjo katerih si me ujela za večno. Ona pa se ni mogh zadovoljiti s tem. Naslednjega dne je prišla nevihta, ki je uničila ves solnoni sijaj. Nebo je bilo sivkasto in pihal je mrzel veter. Henrik je sedel v čitalnici hotela ter.se dolgočasil, a Vera se je umaknila v svoje sobe. Naenkrat pa je skočil Henrik pokonci ter pohitel k njej, kajti našel je v nekem listu notico, ki ga jc zanimala. Vera je st-ala pri oknu ter zrla v Spremenjeno pokrajino. Ne da bi imela kak vzrok za to, je bila žalostna, prav kot da je zaprl za uro vrata najbolj blaženi čas njenega življenja. Ko so ji prijavili Ilrnrika. se je takoj čutila olajšano. — Bojim se. da bo postalo sedaj tukaj prav jesensko in puttfo. \ era. — je rekel Henrik. — Pravzaprav bi bilo škoda, če bi odbila -pomin na vtse lepo. kar sva uživala tukaj. Kaj meniš, men* vleče v Italijo v deželo večne spomladi. Prestrašila se je. — Ilenrik, kako bi inocrla prenesti to. — Ti pojdeš seveda z menoj, —. tal potni vo/ pred vratmi. je dobila dnužabnica brzojavno sporočilo, da je njen sinček nevarno zboleli. — Le odpotujte, draga Sofija, — rekla Vera velikodušno, kot vedno. — Zaenkrat se moram zadovoLjiil - Avgust o in nato bo-s-tc prišla za nami. Ko se je nahajala prvikrat sama s Henrikom v ki>pej.u. je imela vendar občutek, da je to nespodobno. Henrik je to seveda takoj zapa.zi 1 in čeprav je skušal biti skrajno viteški, da raztrese njene ponitdeke. se je Vere vendar lotil neke vrste kes. (Dalje prihodnjič.) Maksim Gorki: Orlov in njegova žena. ( Nadaljevanje.) Bilo ji ni všeč, da je bil tako zatopljen. Zdelo se ji je, da ji je tuj in neznan v takih trenutkih. Saj sta se v zadnjem času itak tako redkokedaj videla, in ti kratki hipi so ji bili tem dražji. Pogladil jo je nežno po laseh, in bilo mu je tako dobro pri tej o-četovski ljubeznivosti. Matrona se mu je dozdevala v resnici kakor otrok. Sedela je že na njegovih kolenih in se še privila tesno in gorko k njemu. "Ti moj ljubi!" je šepetala. Vzdihnil je globoko in iz njegovih ust so vrele besede, ki so bile njemu in njej povsem nove. "Ah, ti moja revica! Mačica ti! Pravzaprav res nimaš nikogar druzega na svetu, ki bi ti bil bližji, kot tvoj mož!___In tako prežeče škiliš vedno name!... Če sem te včasih žalil — storil sem. to iz samega gnjeva. Motrja! Živela sva v svoji luknji... videla nisva nobenega solnčnega žarka, poznala nobenega človeka. Sedaj sem se rešil te votline, postal sem zopet človek. Kako slep sem bil za svet in z:: življenje. Sedaj razumem, da bodi žena možu najbližja v živ-Ijenti, njegova srčna prijateljica takorekoe, kajti ljudje so kaee in gadje, če hočem govoriti resnieo. Samo grizli bi človeka. — Tako sa primer tale Promii, ta-le Vas-jukov— ah, vrag ž njimi! Pustiva jih, Motrja... Dvignila ae bo- va, samo pogum! Po človeško bova živela, z razumom... Kaj ? To hočeš, moja ljuba, mala noričica?" Jokala je veselja nad bodočo srečo, katero ji je slikal, in odgovarjal ji je s poljubi. "Ti moja edina!" ji je šepetal in jo poljubljal. V nežnem obemu sta sedela tu in poljubljala sta drug drugemu solzna lica. In še dolgo je govoril Orlov v tem, za njega tako nenavadnem načinu. .. Postalo je že popolnoma temno. Neštevilno zvezdic je zaplamtelo na temnem nočnem nebu, ki je zrlo s svečano resnobo na zemljo. Na dobravi je bilo tiho kakor gori na nebu... , ----- VII. Prišlo jima je v navado, da sta pila čajp -skupno. Drugo jutro •po njiju razgovoru na .polju je prišel Oiilov s temnim odurnim o-odurnim obrazom v sobo svoje žene. Felicita je zbolela. Matrona j«* bila sama v sobi m sprejela je soproga * radostnim obrazom. Pri njejrorvem pogledu pa se jC pre« strašila in boječe je vprai&te: "Kaj pa ti je? Ali si bolan?" "Nič mi ni" je re&el suho, se usedei na stoj in privlekel kozarec čaja. ki mu ga je naitoeila, bliž je k sebi. "Kaj se je zgodilo?" je sHila Matrona vanj. "Naapal se. nisem. nmniMgal sem vedno . . . Včeraj sva bila pač IŠČE SE izvežbane može za likanje podov. Stalno delo. Pridite osebno ali pa pišite. — Wisconsin Chair Company, Port Washington, Wis. (4x 17,18,24,25) POZOR BO JAKI! Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šoli št v. 62 Hester & Essex Street, New York City. Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo. ^NAJCENEJŠA VOŽNJA v JUGOSLAVIJO COSUUCH^ DIREKTNA SMER POTOVANJA Kratka ieleznlika vožnja do doma po zmerni ceni. Oilplutje proti Trstu in Dubrovniku: PRESIDENTE WILSON §. JULIJA — 31. AVGUSTA MARTHA WASHINGTON 10. AVGUSTA — 30. SEPTEMBRA VprnPaJte za cene in prostore v bližnji agenturi. PHELPS BROS., 2 West St, N. Y. DOMAČA ZDRAVILA V zalogi Imam Jedilno dlSave, KnaJpovo JeCmenoro kavo ln im-portirana domača zdravila, katera priporoča mgr. Knajp v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK PISIte po brezplatni cenik, v katerem Je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi. V ceniku bodete naSIl fie mnogo drugih koristnih etvarl. Math. Pezdir Box 772, City Halt Sta. New York, N. Y. NAZNANILO. PRVA ur NAJSTAREJŠ/ TOVARNA TAMBURI0 V AMERIKI— ki izdeluje najboljše tam-burloe ln glede dela prekosi vse tvrdke te vrste. Tamburlce lz moje tovarne eo priznano naj-boijfie glede oblike, točnosti In glasu, kar rrl-čajo priznanja aborov ln poedlncev. Naročeno blago pošiljam v vse kraje ■veta. PlSite po cenik, katerega poSlJem zastonj. IVAN BENČlC 4054 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. Vsem našim naročnikom v Chicago, 111., naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš tamoš nji večletni zastopnik Mr. JOSEPH*BLISHr katerega toplo priopročamo in prosimo rojake, da mu gredo na roko, ter pri njem obnove naročnino. Upravništvo. slovensko -amerikanski koledar za leto 1926 Cena 50c s poštnino vred. b naročilom pošljite znamke ali money order na: "Glas Naroda" 82 Oortlandt St., New York, N. Y. Prav vsakdo- kdor kaj isce; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — mali oglasi v "Glas Naroda". Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko* Kdor je Dameojen potovati v stari kraj. Je potrebo, da Je natančno i>ou^en o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki Vam jih za moremo dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki Imajo kabine tudi v III. razredu. Glasom nove naselnlške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem. 1024, zamorejo tudi nedržavljanl dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto In a ko potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naseluiški komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Yorku pred odpotovanjem, ter se pošlje pro8lleu v Btarl kraj glasom najnovejše odredbe. Kako dobiti svojca iz starega kraja. Kdor Želi dobiti sorodnike, ali svojce Iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo prlpuščenlh v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa zamorejo dobiti sem žene in otroke do 18. leta brez, da bi bili šteti v kvoto. StarlŠl In otroci od 18. do 21. leta ameriških državljanov pa imajo prednost r kroti. Pifiite po pojasnila.. Prodajamo vome liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovatL frank sakser state bank K COfcTLANDT 8T, NEW YORK Trni miru 'jtmniii liiifrhiiri irr ■ žSeeKMfc GLAS NARODA, 24, JTJN. 1926 Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (•tare iii hove zavežfe) Knjiga je krasrio trdo Vezana ter stane $3.00. Slovfehic Publishing Cotnpah? fli