DRAGOCENO
PRIZNANJE
Vfalenkov je izjavil, da bi atomska vojna pomenila konec civilizacije in vsega, ne samo kapitalističnega sveta.
MOSKVA. — Sovjetski premier Malenkov je posvaril svet, da bi nova vojna z modernim o-rožjem pomenila ‘“uničenje svetovne rivilizacije.”
Njegovo svarilo pred nevarnostmi atomskega in vodikovega orožja je prišlo pretekli teden na predvečer volitev v Sovjetski zvezi. To je bilo najznačilnejše svarilo, ki ga je izrekel kdaj kak visok sovjetski državnik.
To svarilo je nemudoma obrnilo nase vso pozornost inozemskih diplomatov v Moskvi. Splošno opozarja jo ma to, da je bilo zdaj prvikrat, da je visok sov-jetskidržavnik in celo premier sovjetske vlade izjavil, da ni ogrožen zgolj en del sveta, ne samo kapitalistični sistem, marveč ves svet.
To je dragoceno spoznanje in priznanje od strani sovjetskega ministrskega predsednika in je upati, da bo imelo tudi v Sovje-tiji zaželjeni učinek.
Napredek kampanje Rdečega križa v Clevelandu
Poglavitni del določene vsote mora priti od clevelandskih industrij.
Novi grobovi
Steve Demchak
Včeraj zjutraj je umrl v mestni bolnišnici Steve Demchak z 1226 E. 86 St. Pokojni je bil rojen na češkoslovaškem. Zapustil je ženo Rose, roj. Tutoky kij otroke Anthony, Tampa, Fla.,
Steve, Ethel Bishop, Joseph, E- ! leanor Lunder in Edward ter 6 vnukov. Pogreb bo v sredo zju- j traj iz Grdinovega pogrebnega Podpredsednik je v svojem
Silen vihar v Georgiji
Adlai Stevenson nravi v viharju je bilo ubilih osem ljudi; materialna škoda
»umi UIWW.I HiaiIf	^	do|ar.ev _ okraj je bj| že
tla je NlXOn poimll pred letom dni hudo prizade! od viharjev«
njegove izjave
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
CLEVELAND. — Zadnji izkaz kampanje za nabiranje prispevkov za Rdeči križ, ki je bil pregledan in preračunan v nedeljo popoldne, izkazuje, da je bilo doslej obljubljenega in nabranega $825,000. Predvidena in določena vsota, ki jo je treba nabrati, znaša $1,330,000.
Konec kampanje bo v petek. Glavni del zneska mora priti ■ad industrij. Nabiralci v tej diviziji so že nabrali 69 odstotkov celotnega zneska, ki je določen na $461,000. Delavci tako imenovane rezidenčne divizije (pobiranje ipo privatnih domovih), pa so nabrali do nedelje 56 odstotkov določene vsote, ki znaša $320,000.
fcavoda na E. 62 St., v cerkev sv. Frančiška, kjer bo ob 9:30 opravljeno cerkveno 'Opravilo, nato na Kalvarijo.
Charles Kotnik
govoru priznal, da “Mc-Carfchyzem” škoduje tako vladi kakor Ameriki.
WASHINGTON. — Adlai Stevenson je v nedeljo izjavil, da je
Po tritedenski mučni bolezni 'podpredsednik Nixon v svojem je preminul v Lakeside bolnišni. 'govoru potrdil obtožbe, ki jih je ci Charles (Lindy) Kotnik, star navedel on, Stevenson, glede ta-47 let stanujoč na 6034 Carry jfeo imenovanegga A ve. Tukaj zapušča 9 bratov in ma”.
Na letališču v Lawsonu je bilo popolnoma uničenih osem ogromnih transportnih letal, tako imenovanih “letečih tovornih vagonov”, katerih vsako je tehtalo 35 ton.
V NEDELJO je divjal preko skakovanje padalcev v Fort Be-države Georgije vihar, ki je pu- ningu, deloma je bilo uničeno
sester: Joseph, Albert, William, Anthony, Louis, Mary Leban, C. W. O. Victor J., UAS., Canal Zone; Ernest, San Diego, Calif., Josephine Mekinda in veliko so-
V svoji izjavi je Stevenson dejal:
“V Miami Beachu sem dejal, da McCarthyzem škoduje vladi in narodu, ker odvrača pozor-
trodnikov. Rojen je bil v Cleve- jnost od resničnih vprašanj landu. Bil je član društva št. 9 IPodpredsednik Nixon, ki je go-S. D. Z. Zaposlen je bil kot varil kot pooblaščenec predsed-
Francozi so odbili napadalce v Indokini
To je bila doslej najbolj divja in krvava bitka v sedemletni vojni v Indokini.
HANOI Indokina. — V noči od sobote na nedeljo je pridrvelo navzdol po pobočjih hribov, ki obkrožajo kraj Dien Biel Phu tisoče divje kričečih, trobentajočih in po bobnih razbijajočih komunistov, ki so srdito napadli tamošnjo močno francosko u-trdbo Napadali ,so znova in zn'o-va, toda brambovci so jih vsak pot vrgli nazaj, nakar so se napadalci umaknili nazaj v hribe.
Francozi sporočajo, da so ko-Jnunisti pustili na bojišču nad 1,000 mrtvecev in ranjencev, — Brambovci so imeli v bojih na Pož tudi precej izgub, toda so obdržali v svoji oblasti letališče, odkoder so letala sprati odnašala ranjence ter prinašala sveža ojačen j a.
Pravijo, da je bila to doslej b a j bolj divja in krvava bitka v sedemletni indokitajski vojni.
Slovenska pisarna
8116 Glas« A ve., Cleveland, G.
Telefoni EX 1-9717
OPOZORIO: Pisarna je ta teden vse dni odprta od 9—12, razen srede, ko je odprta od 10—12 in od 2—5 in sobote, ko je odprta oid 9—12 in od 2—7 zvečer.
SPONZORSKE PRIJAVE: — Precej je prijav in delo zamudno. Zato prosim vse, da prine-so s seboj vse podatke za tistega, ki ga žele dobiti sem, prav tako pa vse podatke sponzorja in tistih, ki so od sponzorja od
machinist” pri Warner Swasey Co. Je bil dobro poznan med kegljači. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:15 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 Sr. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 9:00 uri in nato v družinski grob na Calvarija pokopališče.
nika in republikanske stranke, je ponovil natančno to.”
Nixon ni imenoval McCarthy-ja po imenu, razen uvodoma v svojem govoru, toda rekel je: “Možje, ki so v preteklosti u-činkovitc razgaljali komunizem v tej deželi, so z brezobzirnim govorjenjem in dvomljivimi metodami naredili vprašanje iz samih sebe mesto iz stvari same (komunizma). In ko so to delali, niso samo odvračali pozornosti od komunistične nevarnosti, temveč so tudi dovolili onim katerih glavni smoter je, da porazijo Eisenhowerjevo admini-Državni department je pre- '^racijo, da so obrnili pozornost povedal nadaljna oddajan-,113 one ki se poslužujejo ja, kar je bilo tudi vse, kar teh metod.”
Radio-oddajni aparat na madžarskem poslaništvu
je storil.
Stevenson, ki je v svojem govoru rekel, da je republ. stranka razdvojena in da je “pol McCarthy jeva in pol Eisenhower jeva”,
WASHINGTON. — Tukaj so zalotili ilegalne radio - oddaje, ki so jih oddajali z madžarske- je ’dodal-visni (žena, otroci). Sponzorji, Poskiništva, nakar je državni j “Nixon nas je tudi zagotovil, ki niso rojeni v Ameriki, mo- , epmhiment ukazal, da se mora je predsednik nesporni vodi-rajo navesti tudi številko držav- s tem| odda3ami nemudoma pre- ^elj republikanske stranke. Prav.
stil za seboj osem mrtvih in okoli 70 ranjenih ljudi. Najbolj so bila prizadeta letališča v Manco-McCarthyz-j11111’ Boit Beningu in Lawsonu.
Materialna škoda znaša 23 milijonov dolarjev. V tej škodi je vključenih osem velikih vojaških transportnih letal, tako imenovanih “letečih tovornih vagonov.”
V	osrednji in zapadni Georgiji je padlo med viharjem tri palce dežja.
V	državah New Hampshire in Vermont je snežilo, prav tako tudi v Ohio, v okolici Great Lakes, Mississippi dolini in v vzh. Iowi.
V	južnem Texasu še vedno divjajo viharji prahu.
Najhujše sta bila po tornadu prizadeta okraja Macon in Columbia v Georgiji, kjer so viharji pred manj kot letom dni zahtevali 18 človeških življenj ter povzročili za 30 milijonov dolarjev škode.
V	sedanjem viharju so bili v Maconu ubiti trije ljudje, trije nadaljni v podeželskem okraju v centralni Georgiji, dva pa na letališču v Lawsonu.
V	maconskem okraju je bilo približno petdeset ljudi ranjenih, med njimi nad dvajset tako hudo, da so morali v bolnišnicah iskati pomoči. Med mrtvimi sta dva dojenčka in dva malo večja otroka.
Prvi vihar je privršal nad
,	. Lawson v soboto malo pred de-
repub likam ski irai* *	v .	.
ima vsak vse pripravljeno, je de-|“Hjeov Pre<^avn^tvo ne sme na- odbor Še nadalje uporabljal Mc-|Set° Zvecer' ^ikar Je odtrgal
Ijansfkega papirja. S tem, da lne^at^ Nobena tuja vlada oz. Toda ali bo
morju in po kopnem, je treba nBm oddajati, ker je prepove-
' rf-l r-\rv,	^ ^ 1  
takoj plačati.
KNJIGE: Ljudje zelo segajo po slovenskih knjigah. Bog daj, da bi bilo še veliko teh, ki bi ne pozabili na materin jezik in bi .ga po knjigah vsajali tudi v srca otrok. Nekatere knjige so razprodane, pa upamo, da jih bomo še dobili.
OGENJ V TRSTU
TRST. •— V soboto je bilo 6 ameriških vojakov opečenih, — eden med njimi nevarno, ko je izbruhnil požar v vojaški baraki, katero so čistili.
dano in ilegalno.
“Vendar so si nekatere misije nabavile radio - oddajne apara-ter ter ž njimi oddajale. Tak prestopek je zagrešilo madžarsko poslaništvo”, je izjavil namestnik državnega tajnika.
“Poslaništvu je bilo ukazano, nej nemudoma preneha z oddajami, kar je storilo.”
Molotov sprejel Indijca
MOSKVA. — Sovjetski zunanji minister Molotov je pretekli teden sprejel indijskega ambasadorja Menona, s katerim se je 30 minut razgovarjal.
Kajenje cigaret je res škodljivo zdravju
Albany, n. y. — Dr. Mor-
^0n L. Levin, asistenčni državni komisar za zdrastvo, je izjavil, je bilo na kliniki za bolezni ^aka — Roosevelt Park Memor-la\ Institute v Buffalo, brez Najmanjšega dvoma ugotovljeno, da čim več cigaret pokadite, 3e bila v Slovenskem nar. domu j misijonaril dvajset let, vse do lom y Ameriki tem večja je nevarnost, da ofoo-llna St Clair Ave-> prireditev v:ustanovitve njegove škofije v
nika,?” vprašuj e Stevenson.
Poizvedovalni količek
Franc Strtak, 242 Nepean St., Ottawa, Ont. Canada, išče svojo rojakinjo Cuk Ilonko; doma iz Beltincev v Prekmurju, ki živi sedaj nekje v Združennh državah.
Repatriacija Japoncev
MOJI, Japonska. — Iz tukajšnjega pristanšča je odplovila japonska ladja Koan Maru v sibirsko pristanišče Nakhodka, odkoder bo pripeljala 464 Japoncev, ki se nahajajo še vedno v sovjetskem ujetništvu.
lo lažje. Vožnjo do sem, po	aParata ter Carthyja kot strankinega govor- šestmesečno dSdicrv^jLrS
beli.
Vojak B. T. Robinson je bil u-bit od kosov razbitega letala, ko je bil na straži na letališču. — Kakor že omenjeno, je bilo popolnoma uničenih osem ogromnih vojaških letal,. Letala, ki tehtajo po 35 ton vsako, je silni vihar dvignil, da so stala na svojih “repih” ter se vrtela kakor nora okoli. Dve teh letal je vihar vrgel na kraj za parkanje avtomobilov in drugih vozil, — kjer sta razbili deset do trinajst velikih tovornih avtov za prevažanje gasolina.
Vihar je tudi podrl 250 čevljev visok stolp za vežbanje in od-
tam tudi novo šolsko poslopje.
Nekako tri ure nato, ko je vihar divjal preko Lawsona, je tornado udaril na kraj Mancon, kjer so bili ubiti trije ljudje, — med njimi malo dete.
WASHINGTON. — Rdeči križ je sporočil, da je poslal v prizadete kraje izvežbano osebje Rdečega križa, ki bo pomagalo domačim reševalcem pri njih delu. -------------o-----
GovernerTexasa je za smrtne obsodbe komunislov
Zakonodaja, ki je pričela vče raj zasedati, ne bo sprejela takega zakona.
AUSTIN, Tex. — Gov. Allan Shivers, ki želi da bi zakonodaja njegove države sprejela zakon, ki bi določal smrtno kazen za komuniste v Texasu, je izjavil, da je 75 odstotkov onih, ki so mu glede tega pisali, tudi mnenja, da bi se moralo pripad-ništvo h komunizmu obsoditi s smrtno kaznijo.
“Dobil sem že mnogo pošte, odkar sem svetoval smrtno kazen za komuniste,” je dejal. — “Mnogo te pošte prihaja tudi izven Texasa; približno 75 odstotkov piscev se strinja z idejo smrtne kazni, '25 odstotkov pa ji nasprotuje.”
Toda zakonodaja, ki je pričela včeraj s svojim zasedanjem, verjetna ne bo sprejela zakona, ki bi omogočil sodnikom, da pošljejo obtožene komuniste na električni stol.
“Glavno, kar želim, je, da bi zakonodaja prepovedala komunistično partijo v Texasu in da bi uzakonila stroge kazni za komuniste,” je rekel governer.
Prireditev v Clevelandu za kanonizacijo škofa Friderika Barage
CLEVELAND. V nedeljo ^nji michiganski polotok, kjer je mu pomagali z misijonskim de-
na pljučnem raku.
proslavo škofa Barage. Oni, ki Marquette, Ikjer je bil imenovan
Cigarete so še mnogo bolj ško- j136 potegujejo, da bi bil Baraga, |leta 1853 kot njen prvi škof. Tam

Vremenski
prerok
pravi:
^ive kako pipa ali cigare, je de- jki 3e Prišel v to deželo 1. 1831 3al zdravnik.	misij ona rit med Indijance, napo-
vedujejo, da bosta kmalu imenovana postulator in podpostu-lator, to je cerkvena uradnika, ki bosta predložila na pristojnem mestu prošnjo za proglasitev Barage za blaženega.
Škof Baraga je bil rojen leta 1795 v Sloveniji, v takratni Avstriji. V to deželo je dospel leta 1831 in sicer v teritorij Chippewa Indijancev, ki je zdaj znan pod imenom Grand Rapids. Leta 1833 se je preselil na gor-
Banes jasno in bolj toplo. (Po-n°ci oblačno in ne premrzlo.
je služboval do svoje smrti leta 1868. Umrl je v starosti 73 let.
Pred letom dni je bil v Evropi Joseph Gregorich iz Chicaga, član odbora za kanonizacijo Barage, kjer je dobil važne podatke, ki so potrebni za kanonizacijo.
Gregorich je imel originalna pisma, ki jih je napisal Baraga, ko je misij onaril med Indijanci ter jih poslal trem evropskim misijonskim družbam. V teh
Zboru je predsedoval Joseph Nemanich. Prireditev je spon-Nadaljni govornik na prire-1 zoriralo šest slovenskih cerkva ditvi je bil Msgr. Joseph Zyrd v škofiji, iz Negaumee, Mich., generalni
vikar marquettske škofije, ki je proslavljal clevelandske Slovence kot prve, ki so pričeli opozarjati na veliko delo škofa Barage.
Prvih petdeset let marquettske škofije so delovali tam trije škofje, ki so bili vsi Slovenci, — je povedal Msgr. Zyrd.
Škof Gregorij Rožman je ra-
pismih jih je prosil za denarne zložil življenjsko delo škofa F. prispevke in duhovnike, ki bi Barage.
V katedrali St. John’s je bila sveta ura, s katero so proslavili ustanov, dan organizacije Camp Fire Girls. Tej ceremoniji je prisostvovalo dkoli 800 oseb, med njimi clevelandski župan Anthony J. Celebrezze.
Rev. Thomas C. Corrigan, — škofijski direktor Cathol. Youth Organization, je pozval navzoče, naj molijo tudi za kanonizacijo Catherine Teka withe, ameriške indijanske mladenke.
Ljudje bi radi vzeli tuje otroke za svoje
CLEVELAND, — Pri raznih agencijah ki se bavijo s to zadevo, je zabeleženih rekordno število imen zakoncev brez otrok, ki bi radi vzeli za svoje tuje otroke.
Za vsako zdravo, protestntsko dete belega plemena je 15 do 20 prosilcev.
Ustanove Catholic Charities naznanjajo, da imajo za vsako dete, ki jim je na razpolago, po 25 prosilcev, zakonskih dvojic brez otrolk, ki bi rade dete za svoje.
Židov skka Jewish Children’s Bureau je lansko leto oddala samo devet otrok, dasi je bilo zanje mnogo povpraševanja.
CLEVELAND. — “Novi Svet,” edini češki dnevnik v Clevelandu, bo imel v soboto in nedeljo ob otvoritvi svojega novega uredništva in tiskarne na 4732-34 Broadway, tako imenovano “odprto hišo” ali “open house.”
Sedmina-—
V	sredo zjutraj ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša zaduš niča za pokojnim Urbanom Stražišar ob sedmen dnevu njegove smrti.
Zdravstveno predavanje—
V	sredo ob 8:30 bo v Newton D. Baker Center na 1465 E. 55th St., predaval dr. Ralph Walpan o arthritis. Vstop prost in vsi vabljeni.
Seja—
Društvo Kraljica miru št. 24 SDZ ima nocoj «ab osmih sejo v navadnih prostorih.
Šesta obletnica —
V	sredo ob 7:15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Terezijo Kašič v spomin šeste obletnice njene smrti.
V bolnišnico—
Mrs. Mary Werlich, — 17809 Grovewood Ave., je morala znova v Euclid Glenville bolnišnico.
Deveta obletnica —
V	sredo ob 8:20 bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pokojnega Franka Strajner v spomin devete obletnice njegove smrti.
K molitvi—
Člannice Podružnice št. 14 Slovenske ženske zveze so vabljene nocoj ob osmih v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za umrlo Ivano Samsa.
Bodi previden in pazljiv, pa te boš izzognil marsikateri nesreči!
NAJNOVEJšfVESTl
CLEVELAND. — Snoči je nastal ogenj, ki je povzročil $30,-000 škode v neki zlatarski trgovini in štirih stanovanjih v trgovskem bloku na 970 E. 123 St.
CHICAGO.—V shrambi (trun-ku) nekega avtomobila so našli včeraj stlačeni trupli dveh ubitih raketirjev, — 37-letne-ga Paula Labriola in 53-let-nega James S. Weinberga. O-ba sta imela že opravka s policijo zaradi ropov, vlomov
in umorov.
OSLO. — Prestolonaslednica Martha je na smrtni postelji, kamor so bili poklicani vsi družinski člani. Norveška
prestolonaslednica, ki je stara 52 let, boleha za neko boleznijo jeter.
WASHINGTON. — General Matthew B. Ridgway je včeraj izrazil skrb, da bo po novem načrtu, ki predvideva manjšo oboroženo silo moštva, pa ojačeno zračno silo, armada prešibka v očigled vedno močnejše sovjetske oborožene sile.
CARACAS, Venezuela. — Devetnajst od dvajsetih ameriških republik je včeraj glasovalo za sorejem panamske resolucije, ki obsoja plemensko diskriminacijo. Dvajseta republika, — Guatemala, se je vzdržala glasovanja, čeprav je večina njenega prebivalstva indijanskega plemena. NEW YORK. — Armadno poveljstvo je naznanilo, da bb na svojo roko zajelo pristaniške delavce, da odpomore zastoju vojaških potrebščin, ki so se nabrale na vodni fronti vsled stavke delavcev. Na pomolih je obtičalo sedem z vojaškimi potrebščinami naloženih ladij.
p^'H— '
AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 16, 1954
»
Ameriška I>omovii\ia

BESEDA IZ NARODA f
Cbtir Are.
HEnderson l-^SSS
Cleveland 3, OMo
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Maxy Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1903 at the Post Office h* Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 52 Tues., March 16, 1954:
«***♦♦*•>♦**♦**•♦»*♦»**»*** >»»l'l***»*»**»**
1908, pred desetimi leti se je za večnoi poslovil Frank Tomšič, sedaj jima je sledil John.
Naj v miru ppčivajo!
J. P.
Najstarejša slovenska naseljenka v Aurora preminula
Ely, Minn. — Po kratkem trpljenju je umrla v Pioneer Informary v Virginia 98 let stara Ana Železnikar. Njen soprog Matija je umrl že 1. 1946. V Aurora je pokojnica živela 48 let. V Eve-leth zapušča sestro Mrs. Frank Uhan, v starem kraju sestro Mrs. Helena Starič. Pogreb je bil 11. marca. Pogrebno sv. mašo in ostale obrede je opravil župnik č. g. Inocent Kočnik.
Tu je umrl v starosti 74 let John Tomsich. Pogreb je šel iz Banovčevega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Antona, kjer je župnik č. g. Fr. Mihelčič opravil za pokojnika sv. mašo, nato na pokopališče. Krsto je nosilo njegovih šest sinov, med tem ko' pokojnikova soproga že več let uživa večni mir.
cer po njihovem pisanju prišlo' ■ najkesneje v času od enega do enega in pol leta.
Nemčija je na berlinski konferenci še slabše odrezala kot Avstrija. Avstrijsko zastopstvo je na berlinski konferenci moglo vsaj ustno razložiti svoje stališče. Toda končen uspeh za Avstrijo je prav isti kot za Nemčijo. Avstrijsko vprašanje je ostalo tudi po berlinski konferenci odprto, kakor je ostalo vprašanje
združitve rajha. Na zahtevo Življenje ljudi in strojev ob Sovjetav ostane s pristankom
medplanetarnem poletu zavisi ZDA, Anglije in Francije tudi v
J K sodobnim svetovnim problemom
življenje v medplanetarnem prostoru
Napetost med Zahodom in času premirja okrepili svojih sil Vzhodom je ostala, mrzla vojna k dabavami orožja in drugih se nadaljuje, čeprav se obe str a- vojnih potrebščin iz — komuni-ni pripravljata na nove razgo- stične Kitajske, vare v Genevi.
V Sovjetiji sta pretekli teden
Da komunisti teh pogojev ne bodo sprejeli, je jasnoi. Vojna se bo torej nadaljevala. In ven-govorila dva maršala. Voroši- 'rjar je Daniel dejal, da vsa Fran-
hu na Ogrskem, kjer je njihov oče, ki je bil doma iz cerkljanske fare na Gorenjskem, delal v premogovniku. Prva žena, bila je nemškega redu, mu je kmalu umrla. Oče se je s sinovi preselil v Brazilijo, kjer je delal na kavinih plantažah. V onih časih so Slovenci, na splošno precej hodili v Brazilijo. Lastniki in upravniki kavinih plantaž so imeli Sovence zaradi pridnosti in poštenosti radi. Boj še podneb je in bojši zaslužek .sta naše rojake iz Južne Amerike potegnila k nam. Te, ki so prišli med nas, smo imenovali “Braziljce.” Med njimi so bili tudi Tomšičevi.
Stari Tomšič je umrl v Ely 1.
Neizvršljiva smrtna obsodba
V Gorici na Slovenskem Primorskem izhaja slovenski tednik “Katoliški glas.” Večkrat prinaša ta list zanimiva opazovanje o razmerah v starem kraju in razlage, o tamkajšnjih dogodkih. Ker je Gorica sama tik ob meji, imajo uredniki tega lista in njegovi ’sodelavci dosti priložnosti, da se seznanijo z razmerami doma.
Ta list je v svoji izdaji od 4. marca letos prinesel pod gornjim naslovom zanimiv članek, ki je prav, da ga prebere tudi naši čitatelji. Glasi se;
V Sloveniji so danes resno ogrožene najvišje duhovne vrednote: Bog, katoliška vera, krščanska kultura. Jugoslovanska državna oblast uradno izpoveduje marksizem, ki je po svojem bistvu brezbožen in brezveren, ter proglaša katoliško vero, ki je vera skoro vseh Slovencev, za neznanstveno superstrukturo prošlosti in za preostanek srednjeveškega misticizma, ki bo z znanstvenim razvojem socialistične stvarnosti nujno izumrl. Z drugimi besedami: jugoslovanska državna oblast je izrekla smrtno obsodbo nad Bogom, katoliško Cerkvijo in krščansko kulturo.
Bilo je koncem leta 1943. Komunistično vodstvo OF je otvorilo na Gačniku na Primorskem partijsko šolo, da bi izoblikovalo kader vodilnih partijskih funkcionarjev. Tečaj je obiskovalo kakih dvajset fantov in deklet, večinoma iz Vipavske, Krasa in Idrijskega kota. Predavatelj je med drugim ugotavljal:
“Tovariši in tovarišice! Zdaj še beseda o Bogu. Boga ni! Bog je samo plod domišljije. Človek si ni znal razlagati naravnih pojavov, zlasti onih, ki so v svoji elementarni sili, kot nevihte, grmenje itd. V tej grozi in strahu je spočel misel o nekem višjem bitju, o Bogu. Zato je pravljica, da bi nas bil Bog ustvaril. Ni Bog ustvaril nas, ampak mi smo ustvarili Boga: ustvarili smo ga, ko smo si ga y svoji domišljiji domišljali; ustvarili smo ga, ko smo ga naslikali na platno ali papir; naredili smo ga, ko smo ga izklesali na križu ali upodobili v kipu .. . Zdaj pa je nastopil čas, da iztrebimo iz našega ljudstva vero v Boga. Znanstveni marksizem je že dokazal, da Boga ni, in že je neizpodbitno izrekel smrtno obsodbo nad utvaro o Bogu. Nam pa preostaja naloga, da izvedemo v našemu ljudstvu to smrtno obsodbo.”
“Udeleženci,” tako je pozneje pripovedoval eden izmed njih, “so molče strmeli v tla. Bilo je, kot bi jih bil nekdo s krampom udaril po glavi. Dekleta pa so vsa bleda sklonila glave, solze so jim polzele po licih — jokale so!”
Vse sodobno javno življenje v Jugoslaviji je nepretrgano izvrševanje te neuresničljive, smrtne obsodbe.
Bog je veliki izgnanec iz Ljudske skupščine in iz vseh najvišjih organov državne oblasti in uprave; Bog je pro-skribirani izobčenec iz vseh mestnih, okrajnih in krajevnih odborov in uradov; Križani je bil kot najtežji obsojenec odstranjen iz sodišč, univerz in iz šol vseh vrst. Vsa državna zakonodaja, od ustave do najnižjega odloka, ne omenja nikoli Boga ali božjih neodtuljivih pravic. Neverjetno, a resnično: Bog ni nikjer imenovan niti v znanem “Zakonu o pravnem položaju verskih skupnosti”! In vendar bi moral biti ta zakon popolna in vsestranska državna zakonodaja, ki ureja pravne odnose države do verskega življenja podanikov, do bogoslužja, do katoliške Cerkve in do Boga samega.
In brez vsake formalnee obsodbe na izgubo častnih pravic je bilo ponižano samo ime Bog, katero so pričeli pisati -- proti vsem slovniškim pravilom — z malo začetnico.
Skupno z Bogom so izbrisali tudi vse božje pravice. V vsem javnem življenju ni več mesta za Boga in bogoslužje; ukinjeni so bili prazniki; ovirane so procesije; oskrunjen nedeljski počitek.
Komunistična oblast je odvrgla vse krinke in prikazala v vsej spačenosti svoj1 brezbožni obraz. In satan je spet slavil svojo zmago nad Bogom!
Smrtna obsodba, katero je brezbožni komunizem v Jugoslaviji izrekel v imenu nemškega Žida Marksa, vrednega potomca svetopisemskega Ane in Kajfe, nad samim: živim Bogom, je najbolj pekoča žalitev, katero je kdo mogel storiti vernemu slovenskemu ljudstvu. To, kar mu je najsvetejše, vrednota vrednot, je pogaženo v prah !
Slovensko ljudstvo doživlja danes v strašni duhovni tegobi svoj vsenarodni veliki petek, ko Je na njegovi rodni
zemlji Bog SP£* položen v giob. Pri tem doživlja pa še ne- ga .svetovnega nazora, iki so sicer
^^ega^p°življa čustva duhovnika, ki razkrije na ve- jcirganizirani v “Demokratični Urh petek križ, ga postavi ljudem v poceščenje ter v prahu jfranti,” pa so v celoti sprejeli pred njim moH:	Sveti Bog, sveti Močni, sveti Nesmrtni, iprogram nemških avstrijskih so-
USmili se nas!	jcial demokratov. Sploh je vpra-
Smrtna obsodba ne doseže Nesmrtnega! Cesar Julijan !sanje, ali so vobče socialistom Odpadnik je že to priznal, ko ;e umirajoč vzkliknil: “Zma- J predložili kake svoje posebne gal si, Galilejec!”	: zahteve v narodno političnem
In tudi na slovenski zemlji bo končno zmagal Bog, Več- P°čdcdu. — Poročila o uspehu ni. Nesmrtni!”	’	,volitev še nimamo.
od priprav za dihanje. Tam, Avstriji vse pri starem, dokler kjer ni več privlačnosti zemlje, vprašanje Nemčije ne bo rešeno.
se topel zrak ne dviga s telesa j Ker pa je vprašanj e Nemčije, kot
ali stroia Če se ne povzroči u- 'povedano, vendarle rešeno v tem J	^	; smislu, da bo ostala za nedogled-
metno strujanje zraka, človek 1^ iprihodnost ^deljena, je re-
obnemore in se zaduši. Ogljikov jšeno na svoj način tudi avstrij-dvokis bi se verjetno odstranje- |E:ko Vpra,ganj.e. ,S tem pa je osta-val kemično, kakor v podmorni- |lo reše,no-nerešeno tudi vpraša-cah. Druge pline kakor metan' je nage narodne manjšine na in tobakov katran pa bi s po- Koroškem in v radgonskem ko-močjo temperature spremenili v tu kakor tudi vprašanje Hrvatov drugo! agregatno stanje.	na Gradiščankem. V avstrijsko
Kisik bi dovajali iz rezervoar- državno pogodbo bi prišle — v ja tekočega kisika. Odvisna via- tem so se veliki štirje že davno ga ali popolno pomanjkanje via-?pred berlinsko konferenco spo-Tomšiči so bili rojeni v Peču- | §e Je še eden izmed problemov, j razumeli —, več ali manj jasne
ki ga bo treba rešiti. Preveč ^določbe s sankcijami v varstvo
lov, predsednik Sovjetske zveze, je poudarjal velik napredek, ki ga je dosegla njegova država v razvoju atomske sile in atomskega orožja, maršal Bulganin pa se je bahal, da ima Sovjeti j a najhitrejše jet letalo1 in letalstvo, ki je sposobno braniti “domovino' proletariata” in zadati uničujoče udarce nasprotnikom.
Zagotavljal je sovjetske podlož- . v mike in komuniste po svetu, da | na n‘Un. r^cun’	0 ze .	.
Sovjetija ne bo prenehala z obe- mta Zahod pred poaledicanih k
roževanjem, ampak ga bo nada- .'J' °	^ e’ ce. °.v e e
Ijevala “zaradi nevarnosti novel1*™1 I«? komunistično new-
cija upa, da se bo vojna zaključila s pogajanji.
Francoski parlament je pooblastil vlado, da se v okviru predloženega načrta na bodoči konferenci v Genevi razgovarja s komunisti.
Čangkajšek na Formozi in Južna Koreja se bojita, da bodlo na tej konferenci barantali
vlažen ali suh zrak namreč škodi ljudem in strojem.
Pred novim rekordnim delkom sladkorja
pn-
naše narodne manjšine. Ker pa te pogodbe v doglednem, času ne bo, ne bo tudi tega varstva za slovenske ljudi na Koroškem in drugod po Avstriji. Takšen je torej sad berlinske konference za Slovence in posebej še za one pod Avstrijo. Vsaj na to bi bilo potrebno v prvi vrsti opozoriti
Ameriško poljedelsko ministrstvo napoveduje za leto 1953-54 rekorden pridelek sladkorja na
svetu. Po sedanjih znakih bodo .tako imenovane velike štiri, pridelali 35,380,000 ton sladkor- Naj večja napaka avstrijskega ja, to je 8% več kjett leta 1952-53
(32,750,000 ton) in za 584,000 ton
nemštva
Glede na to, da je bilo nem-
večkot v dosedanjem rekordnem štvo v zadnji svetovni vojski v letu 1951-52. Letošnji svetovni protiameriškem taboru, me je pridelek bo za 37% večji kot je'pred nekako 5 leti, ko sem pri-
bil povprečni pridelek predvojnih let 1935-39.
KOfcOŠKfc
na
na
Občinske volitve Položaj Slovencev v Avstriji |
Zadnjo nedeljo so bile na Ko-1 p0 berlinski konferenci roškem občinske volitve. Udele- ; Glede na uspeh berlinske kon-žili so se jih tudi Slovenci. Sve- ference velikih 4 je gotovo s slo-tovnonazorno, se dele Slovenci venskega narodnopolitičnega sta-Koroškem danes v glavnem lišča prav in potrebno, da vsi slo-2 skupini. En tabor izpriču- venski ljudje-posebno pa še naje idealistični krščanski sveto- še narodno predstavništvo-teme-vni nazor, drugi materialistične- Ijito preudarimo, kakšne poseb-ga, ki pa je danes bolj kot kdaj ne dolžnosti so nastale v tej zve-prej v vsem svojem ravnanju zi za naš narod. Danes: je nam-proti Bogu, proti vsakemu ver- reč že čisto jasno, da je prišlo stvu v onostranstvo. Razloček na berlinski konferenci do kon-med obema taboroma je tako ve- čne razdelitve Nemčije, in sicer lik, da ni misliti na enoten na- za čas, ki našim očem ni dogle-stop obeh skupin niti pri voli- den. Tako Sovjeti, kakor Angle-tvah, kakor so občinske. Katoli- ži in Francozi, ameriški zunanji ški tabor, je šel na volitve samo- minister pa konec koncev ni mo-stojno z listo- slovenske Krščan- gel drugega, kot da je rad ali Isodbi
šel v to deželo, zelo iznenadilo, ko sem videl, kako veliko ta|k;o menovanih “volkedeutscherjev,” ki so poseben sad nemške nacistične politike, je moglo priti semkaj, že takrat jih je bilo veliko, a so pozneje še vedno prihajali, kakor prihajajo tudi še danes. Med onimi volksdeutsch-erji, ki so dobili v tej deželi svoj kruh, je tudi veliko tistih, ki so bili nekoč v prvih vrstah Hitlerjevih pristašev. Med njimi so seveda tudi taki, ki so živeli nekoč v Sloveniji odn. drugod po Jugoslaviji. Poznam med njimi tudi takšne, ki so se v znanih Hitlerjevih edinicah borili na jugoslovanskem ozemlju. Posebno politično poglavje je to.
Ves'čas me je zanimalo, kaj volfesdeutscherski element v emigraciji sodi ne samo o ameriških razmerah marveč zlasti o svoji nekdanji domovini odnosno o Avstriji in Nemčiji, kamor se je bil preselil malo pred zadnjo svetovno vojsko prostovoljno na Hitlerjevo pobudo. Ker gre za številčno močno skupino tukajšnjega nemštva, mislim, da je prav, če povem za danes tudi širši slovenski javnosti, kaj ti ljudje mislijo o avstrijskem nemštvu, posebno še, ker je živo prizadeta s tem tudi naša slovenska in jugoslovanska narodna stvar.
Po tukajšnji volkscjeutscherski so avstrijski nemški odlo-
isvetovne vojne.”
* * *
Na Zahodu se vsestransko prizadevajo, da bi okrepili svoje sile in se pripravili za vsak slučaj. Vel. Britanija je odkrila, da naglo modernizira svojo mornarico in izpopolnjuje atomsko orožje.
Da bi Francoze pridobil za o-dobritev načrta o skupni evropski vojski, je odšel nemški kancler dr. K. Adenauer v Pariz in pristal na evropeizacijo Posarja. Posarje bo v smislu tega načrta ostala neodvisno od Nemčije in Francije ter bo imelo V bodoči Združeni Evropi položaj, kot ga ima v Združenih državah District of Columbia. Dokler se ideja o Združenih državah Evrope ne uresniči, bo ostalo- Posarje gospodarsko povezano s Francijo. Nemci -so torej dosti popustili, -saj je Posarje čisto nemška dežela, toda pogodbo bo* do podpisali šele, kadar bo Francija odobrila načrt o skupni evropski vojski. Nemška vnema za skupno evropsko vojsko vzbuja pri Francozih sum in jih napravlja vse bolj in bolj hladne do nje.
* * *
Francozi imajo: naj večje težave z vojno v Indokini. Pretekli teden so o tem. vprašuj u -razpravljali v parlamentu. Predsednik vlade je izjavil, da je Francija pripravljena skleniti s komunističnimi uporniki v Indokini premirje pod sledečimi pogoji: — 1.) rdeči naj se umaknejo iz Laosa in, Kambodže, držav, ki tvorita skupaj z Vietnamom Indo-kino, 2.) ustvari naj se nevtralen pas okoli področja delte Rdeče reke (sev. Vietnam), 3.) komunisti v srednjem Vietnamu naj se umaknejo v posebna njim prepuščena področja, iz katerih se ne smepjo premakniti, 4.) komunistični borci v južnem Vietnamu naj polože orožje ali pa naj se umaknejo, 5.) komunisti naj se obvežejo,-da ne bodo ob
ske demokratske stranke, mate- nerad ob takšnem položaju mol-rialistični, ki se malone danes v čal, so si bili na berlinski konfe-celoti priznava k Titu, pa se je renči soglasni, da mora ostati moral po ukazu z one strani Ka- Nemčija razkosana. Nemci sami raivamk vezati z nemško avstrjj- so se tega strašnega dejstva za sko socialistično stranko. Pro- njih zavedeli že med konferenco gram, kakor so si ga za nedelj- samo, a so takrat iz politične moško občinske volitve postavili po drc-sti še molčali. Samozavestni, posameznih občinah pristaši slo- a obenem trezni, kot so, danes, venske Krščanske demokratske komaj par tednov po konferenci, stranke, je v bistvu gospodarski najboljši nemški ljudje, doma in program, kakor ga imajo v pro- po svetu, rote v zvezi z zgornjim gramu vse druge krščanske de- dejstvom svoj -narod da je prišel mokratske stranke drugod po čas, ko mora nemštvo nujno sosvetu in pa slovenske narodnost- mo vzeti v roke svojo politično no politične zahteve. Slovenski 'usodo. Konec mora -biti stanja, kofeški pristaši materialistične-
čilni ljudje pokazali leta 1945. svojo popolno narodno politično nezrelost, ko ,so se odcepili od rajha. Rešitev avstrijskega nemštva je samo v Ikar se da hitri združitvi z drugim nemštvom. Avstrij s-ka državna politična tvorba, kakršna je nastala po prvi svetovni vojski in je obstajala do Hitlerjevega priključka Avstrije k rajhu, in kakor so jo obnovili po kapitulaciji 1945., je že samo iz gospodarskih razlogov nujno obsojena na propad. Nemštvo si ni bilo še nikoli ta ko svestno. kakor je posebno se-
n-ostjo, kot sta Anglija in Francija pred nacistično v Muenche-nu jeseni 1938.
* * *
Italijanska vlada M. Scelbe, ki jo sestavljajo krščanski demokrati, liberalci, desni ■socialisti in tirolski Nemci, je dobila v parlamentu pičlo večino in se pripravlja na parlamentarno borbo o načrtu za skupno evropsko vojsko. Odstop šefa policije, ki ga -spravljajo v zvezo s smrtjo- -neke Vilme Mon-tesi lan-dkega aprila, v kar naj bi bilo zapletenih še več drugih visokih osebnosti rimske družbe, je spravil vlado v novo nevarnost.
* * •
Zunanji ministri ameriških držav se posvetujejo že tretji teden v venezuelski prestolnici Caracas. Doslej še niso kaj prida Sklenili. Zastopnik Združenih držav bi rad pridobil svoje tovariše za -odločnejšo borbo proti mednarodnemu komunizmu, ki je začel resno ogrožati Latinsko Ameriko. Velika večina držav, ki so na konferenci zastopane, je glasovala za resolucijo, ki jo je Dulles predložil. Guatemala jo je odločno odklonila. Mehika, kjer je bilo levičarstvo še nedavno zelo v modi, je skušala resolucijo Združ. držav spremeniti v toliko, da -ne bi bila naperjena proti mednarc-dnemu komunizmu, —-ampak proti “tujemu vmešavanju.” Državni tajnik Dulles je v imenu svoje vlade obljubil državam Latinske Amerike tesnejše gospodarsko -sodelovanje in pomoč, in jih tako lažje pridobil za svoje stališče.
Koncem tedna je vprašanje (borbe proti komunizmu na konferenci za ikratek čas zasenčil spor med Perujem in, Ekvadorjem, državama Južne Amerike^ ki sta že dolgo v hudem medsebojnem prepiru.
* * *
Da govorjenje o komunistični nevarnosti v Latinski Ameriki ni brez osnove, so najboljši dokaz lanskoletne volitve v Britanski Gvajani, na katerih so levičarji dobili večino. London je bil prisiljen začasno ukiniti ustavo. Nekaj podobnega, se dogaja zdaj v Britanskem Hondurasu, južnem sosedu Guatemale, ki je tudi že skoraj popolnoma
zapadla komunističnemu vplivU-
ki je nastalo za Nemce po kapi- |daj po takšnem tragičnem uspe-tulaciji leta 1945. Nemštvo ne ,bu berlinske konference zanj, da sme biti več politično sredstvo v .mora neizprosno strniti v-se svo-akcijah velikih: Sovjetov, ZDA, 'je gospodarske, kulturne in p-o-Anglije in Francije. V isti sapi ditične sile za eni in edini smo-ti ljudje trdijo, da omenimo še^er:	Združena Nemčija vklju-
to mimogrede, da utegne samo eno Avstrija, Posarja, Alzacija takšen direkten poseg nemltva in ves drugi nemški prostor, na v razvoj svetovno političnih do- katerem živi nemški človek str-godfcov preprečiti izbruh 3. sve- njeno naseljen. Takšen je pro-Ivatne vojske, do katerega bo si-'gram tukajšnjih volksdeutscher-
j-ev, ki dajejo danes v glavnem vodilni ton politiki tukajšnjega nemštva. Ker Slovenci le preveč dobro poznamo nemško dejavnost na svoji koži, vemo, kaj nam vse grozi iz tega.
Drobne novice
Škocijanski -rojak, -trikratni doktor, Janez Ude, je praznoval 28. februarja osemdesetletnico. Zahod pa ima zabeležiti tudi Do 1939. je predaval na graški j nekaj uspehov v hladni vojni-univerzi, takrat pa ga je Hitler |Najpomembnejši je gotovo skle-nagnal iz Gradca. — Dosedanji nitev obrambne zveze med Zdi-avstrijski poslanik v ZDA. Maxjženimi državami in Japonsko. S Loewemthal Chlumetzky se je,to pogodbo se je Japonska do-poslovil pri predsedniku Eisen- | končno odločila za -svobodni svet bower ju, -na njegovo mesto pa in se obvezala po svojih močen je stopil -bivši avstrij. zun. mini- podpreti njegovo borbo proti k°' ster dr. Karl Gruber, politično miunistični nevarnosti.
pristaš avstrijske Ljud. stranke in avstrijsko drž. političnega koncerta. — Ko je avstrij. zun. minister ing. Figi poročal o rezultatih -berlin. konference, so ga komunistični poslanci v parlamentu nagnali z narodnim izdajalcem, Judežem. — V nedavno izišli celovški Carinthiji je izšel lep spominski članek, o rajnkem ljubljanskem univ. profesorju dr. Francetu Ramovšu. Napisal ga je dr. Fr. Koschier.
V Pakistan odide te dni P°' sebno vojaško odposlanstvo, M bo ugotovilo, kaj bo v tej državi vse potrebno, da se jo osvo-bod1 za čuvanje miru in za obramb0 pred komunističnim napadom-Pod vplivom Pakistana jo za čela tudi Indonezija, poleg I11^ je in Pakistana -najpemembnep1 država Južne Azije, razmisliati’ če morda le ne bi bilo dobro 0 pustiti nevtralnost in se povez3 ti z Zahodom.	m'

/Imeri^ka Domovina
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
Rusi so porazili Kanado na ledu
Toronto, Omt. — Predpreteklo nedeljo se je vršila v Stockholmu na Švedskem hokejska tekma med Kanado in Sovjetsko' zvezo in ,se končala z rezultatom 7:2 v prid sovjetskim igralcem. Poraz kanadskega moštva je bil toliko bolj opazen, ker je Kanada na zadnjih olimpijskih tekmah odnesla v hokeju prvo mesto. Hkrati pa je dogodek potrdil nespornost o zmožnosti sovjetskih športnikov, ki so že na zadnjih olimpijskih tekmah do mala v vseh panogah dokazali, da štejejo med najboljše športnike na svetu.
Toda v totalitarnih časih, v kakršnih živimo, izgloda, da tudi sport jemljejo s političnih vidikov. Kanadski hokejist, ki je igral v zadnji tekmi proti Sovjetom v Stockholmu je kmalu po igri izjavil, da šobile posamezne tekme hokeja v Stockholmu med raznim državami vnaprej določene in so vsled tega nekako pomagale k izidu, pri katerem je odnesla prvo mesto Sovjetska, zveza in ne Kanada. Ta hokejist po imenu Unger je istočasno tudi dejal, da je hila tekma med švedsko in Čehoislovašlko očivid-no prepojena s političnim čuv-stvom, kar se pa tiče tekme med kanadskim moštvom in igralci moskovskega kluba “Dinamo” je rekel, da ,so bili sodniki pristranski. Vse te trditve je zavrnil [predsednik Švedske hokejske zveze in dejal, da je nesmiselno trditi, da bi bile igre talko vnaprej določene, da bi na. kakršen koli način vplivale na izid, kakršen je bil. Za zgled je postavil tekmo med Dinamom in švedskim moštvom, ki se je končala z rezultatom 1:1. Kar se zadržanja sodnikov med ka-nadsfco-rusko tekmo tiče pa je rekel predsednik Berglund, da so 1X1 or da res bili pristranski, a če so, že bili, so bili pristranski v korist Kanade1. Dejal je, da imajo kanadski igralci pripisati poraz samim sebi.
Toda Rusija ni porazila samo Kanade. športniki Sovjetske: zveze, ki so že na zadnjih olimpijskih igrah samo za las zaostali v točkah za, Združenimi držar-Vami, so v letošnjih zimskih nastopih v raznih državah dokazali; da jemljejo šport resno in da bodo pri naslednjih olimpijskih igrah 1. 1956 verjetno zmagoval-ci- Letošnjo zimo so Rusi odnesli prvenstva v drsanju na Japonskem. Dalje so odnesli prvenstvo v dviganju uteži, tri prvenstva v smučanju na Finskem in sovjetske športnice so si pri-
borila evropski in svetovni rekord v naglem drsanju.
Vsi ti uspehi sovjetskih športnikov so povzročili nemalo zavisti in nevolje. Nek švedski športni izvedenec je dejal, da bo
na, da so morali ta izum. “patentirati Sovjeti 190 let pozneje.
H gornjemu spadajo podatki, ki jih vsebuje o prvotnosti izuma parnega stroja popularno pribežališče zmanjaželjnih ljudi, velika skladovnica knjig, iki
,	..	, . slišijo na ime “Encyclopaedia 'tam začeti z nedeljsko službo
moral olimpijski komite nekaj .Britannica.„ v Britannic! ’stoji, božjo, zato je bilo nujno potreb-
Kdo bi hotel darovati krstni kamen?
Ker se bomo verjetno takoj,
St. Laurent voljan priznati rdečo Kitajsko
V nekem govoru na .svoji poti okrog sveta je kanadski mini-
ko bo naša cerkvena dvorana do- Strski predsednik g. St. Laurent zidana, iz dosedanje cerkve, kjer | izjavil tudi svojo in svoje vlade smo sedaj štiri leta gostovali, j pripravljenost za uradno prizna-
Selma Lagerloeff:
Zadnji večer
morali preseliti v svojo stavbo in
storiti v smislu teh ruskih rekordov in prvenstev. Dejal je, da se on v zadevo ne bo vtikal, ker je pač Šved, prebivalec države, ki je znana po svoji nevtralnosti (in ki je znana tudi po tem, da je blizu Rusije, op. ur.), a da upa da bo to zadevo sprožil kak Ame-rikanec.
Vsa stvar je v tem, da športni krogi po svetu vedo, da si sovjetska vlada prizadeva na vse kriplje, da bi prepričala svet o duševni in telesni nadmoči sovjetskih državljanov. Pogoste trditve o prvotnosti ruskih izumov na domala vseh poljih znanosti polnijo stolpce sovjetskih časopisov skoraj vsak teden. Nekaj podobnega si zdaj sovjetska vlada po vsem videzu prizadeva s svojimi športniki, ki jih načrtno vzgaja. Ti ljudje, ki zastopajo na tekmovanjih SSSR in ki odnašajo svetovne rekorde, so skrbno izbrani in jih posvetijo samo eni vrsti športa, žive z dobrimi podporami in kot taki po mnenju športnih izvedencev po svetu ne predstavljajo športnikov v tistem smislu, kakor ga vsakdo pričakuje. Večina športnikov iz drugih držav je tkzv. amaterjev, t. j. športnikov, Iki se posvečajo eni ali več panogam športa iz veselja in smisla za šport, ne na-rejajo pa iz svojega športa poklic in denar, kakor je to' v primeru sovjetskih športnikov zadnjega časa.
K vsemu temu razburjenju med športniki zaradi sovjetskih uspehov in zlasti k razburjenju Kanadčanov nad nepričakovanim porazom lahko dodamo še to vest, da se je vodstvo kanadskih hokejistov takoj po zavesti poraza odločilo., da. bo zaprosilo sovjetske oblasti za dovoljenje, da bi kanadski hokejisti letos maja meseca obiskali Moskvo in se Rusom v hokeju oddolžili. Toda ta predlog je propadel, kajti ribniki, na katerih so se sovjetski drsalci tako odlično naučili igrati hokej, maja meseca v Moskvi ne premorejo nikakega ledu.
da niti Polsunov (ki sploh omenjen ni) , niti Watt nista izumitelja parnega stroja; primitivni parni stroj, pravi tamkajšnja informacija, je bil znan že leta 130 pred Kristusom. Imenoval se je aeolopile. Ta parni stroj opisuje v svoji “knjigi” “Pneumatica” neki pogan po imenu Hero iz Aleksandrije.
* * *
no, da smo pri kiparju g. Francetu Goršetu v Clevelandu naročili krstni kamen. Marsikaj drugega ni tako zelo potrebno za zdaj, zato lahko počakamo. Krstni kamen pa bomo rabili, takoj, ko bomo začeli s službo božjo v svoji dvorani. Krstni kamen bo stal $209.00.
Ne bodo pa se samo rodili no-
vi župljani, ampak se prav kma-Ko smo že pri znanosti, lahko iu lahko zgodi, da bo tudi smrt
tudi zapišemo, da so začeli v Sovjetski Rusiji! kar nenadoma zelo hvaliti nekega kanadskega zdravnika. Temu zdravniku, iki živi v Montrealu, je ime Wilder C. Penfield. Ta zdravnik je obiskal Sovjetsko zvezo 1 1945. še bolj ko po tem pa je znan dr. Penfield med ruskimi zdravniškimi geniji kot pisatelj znanstvene knjige pod naslovom “The Cerebral Cortex of Man” v kateri razvija teorijo, ki po mnenju sovjetskih zdravnikov potrjuje trditev slavnega ruskega fiziologa Pavlova o tem, k alko deluj ejo-možgani na razne dele človekovega telesa. Pavlov je umrl 1. 1935, 1. 1904 pa je prejel za svoje znanstveno delo Nobelovo nagrado.
* * »
Še nimate televizijskega aparata? če nočete, da se ljudje ne bodo spogledovali zaradi vašega nazadujaštva, nabavite si ga. Statistika dokazuje, da je tudi Kanada že tako moderna, da pride na vsakih 12 ljudi en televizijski aparat.
DIN 500 za dolar bankovci
pošiljanje denarja v sta-
ri kraj po dnevnem tečaju
Pošiljanje denarja v stari kraj brzojavno po službenem tečaju
PAKETI: zahtevajte naš veliki cenik
potne karte: •uubljana-Montreal z ladjo od $200 dalje
Magreb-Montreal z letalom od §351,50 dalje
Wasav organizacija za potovanje Vaših dragih iz kraja je so-lidna in točna.
revodi, vize, potni listi, notarski posli in drugo
transmundial
POTNIŠKA PISARNA College St. Toronto, Ont. Telefon WA 3-4868
kmalu spet posegla v naše vrste. Zato smo naročili tudi črn pluvi-jal za pogrebe, Iki stane $85.00.
Ali bi se našli kaki: dobrotniki, ki bi bili pripravljeni oskrbeti za našo cerkev obe omenjeni stvari, krstni kamen in črn. pluvijal?” (Po “Božji besedi’)’
St. Catherine W. Montreal Telefon FI 5306
§0 John St. So. Hamilton, Ont. Telefon JA 8-2869
Caracas
Genova
“Saskatchewan” je. naslov enemu novih filmov, ki pravijo o njem, da je zelo lep in zelo razgiban in da sodi med boljše filmske stvaritve o ameriškem zapa-du; v njem nastopajo Indijanci, j vsaj ena lepa deklica in slikoviti kanadski policijski konjeniki.
IFilm, je baje poln narav, krasot Kanadskega Skalnega gorovja. Edina napaka tega filma je njegov naslov. Saskatchewan je provinca, ki nima nobenih planin. Toda v Ameriki je mogoče vse in prav nič se ni čuditi, če bomo v naslednjih nekaj letih lahke, fjledali film o junaštvih luksemburške vojne mornarice.
Birokraiiena Kanada
Winnipeg, Man. — V časopisu “The Winnipeg Tribune” čitamo članek, v katerem je govora o birokraciji v naši zvezni vladi v Ottawi. Na podlagi podatkov, ki jih je objavil Dominijslki urad za statistiko novembra meseca lansko leto, je imela ottawska zvezna vlada na svojem plačilnem seznamu 134,163 stalno ali začasno zaposlenih vladnih uradnikov, kar pomeni, da se je zvišalo število vladnih uslužbencev enem letu za pet tisoč, če pa bi šteli vse druge, tudi priložnostno zaposlene ljudi pri naši vladi, bi jih našteli 171,452, kar pomeni, da se je zvišalo število vladnega uradništva v enem letu kar za deset tisoč. V tem seveda niso vključeni vojaški oficirji in podčastniki kakor tudi ne pripadniki oddelkov policijske konjenice (RCMP) ali takšnih državnih korporacij kakor je radijska družba C. B. C.
Časopis primerja v svojem članku angleško vlado, kjer so od januarja 1952 pa do danes odpustili 31,000 vladnih uslužbencev ... V članku tudi stoji, da ni prav nič čudno, če finančni minister naše vlade Abbott ne vidi nikakega upanja za znižanje davkov . . .
Kdo je izumil parni stroj? To iste nemara že pozabili. Če bi šli j listat nazaj po knjigah, bi brž-^kone našli kot izumitelja tega stroja, ki je odgovoren za moderno brzino in živčnost, škot-
Udarne mlekarice
London, Anglija. — Po poročilih sovjetskega radia je Sovjetska vlada pred nedavnim odlitke,ga rojaka po imenu James kovala tri sovjetska dekleta, ki Watt. Toda če verjamemo m os- so se odlikovala v molži krav.
Smrt “letečega škofa”
Montreal, Que. — Umrl je prečastiti Gabriel Breyant, duhovnik, ki je bil znan pod imenom “leteči škof.” Ta, novica prihaja iz Francije, koder je legendarni duhovnik kanadskega Severa zadnja leta preživljal svoj pokoj blizu mest Lyons in sedaj preminul. Star je bil 86 lat.
V Kanado je prispel preč. Breynat iz Francija 1. 1892 in se nemudoma odpravil na potovaje po kanadskem Severu, obiskujoč misijonske postaje v predelu Madkenzie N. W. T. Leta 1902 ga je tedanji papež postavil za apostolskega vikarja Severozahodnih ozemelj (Northwestern Territories. V tem svojstvu je ostal do 1. 1943, ko se je moral zaradi rahlega zdravja svoji misijonski službi odpovedati. Nazadnje je obiskal svoje Eskime in Indijance na Severu 1. 1952, ko se je vrnil iz Francije v Kanado praznovat petdesetletnico svojega, imenovanja za apostolskega vikarja.
Mož je mnogo potoval z letalom, zato so mu dali priimek letečega škofa. Njegova, škofija je obsegala skoraj devetsto tisoč kvadratnih milj, ozemlje, ki je večje kakor vsa Francija, Vse ozemlje Vukana je spadalo v njegovo škofijo.
Škof je rad pripovedoval, kako je ob raznih prilikah vlekel za nos zdravnike. Še kot otrok v svojem rojstnem kraju v južni Franciji je bil bolehen in ko se je potem odločil, da bo: šel za misijonarja na kanadski Sever, so mu zdravniki to resno odsvetovali, češ, da ga bo ostro severno podnebje gotovo spravilo naglo na oni svet. Toda mož je misijona«! po Severu 51 let, verjetno dlje (ko katerikoli drug beli misijonar. Dokler ni bilo letal, je misijonar potoval s pasjo vprego in na enem teh potovanj so mu zmrznili prsti na obeh nogah. Njegov misijonski tovariš mu jih je ročno porezal z na-vodnim žepnim nožem. Leta 1936 si je pobožni mož kljub odsvetovanju zdravnikov kupil lastno letalo in se tako vozil od misijona do misijona. S svojim letalom je prevozil več kot dvesto tisoč milj brez ene same nezgode. Indijanci in Eskimi po kanadskem Severu se “letečega škofa še vedno prijetno spominjajo.
nje komunistične kitajske vlade. Zunanji minister Pearson je v zvezi s tem izjavil novinarjem, da bo uradno kaj več povedal, o celi tej reči, ko se bo predsednik vrnil s svojega potovanja domov. Katoliška duhovščina po provinci Quebec ne odobrava te predsednikove izjave in časopis L’Action Catholique v Quebecu je v enem svojih uvodnikov izrazi misel, da bo sleherno, priznanje rdeče Kitajske prišlo prezgodaj.
Nič več ne lomijo ledu
Montreal, Que. — Med najbolj pogoste zimske prizore okrog reke Sv. Lovrenca pri Montrealu je bilo do pred nedavnim šteti lomilce ledu. Ti ledarji so. bili za Okolico Montreala prav tako značilni vsako zimo, kakor so značilni za nekatere predela se-
Gulla odpotovala v Stockholm, ni mogel njen oče nikaikor ne dokončati vsega, kar je imel še opraviti. Takoj nato ko se je vrnil s svojega dnevnega dela domov, je rekel, da mora iti še v gozd po drva. Potem se je pripravil da bi vstavil pri ograjnih vratih kol, ki je bil izbit že celo leto; in .ko je to naredil, je začel s tem, da je privlekel na dan in urejal svoje priprave za ribolov. Ves čas je premišljeval, kako je vendar čudno, da ne čuti nobene prave žalostil Zdaj je bilo z njim spet natančno tako | kalkor pred osemnajstimi leti. Ni se mogel razveseliti, niti ni mogel biti žalosten. Ko je videl Klaro Gullo gori na Storsnipi iztegati roke in objemati ves svet, tedaj se je ustavilo njegovo srce kakor ura, ki jo je nekdo sunil.
Zdaj je bilo z njim ravno tako kakor že nekoč prej. Takrat so hoteli ljudje, naj se veseli zato, ker bo prišla k njemu mala deklica. On pa si ni tistikrat niti najmanj storil iz tega. In. zdaj so pričakovali vsi skupaj,
„	.	.	.. , meni 44% vec kakor lansko leto
vernega Quebeca splavarji lesa.! . , v T, ^ ,	.,	,
v istem času. Vecma teh pnhod-
Toda moderna tehnika je ta pcf Mic sedaj menda za vedno odpravila.
Ti ledarji so na poseben način lomili na reki sv. Lovrenca velike kose ledu, katere so previdno spravljali na breg in jih od; tamkaj odipeljavaji v ledenice, kjer so jih potem hranili za poletje. S_ tem ledom so, kakor tudi povsod po drugih deželah pred uvedbo električnih hladilnikov, hladili v vročih poletnih mesecih hrano- in pijače. Pred leti so tudi na vlakih, ki so prevažali pokvarljiva živila, uporabljali za hlajenje, naravni led, katerega so pozimi nalomili po rekah.
Na večer, preden je Klara, da ibo neizmerno potrt in obupan. A tudi to se ni zgodilo.
Notri v njegovi sobi so se gnetli ljudje, ki so se prišli poslavljat od Klare Guile. In Jan se je naravnost sramoval iti noter in pokazati ljudem, da ne joka ter ne tarna. Torej je bilo najbolje, da sploh ni šel noter, ampak je ostal zunaj.
Na vsak način je bilo zanj čisto dobro, da se je tako zasukalo. če bi bilo ostalo vse pri starem, tedaj ne bi vedel, kako opraviti s hrepenenjem in žalostjo.
Ko je prejle šel mimo Okna, je videl, da je bila soba ozaljšana z venci in na mizi so stale skodelice za kavo, natanko: tako kalkor tisti dan, ko je moral zdaj vedno misliti nanj. Katarina je kajpada pripravila hčerki, ki sq odpravlja v svet, da bi rešila domačijo, še malo veselje v slof-vo.
Gotovo jočejo tamle notri, v sobi, bodisi tiste, ki so se prišle poslavljat, bodisi mati in hči. Ihtenje Klare Guile je slišal celo semkaj na dvorišče, a to ni napravilo nanj nikakega vtisa.
“Dragi moji, saj je vendar vse čisto tako, kakor mora biti”, je mrmral, medtem ko. je stal zunaj. “Poglejte vendar mlade1 ptičke! Vržejo jih iz gnezda, ako nočejo iti prostovoljno. In ali site kdaj videli mlado kukavico? Res ni nič bolj zoprnega, kakor če moraš gledati, kako leži debela in rejena v gnezdu in venomer kriči po hrani, medtem ko se tuja rednika zaradi nje skoraj do smrti izmučita.” “Ne, vse je prav tako, kakor je”, je razmišljal dalje. “Mladi ne morejo ostati doma in biti starim v breme. Ven morajo, v svet, da, dragi moji, to ne gre drugače!”
A vkljub temu si je dal še ve-
Gsem tisoč priseljencev v treh mesecih
Ottawa. — V zadnjih treh mesecih je prispelo v Kanado 8080 novih priseljencev, kar po-
mikov je angleškega porekla ali pa iz dežel v Severni Evropi (Holandija, Nemčija); le manj priseljencev je od drugod.
------o—-----
Petdeset čevljev dolga preproga
Tokio, Japonska. — Petdeset, čevljev dolgo rdečo preprogo so razvili na tokijskem letališču, ko j se je oni dan pripeljal na uradni obisk Japonske naš ministrski predsednik St. Laurent.
------o------
čedalje več razporek	v
Ottawa. — Dominijski stati- ^)1T^cez stični urad poroča o razporokah jv Kanadi in ugotavlja, da je naj-Prvenstveni vzrok za izginotje .manj razporek v Kanadi na oto-teh ledarjev je prav gotovo na- Newfoundland, največ pa v p redek moderne tehnilke in uved- Britski Kolumbiji. Na splošno se
dno nekaj časa opraviti s svojimi pripravami za ribolov. Naj-Ijubše bi mu bilo, če bi bili Klara Gulla in Katrina že legli v posteljo in zaspali, preden bo sto-
ba modemih električnih hladilnikov. Nekaj pa naj bi pripomogle k temu tudi mile zime, ki .so se v zadnjih desetletjih okrog Montreala pogosteje pojavljale. In pa tudi brez nesreč ni bilo. Veliko ledarjev je pri svojem p.; slu potonilo. Še 1. 1941 se je* pogreznilo na tej reki 11 ledarjev, ko so ®e peljali s sanmi po> ledu.
je število razporok v Kanadi lansko leto zvišalo za 7% v primeri s predlanskim stanjem.
Stoletnica Windsorja
Windsor, Ont. — To mesto bo praznovalo letos stoletnico svojega obstoja. V tem smislu bodo imeli tekom letošnjega poletja in jeseni v Windsorju večje število slavnostnih prireditev.
Važnost zrakoplovstva v Kanadi
kovski ’“‘Pravdi,” je pogruntal parni stroj ruski človek po imenu L L (verjetno Ivan Ivanovič) Polsunov in sicer leta 1763, 21 let pred Wattom. Ruska carska oblast je bila tolikanj brezbriž-
Vsaka teh deklet je prejela odlikovanje Leninovega reda — zlato znamenje srpa in kladiva. Hkrati so bile tudi imenovane kot “junakinje scoialističnega dela.”
Naj večje kanadske reke
Naj večje kanadske reke so Mackenzie s. pritokom Athabasca (4000 kilometrov), Nelson pritokom Saskatchewan (2440 km) in Yukon (328 km).
Vancouver, B. C. — Kadar je treba na severu Kanade kaj kam prepeljati, bodisi sode petroleja, tovor nalovljenih rib ali pa čredo živine, se ljudje ne obračajo na železniško družbo ampak na zrakoplovne tovorne družbe.
9800 milj obsegajoča zračna mreža zrakoplovne družbe “Canadian Pacific Airlines,” ki se ukvarja predvsem s prevažanjem tovorov, je mnogo pripomogla k razvoju severozapadne Kanade. Na Yulkonu in v Northwestern Territories kakor tudi v severnih predelih Britske Kolumbije in prerijskih provinc odigravajo letalci in letala te družbe odločilno vlogo. Z letali prepeljava-jo najtežje rudniške stroje, kakor tudi notranjo opremo za stanovanjske hiše in podobno. Samo z letalom je po navadi mogoče v najbolj oddaljene in najbolj neraziskane kraje severne Kanade, kjer je še zmerom moči libogateti čez noč. Rudosledci in krznarji, agentje in mehaniki kakor tudi industrijalci utegnejo naglo dospeti v te kraje samo z letali.
Mož, ki je ustanovil sedanjo letalsko družbo, ki prevaža in vzdržuje zvezo med temi oddaljenimi kraji v severni kanadski
divjini 1. 1942, je bil sam najprej, takozvani gozdni pilot. Posrečilo se mu je združiti kakih deset majhnih gcizdnih letalskih podjetij in je tako s 77 letali štirinajst različnih tipov ustanovil eno najtočnejših letalskih postrežb na svetu.
Ta zračna družba je brez dvoma spremenila lice severa. Danes rudarji po tako severno ležečih rudnikih, kalkor je n. pr. Yellowknife, NW. T. ne bolehajo za skorbutom in podobnimi boleznimi, Ikajtil letala vsak dan dnevno dovažajo iz Alberte sveže mesci in kar je najvažnejše:
Ko nato precej dolgo ni predrl do njegovega ušesa noben šum več, se je tiho in. previdno kakor tat splazil proti hiši.
A ženski še nista šli v posteljo. Ko je šel mimo okna, je zapazil Klaro Gullo. Iztegnila je roke predse na mizo in položila glavo nanje. Videti je bilo, ka-ker da joka. Katrina je stala nekoliko bolj zadaj v sobi in ravno zavijala oblačila Klare Guile v veliko ruto.
“Pa bi rajši pustili, mati”, je rekla mlada deklica, ne da bi privzdignila glavo. “Saj vidite, da se oče j ezi name, ko odhajom.” Ah, se bo že spet potolažil”, je mimo odgovorila Katrina.
“Seveda, to pravite vi, ki nič ne marate zanj,” je nadaljevala Klara Gulla med močnim ihtenjem. “Vi mislite samo na hišo. Ali mati, očka in jaz, mida sva eno. Jaz ne pojdem od njega.”
“In hiša?” je vprašala Katrina.
“Naj bo s hišo kakor hoče, samo če me bo očka rad imel”, je jokala Klara Gulla.
Tedaj se je Jan umaknil od hišnih prag. Ni verjel, da bo Klara Gulla ostala doma. Ne. on je vedel bolje kakor kdorkoli drug, da mora ven v isvet. In vendarle je bile Janu v tem trenutku, kakor da so mu iznova položili mehki mali sveženj v naročje. In njegovo srce je zače-
sveže sočivje. Prav tako dovažajo letala ljudem po osamljenih j 10 spet utripati. Bilo je tako hi-sevemih naselbinah, kjer ni mo-jtro, kakor da je mirovalo leta in geče rediti krav, sveže mleko, j leta in bi moralo zdaj spet do-Letala prevažajo tudi filme in j hiteti mnogo izgubljenega časa. pešta prihaja te kraje redno ka- j A hkratu je začutil Jan še ne-kor v Montreal ali Toronto. Predi kaj:	Ah, zdaj bom sam, brez
tem je bilo mnogo bolnih ljudih na severu zapisanih dolgotraj-
varstva in hrambe!
Zdaj se je povrnila žalost,
nemu bolehanju, preden so jih zdaj se je povrnilo hrepenenje, lahko s sanmi ali kako drugače Že ju je videl prežati gori pod prepeljali v bolnišnice na jug. studencem kakor dve črni senci. Danes jez letali zdravniška po- 1 In vendar je iztegnil roke ter moč v teh krajih vprašanje ne- široko razprostrl medtem ko mu kaj ur. Rudosledci pošiljajo s je hkratu srečen smehljal spre-
temi letali na jug svojim agentom pesek, ki naj bi vseboval zlata zrna. Ta pesek pošiljajo seveda pripor,o|čeno.
letel obraz.
“Pozdravij ena,	podravlj ena,
pozdravljena!” je šepetal.
(P(revel F. Vodnik).
4
AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 16, 1954

Emil Ludwig:
NAPOLEON
ZGODOVINSKI ROMAN
DRUGA KNJIGA
HUDOURNIK
Ker papež Angležem ni zaprl svojih pristanišč, zasede cesar Ancono in se pri tem sklicuje na “božje varstvo, ki je moji stvari pripomoglo do polnega sijaja . . . Če hoče Vaša Svetost odsloviti mojega poslanika, prosta Vam pot, zastran mene tudi lahko sprejmete Angleže ali pa carigrajskega kalifa ... In tako prosim Boga, naj Vas še dolgo ohrani na čelu naše Matere Svete Cerkve. Vaš pobožni sin. francoski cesar in italijanski kralj, Napoleon.”
Hkratu s temi burlesknimi grožnjami je po stricu Feschu posvaril Sveto Stolico; primerjal je svojo misijo s Konstantinovo in poklical na pomoč srec -njeveški boj za investituro. “Za papeža sem Karol Veliki, ker združujem francosko krono lombardsko in ker moje cesarstvo meji na Orient . . . Če ne bo delal težav, ne bom na vnanjem videzu ničesar spreminjal sicer pa ga 'bom ponižal v rim skega škofa . . . uvedel bom v Italiji konkordat, kajti vse, kar lahko vodi do zveličanja Franciji, je zveličavno tudi Italiji, kar pa ne more človeka zveličati v našefcn življenju, tudi v,njihovem ne more.” Pravo lutrovsko govorjenj e! On, ki blodi v fantazijah, če mu posvetni posli uidejo v zgo devinsko mistiko, je stvarno jasen, kadar mu religiozna mistika služi za pretvezo v posvetnih poslih. Napoleonova pamet je bila vse življenje naklonjena protestantom in le iz politične uvidevnosti se je upiral želji, da bi Francijo polutera-nil. Ker se naj višji pastir noče popolnoma odreči Angliji, se cesar odloči, da ne bo delal njim bogve kakšnih ceremoni marveč da bo razmejno skalo med Gornjo in Spodnjo Italijo kratkomalo odvalil. Na ta način bo naposled resnično zagospodoval nad vso Italijo, kot katere kralja se označuje po kri vici.
Zdaj piše podkralju Eugenu v slogu vojaških dekretov: — ‘“Sedanji papež je premogočen. Duhovniki niso za to na svetu,
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Leopold Kališek
ki je umrl 16. marca 1953. leta
Eno leto že Te zemlja krije, truplo Tvoje v grobu spi, nam pa težko je pri srcu, ker Te več med nami ni.
Sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, * kjer ni joka ne bolesti, v raju tam,—nad zvezdami!
Žalujoči ostali:
SOPROGA in OTROCI Clevelafid, Ohio, 16. marca 1954.
ideje več nove, knezi Renske: zveze pa so sicer na povelje u-vajali nove zakonike, ali s svojimi tradicijami in zmožnostmi niso mogli v bistvu spremeniti ničesar. Najmlajši Bonaparte je imel svoje zgodovinsko poslanstvo: z velikopoteznim poizkusom demokracije bi bil lahko iz štirih milijonov nemškh podanikov napravil štiri milijone državljanov, s čimer bi bil lahko da bi vladali. Zakaj noče dati jves nar°d rešil knežje ošabno-cesarju, kar je cesarjevega, in s^> ^i se je pokazala po osvobo-zakaj ne jenja vznemirjati mo-| dilnih vojskah! jih držav? Čas, ko bom lahko Namestu tega je smatral ta opravil tudi brez papeža, mor- triindvajsetletni Bonaparte, ki da ni več daleč; sklical bom je doraščal že kot princ med koncil vseh cerkva iz Galije, razevitom svoje rodbine, vlada-Nemčije, Italije in Poljske.” Ko nje za nekako galantno pustega hoče preglasovati s franco-1 lovščino, v kateri je treba za-skimi kardinali, odkloni papež pravljati denar in življensko zahtevo, da bi zvečal njih šte- moč; občutil je mladost kot vilo; da pa bi cesarja potolažil, šampanjec, ki naj se izkipi, svo-privoli, da ga bo kronal za ce-|jo wurttembersko soprogo je
sarja zapadnega sveta, ali tudi ta simbol, za katerega se je cesar še lansko leto zaman boril, je že izgubil zanj svoj čar: čim postane dosegljiv, mu je že toliko kot izpolnjen, in ko hoče
varal z neštetimi ljubicami, de-
Ženske dobijo delo
Gospodinja
Splošno delo, mora imeti ra-papez popustiti tudi v denarnih d& ,otroke; 5 dni; lah.ko gm do_
stvareh, zahteva cesar vedno več in grozi, da bo “to skupino svojih kronovin takoj zopet spojil s cesarstvom in da bo preklical dar Karla Velikega.
mov zvečer, dobra plača in hrana. Kličite HE 1-1539.	(54)
Gospodinja
Delo za žensko, katero zani-Skratka, cerkveno državo ho-|ma leP dom v .Shaker Heights če použiti sam, ker ima sam Pr* d°kri družini. Nobenega velik želodec. Tedaj papež 0- težkega dela, ker so drugi na-gorčeno prekine pogajanja, ce-N6^ za	električne mo-
sar pa da Rim zasesti in v me- derne PriPrave- Stalna plača, seču aprilu je cerkvena država Piavadna s°ka> kopalnica, tele-provinca.	vizija in hrana. Kličite SK 1-
Napoleon, ki je prišel od Kai-'^^' re do Dunaja in od Madrida do Moskve dn ki je često stal v I-taliji, je pokazal čudovito vzdržnost glede enega samega
MALI OGLASI
Za hišna popravila
Za vsakovrstna karpenter-kraja, ki je bil njegovemu du-lska dela in opravijla pri hišah, hu pravi dom: previdnost ali kakor tudi barvanje, se obrnite usoda mu nista dali nikoli sto- na mene. Kličite HE 1-3373. piti v Rim. Resničnost mu ni [Luka Kuhar, 1249 E. 61. cesta
lal je povsod dolgove, otroke in škandale, zabaval bolj sebe nego svoje podložnike in je s temi legitimnimi manirami za desetletja ugonobil misel o izboru najsposobnejšega. Če nam kdo jezdi po poljih in po ljudeh samo zato, ker je princ tedaj naj bo ta princ vsaj pravi, so čisto upravičeno mislili Nemci. On pa se je smejal porogu sveta in še je smejal celo opominom velikega brata.
Ta ga je imel posebno rad, kakor imajo očetje radi svoje 'kasno rojene sinove, brio tega življenja je bil soroden njegovemu lastnemu tempu; tudi je bil Jerome vedno ljubezniv, ni nikoli ničesar zameril, niti ne, če je cesar njegove prošnje po vrhovnem poveljstvu zavračal s takimile besedami:
“Ali se norčujete iz mene? Kadar boste imeli šest vojn za seboj in kadar* bo pod Vami popadalo šest konj, bova zopet govorila!” Na vojsko je hodil z vsem svojim dvorom, sicer bnez kraljice, toda z njenimi naj lepšimi dvornimi damami, izdajal proklamacije v duhu “sebičnega kralja”, a je nato brez po-
sebne užaljenosti sprejemal ta-kjele cesarske vrstice:
“Bral sem neko Vaše dnevno povelje, kateremu se mora vse smejati: kralj da ste in cesarjev brat? Smješne lastnosti na vojni! Pred vsem je treba biti vojak! V taboru ne potrebujem ne ministrov ne lu!ksusa. Vaša dolžnost je, taboriti pri prednjih stražah, noč in dan sedeti na konju in marširati mied; prednjimi stražami, da boste čim prej prejeli vsako: vest —
Popravim pralnike
na vašem domu po ugodni ceni.
Kličite podnevi ali zvečer UT 1-7306 8611 Kosciusko Ave.
(52)
Angleško Slovenski Slovar
(Ružene Škerlj) DRUGA IZDAJA
je končno dospel.
Dobi :se pri
Aypsi Kollander
6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
Cena s poštnino je $5.25
Tvrdka Kollander ima na zalogi tudi
SLOVENSKO ANGLEŠKI SLOVAR
(Dr. Kotnika)
ter dr F. J. Kernovo BERILO
Naročite se na te knjige, preden zaloga poide!
nikoli ne potrdila ne pokvarila podobe, ki jo je od deških let nosil v duši. Zdaj zasedejo njegovi generali drugič to mesto, ki se mu zdi večno. Nihče v njegovi okolici ne dvigne glasu zoper to početje. Le njegova mati čuti napako, zboli zaradi
(55)
Išče stanovanje
Zaposlena ženska išče 3 ali 4 neopremljene sobe. Kličite LI 1-7902.	(52)
Naprodaj
Na Locherie Ave. blizu E. dogodka in dočim jie doslej sa-|l85 St., 4 in pol sobni zidan mo skeptično pripominjala: “Če bungalow, samo 2 Jeti star, bo le pri tem ostalo, — pravi opremljen z vsemi modernimi zdaj znancem v preroški slut- potrebami, plinska kurjava, nJi;	aluminijasta zimska okna in
Vidim, da bo upropastil sebe mreže, garaža z dovozom. Lot in vso rodbino. Zadovoljil naj 150x140.
Za podrobnosti vprašajte:
bi se s tem, kar ima. Peha se za premnogim, zato bo izgubil vse!”
XVII
“Nemški narodi nestrpno pričakujejo — ne plemenitaških, marveč nadarjenih osebnosti, ki
Kovač Realty
960 E. 185 St. KE 1-5030
(55)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja 7-sobno Col-bodo v nazorih in uradih spo-1	^ kopalnici, vse lepo
štovale isto pravo, tako da bo
odpravljeno sleherno hlapčevstvo in z njim. vsi posredniki] mied vladarjem in proletarija-tom. Te blagodati Napoleonove-] ga Kodeksa, procesualnega postopka in sodne uredbe bodo odločilne za značaj Vaše monar-j hije in da izrečem to miael do kraja: pri utrditvi Vaše monarhije računam bolj na njih učinek, nego na rezultate največ-J jih zmag. Vaš narod mora imeti svobodo in enakost, ki sta v Nemčiji enako neznani! Ta način vladanja bo najmočnejša o-| grada, ki Vas bo ščitila pred Prusijo, močnejša nego Laba, trdnjave in francosko varstvo. Kateri narod pa bi tudi hoteli nazaj pod prusko Oblast, če je keefaj okusil blagor liberalne | vlade!”
S temi stavki, ki kot zaseben pouk niso preračunjeni na učin Kovanje, skuša cesar svojemu najmlajšemu bratu pojasniti misijo, ki mu jo je poveril novi kraljevini Westfalski. Tu in samo tu je bila v Evropi dana naloga, prvič pnesaditi na| nemška tla osnovne ideje revolucije in temu narodu, ki je večno samo ubogal, pokazati prvo zarjo samoodločbe. Kajti ne Nizozemcem ne Italijanom niso bile v njihovi zgodovini te1
dekorirano, v krasni okolici Euclida, blizu več novih cerkva. Kličite RE 1-3704.	(52)
SVOJEVRSTEN USPEH — Ljubka Perdita Chandler iz Santa Monica, Calif, je sama uokvirala svojo fotografijo. Dekle je odšlo v Evropo, kjer se je imelo poročiti. Ko je prišlo tja, je zvedelo, da ji je zaročenec zadet od kapi nenadno umrl. Nesrečna nevesta ni imela denarja za povratek. Spomnila se je, da je kot mlada deklica bila dobra pevka. V obupu je začela peti v nekem pariškem lokalu in dosegla lep uspeh.
KRATKOHLAČNICE — Fantje gledajo in odobravajoče žvižgajo, ko gredo mimo njih slušateljice Flora Stone College v Clevelandu v kratkih hlačah Od leve na desno so: Georgia Morris, Drexell Hill, Pa. Susan N elson iz Clevelanda in Jo Ann Rohman iz Jamestown, N. Y.
ali pa rajši ostanite v svoji pa-^ lači! Vojskujete se kakor kak satrap! Ljubi Bog, ali ste se tega naučili pri meni? Jaz jezdim na čelu svojih strelcev in ne dovolim niti svojemu vnanjemu ministru, da bi hodil z menoj . .. . Velike zahteve imate, imate nekaj duha in nekaj dobrih lastnosti, ki pa jih popolnoma zatemnjujejo Vaše a-botmosti. Mimo tega ste (strahovito domišljavi, nimate pa prav nobenega znanja.”
(Dalje prihodnjič)
ZULICH
INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo
IVanho« 1-4221 18115 NEFF ROAD
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland
h.
HIGHLAND HEIGHTS
2 HIŠI
5792 in 5800 Highland Rd.
LEPO PROČELJE Približno pol akra zemlje Lesena in zidana zgradba Prostorne sobe Klet
Prizidana dvojna garaža Plinska gorkota Vse moderne udobnosti Se lahko takoj vselite ZA SESTANEK KLIČITE STAVBENIKA
FRANK E. STRUMBLY
5719 Highland	HI 2-4479
TRGOVINA S POHIŠTVOM
KINK0PF BROS.
PREPROGE — HIŠNE POTREBŠČINE TELEVISION APARATI _ RADIO
MAYTAG - HOOVER - WHIRLPOOL - IRONRITE itd.
Lastnika: TONY in RUDY KINKOPF
820 E. 200 St.	IVI-I9II — IV1-1912
ODPRTO vsak večer do 9. ure
mrmrmTLnrLnjTJTTumjTjTjijT^
K. S. K. JEDN0TA
POSOJUJE DENAR članom K. S. K. J. po i1/# obresti nečlanom po SVM obresti na zemljiiča in posestva
brez kake provizije aii bonusa
Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih.
Za pojasnila in informacije pišite na:
GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE
351-353 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS