¿a kori3ti delavnega ljudstva v Ameriki
V slogi Je moči
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMEB.IK.I
Od boja do zmage!
devoted to the Interests of the laboring classes
e
u
It
0
Si
Stev. 52.
Entered as Second-Class Matter J ulv 8t.h, 1903, at the Post-Office at Chicago, III., under Act of Match 3rd, 1879
Chicago, 111., 29. decembra 1911.
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo!
LetoX. “J
/a
Razgled po svetu.
18 BREZPOSELNIH UMRLO OD ZASTRUPLJENE HRANE.
Berlin, 27. dec. Kar še čisti Berlin še ni doživel, se je pripetilo na božično noč v nekem mestnem nočnem a.-iilu za brezposelne. Osemnajst revežev je umrlo od zastrupljene hrane in več se jih nahaja v smrtnem boju.
Večerja se je delila v jedilnem salonu ubožnega doma, oblastva pa le zatrjujejo, da so se reveži zastrupili s hrano, ki so je nabrali po ulicali in je pojedli v asilu. Nekateri so namreč prinesli “ek-stra” jed v asil, in plačali to s svojim življenjem.
Pred polnočjo so zaslišali služabniki doma prihajati iz spalnih prostorov brezposelnih grozno tulenje ljudi, ki so se bojevali s smrtjo. Poklicali so takoj zdravnika doma, ki je konštatoval za-strupljenje in poklical pomoč iz mestne bolnice; prej ko je pa prišla vsem rešitev, je 18 nesrečne-žov v groznih mukali in valjajoči od krčev po tleh izdihnilo za več no. Prizor tega smrtnega boja je bil strašen.
Mestni nočni dom za brezposelne v Berolinu je naprava mesta in v njem dobi vsak potreben prenočišče in prosto mizo. V zad njem letu je bilo postreženih čez pol milijona beračev v njem. Na to božično noč je bilo njih število okoli 4000—5000 mož in tudi veliko število žen in nedoraslih otrok. Vvedla se bo stroga pre-j iška va.
BREZ DELA.
Manchester, Anglija, 27. dec. Če ne pride to popoluune do nobenega sporazuma, 100.000 delavcev v bombaževih tovarnah v Lancashire okraju, zgubi delo danes. V Acerington traja štra.jk že od 20. dec. i, 1. ker je tovarna prejela v delo neunijsfke delavee.
Lepo novo leto!
Rusija govori.
Peterburg, 27. dec. Colninska vojska med Zjed. državami in Rusijo je gotova stvar. Rusija se smeje ameriškim čifutom, ki so upali doseči pri ivashingtonski vladi vse, kar so se čifutski milijonarji zmislili v dosego svojih kapitalističnih manevrov. Danes je Gučkov, prejšnji predsednik dume podal nov in še bolj sovražen predlog stran judo v Amerike. Po tem zakonu, ki bo gotovo z večino glasov sprejet, bo sploh prepovpdauo judom Amerike in od drugod, pristop v Rusijo in kako rusko provinco. Ker Rusija ne pozna v tem šale, se diplomat-je sedaj prijemljejo za nos, ker vidijo kaj so dosegli z razrušitvijo stare pogodbe z Rusijo z 1 1832. Nadalje se bo colnina na vse ameriško blago zvišala za 100 odstotkov, kar pomeni naravnost bojkotiranje ameriškega blaga, posebno mašinerijskih produktov Amerike je prodanih vsako leto v vrednosti več milijonov dolarjev ruskim tovarnarjem.
Velikanski škandal.
Razne novice.
SLABO LETO.
V Ameriki vladajo slabe delavske razmere povsod. Da je temu tako je posebno dokazala statistika na Ellis Islaud. Za 30 odstotkov se je znižalo v letu 1911 naseljevanje (šteto do 1. dec. 1911.)
Na drugi strani je pa število odpotivših v staro domovin® naravnost neverjetno. Skoraj' pol milijona ljudi je odpotovalo v Evropo. Azijo in drugam, Kpmi-sar William se je sam i$tazi] : “Naseljevanje se je omejilo! ker je na ameriškem industrijelnem trgu vedno lahko kriza in tega-delj gotovost zaslužka ne goto-
va.
Tudi naše uredništvo dobiva poročia o slabih delavskih ¿izmerah po deželi in ljudje povprašuje za vzroke nove krize, ki se nam bliža . . .
Štrajk železničarjev.
Do sedaj se še ni našlo pota. ki bi privedel štrajkarje 111. Cfentral železnice do miru. Do sedaj je stal ta štrajk federacijo $7&,(H)0, ali tedensko $6,000. V zadi|p izdaji “Raihvav Clerks Mag«ne’' se piše, da se ta štrajk, č^tako hočejo štrajkarji, “lahko deset let še.” V štrajk s stopili uradniki odpošiljate je družbi posebno nepriličn nima zadostno število sta zov, ki bi razumeli to delo.
Se hočejo odpovedati.
Pariz, 27. dec. — Devetnajst najuglednejših oSeb, med temi u-rednik list “Le Lateren” in o-sebnega prijatelja Brianda, so •1 ekm~ 27■ d5,c- Iz verodostoj- daneB rli. Nahajajo se med mh virov je prišlo poročilo da se j tpm §e druge u?k.dn6 oj3(,he> ban-
hoeejo elani cesarske mandzu hi- kirji> tovarnarji. kapitalisti, vsi
. -V, V.i dJ^str;) in	se,	ki
so jih počenjali v Rue la Bruya-re 22. Dognalo se je, da so pariž-
v.
dir 'estjij in so sej pripravljeni pogajati z revoluci-jonarji, ker se nočejo vleči za vladanje par na pol lojalnih provinc. Revolucijonarji so se tega poročila razveselili in so pripravljeni stopiti v pogajanja s člani «cesarske hiše.
Vuanšikaj je tudi prepričan, da revolucijonarji ne bodo oddobrili njegovega predloga, da bi se iz vseh provinc oklicalo zastopnike obeh strank na narodno zborovanje, kjer naj bi se odločili za republiko ali ‘monarhijo. Vuanšikaj nadalje špekulira, kako bi postal sam prezident nove kitajske republike. Govori se, da bi pustil takoj cesarske na cedilu, če bi se mu dala garancija, da o-stano 10 let prezident republike. To so pa voditelji revolucionarjev soglasno odklonili, ker se ne vjema z konstitucijo republike kitajske. Tudi se* je zvedelo sedaj šele jasno, da je Japonska in Anglija tista mešetarka, ki ne dopuste, da bi postala Kina republika. Anglija se boji za Indijo, Japan pa za Mandžurijo. Evropske spletke imajo mnogo za govoriti o preobratu na daljnem zapadli.
Patrijarh — zarotnik.
Lisbona, Portugalsko, 22. dec. Vlada je sklenila dvigniti proti monsignoru Antonu Mendes Bel-lo, patrijarhu v Lisboni, obtožbo radi zarote proti republiki. Pričakovati je, da bode obsojen ta visoki cerkveni dostojanstvenik v najvišjo kazen, ako mu dokažejo krivdo. Obsojen bi bil v tem slučaju v šest let ječe in v desetletno pregnanstvo v Afriko.
DENARJE V STARO DOMOVINO
ki milijonarji kupovali od nesramnih mater njih hčere in uganjali z njimi sramotilne in nenaravne orgije. Polno kompromitiranih oseb je zapustilo z vso hitrostjo Francijo, samo da ne pridejo pred sodišče. Vse časopisje Pariza piše o tem.
Rusi marširajo.
Teheran, 27. dec. Ruski kazaki marširajo proti glavnemu mestu Perzije, Teheranu. Morgan Schuster oddide, kakor je poročal v Washington še te dni. Sel bo čez Teheran na Baku ob Kapspiškem jezeru, in od tam skozi Kavkaz v Batum, rusko pristanišče ob Črnem morju in od tu v domovino.
Brzojavke poročajo, da se bije z Rusi in Perzijci že prava vojna. Rusi so pobili 1000 upornikov in niso prizanašali ne ženam, ne o-trokoin istih. Vse kaže, da misli Rusija na zasedo severne Perzije ravno sedaj.
Slovenci, podpirajte, čitajte in razširjajte edini slov. svobodomiselni delavski tednik “Glas Svobode”. Stane $2 na leto. Naslov: Glas Svobode, 1809—13 Loomis St., Chicago, 111..
poSll}»mo:
za $ 10.35	  50	kron,
za $ 20.50 ................. 100	kron,
za S 41.00 ................. 200	kron,
za 8 102.50 ................ 500	kron,
za S 204.50 ............... 1000	kron,
za $1020.00 ............... 5000	kron
Poštarina je ršteta pri teh «votah Doma se nakazane svote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične je do $50.00 v gotovini v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft:
FRANK SAKSER CO.
88 Cortland St.	York
181 St. Clair A?e., N, E.	Cleveland, Ohio
VBOGI OTROCI!
“National Child Labor Committee” je izdala svoje letno poročilo. Ne rečemo, da družba za varstvo otrok ni humansko 'delovala; v 33 državah je preskrbela dobre zakone za otroke. Komite se je posebno oziral na žalostne razmere otrok v velikih am. indu-strujalnih mestih, kjer se otroke vprega v tvornice tabaka, cigaret. volne tovarne in glaževine in premogokope. Kapitalisti Amerike pač tudi otrokom nočejo prizanesti. Samo v New York dela v tenementnih stanovanjih 15,000 otrok, spe v hišah brez zraka in luči in vživajo slabo brano in posebno — zanikrno slabo vzgojo. Iz otrok proletarcev se rode vagabundi in “državi nevarni elementi”. Tega so pa krive slabe socijaine reforme Amerike, ki dopuste, da se morajo dečki in deklice ®d 5 do 14 leta mučiti in garati za svoj vsakdanji kruh!...
Gori imenovana družba v varstvo otrok sedaj poživlja vse —-cerkve Amerike, na dan 27. jan. po vseh cerkvah moliti za male trpine, da se jim naklonja saj molitve-v njihov troši, ker “bog” bo potem “že ta svoje storil”!
STARI HINAVCI.
Važne listine so izginile.
Indianapolis, Ind. Zvezna (glavna porota je dobila dokaze, da so izginile dva dni po aretaciji bratov McNamara iz pisarne Structural Iron Workers unije važne listine in knjige organizacije, in uh so bile posftffife V''Ke1to'"aritgS' mesto. Kakor se zatrjuje, bode u-vedla velika porota takojšnjo preiskavo, toda vprašanje je, ako bode mogla dobiti izginule listine. Iz vrše valni odbor-unije je zboroval tukaj ob času J. J. Mc-Namarove aretacije.
Nekega detektiva Erectors a-sociacije, so 2g. t. m. cel dan zašli sevali pred veliko poroto. Obravnava je bila na to preložena na dne 2. januarja.
Darrow se opravičuje.
Clarence Darrow, “delavski advokat” in zagovornik bratov McNamara se je pričel opravičevati pred napadi, ki jih je proti njemu- spisal E. P. Connelly v Colliers Weekly1’ zadnji teden.
Connelly obdolžuje Darrowa, da je “prodal državnemu pravd-niku McNamara in se pustil zato od države drago plačati.” Ko so povedali državnemu pravdniku Frederiks o zadevi, je izjavil da se to Darrowu ne bo moglo doika-zati.
Na Connelly-eve obdolžitve je sam Darrow izjavil sledeče: “Volitve v Los Angeles niso imeli nobenega stika s McNamara afero. Lincoln Steffens je iz svoje lastne volje igral vlogo posredovalca. Edini vzrok, zakaj smo o-pustili nadaljne korake v prid dinamitarjev je bil ta, ker smo vedeli, da se skozi to rešitev, da se McNamara izpovesta sama, za nju najboljše steče; na kakšen uspeh obravnave ni bilo niti misliti: dokazi so bili preočiti.”
Unija obsojena.
Sodnik Guy *newVorškega vrhovnega sodišči je razglasil važno razsodbo. Samuel Sabo je namreč tožil United Necktie Workers Union, ki ga je izklju čila ter provzročila, da ni mogel nikjer dalj časa delati. Unija je zahtevala od njega, da plača za svojega brata Josipa $20 za pristop, in ker tega ni hotel storiti, ga je izključila. Ker nadzoruje od zadnjega štraj-ka unija vse delavnice, neunijski delavec ne more dobiti nikjer dela v New Yor-ku. Sodnik Guy je razsodil, da je šla unija predaleč, in jo obsodil v plačilo zneska $500 kot odškod' nino, ter da mora Sabota zopet sprejeti.
Haywood vržen iz Unije.
Takozvana Trades and Labor Assembly of Denver, Colo., je pri zadnji seji vzela na znanje resolucijo. v kateri se proklinja delo Viljema D. Haywood, prejšnjega tajnika od Western Fed. of Miners. in..se ga je proglasilo največjim sovražnikom organiziranega delavstva.
V isti resoluciji stoji med drugim, da je Haywood skozi svoje povzdigovanje McNamara kakor je to storil v svojih govorih na. zahodu, povzročil veliko nesoglasje fn- sr- popolnoma «oglašal z fimo Goldman (znana am. anarhistka. op. ured.) Haywood je zbranim delavcem ovenkovečil McNamara. zato ker sta dinamitirala! S tem je Haywood mnogo škodil delav. organizacijam in tudi drugače pogubonosno deloval za organizirano delavstvo.”
Mnogo govornikov je povdarja-lo, da se deželi in delavstvu ne lela nobeni koristi, če delavski oranizator poveličuje nasilne metode, kot je to storil Haywood v Denver, Colo. Ravnotako so soei-jalisti v New Yorku obsodili Hay wooda govor v Cooper Union, in glasovali za izključenje tega dravskega voditelja.
“Sto v goreči jami!”
C' 7. dvesto ljudi je bilo ta mesec radi profita kapitalistov na življenju uničenih, usmrčenih. — Kako lepa je sedaj jeza meščanskega časopisja čez “roparske direktorje” in koliko prostora .posvečajo žrtvam v Brieeville in zvezni vladi, ki mora uvesti “najstrožjo” preiskavo. McNamara so — izjema 21 žrtev v “Times” poslopju — uničevali le mrtvo lastnino — tukaj je pa padlo na en mah 200 očetov, soprogov, sinov in bratov! Kapitalistično jadikovanje ho pomagalo le rep. ali dem. — kandidatom 1912 !
Demokratična stranka je zopet osleparila delavstvo Amerike, in zopet pokazala, da ji ni nič do tega, da .pridejo za delavce boljše razmere in varnejši zakoni. In to je ista stranka, ki je bila pri zadnjih volitvah od raznih delavskih voditeljev podpirana!!
Ko je ta teden washingtonski senat skoraj določil železničarjem $335,241 priboljška pri vsej svoji reakcionarnosti, je šel demokratični kongres in črtal gori omenjeni priboljšek delavcem. Pa to še ni vse!
Demokratična stranka se je izkazala izdajalsko in protidelav-sko isti dan, ko je ovrgla priboljšek železničarjem.
Vlada je predlagala $50,000 za reševalna dela in stroje pri rudniških nesrečah. To je bilo tudi od senata že skoraj dovoljeno in potrjeno. Pa pridejo demdkratje, tudi delavski prijatelji imenovani, in zahtevajo, da se dotična svota —■ črta iz proračuna, čeprav se ta denar rabi v rudniškem biro!!
Slovencem!
Varčevanje.
Demokratje pravijo da varčujejo ljudski denar? Če so republikanci pri koritu, se zopet zadnji parajo in bahajo s tem patrijotie-nim delom. Mi dobro vemo kdo varčuje denar države, ampak nekaj novega nam je to, da si to lepo lastnost prilastnjejo — demokratje, oz. republikam. Kaj je to morebiti varčevanje,. Če se glasuje proti Bergerjevemu predlogu za penzijonsko bil!. Kaj je to varčevanje, če se glasuje proti podpori rudarjem, ki za poldrugi dolar na dan tvegajo 10 do 12 ur svoje življenje. Ampatk kaj se ti gospodje brigajo za črne sence pod zemljo, se jih varuje zadostno pri delu, ali ne, dokler so njihove malhe polne!
Zločin Slovenca.
Je to pravica?
Sodnik Gray v mestu Oroville, Cal., je predkratkim obsodil nekega moža, ki je ukradel $80 v -----dosmrtno ječo. In isti “sodnik” (!) je kaznoval nekega a-genta in kupovalca in prodajalca belega mesa — na dva meseca lahkega zapora. Tako se v kapitalistični deželi ceni v nebo povišano “privatno” lastnino in na drugi strani dobrobit humanitet-ne človeške družbe.
Sodnik pa, ki tako sodi, zasluži da bi bil sam sojen.
Cannonsburg, Pa.
Glas Svobode:	— Tukajšnji
Slovenci smo vposleni v premogovih rovih in v tovarnah različnih strok. V tovarnah se dela jako slabo, drugod pa skoro vsaki dan redno. V premogokopih se nič kaj posebno ne dela in se nam obetajo še slabše delavske razmere ¡kot. vladajo sedaj.
Druga žalostna novica je ta, da se je 18. dec. t, 1. zgodil velik zločin Slovenca John Ribarič, doma blizu St. Petra na Notranjskem. Iz nerazumljivega vzroka je vstrelil tri Slovence v stanovanju Matevža Novak; tudi sam sebi je pognal krogljo v trebuh, a zdravniki upajo da še okreva. — Sliši se govoriti, da je nameraval ustreliti celo šest oseb, ampak so pravočasno še zbežale in si tako rešile življenje. Ustreljeni so sledeči: Matevž Novak, star 45 let in njegova žena Marijana Novak, stara 35 let in članica društva “Postojnska jama” št. 138 S. N. P. Jednote, doma od Sv. Treh Kraljev pri Žireh na Gorenjskem. Frank Stanovanja, star komaj 21 let, doma iz Trnovega pri Ulirski Bistrici na Notranjskem. Pogreb se je vršil 20. dec. na pokopališče v Bridgeville, Pa.
Matevž Novak in Fr. Stanovanja niste bila pri nobenem podpornem društvu. Fr. Stanovanja je bil dober naročnik Glas Svobode. Pokojnim mir v tuji zemlji!
Blaž Godu.
Prijatelji, somišljeniki! Smo navezani na medsebojno pomoč! Naš list si je postavil zdrave in nam vsem koristne cilje. Na naši ® strani je najboljša volja, da se bo “ delalo z vsemi močmi za uresniče- V nje teh ciljev. Toda sami vsega v ne zmoremo. Zato se obračamo na — vas. <la nam stojite ob strani.
V prvi vrsti:	podpirajte naš i»
list! Širite ga, ¡ker s tem širite ; med ljudstvom dobre in zdrave ,, ideje in zaeno opravljate koristno narodno delo. “Glas Svobode’ je edini svobodomiselni napreden slovenski tednik. Naloga, ki jo i-M ma izvršiti, je težka. Zato pa je ! vreden vaše opore. Storite pa za_ tet največ na ta način, da ste sa-» mi njegovi naročniki in da mu pridobite kolikor mogoče največ novih citate!jev. Na ta način se bodo tiste lepe ideje, za katere se borimo, najhitreje širile in najuspešneje uveljavile med našim: ljudstvom.
Pri vsakem časopisju je zelo važno denarno vprašanje, ker je izdajanje vsakega lista v zvezi z denarnimi težkočami. Čim več bo torej imel “Glas Svobode” na-! ročnikov, tembolj bo tudi obširen.	;
“Glas Svobode” se hoče pečati -predvsem z vsemi perečimi vprašanji. Veliko važnost pa polaga uredništvo tudi na to, da si čita-S •telji našega lista pridobe čim ve » ejo splošno izobrazbo. Zato se bo i mo pečali z vsemi vprašanji, v katerih mora biti dandanes človek, ki hoče biti nekaj izobražen, poučen.
Stojimo pred novim letom. — Treba bo obnoviti naročnino za: naš list. Zato pa prosimo cenjene" naročnike, naj pri pošiljanju na-J ročnm-^iore- to-le:
Da obnovi naročnik takoj zaostalo naročnino.
Da pošlje svoj natančni na-L slov in v slučaju selitve tudi svoj stari naslov.
Da vsak po možnosti gleda na’ to. da ¡pridobi v novem letu saj® enega novega naročnika in tudi" drugače dela propagando za Glas Svobode.
Vsi naročniki pa, ki kaj dolgu-« jejo na naročnini, naj takoj dolg poravnajo, ker v teku štirinajstih _ dni vstavimo list vsakomur, ki je ne poravna!
Nadalje je čitateljem mnogo na tem, da se “Glas Svobode” dr-k ži v resnici svojega programa. - * Tem preje ¡pa to dosežemo, če je; pri listu več sotrudniikov -— dopisovalcev ! Dobra poročila vplivajo imenitno na naročnike; stvarni dopisi se čitajo z občutkom in veseljem in pohvalo. Pri-| merni delavski in politični članki! so ravnotako dobrodošli .in gotv-| vo ¡pomorejo na — ugledu listu.' Lepo izobraževalno in zabavno čtivo vpliva vehementno na vse.„j Tega si uredniško Glas Svoboden želi in hoče delovati za izvršitev“ istega. Tudi lokalne slovenskel novice so dobrodošle in jih Ijud j je radi čitajo. Podpirajte nas to-j1
$5000 nagrade za Burnsa.
Los Angeles, Cal., Za detektiva Burnsa, ki je prijel brata McNamara, in ki je zbral dokaze proti njima, so napravili danes county nakaznico v vrednosti $5000. Distriktni pravdnik zatrjuje, da je to edina nagrada, katero izplača county v tem glaso-vitem slučaju.
Slovenska veselica.
Slov. ¡pevsko delavsko društvo “Orel” priredi dne 31. dec. 1911 ob 8. uri zvečer v mali Narodni avorani na Centre in 18. cesta svojo prvo zimsko domačo veselico z ubranim petjem in slovensko zabavo."
Vabi se vse Slovence in Slovenke Chicago in okolice na to domačo veselico, da se dostojno poslovimo o starega leta in se lepo vpeljemo v verige novega!
Na svidnje!	Odbor.
rej tudi duševno!
Opozarjamo ob zaključku teli*! vrstic vse stare in nove naročnike | na novo razpravo dr. Karl Stanca:	Avstrijski Jugoslovani in
morje, ki je pričenjamo s prvo j štev. v novem letu.
Bolj kot kedaj poprej je potre-' ben slov. narodu v Ameriki časo> pis kot je ravno “Glas Svobode” V njem se zrcali resnično pravoT svobodno delavsko glasilo Naroda !
Svobodna beseda je v njem! Svobodno izraženje v vseh ozirih, vsakteremu na razpolago! :
V združenju je moč. Zato pa: delajmo skupno za skupne cilje in koristi. Pogubonosni vpliv klerikalizma in kapitalizma bomo-najprej odstranili, če podpiramo napredno časopisje. Zato pa v nobeni zavedni hiši naše nove domovine ne sme manjkati “Glas Svobodč”.
Upravništvo in uredništvo “Glas Svobode”.
Zahodna	'Bolniška
Podporna v*'y Jednota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
Vstauovljena 25 apri.a. in ink >rpor'irina 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
PredselnUc: 1«'8A.NK JERiS, Bix 4t, Taylor, Wash.
Podpredlednik:	PA.VEU KOS, Box 10, Ravensdale. Wash., Box 44.
Tajnik: FR VNK TOSTO VRŠNIK, Taylor, Wash., Box 44.
Zapisnikar: IVAN ŠKUFCA, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: BUA.Ž FEC1CI AN, B>x8J, Enumc aw-Krain, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JERNEJ ŠKRBINO, Isaagah, Wash.
ANTON LUČIČ, Box 499, Cie Elum, Wash.
J. PETKOVŠEK, Box 499, Cie Elu n. Wash.
POROTNI ODBOR:
FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash.
PAUL KOLAR, Box 337, Cle Elum, Wash.
LOUIS KOCIJAN, Enumclaw, rain Wash.
VRHOVNI ZDRAVNIK:	Dr. J. J. Mustard
Seja gl. odbora se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu pri g. Pavel Koss-u, v Ravensdale, Wash. Uradno glasilo je Glas Svobode.
IZ ŽIVLJENJA SVETNIKOV.
Sveti oteč Jakob.
Charles Bradlaugh.
Prijetno delo je, podajati čita-teljem črtice iz življenja izvoljenih božjih mož. Tim prijetnejši pa je naštevati zanimive dogodke' iz življenja moža, katerega je Bog tako zelo ljuibil. Jakob je bil sin Izakov, vnuk Abrahamov. Ti tri možje so ¡bili tako sveti in prosti vsakega greha in njih življenje tako neomadeževano, da se je bibliškemu bogu zelo dopadlo, biti zvan bog Abrahama, Izaka in Jakoba. Res je, da si je Abraham prilaščal sužnje, da mu ni bilo ravno mnogo mar za resnico in da je pri neki priložnosti prognal svojo ženo in njenega otroka v milost in nemilost peščene puščave. Res je tudi, da je Izak v gotovem obsegu sledil vzgledu svojega očeta in nelepemu njegovemu delu in da je manjkala Jakobu popolnoma moška čast, da je bil sa-mopašen, umazan, nebratski goljuf, babji varljivec, zvit lump, ampak vseeno so morali biti dobri ljudje, kajti bog je bil bogom ^Abrahama, bogom Izaka in bogom Jakoba se prilega dobro njegovemu nositelju. Rabin Kališ pravi: “To ime obseguje, ako je pojmujemo po dobesednem pomenu, globoko zaničevanje, kajti koren besede pomenja “goljufati”, “slepariti.” Potem bi bil Jakob zelo nevaren slepar. V tem smislu pravi Ezav v svojem razgorčenju (Gen. 2, 7, 35.) : “Po pravici se zove njegove ime Jakob, kajti, že dvakrat me je osleparil; vzel mi je prvorojenstvo, sedaj pa mi je ugrabil moj blagoslov.”
Po bibliškem štetju se je rodil Jakob okoli 1. 1836 pred Kr., to je 2168 let po začetku in njegov oče Izak je bil tedaj 60 let star. Bibliško štetje je primeroma zelo mzanesljivo, posebno pa na tem hestu. — Ampak mi ne iščemo v «riiiji tajnih stvarij, kajti sicer u bilj Varam še mnoge bolj. Iščejo tam skrivnosti, čudeže, neso-Hsja in ničemnosti, katerih je tsaka stran polna. Jakob se je ro-iil kot dvojček z Ezavom na po-ebno prošnjo Izaka do gospoda r prospeh Rebeke, s katero je bil iženjen že 19 let, katera pa mu oslej ni rodila. Neverni prirodo-lovci (in čudno je, čeprav razum-jivo, da je skoraj vsaki naravo-lovec brezverec) trdijo, da moli-ev ne pomore proti takšni bolez-li ali takšnemu nepravilnemu tanju drobja, ki ima neplodnost a nasledek. Da bi pa učeni naši ajmoštri priznali, da biblija ne ►oučuje učenih predmetov, je ne-nožno in zato se mora vsakdo iz-iied nas sam prepričati, da je vse, :ar hoče podati biblija znanstve-lega, ničemnost. Še predno se je akob rodil, je isklenil gospod, da toseže on in njegovi potomci 0-ilast, nad Ezavom in njegovimi iotomci — “da bode starši služil nlajšemu (Gen. 25, 23). Bibliški 10g je pravičen bog, ampak slastnemu človeku ni lahko razu-leti pravičnost v njegovem skleci, ko je obsodil otroke staršega Szava, da služijo otrokom mlaj-ega Jakoba, še predno so se na-odili.
'Jakob je prišel na svet držeč e pete Ezava, prvorojenega bra-a, kakor kakšen bojazljivec v oju življenja, ki se ne upa prelagati zapreke, ki se mu stavi v ot a je vendar pogumen zadosti,
slediti komu drugemu pogumnemu bojevniku in pobrati aad njegovega dela.
In otroka ista ras ji a; Ezav je bil spreten lovec, mož poljan, Jakob pa priprost mož, ki se valja doma po kožah in blazinah. Nekega dne pa se vrne Ezav do smrti utrujen raz lova domu. Ker je bil gladen, je šel k Jakobu, e-dinemu svojemu bratu, dvojčku in mu rekel: “Daj mi jesti, prosim te, nekaj jesti, kajti zelo sem lačen.” V podobnem slučaju bi vsakdo, ako se ga prosi, nemudoma ponudil drugemu najboljše kar ima, posebno ako je drugi lastni in edini njegov brat, ki je sesal iz taistih prsij pod taistim krovom. Ampak Jakob ni bil mož, on ni bi[ brat, on je bil samo je-den izmed božjih izvoljencev, ki je bil izvoljen od boga še pred svojim rojstvom. Kakor bi vedel, kaj je učil Jesus: “Mi hoče li kdo slediti a sovraži svojega brata, ne more biti moj učenec.’’ Ta nauk, propovedovan davno za njim, je čutil v sebi božji izvoljenec Ja kob, žid, in se je po njem ravnal. Je to jedno izmed nezgod bogoslovja, če ne zločin, da je ljubezen do Boga združena z sovraštvom napram človeku. Jakob je bil jeden izmed ustanoviteljev židovskega plemena in že v tem predzgodovinskem času je bila njegova naklonjenost k sleparskim kupčijam zelo razvita. In odgovoril je Ezftvu: “Prodaj mi takoj danes svoje prvorojenstvo.’ Izgladovani brat se je branil zastonj in prvorojenstvo je bilo prodano za skledico leče in košček kruha. Ako bi dandanes kdo tako mrzko in nepošteno izrabljal nesrečo svojega brata in ga ogoljufal za njegovo prvorojenstvo, bi se ga izogibali vsi dobri in pošteni ljudje kakor nebratskega roparja in najnižje grdobe. Ampak pred okoli 4000 leti so veljale pri bogu čisto drugačne osnove nravnosti. V istim, je li bog nespremenljiv, morajo biti božji POjmi o časti in poštenosti popolnoma drugačni in slabši, kakor so pojmi o takih stvareh pri največjih potepuhih. Bog je pohvalil in potrdil Jakobovo dejanje, kar je dokazal pozneje z priznanjem svoje naklonjenosti k Jakobu in s svojo skrbjo za poznejšo dobrobit svojega svetnika po božjem vzoru.
Iz te povesti se učimo, da velja vsako dejanje, ki ga mora smatrati posvetni, pošteni človek kot lumparijo, slepovernemu verniku za pobožno delo, ako se ga razumeva po duhovniški. V istini, treba je zelo mnogo vere, da se to razume. Tako izgleda na primer kot sleparija in hudodelstvo, pobirati od ubožnih otrok v šoli ali cerkvi denarje v misijonske namene za afriške zamorce in potem prirediti s tem denarjem bogate pojedine za nekaj pitanih misijonarjev in pridigarjev. Kdor ima več vere in manj razuma, vidi v tem bogu dopadljivo pobožno delo in ne zapazi, za kakšne čisto drugačne, posvetne namene se je ta denar nabiral. “Pobožni” pridigarji in razkladatelji sv. pisma pravijo, da Ezav ni cenil svojega prvorojenst.va in ne vidijo v tem Jakobovega hudodelstva in nečlovečnosti.
Ko je Izak ostarel in čutil, da se mu bliža Smrt, je hotel Ezavu kot prvorojencu — kajti on ni vedel ničesar o prodaji — po tedanji šegi podeliti svoj blagoslov. Zato je naročil svojemu sinu, da
vzame svoj lok, mu ulovi neko zverino ter pripravi zanj jed, ki jo je starček rad imel. Ko se je E-zav oddaljil, se je prikazal Jakob in napravil po nasvetu svoje matere Rebeke jed in jo podal, izdajajoč se za Ezava, očetu ter zahteval njegov blagoslov. Slepi starec je vprašal: “Kdo si, moj sinče?”
Laž je menda gnusoba pred gospodom bogom. Gospod je ljubil Jakoba, ali Jakob se je lagal slepemu, staremu svojemu očetu in rekel. “Jaz sem Ezav, tvoj prvorojenec.” Izak je dvomil in vprašal, kako je mogel tako hitro zverino uloviti. Jakob pa, kte-rega je bog ljubil, je odgovoril kakor najnesramnejši bogoklet-než “Gospod, bog moj, mi je pomagal, da sem hitro naletel na zverino.” Izak je še vedno dvomil in vpraševal dalje: “Si-li ti Ezav, moj sinko?” Bog je bogom resnice in je ljubil Jakoba in vendar je odgovoril Jakob: “Sem.” In Izak je dal Jakobu svoj blagoslov v trdni veri, da blagoslavlja Ezava in bog je dovolil, da se je ta goljufija posrečila in je navrh še sam blagoslovil Jakoba.
V posebnem pisanju, imenovanem “Epištola k Židom” se nam pripoveduje, da “je Izak v veri blagoslovil Jakoba”. Ali kakšno vero je imel Izak? Vera, da je Jakob Ezav, je bila vzbujena z sleparskimi pripomočki. Bila je posledica napačnih trditvij. In mnogo je takih ljudij na svetu, ki nimajo nobene boljše podlage za svojo nabožensko vero, kakor jo je imel Izak, ko je blagoslovil Jakoba. Sv. Avguštin in drugi cerkveni očetje zagovarjajo Jakobove laži češ, da to niso bile laži, ker je bog to že davno prej sklenil, da se zgodi tako, in če so bile laži, da so bile le male in odpustne laži, svete laži, kakor jih uporabljajo duhovniki, da privabijo nekoga v cerkev in za prispevke
Laž je vedno in povsod gnusoba. ali lagati se umirajočemu na smrtni postelji je že zločin. Bli-zost smrti je privela marsiktere-ga hudodelca do priznanja resnice, ali na Jakoba to nikakor ni učinkovalo. Čeprav je Izak umiral, se grabežljivi lopov Jakob za to ni zmenil, samo da izvabi od umirajočega očeta svojo korist. Bog meifda ljubi pravičnost in sovraži krivičnost, vendar pa je ljubil nepoštenega Jakoba in sovražil poštenega, Ezava. Vsi hudodelci se odlikujejoveč ali manj z strahopetnostjo. Jakob ni delal izjeme tega pravila. Njegov brat je grozil, razsrjen nad sleparijo, storjeno na umirajočem očetu, da Jakoba ubije. Jakoba pa je ščitila mati in mu pomogla uiti.
Po nasvetu Rebeke je priporočil' Izak Jakobu pred njegovim odhodom, da se napoti k njegovemu bratu Labanu in vzame njegovo hčerko za ženo. Tedaj ni dal bog nobenega zakona, ki zapoveduje zakon bratranca z sestrično. Na poti v Haran k Labanu je Jakob počival in zaspal ter med spanjem sanjal. Običajno imajo sanje zelo majhno važnost, v bibliji pa se jim pripisuje velik pomen. V bibliji se sporočijo nekte-re važne in resne stvari v sanjah ,in to je modro, kajti, ako bi ljudje bdeli in bili pri zdravem razumu in bi s zdravimi čuti videli in slišali te stvari, bi bili brezdvom-no odklonli te prikazni kot brezsmiselne in glupe. V sanjah pa so smatrali to vse za božjo resnico. Duhoven teme, hudič, učinkuje na ljudi proti bibliji tako globoko za belega dne, da morejo verniki samo v tem in v noči, ko so naše oči zaprte in naša čutila ne delujejo, videti in slišati te božje tajnosti in jih razumeti.
(Konec prihodnjič.)
KONEC SVETA.
(“Prirejeno za Glas Svobode”.)
Slavni astronom (zvezdoslovec) rante Arrhenius, ki je posebno an skozi svoja učenjaška razi-ovanja o postanku sveta, v prvi sti o postanku našega sveta, ka-remu prištevamo zemljo in soln-, se je sedaj tudi jasno izrazil koncu sveta, v visokoumnem isu, ki presega vse dosedanje. Za nas, naVadne ljudi je usoda jih zemeljskih teles manj važ-l, izvzeti .seveda učenjaki astra->mi. Masa se interesira le za ezdo, ki pokaže neko sorodstvo našo zemljo, in kjer se da brez dikega učenja in napora nekaj lepati o prazgodovini naše zem-
lje kot zvezde. Luna in planeti so tista nebesna telesja, iz katerih lege in življenja lahko čitamo u-sodo solnca in zemlje. Naša zemlja ni več mlada, ona se skoro pričenja starati, ker milijone, milijone let je že preteklo od nje obstanka in rojstva iz solnca. Od-tedaj gre svojo lastno pot po vse-miru. Popolnoma odvisna seveda ni še postala, vedno je m-orala biti spremljevana od mogočnega solnca, in vedno je morala z drugimi planeti obkrožati in obleteti nepremerljivi vsemir. V teku milijonov let je celo postala vedno bolj odvisna od solnca. Ker je vedno bolj in bolj izgubljavala svojo lastno toploto in si prisvojila luk-sus organskega telesa, je postala odvisna od toplote solnca, brez katerega ne bi gotovo nikoli zado-bila organskega življenja in vstva rila na sebi človeka.
Solnce je podvrženo vednemu krčenju in vedni ohladitvi. Ravno isti problem je naredila naša zemlja, samo bolj hitro, ker je bila manjša. Popusti pa samotoplota solnca, se bo tudi žarkovanje zemlje od solnca vedno bolj omejilo. Te ohladitve solnca mi ne moremo zapaziti, ker gre to zelo počasi od-sebe, ja niti v več tisoč letih se ne more nič o tej ohladitvi zapaziti. Čas pa, ki ga bo še stvar vzela, kadar se bo toplota na zemljo prikrajšala, se lahko računa na milijone in nadmilijone let.
Ta nevarnost za naše živalsko življenje je oddaljeno še iza nepregledni čas, za neprešteto dolgo dobo in se ga nam ni potreba bati.
Ampak tudi drugi sovražniki groze naši bodočnosti. Predvsem pomanjkanje in izginja oglenčeve kislina (Kohlensäure), vode in zraka, podstavke in najvažnejše elemente našega življenja. Naša zemlja potrebuje in izrabljuje vedno več oglenčeve kisline in vode, kolikor bolj se zemlja prepe-reva. toliko več je potrebuje. -— Pred pračasi je bilo teh snovi v večii množini za dobiti, sedaj jih že pomanjkuje in le še iz življen-skih vulkanov je nekaj nove pričakovati. S časom bo pa zemeljska skorja postala vedno debelejša in vulkanski izbruhi potem tudi počasi prenehajo. Potem se bo načel kopital ki je sedaj še nena-čet, oglenčeva kislina bo napadena in porabljena in voda bo sto-"Ha iz mej, dokler ne bo v daljni prihodnjosti vse elito in obdano z razneseno vodo. Reke in morja bodo potem suha, in vsa živi jenska bitja, kot ljudje, živali in rastline bodo morale umreti, in zemeljska površina ne bo nič druze-ga kot velika pusta puščava. Tako nam slika znanost malo poetično konec sveta. Amipak tudi ta prizor se doigrava grozno počasi, da bo vzelo vsekakor milijone let prej ko se bo občutilo pomanjkanje vode in se bodo vedno večji deli naše zemlje spreminjali v puščave. Potem dobimo razmere, ki sedaj vladajo na Marsu (zvezda — svet), in še z daljšim časom razmere, !ki so sedaj na luni, na .kateri je že popolnoma izčrpana voda in zrak, in je preperelost (sprelinelost) porabila vso oglen-čevo kislino in zrak in posledica je nrevelika kislina. Potem je vsakemu organskemu bitju na zemlji zapela zadnja ura in naš planet se bo prišteval mrtvim, kakor je že sedaj luna, ker živ-Ijenska bitja na njej ne ¡morejo več obstajati, ker primankujejo vse glavne podlage za življenski obstoj.
Kaji potem še pride, morebitno trčenje s kakim drugim planetom in skozi to nastala grozna vročina, ki bo zdrobljene kose zemlje pripravila do razbelitve, in na-daljni konec te nove zvezde, nje ohlajenje, postanek organskih bitij in njih nepreračunljivo daljno razvijanje, nas ne more več zanimati. Moramo sektor e j spoprijaz-niti s žalostno resnico, da se naša zemlja počasi ohlajeva, luč, zrak in vodo zgubeva in tako za nas ljudi postane puščava, na kateri ne bo človeškemu bitju,, živalim in rastlinam mogoče živeti. Eh trošt nam pa daje le znanost, da se bo ta grozni proces vršil še mnogo milijonov let. prej ko se bo ta u-soda zvršila in postalo znanstveno domnevanje učenjaka Svanta Arrhenius resnica. To je ¡polno veljavna tolažba, ker imenova doba je za nas cela večnost. Premerimo ta čas lahko s tem, da je naša kultura od prapočetka svojega začetka stara Je nekaj tisoč let. Pred seboj ima človeštvo še celo
večnost, v tem času lahko človeštvo reši vse probleme in doseže lahko najvišje cilje, ki jih zamo-rejo ljudje sploh doseči.
DUHOVNIK.
Dogodba. — Za Glas Svobode.
Gorska železnica je ropotala med Verono in Garda na višini Cavaleze.
V vozu moja žena in jaz. Italijansko solnce je pripekalo na okno. In tu spodaj leži veenomodro Garda jezero.
Srce uam je vzkipevalo. Tudi drugi ljudje so šli k oknu, ne samo zaljubljenci. Bili smo veseli. Naša srca so ležala kot žamesto modro nebo in bliskajoča ¡površina jezera v tihi radosti — brez vsake pomazka.
En duhovnik je vstopil. Mehanično, iz okretnimi pregibanji, in se vsede nasproti. Debel, zdrav kmečki obraz. Ne nesimpatičen.
On ne vidi lepote, ki skozi sto in sto žarkov zveni v voz. Ampak odsev te, od sreče tresoča se na o-brazu moje žene — to vidi.
In sam vidim na njegovim delavnem obrazu pot njegovih misli. Kako lete vsenavskriž! Kot veter čez morsko površino. Čez kaj, to tudi vem. Ampak kam?
Tukaj — niso li postale za sekundo oči kalne? Težka in široka kmečka roka gre v višino in se ustavi na očeh.
In tukaj ostane. Celo vožnjo. Skoto prestrašena zre moja žena na zdrhljaje in nepremakljive prste duhovnika. Zakaj, izakaj?
Hočem zakričati. Ker sedaj, vem, kam gredo misli duhovnika.
Zena — moja žena posoda pregrehe? ga hočem razburjeno pra-šati. In tvoja mati, ki te je rodila?, in tvoja sestra, ki te je ljubila? Roko mu hočem odtegniti od pregrešnih misli, ki jih pelje zarjovel konj po slabem polju.
Tu zdrkne počasi roka od čela in oči.
Je to isti obraz? Bol leži na n j etn in skozi prebodena muka.
To je po materi in sestri še ta tretja ženska njegovega življenja, ki se vzdiguje sedaj iz misli pregrešnih. Njeno solnce je te plevelu»- ¡~ie!i vetvarvio, In ..sedaj zopet eno oko leži premišljevalno na moji ženi.
Vbo-gi duhovnik!
Hudičev stroj.
James Emery, pravni zastopnik narodne zveze tovarnarjev, je naznanil' glavnemu pravdhiku Wi-ekershamu, da so imeli napadalci nek stroj za požiganje, ki učinkuje še hujše, kakor bombe, -a imajo to prednost, da ne ostane za njimi nikaka sled. Ta stroj ima, kakor bombe urno kolesje. Ob določenem času izteče iz stroja neka
tekočina, ki zažge vse predmete, s katerimi pride v dotiko. Tak stroj so našli v nekem kovčegu na kolodvoru za prtljago v San Franciscu, Cal. Stroj je bil last ali Kaplana ali Smitha. James McNama-ra je baje ¡ukazal Ortie McMani-galu, naj se poslužuje'takih strojev.
Eden je za vas!
Sedaj lahko dobite iiztis Severo -vega Slovenskega Almanaha in Zdravoslovja za leto 1912 zastonj. Vaš lekarni,k ali- trgovec z leki ga ima izti» za. vas. Samo vprašajte zanj. Novi Almanah ima 64 strani in vsebuje velik ¡zaklad zaželenega, koristnega in zanimivega poučila, ki naj se shrani in obdrži pri roki celo leto. Če ne ¡morete dobiti Almanaha od lekarnika, pišite na W. F. Severa Co., Oediar Ra/pids. Iowa.
Za zunanje oglase ni odgovor no uredništvo ne upravništvo.
KUPI SI ZEMLJIŠČE.
Imam za prodati 480 akrov svoje lastne zemlje; kdor hoče dobro zemljišče, naj se obrne do mene. Prodajam najmanje 80 akrov skupaj; cena $25.00 do $40.00 a ker. Polovico svote hočem precej, drugo na letne pogoje. Moja zemlja je dobra, obstoji iz njiv in travnikov. Žito raste vsake vrste.
JERNEJ MEZEK,
R. F. D. No. 3 Beach, N. Dak —52—
"Sliviiai Giiti” 8alG&D
V STRINGTOWN, Leadville, Colo.
se priporoča Slovencem za na hrano in stanovanje.
JOE LANICH, lastnik.
COLORADO COLUMBINE BREWING CO.
Domača pivovarna. Slovenci, pod pirajte domačo industrijo! r
JOE GOLOB, pred sed. in pošlo . vodja.
Urad: 103 Harrison ave.. ’ LeauVUle, Colo.
Rojakom v San Francisco, Oal., in slovenskim potnikom
se priporoča
(LAIBACH
JOHN KUKAR, imitelj.
461 Fourth St. San Francisco, Cal.
Telef. Douglas 5049 Telef. Home J2436
PANNONIA COLONY COMPANY IMA NAMEN POMAGATI AV STRO-OGRSKIM DRŽAVLJANOM V VSEH PRAVNIH IN GOSPODARSKIH ZADEVAH.
Ta pisarna se bavi s sledečim:
1)	Vse konzularne in notarske posle. — ‘(Razne listine, ka kor. pooblastila, pogodbe, zadolžnice itd., potem vse vojaške za
deve).
2)	V tukajšnih in starokrajskih pravnih zadevah dobite v pi sarni Pannonia pošten nasvet in uspešno pomoč od strani izkuše nega odvetnika, ki je v stanu Vaše koristi bolje zastopati, kot pa neizvežbani in strokovno neizobraženi svetovalci, kateri zadevo od Vas sicer prevzamejo, a jo morajo potem izročiti ameriškim advoka tom v izvržbo. — (Razne tožbe, dedščine, odškodnine itd.)
v 3) Pannonia Colony Company naseljuje rojake po že obsto ječi h naselbinah in na obdelane farme v najboljših krajih proti lahkim odplačilom in pod najugodnejšimi pogoji.
4) Naša pisarna Vam preskrbi, kupuje in prodaja zemljišča (lote) ali hišo tu v mestu, izda potrebne papirje ter jamči za pr a vilni prenos lastninske pravice na Vaše ime.
o) Pannonia Colony Company preskrbi posojila ter zavaruje za življenje in proti ognju.
6)	Najeenejše vozne listke za najboljše parobrodne družbe
7)	Razpošilja denar na vse dela sveta varno, hitro, poceni in brez sitnosti.
Pannonia Colony Company je osrednja pisarna za vse Jugoslovane, in radi tega ¡se obračajte v vseh svojih zadevah vedno le na to pisarno. Prepričali se bodete v vsakem posameznem gluČajn, da boste vedno po. rojaško postreženi.
PANNONIA COLONY COMPANY.
1105 Vliet Street,	Milwaukee, Wis.
SLOVENSKI IN HRVATSKI JAVNI NOTAR ZA AME RIKO IN STARI KRAJ.
Sprejema tožbe. — Zagovarja in tolmači na sodniji. — _ Zahteva in iztirja, odškodnine od kompanije za ponesreče-
#	ne pri delu. — Dela pooblastila, kupoprodajne pogodbe,
#	prošnje za oprostitev ■vojaščine, dolžna pisma, itd. _ Iz-
% tirja dolgove tukaj in starem kraju. — Izvršuje vsa v | notarsko stroko spadajoča dela. — Cene vedno zmerne.
) ILdeitiia. Ski@2i.cier
> 5241 Butler Str., Pittsburjr, Pa. Beii phone 7-r FUk.
*
l

X
S. S. P.
v
Zveza
y
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Box 116, Somerset Colo. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee. Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 2020 Blue Island A »e., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. TOE S/AMâE i 1517 So. 43rd Ave., C- icago, 111.
JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠEK, 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111.
IVAN MLADIČ, 1812 W. 22. Place, Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN LEVSTIK, 11224 Fulton Avenue, Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, III.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHO&IK, 1345 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika los. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 -6th St. Milwaikee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu.
DRUŠTVENI URADNIKI.
Št. 1. Chicago, lil.:	Adolf Mantel,
pred., 1836 Blue Maud av.; V. Skubic, taj., 2727 S. 42nd Ct.; V Kulovic, blag., 3233 Shefield Are. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 2 Claridge, Pa.: V. Rednak, pred., Box 462; J. Mlakar, taj., Box 68; G, Kratopil, blag., Box 213. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 3 Depue, lil.: J. Obrič, pred.;
D. Badovinaz, taj., B. 341; M. Omreza, blag. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 4 Black Diamond, Wash.:	J.
Plaveč, pred., Box 644; Fr. Kutchar, taj., Box 606; Ig. Potočnik, blag., Box 715. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 5. Darragh, Pa.: M. Kuetz, pred. Box 96; M. Brunet, taj., Box 221; J. Hauptman. blag., Box 140. Seja 2. nedeljo v mesecu.
S*t. 6. Winterquarters, .Utah. F. Pofiek, pred., B. 106; M. Krstnik, taj., Vk>x 44; J. Mlakar, blag., Box 11. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 7 Arona, Pa.: V. Huter. pred.; M. Rajer, taj.. Box 53; A. Štih, blag., Box 81 — Seja 2 nedeljo v mesecu.
Št. 8. McGuire, Colo.:	F. Bregač,
preds., Box 64; F. Vodenik, taj., Box 54; J. Zadar, blag., Box 51. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 9 LeadviMe. Colo.: Joe. Lanlch, pred.. Box 972; Lud. Slak, taj., Box 972; A. Goršič, blag., Box 972. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 10. Moon Run, Pa.:	J. Pinto,
pred., Box 15; A. Vehar, taj., Box 246;
V.	Butje, blag., Box 271. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 11 Staunton, III.: John Maček, pred., Box 667; A. Ausec, taj., Box 158; J. Korunlka, blag., Box 30. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 12 Sublet, Wyo.: J. Marolt, pred. Box 83; L. Stopar, taj., Box 83; Frank Gabrian, blag.. Box 116. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 13. Witt, III.; P. Kokalj, preds. Box 342; V. Mažgon, taj., Box 475; I. Repolusky, blag., Box 317.	— Seja
vsako 1. nedeljo v mesecu.
Št. 14 Yale, Kans.: A. Rupar, pred., Box 65; Jos. Alič, taj., Box 166, Curran ville; Fr. Šetina, blag., Box 127. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št 15. Taft, III.: A. Zalokar, pred., Box 43; J. Koman, taj., Box 43; A. Koman, blag., Boq 43. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št 16. Clinton, Ind.:	V. Zupančič,
preds., Box 17; F. Mrak, taj., Box 73; J. Krajnc, blag., Box 61. — Seja 1, nedeljo v mesecu.
Št. 17 Aurora, Mlnn.:	J. Žnidaršič,
preds., Box 255; V. Mikulich. taj. Box 21; Fr. Bernik, blag., Box 148. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št 18. Girard, Ohio:	A. Vidergar,
pred.. Box 429; A. Strah, taj., 331 Grand ave., Miles, Ohio; J. Leskovec, blag., Box 372. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 19 Chicago, III.: W. Rus, pred.
'll'316 Fulton ave.,; J. Levstik, taj., 11224 Fulton ave., Pullman, 111.; Fr. Kuhelj, blag., 3366 — 91. St. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 20. Cleveland, Ohio; I. Marn, pred., 6401 Bona ave.; I.^Smuk, taj., 6401 Bona ave.; F. Lah, blag., 568 E. 162 St. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 21 Naylor, Mo.: J. Zimerman. pred.; Fr. Levar, taj., Box 123; V. Dobnikar, blag., Box 46. —- Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 22 Indianapolis, Ind.: J. Pušnar, pred., 725 N. Warman ave.; J. Mar-
St 25. Reading, Pa.:	A. Košmerl,
pred., 901 Schukl St.; J. Gorše, taj., 129 River St.; J. Košmerl, blag., 901 Schukl St.—Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 26. Colllnwood, Ohio: K. Kotnik, pred., G321 Arcada ave.; J. Potočar, taj., 5624 Calcutta ave.; J. Zupanc, blag., 5606 Calcutta ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št 27 Forest City, Pa.: J. Trček, pred., Box 419; Fr. Leben, taj., Box 419; J. Šume, blag., Box 233. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 28. Madison, III.:	F. Bukovac,
pred., Box 222; L. Pavičič, taj., Box 131, Granite City; Jos. Baričevac, blag. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 29. Taylor, Wash.: R. Gradišnik, preds., Box 15; J. Lamprečnik, taj., Box 193; V. Hočevar, blag., Box 15.— Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št 30. Bishop, Pa.; J. Murgel, pred. Box 8; A. Renko, taj., Box 13; A. Papich, blag.. Box 58. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 31 Farmington, W. Va.: J Ju-
raich, pred., Box 21; J. Kubin, taj.. Box 218; Jas.'Problč, blag:,’ Box 218.
—	Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 32. Wenona, III.: J. Cesar, pred. A. Žitnik, taj., Box 195; A. Jaklič blag., Box 95. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 33 Livingston, til.: Fr. Plazzot-ta, pred., Box 148; Fr. Deželak, taj., Box 81; A. Švajger, blag., Box 148.
—	Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 34. Oregon City, Oregon: A. Juvan, pred., 131 — 18. St.; J. Božič, taj., co. of Post Office; M. Škof, blag., Box 307. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 35. Franklin, Kans.: F. Wegel, pred., R. No. 4, Box 143, Girard, Kans. A. Selak, taj., Box 56; J. Apner, blag., Box 39. — Seja 4. nedeljo v mesecu. Št. 36 Springfield, til.: M. Pekol, pred., 715 N. 14. St.; A. Petool, taj., 1406 E. Carpenter St.; Jos. Grobelnik, blag. 1031 S. 15. St. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
; Št. 37 Lowber, Pa.: J. Ferjan, pred.;
; R. D. No. 2 Box 12 D., W. Newton, Pa.; j J. Sire, taj., R. D. No. 3, Box 15, West , Newton, Pa. ; J. Grošelj, blag., Box 277. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 38. Jenny Lind, Ark.: J. Ocepek, pred.; J. Spelich. taj., R. 3, Box 139, Fort Smith, Ark.; J. Petrik, blag., R. 3, Box 245. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 39. Aguilar, Colo.: J. Ooš, pred. Box 491; F. Požerl, taj.. Box 203; A. Sumac, blag., Box 491. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 40 Salida, Colo.: F. Miklič, taj., Box 291; J. Glavan, blag., Box 639. Seja 1 v mesecu.
Št. 41. Ambridge, Pa.: K. Grojzdek, pred.; J. Kržan, taj., Box 263; F. Zorman, blag., Box 141. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 42 Red Lodge, Mont.: A. Kučan, preds., Box 32; A. Kauzarlč, taj., Box 32; D. Grenko, blag., Box 32. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 43 High Bridge, la.:	Jos. Čer-
nič, pred.; G. Rajkovič, taj.. Box 30; M. Zupan, blag. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 44 Vlrden, lil.:	M. Stermec,
pred., Box 340; J Jurak, taj., Box 420, A. Stopar, blagajnik, Box 231.
—	Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 45. Baltic, Mich.: J. Cotič, pred., Box 61; J. Spacal, taj., Box 61; A, Spacal, blag., Box 178 So. Range, Mich. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 46 San Francisco, Calif.: F. Sku-
blag.
seču.
Box 5. — Seja 3. nedeljo v me-
Št. 49 Winterquartes, Utah: A. Mejaš, preds., Box 71; Ivanka Denišar, Box 3; F. Peček, blag., B. 106. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 50. Milwaukee, Wis.:	A. Ber-
gant, pred., 257 — lth av.; M. Ocvirk, taj., 274 Grove St; M. Glojek, 433 — 53. ave. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 51 Ravensdale, Wash.: P. Koss, pred.. Box 10; Fr. Maurič, taj., Box 1; J. Arko, blag., Box 30. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 52 Somerset, Colo. K. Grušovnik, pred., Box 1; R. Žohar, taj., Box 131; K. Ernožnik, blag., Box 155. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 53 La Salle, III.:	Jakob Brejc,
pred.; V. Potisek, taj., 1237 — 1st St. M. Požežnik, blag., 28 Labarpe St. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 54 Ely, Mlnn.: J. Colarich, pred,, J. Karden, taj., Box 391; M. Fink, blag.. Box 478. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 55 Broughton, Ča.:	J. Reven,
pred., Box 51; J. Jamše, taj., Box 185; J. Žitnik, blag., Box 186. — Seja 4. nedeljo v mesecu
Št. 56 v Rock Springs, Wyo.:	Fr.
Kostanysheck, pred., Box 563; Math Baticb, taj., 209 G. St.; Fr. Šumik, blag., Box 563. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 57 Barton, Ohio: Ant. Coran, pred., Box 17; L. Bamet, taj._ Box ,30; Fr. Goran, blag., Box 50. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 58 Greenland, Mich.: J. Pintar, pred., J. Kraker, Aj., Box 164; J. Brula, blag., Box 350. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 59 Conemaugh, Pa.:	Fr. Dre-
melj, pred.. Box 73; Travnik, taj., Box 275; Fr. Perko, blag., Box 101.
—	Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 60 Pueblo, Colo.: A. Stražišcar, pred., 1317 E. Abriendo Ave.; Frank Stupar, taj., 1234 Eller Ave.; Geo. Zakrajšek, blag., 117 E. Northern Ave.
—	Seja vsaildga 10. v mesecu.
Št. 61. Barberton, Ohio:	G. Kos,
pred., 613% Cornell St.; F. Levstik, taj., 817 Voster ave.; T. Pavlič, blag., 819 Voster ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 62. Lorain, Ohio: P. Rahotina preds., 1641 E. 29th St.. M. Ostanek, taj., 1612 E. 29th St.; L. Petkovšek, blag., 1712 E. 28th St. — Seja 1. ne. del j o v mesecu.
Št. 63 Sheboygan, Wis.: Fr. Turek, pred., 922 Michigan Ave.; Jos. Pirc, taj., 2020 Superior Ave.; J. Bogataj, blag. 1322 E. 7. St. — Seja 3 nedeljo v mesecu.
Št. 64. St. Michael, Pa.: I. Zvonarič, pred®.. Box 97; A. Pojé, tajnik, Box 131; I. Štritof, blag., Box 46. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 65 Onanalinda, Pa.: A. Likovič, preds.; J. Zalar, tajnik. Box 2; J. Švelc, blag., Box 4. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 66 Superior, Wyo.: K. Perušek, pred.. Box 48; Fr. Krašovic, taj., Box 284; Jos. Kolman, blag., Box 223. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 67 Johnston City, III.: J. Pleše, pred., Box 561; M. Jelenčič, taj., Box 489; B. Mance, blag., Box 461. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 68 Issaquah, Wash.: J. Bobte, preds.. M. Kramer, taj., Box 75; A. Omeje, blag. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 69. Brewster, Ohio:	F. Grum,
pred., F. Rayer, taj., 254 E. Walnut St Fr. Rayer, taj., 254 E. Walnut St., MassUlon; M. Strah, blag., Brewster.
—	Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 70 Dunlo, Pa.:	A. Ošaben,
preds.. Box 195; M. Štritof, taj., Box 214; J. Dolez, blagajnik, Box 161. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 71 Marianna, Pa.:	J. Milanič,
preds., Box 251; M. Čebašek, taj., Box 206; J. Sever, blag.. Box 226. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 72 Hillsboro, III.: G. Janžekovič, pred., R 2, Box 15; M. Šabalj, taj.. Box 15; I. Hren, Mag., Tailer Spring. — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 73. Girard, III.: A. JJrvatin, l>red-Box 1; F. Gašparac. taj., Box 38; F. Stimac, blag., Box 38. — Seja 1. nedeljo v mesečni
Št. 74 Johnstown, Pa.:	J. Tegelj.
pred., 1175 Virginia Ave.; M. Štrukelj, taj., 812 Chestnut St.; M. Logar, blag., 768 Coleman Ave. —
Št. 75. East Helena, Mont.:	F.
Smith, pred., Box 4; P. E. Miheličh, taj., Box 200; M. Luhadolndk, blag., Box 31.
Št. 76 Roundup, Mont.: M. Keržan, pred., Box 144; M. Mežnarič, taj., Box 85; J. Cerovšek, blag., Box 151. Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 77 Cherokee, Kans.: M. Berlož-nik, pred., Box 64; J. Cestnik, taj., Box 65; J. Premik, blag., Box 1. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Št. 78 Brereton, II!.: J. Črne, preds. Box 23; J. Petje, taj., Box 113; J. Čeme, blag., Box 23.
Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Št. 79 East Palestine. Ohio: J. Cof, preds.. Box 115; F. Miklavčič, taj., Box 291; J. Čuk, blag., Box 145.
Št. 80 Hermlnie No. 1, Pa.: F. Kolar, pred.; A. Žagar, (taj., Box 61; J. Bedek, blag., Box 61. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.____________
Št. 85 Renton, Wash.: F. Kovačič, pred., Box 1364; J. Kovačič, taj., Box 1052; M. Dernach. blag., Box 1364.
Št. 86 Herminie No. 2, Pa.:	F.
Segš, pred., R. F. D. No. 3 Box 10, Irwin, Pa.; A. Bric, taj., R. F. D. No.
3,	Box 10; J. Božič, blag., R. F. D. N. 3, Box 10. — Seja vsaki» 1. nedeljo v mesecu.
Št. 87. Cleveland, Ohio; J. Polarne, pred., 1101 E. 63’rd St.; A. Lackner, taj., 1101 E. 63rd St; T. Jereb, blag., 1268 E. 55th St. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 88. Panama, lil.:	J. Ferjančič,
pred®.. Box 10; F. Petrič, taj., Box 785; J. Mikec, blag., Box 751.
NESREČNA TURČIJA.
kič, taj, 731 N. Warman ave. — L.
bic, pred., 591 Vermont St.; A. Ser-
Bučar, blag., 711 N. Warman Ave. Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 23. Orient, Pa.:	J. Gregorčič,
pred.. Box 51, Lemont Furnace, Pa.; J. Novšek, taj., Box 105 Orient, Pa.; J. Tauiželj, blag., House 22, Thompson No. 1, Republic, Pa.
Št. 24. Milwaukee, Wis.:	J. Kalan,
pred., 341 — 6th St.; J. Presečnik, taj., 257 — 1. ave.; P. Ocvirk, blag.,
jak, taj in blag., 1492 San Bruno Ave. jak, taj., 1492 San Bruno ave.; J. Beilas, blag., 2010 Foison Street. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 47 Chicago, lil.: Antonija Lesar, predsednica, 2727 S. 42nd Ct.; Antonija Ivanšek, tajnica, 1517 S. -43rd Ave.; M. Potscb, blag.„ 1524 So. 41. Court. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 48. Mulberry, Breezy, Hill Sta
383'Park St. — Seja vsako zadnjo ne-j Kans.: M. Dermote, p^®ds',B^47' deljo v mesecu.	U Kovačič, tej., Box 24; S. Dudaš,
Št. 81. Biwabik, Minn.:	F. Karlš
pred., Box 107; M. Paučnik, taj., Box 107; M. Vidas, blag.
Št. 82 Gilbert, Mlnn.; A. E. Gnjez-
da, pred., Box 23; M. Kezele, tej., Box 284, Sparta; F. Gimpel, blag. Box P.
Št. 83 Roslyn, Wash.: A. Janaček, pred., Box 188; J. Zobec, taj.. Boq 19; J. Pleše, blag., Box 212. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
Št. 84. Cumberland, Wash.: — F. Kuntz, preds., Box 35; F. Ernožnik. taj., Box 11. J. Umek, blag., Box 34. Seja 4. nedeljo v mesecu.
11 ali j an sk o-turšk a vojna, ki so jo junaki latinskega 'pokoljenja vzrok iz trte izvili ni nič drugega, nego nov Čin v vrsti vednih poskusov — ki so bili večinoma z vspehom izvedeni — odtrgati od telesa nesrečne turške države tzo-pet en del one davno mnole dobe, v kateri se je vsa Evropa tresla pred osmansko državo. Danes se vedno računa z onemoglostjo države, ki je že skozi tri stoletja v evidentnem nazadovanju. Kakor je pisal zgodovinar rimske države, da sta njeno ogromno vojaško in kolonizacijsko moč vnieili luxuria in avaritia, 'hrepenenje po vživanju in po zakladih, ravno tako se lahko reče o osmanski državi, da je bila vničena, ko so začeli njeni sultani vživati svoje življenje osobito v haremih in so jeli kopičiti neizmerne zaklade.
Razpad grozi sedaj že skozi tristo let. Začel je pod sultanom Se-kinom *11. (1566—1574). Resnica je pač, da je bil leta 1571 Cypress, toda turško brodovje je doživelo strašen pora« pri Leipantu. Pod njegovima naslednikoma Mura-tom III. in Mehmedom III. so se sicer vodile vojne proti Avstriji in Perziji, toda v teh vojnah je izgubila Turčija Tebris in Bagdad. Ahmed I. je bil potem prisiljen skleniti neugoden mir z Avstrijo in Perzijo. Vedno nazadovanje države se je potem širilo do dobe Mehmeda IV. (1648—1687), ki je zopet poskušal povzdigniti državo, navdušen po izgledu Mu-rata IV., ki je zopet pridobil 9d Perzije Bagdad in Eri van.
Res se mu je tudi posrečilo nekoliko povzdigniti notranjo upravo, -toda turško brodovje je bilo poraženo od Benečanov leta 1656 pri Dardanelah, turška vojska na kopnem pa je bila pobita od Avstrijcev leta 1164 pri Sv. Gotthar-tu. Vzlic temu so pridobili Turki leta 1669 Kreto, a leta 1676 je Turčija v miru s Poljsko dobila Podolijo in del Ukrajine. Turki pa so bili Kopet pobiti od Rusov 1. 1681 in so izgubili ozemlje na levem bregu Dnjepra; bojno podjetje Kare Mustafe pa je zvršilo leta 1683 s porazom pri Dunaju. Med tem so dobili Benečani Peloponez, sedanjo Grško, in cesarska vojska je zasedla Pešto leta 1687, zmagala pri Mohaču in vničila tako turško gospodstvo na Ogrskem. Mebmed je bil odstavljen in Suliman ITI. je bil zopet poražen od avstrijske vojske. Pod Mu-stafom IT. je morala Turčija v Karlovškem miru prepustiti cesarju Sedmograško in Ogrsko, A-zov z vsem ozemljem okolice. Peloponez in skoro vso Dalmacijo Benečanom, Podolijo in Ukrajino Poljski.
Nastala je zopet kratka doba nekakega napredka. Leta 1711 se ji je vrnil Azov, leta 1715 je pridobila nazaj Poloponez. V novi vojni z Avstrijo je izgubila Turčija v pasaroviškem miru del Srbije z Beligradom; zato so pa Turki zopet zasedli zgubljeni E' rivan. Tebris in nekatere dele Armenije. Pod Mahmedom I. je izbruhnila leta 1735 nova vojna Avstrijo in Rusijo. P1 beligraj-skem miru leta 1739 je dobila Turčija nazaj Azov in Svbijo Beligradom. Leta 1769 so zasedli Rusi Multansko in Val ah i jo in 1771 so dobili Krim. Abdul Hamid I. je v miru v Kueuk-Kainadeži odstopil Rusiji severni breg Črnega (morja. Leta 1807 je vnovič izbruhnila vojna z Rusijo. Porta je odstopila par utrdb na levem bre gu Donave. Zato pa so se vprle posamezne narodnosti, najurvo Srbi, ki so kmalu dosegli samostojnost uprave, potem pa so se zbudili leta 1821 Grki. L. 1826 je morala Turčija dopustiti, da so bile vsled Akermanskega dogovora vre j ene državnopravne razmere Srbije in Multanije ter Valabije (sedanje Romunije).
Leta 1828—1829 je bruhnila nova vojna z Rusijo. V drinopolj
skem miru je priznala porta neodvisnost Grške. V Kljutohijiškem miru je prepustila Mehmedu Aliju Sirijo in Secilijo. Leta 1855 je nastala glasovita krimska vojna, v kateri so bile Francija, Anglija in Italija zaveznice porte. V pariškem miru leta 1856 so bile meje do izliva Donave urejene v korist Turčije, Črno morje je bilo nevtralizirano. Leta 1862 sta se vprli Bosna in Hercegovina, leta 1866 iz javno pomočjo Grške Kreta, ki je bila še-le leta 1869 poražena, toda še-le vsled intervencije velesil. Leta 1876 je izbruhnila vstaja na Bolgarskem, na kar je sledila napoved vojne od strani Srbije. Ko se je imelo na carigrajski konferenci govoriti o reformah Turčije, je podelil sultan Abdul Hamid' II. konstitucijo. — Leta 1877 je napovedala Rusija Turčiji vojno in v sv. Štefanskem miru, je morala Turčija odstopiti Bolgariji velik del Rumelije, privoliti v povečanje Srbije in Črne gore in dati dele Armenije Rusiji.
FAJMOŠTRA JURJA GLISTE
nedeljske pridige od tega pekla na svitlobo venkej dane skozi gospoda Bavbava.
SVOJI K SVOJIM!
Prva in edina slovenska trgovina te vrste v Zed. državah. Velika izbera ur, verižic, družtvenih prstanov; razna izbira srebrnine in zlatnine. Pušk, koles, gramofonov in slovenskih plošč, peči, itd. Pišite po lep ilustrovan slovenski cenik, katerega pošljemo zastonj. (Pri naročilu omenite ta list.)
A. J. Terbovec & Co.
Nasledniki:
Derganc, Widetič & Co.
1622 ArapateceSt, Denver.Colo.
Dobra Unijsba Gos1i1na,li7b’
"‘ÄÄ Jos, S. Stastny
200S Blue Island Ave.
veliki Dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
“The Roosevelt Salccn’*
ROCK SPRINGS, WYO.
A. Justin, lastnik
in trgovec z vinom, cigarami, mrzlim
pivom itd. — Se priporoča Slovencem!
Le-ta peklenski ogenj, od kter-ga sem biu zadnjo nedeljo govoru-, ni le samo na sred pekla v temu velikemu prostoru, ampak je po vsili grabnih, luknah in jamah! pa ta razloček je, da ni povsod gli'h vroč, temveč po enih krajih je 'belj vroč koker ,po, enih, in taisti, fcteri so več grešili, bodo tud večji rnartro imeli.
En sam k-rej, je v peklu, v kte-rein ni nič ognja, namreč v temu jezeru, kteri bo na vekomaj mer-zu ostou. Da pa v peklu gvišno en tak merzu bajer al jezer je, to more vsak kristjan vervat in nam tud Kristus sam pove rekoč: “O-troci tega kraljestva bodo venkej verženi v ta v naj n a tema, tam bo jok in klepetajne teh zob.” Iz -tega se pa dol vzeti zamore, de bo v peklu tud' toko velik mraz, de duše teh ferdamanib ne bodo mogle usta zmeraj skep deržati, ampak bodo z -zobmi klepetale. Je dj'au. ta prerok Zaharias na. 58. -postau, de v temu bajerju ne bo nobene svetlobe, ampak sama ne-zgruntana merzlota.
Ja, merzlota in ta mraz tega jezera je teko veliko, de ko bi en ognjen hrib noter padu, toko bi precej led rat-ou. O Bog! To je -čez vsa človeška pamet! Vuržab je le-ta, ker v peklu- ni nobena reč po vorengi. Ker je ta ¡peklenski ogenj veliko taužemtkrat 'belj vroč, koker ta naš ogenj, toko tudi ta peklenski mraz je veliko taužentkrat. belj merzu, koker ta posyeten mraz. To je Bog stu-ru k štrafengi tem ferdamanim. Ob, koko se bo seree treslo, koko pojde ta mraz skozi vse glide in ude, koko bo ta ferdamani vpou- v ti nesrečni vodi, koko se bo on tre-su in obračou. koko bo jokou in cagvou in klagvou-, al nobenga u-pajna ne bo, de bi kdaj odrešen biu. Kadar že ta ferdamani toko sedi al leži v nesrečni merzli vodi, pa ga ta 'hudič hitro popade iu ga verže v ta ogenj, in v eni minuti je toko razbelen, de je rdeč koker živo oglje. Kristj-an-ska duša, premisli, kaj bo enkrat, koko bo grozovitna martra enga vsakega iz merzlega v en tak vroč ogenj vreči nanagloma, kteri 0-genji je toko vroč, de enkrat je sam hudič povedou iz ene obsedene peršone in je en hrib s per-stam pokazou in je djau, ko bi ta gora v ta peklenski ogenj padla, toko v eni minuti bi se stopila kakor vosek. O Bog, koko bo en ferdaman prestau ta vročina in ta mraz, kader že v temu ognju ves izican leži, toko ga spet ti hudiči z razbeljenimi klešami popadejo in ga veržejo v ta merzli bajer, de se čez glava noter pogrezne.
To ni nobena fabala al zmišlu-vanje, to nam pove sv. Job v sv. Pismu na 44. postau rekoč: Ti boš verzen v ta nar večji vročina tvoji grehi so tebe v pekou per-pravli in ta milost je pozabila nate. Kader bodo ti ferdamani vsi razbeljeni in bodo verženi v to vodo, ob, kako bo ratalo to truplo vse razmočeno, koker bi to železo iz ognja ven vzeu in bi ga spet noter v ta voda vergu. Oh, kaj bo tamkaj slisat za eno jokajne in klagvajne. Oh, premisli grešnik, kaj bodo za ene hude nesrečne martre v temu peklu. O, grešnik, zdaj pokoro delej, dokler imaš še cajt in ura! — AmeD.
SLOVENCI POSEČAJTE
“Little Bohemio”
kjer se toči izborno impor tira.noplzensko, Auheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepui
Izvrstna kuhinja. Fina vina In smodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av.inzap. 18.ul.
GOSTILNA
kjer je največ zabav* in najrei v Žitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to se dolbi v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, DL
Telefon Canal 1439.
ODVETNIK
PATENTI
GARL STROVER
(Sofce štev 1009)
133 WASHINGTON ST.	CHICAGO, ILL
Tel, 3989 MAIN
Irgovšna s novodobnim obuvalmo
Vstanovljeua leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Blue Island Ave-, Chicago, „
Druga vrata od Kasparjeve Bank.
ITALIJO
IN
ADRIJO
PO STARI IN ZANESLJiyI
CUNARD ČRTI
VSTANOVLJENA 1840.
POSEBNI ZIMSKI PARNIKI
NOVI .TOR K — SREDOZEMSKO' MORJE — ADRIJA
Franconia (nov. 1911) .18.150Tod
Caronia..............20.000 Ton
Laconia (nov. 1912) .18.000 Ton
Carmanio.............20.000 Ton
Ogrsko-ameriška postrežba
Iz New Yorka v Reko in Trst skoz Gibraltar, Genovo in Nepalj
Noti moderni parniki na dta vijaka.
Po?ebno izbrani za to plovbo;
CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov ULTONIA - - 10.400 tonov CUNARD STEAMSHIP COMPANY. Ltd
S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago or Local Agents Everywhere.
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. In Lincoln
Street
Prostgorak in mrzel prigrizek vsak dan.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
cor. 19. Plače.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
«O II
44
Glas Svobode
• The Voice op Liberty)
WEEKLY
99
Published by M V. HONDA <& CO. 1809-1813 Loomis Street nilcago, Hllnol».
Subscription $2.00 per year. Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
--------------in velja-----------------
IA AMERIKO:	.0
Za celo leto..............#2.00
za pol leta...............41.00
ZA EVROPO:
Začelo leto...............®2.50
za pol leta. .............41.25
Naslov za dopise in pošiljatve je
GLAS SVOBODE
11809 -1813 L00NIS STR.	CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivališča prosimo naročnik'. I da nam natančno naznanijo poleg Novega tud. 1 Štabi naslov.
STAROLETNO PREMIŠLJEVANJE.
Najlepši prazniki vsega leta so pač božični prazniki. To je stara, že tisočkrat obrabljena fraza, ki j pa ostaja zato vendar-le vedno
I resnična.
Čas je izbrisal marsikake
v naših srcih spomine; življenja bridke skušnje so zatemnile v naših dušah mnogo svetlih idealov zorne mladosti. Iz otrok narave, katerih obzorje ni segalo preko stolpa domače cerkve, smo postali moderni ljudje, ki bi hoteli prodreti do vseh, tudi največjih tajnosti življenja, ki bi hoteli smelo premagati čas in prostor. Nekdanji majivni otroci smo postali skeptiki; iz nekdanjih idealistov realisti,, iz optimistov pesimisti. Izgubili smo vero v ideale, izgubili vero v ljubezen, izgubili vero
v	poštenje, izgubili z eno besedo rečeno: vse. Mesto idealov nam je ostala v srcih in dušah praznota in vse lepe sanje naše mladosti so se razblinile v nič. Postali smo moderni ljudje, ki ne poznajo več ne prave radosti, ne pravega iz srca prihajajočega veselja.
Smelo smo se otresli tisočletnih predsodkov, vrgli od sebe tradicije, ki so se preje podedovale skozi stoletja od roda do roda. A-li pa nam je doneslo koristi, ker smo prekinili z vsem, kar je tvorilo bistvo našega življenja skozi toliko stoletij ? Zboljšali so se pač vnanji pogoji našega življenja, a račun mora plačevati notranji človek. Navidezno srečni, imamo na ustnih nasmeh, a v srcih praznoto.
\ Moderna kultura je pač zboljšala našega vnanjega človeka, u-iadila naše manire; zato pa je uničila harmonijo naše duše.
Ni več čuti onega, iz srca prihajajočega smeha, ne več nedolž-ega otroškega veselja. Bili smo ekdaj vsi otroci. Odrasli so bili tudi le otroci, veliki otroci. Z rastočo kulturo rastejo tudi človeške potrebe, katerim je vedno težje udovoljevati. Naravna poledica temu je notranja nezadovoljnost in disharmonija duše. — er so pa otroci vedno le produkt -voje dobe, je naravno in umev-io, da vsi ti simptomi ki jih opa-amo pri odraslih svoje dobe, ehajajo tudi na otroke. Zato bi lilo danes le težko najti še otrok,
vi	bi bili res otroci, pač pa nahajamo med današnjimi otroki že nnogo nezavednih skeptičnih, fi-ozofov.
Ravno čas, ko stopamo v novo eto je najpripravneji za taka ■azmišljevanja, za obujanje spo-inov, ki nas postavljajo nazaj v no dobo, ki so naše duše in naša rca bila še pristopna pravemu, ritosrčnemu veselju.
Kako smo se veselili dobe, ko nam bo možno iti za praznike do-ov! Kako smo se veselili igrač, ovih oblek in drugih božičnih arov.
'Preveliki so utisi, ki so se utis-aili nekdaj v naše otroške duše, a bi prišli preko spominov na iste le z zmigavanjem ramen in orogljivim nasmehom! na ustni-jcah. Pač pa se nam marsikdaj prikrade nehote svitla solza v o-|či ob teh spominih na nekdanjo srečo. Bilo je in se ne povrne ¡Teč!
A to lahko storimo, ako prav očemo. Samo ne smemo gledati sega od slabe strani. Ko vidimo kaj lepega in dobrega, glejmo je obetni očesi; ko bi pa smeli zazreti kaj slabega in grdega, obrtno se v stran in zamežimo. Le |tako bomo združili zunanje udobnosti modernega življenja z no-
tranjo harmonijo duše in srca, ter uživali srečo življenja.
Po božičnih praznikih, ki so jim skoro vsi slov. časopisi v A-rneriki natvezli veliko pozornost, in okrasili svoje prve strani s an-geljčki, jaslicami in trobentami in s cerkvenimi povestim!, in voščili svojim naročnikom (kar noben moderen časopis več ne dela) “srečen” božič, se je slavlje končalo na star način fraizarstva. — Pa vsak ve svoje. Današnja številka je zadnja v tem letu. — Dvainpetdeset jih je izšlo, vse polne resnega čtiva in pisane z veseljem do tega, da se narod preobrazi, da izve vse lumparije in čednosti. Narodu, delavcu slovenskemu je potreba pouka, ker je zanemarjen v tem in mnogo drugih rečeh, kar pa ni krivda njegova temveč ljudi, ki so ga ‘vodili”., Vodili in “izobraževali” so ga pa v prvi vrsti starokopitna tnemčorska monarhistična Avstrija, ki je tako stara v novih metodah, kot sam nje stari in vedno kašljajoči France Jožef, po božji milosti” cesar Slovencev... Slovenski klerikalci so zopet na drugi strani skrbeli za “mili svoj narod”. Vso omiko in izobrazbo so dajali narodu na leči in v spovednici in po svetih gorah ro-imanjja. Avstrijski kapitalisti in ogrski agrarci so pa skrbeli in še skrbe, da je narod stradal, kljub temu, da delal od izore do mraka. Življenje je postalo tako drago, razmere tako neznosne, da se je narod moral posloviti od domovine, ki mu je dajala samo batine. Pa ue samo to, narod je sprevidel, da ni samo cesar in far, ampak tudi prezidenti, republike....
Amerika je postala eldorado nezadovolnežev, vseh slojev, vseh jezikov in ver in vseh političnih strank.
Tudi Slovenci so med uezado-volueži in gledajo, da si v novi domovini vstvare novo in lepše življenje kot so ga imeli v stari domovini pod nemško-klerikalnim gospodstvom. Slovenski listi v A-meriki so že mnogokrat ojstro spregovorili napram avstrijskemu birokratizmu, ki je dosegel že meje nesramnosti in izrabljeva-nja.
Imamo se i v novi domovini boriti za marsikaj, a vendar se vsakdanji kruh zasluži pod boljšimi pogoji kot je to mogoče v stari domovini. Ni čuda. Dežela je še mlada, se komaj pričela razvijati v svoji mogočni in neprecenljivi bogatosti, in ima prostora še za 100 milijonov novih naseljencev.
Amerika se grotzno hitro razvija in napreduje. Oglejmo si samo gigantičen napredek časopisja.— Na, tisoče dnevnikov v vseh mogočih jezikih izhaja danes v novi domovini, med temi tudi slovenski. Vidimo torej, da so na dušnem polju Američani na velečini.
Tudi slovensko časopisje zasluži večje pozornosti. Delavski list Glas Svobode je vršil tudi to leto svojo dolžnost in ugajal čitate-ljem v celi meri. Zasluži pa več podpore, več agitacije in večje razmnožitve. Naj bi naši zvesti in stalni naročniki zaostalo delo v starem letu doprinesli v večji meri v novem letu — nasprotno se bo pa gledalo, da postane tudi Glas Svobode v vseh ozirih še popolnejši !
PERZIJA NA SMRTNI POSTELJI.
V notranji Aziji se približuje konec dolgotrajne tragedije. — Perzija je odklonila ultimatum ruske vlade in ga je morala odkloniti, ker bi bila sicer prostovoljno izročila svojo neodvisnost peterburškemu carju. Ali mačka lahko vržeš kakor ga hočeš, vselej pade na noge. Odklonitev njenih zahtev je dala Rusiji “povod”, da se dela užaljeno in da žuga z vojno. Četudi še ni izrekla besede “vojna”, je njeno vedenje vendar tako, da ga ne morejo v Perziji drugače razumeti. Pri vsem tem je ruska diplomacija skrajno prebrisana in če začno res topovi grmeti, bo Rusija navidezno nedolžno jagnje in Perzija hudobni volk.
Rusija hoče rokovnjačiti tako kakor Italija v Tripolitaniji. Ali Rusija ni tako nerodna kakor I-talija. Rimski patriotični tolovaji so enostavno nastavili Turčiji revolver na prsi pa zaklicali: Da j nam Tripolitanijo, drugače si jo vzamemo!” Ruski diplomat je so 'desetkrat bolj previdni. Oni do-ženejo najprej, da se je Rusom v
Perziji “zgodila krivica”. Taka koristna krivica se doseže brez posebnih težav; le nekoliko spretnosti j‘e treba, pa gre.
Pod absolutističnimi vladami so prišle finance Perzije v največji nered. To je skoraj vsakdanja posledica absolutističnega režima. Zato pa se je šahom in njegovim ljubljencem dobro godilo. Ko se je dežela rešila Mohameda Alija, je hotela spraviti svoje finance v red. Iskala je posojila; ali v deželi svojih angleških “prijateljev” ga ni dobila. Iskala je strokovnjaka, ki bi ji uredil finančne razmere in tega je dobila v Ameriki. Morgan Shuster je bil ,po sklepu perzijskega parlamenta imenovan za glavnega agenta. Že takrat je Rusija govorila, da nasprotuje to imenovanje njenim interesom. — Seveda; kajti čimprej bi Perzija bankrotirala, tembolj« bi bilo za Rusijo in tudi iza Anglijo. Ali naravnost protestirati proti imenovanju Morgana Shusterja in izvajati iz protesta posledice, vendar ni bilo lahko. Rusija je torej' še čakala; itak je upala na tihem,da bo imel Mohamed Ali. ki je napadel svojo domovino — kajpada “brez znanja Rusije in Anglije” — srečo, in se polastil perzijskega prestola. Mohamed Ali pač ni imel pričakovane sreče, ali Rusija je dobila druge prilike za proteste. Morgan Shuster je n. pr. hotel organizirati žandarmerijo v deželi Angleški major Stokes, živeč v Indiji, jo je imel organizirati in perzijski parlament je bil zadovoljen. Ali Rusija je ugovarjala,
Perzija je neodvisna država in človek bi dejal, da ima pravico u-rejevati svoje notranje razmere, ■kakor se ji zdi prav ter nastavljati ljudi, ki jih dohi in ki so ji všeč. Rusija tudi nima nobene ■pogodbe s Perzijo, ki bi ji dajala pravico do takega vmešavanja. A-li pogodbo ima z — Anglijo; v severni Perziji veljajo ruski interesi, v južni pa angleški. Torej — tako je izmodrovala Rusija,, nima angleški častnik uradovati v severnih krajih Perzije. Stokes seveda ni imel organizirati perzijske žandarmerije kot angleški častnik, temveč kot uslužbenec perzijske vlade. Ali to je bilo Rusiji vse eno. Perzija se ni hotela zameriti, pa je ukrenila, da bo Stokes deloval samo v Teheranu. Njegova glavna naloga je bila izobraziti potrebno število uradnikov. Tudi to ni bilo Rusiji všeč.
Anglija je pomagala Rusiji, izjavila je, da je Stokes sprejel službo na svojo odgovornost in da ima sam nositi vse posledice. Tako je Stokes enkrat veljal za angleškega častnika, enkrat pa za privatno osebo, kakor je bilo Rusiji prav.
Organizaciji domače žandarme-rije sta delali ruska in angleška vlada ovire. Ali obe sta se naenkrat pritoževali, da ni v deželi varnosti in izvajali, da morata sami skrbeti za policijo, Rusija s svojimi kazaki, Anglija s svojimi vojaki.
Tako je Rusija polagoma zbirala povode za konflikte, dokler ni prišlo do znanega ultimata, v katerem med drugim zahteva odškodnino za transport svojih vojakov v Perzijo in ¡zadoščenje za neko Morganovo pismo, ki je bilo baje žaljivo za Rusijo. Zahteve, ki so bile prej prišle iz Peterburga, je Perzija izpolnila. Ali to nič ne de; kadar je imperialistična država pri zahtevah, zna vsak dan najti nove. Enkrat že pridejo take, da se ne morejo izpolniti.
Zadnje brzojavke pa poročajo, da se je Perzija uklonila Rusiji in s tem potrdila, da je odvisna od Rusije. Brutalen nastop carjeve vlade pa je razburil perzijsko prebivalstvo. V Teheranu so bile pro-tiruske demonstracije. To pač ni nič čudnega. Ali Rusija ima nov povod. Najprej pošilja še več ka-izakov v Teheran, baje da morajo varovati rusko poslaništvo. Obenem daje ruskim prebivalcem v Teheranu orožje. Vsi e d tega se ljudstvo še bolj razburja, To je najlepša prilika, da se zgode izgredi, da se primeri kakšnemu Rusu kaj hudega in nazadnje “¡mora biti ruske potrpežljivosti konec”. “Novoje Vremja” n. pr. javlja, da so v Teheranu nabili plakate, ki žugajo ruskemu poslaniku s smrtjo. In če bo nazadnje Rusija “prisiljena” napasti Perzijo in če bo morala vsled tesra Anglija na jugu “varovati svoje interese”, bo seveda Perzija “sama kriva”.
NARODNOST IN MEDNARODNOST.
Kaj je mednarodnost?
Pomen te besede umevamo men da prav, meneč, da hoče reči toliko, kakor človeško pravico za vse narode. Toda pogostoma naleti človek na nazor, da mora biti mednarodnost negacija vsake narodnosti.
“Jaz sem človek, ti si človek: kot ljudje smo vsi skupaj 'bratje. Ako sem jaz Slovan, ti Nemec, on Francoz, imamo neenake čepice in zato je narodnost, ker nasprotuje načelu enakosti, škodljiva ter se mora odpraviti.”
Taka je po priliki argumentacija breznarodnih mednarodnja-kov. A menimo, da ni prava. Menimo tudi, da ni socialistična. Toda umljiva je„ to priznavamo brez nasprotovanja.
Kjer mejita dve narodnosti druga z drugo, ali pa kjer sta pomešani, nahajamo obično naroden razpor.
Zakaj f
Ker se različni narodi instinktivno sovražijo in pobijajo — pravijo eni.
Ker so jih vladajoči naščuvali drugega proti drugemu — odgovarjamo mi.
Divide et im.pera! (Razdeljuj in vladaj!)
Narodna različnost se vidi mnogim kot ena največjih zaprek v revolucionarnem boju za osvoboditev sveta. Ako bi imeli na vsem svetu samo eno narodnost, bi izginila ena največjih težav: odložimo torej vse narodne razlike, u-stvarimo en narod ljudi in naš boj bode za 50 odstotkov lažji.
To zveni jako zapeljivo. Toda nas ne zadovoljuje. Svrha tega bi bilo nekako uniformiranje vsega sveta, katero bi se doseglo le z nasilnimi sredstvi, in prestrašeni se vprašamo, kje ostane načelo svobode? Nikar naj se ne pravi, da bi se cilj tudi tu dosegel s pomočjo vzgoje. Sploh dvomimo o tem, pa če bi bilo res mogoče, bi potrebovali za to neskončno dolgo dobo. To bi pa toliko pomenilo, kakor da hočemo socialno revolucijo odložiti za nekoliko stoletij.
Na svetu imamo ljudi z modrimi in črnimi očmi s plavimi in temnimi lasmi, z belo in rdečo poltjo, male, velike, debele, suhe. Kaj bi se torej hudovali, ker imamo tudi različno govoreče ljudi? Tz Malaje a ne bodemo nikdar naredili Kavkaizca in tega nam tudi ni treba. Toda z našo propagando delujemo lahko na to, da spoznata oba svojo skupno človeško korist in da se združita za dosego skupne svobode.
V ta namen morata odložiti različne predsodke. Gotovo L Toda svojih posebnih lastnosti ne bodeta odložila, ker jima je to nemogoče. Zakaj torej ne bi mogli Slovani, Romani. Germani odložiti svojih predsodkov, pa pridržati svojo narodnost 1
Mi stremimo za družbo v svobodi skupaj živečih Ijudij. Vsi ti ljudje bodo imeli menda vedno nekatere različne lastnosti. Zakaj se ne bi smelo prištevati tem lastnostim tudi razliko jezikovno?
Mi se moramo privaditi, da izhajamo drug z drugim kot sang-viniki, flegmatiki, koleriki, melanholiki: zakaj ne tudi kot Slovenci, Nemci, Angleži. Poljaki, Italijani?
Toda menim, da ima tudi narodno sovraštvo svoje korenine le v sedanji državi, ker ne izvira toliko iz različnosti jezikov, noše, narodnih barv itd., kolikor iz vsega tega, kar rezultira iz teritorialne posesti narodov in odtod prihajajoče hegemonije, nadvlade. Tu pripada krivica res gospodarskim razmeram. Odpravimo pa to obliko, s čemur odpade tudi zemljiška lastnina narodov in izginejo današnje meje in konkurenca narodov bode imela le še e-no podlago: polje človeške kulture — in tu ni več škodljiva. — Nasprotno!
Nemčija lahko sovraži Francijo in ima lahko “rešpekt” pred Rusijo. Svobodni Nemec nima več vzroka, da bi sovražil Francoza in se bal svobodnega Rusa.
Seveda morajo biti vsi svobodni. Ako ne, ostane vedno vsaj zavidanje, in to je nevaren stvarnik.
Semtertje se potrati mnogo časa. da se jemlje ljudem njihovo narodnost. Ali ne bi bilo hvalež-neje — namesto tega Šisifovega dela — vse narode izobraziti pro-
ti onim, ki res nimajo nobene narodnosti, ne da 'bi bili zato mednarodni?
Bojujmo se proti šovinizmu, kjer ga najdemo, pustimo pa vsakomur njegovo narodnost in gotovo pridemo prej do cilja, ker bode pot veliko bolj raven in vsled tega krajši.
ČASOPIS.
Japonci tisk tako cenijo, da a-ko najdejo na cesti košček tiskanega papirja, ga takoj poberejo in shranijo. Res, iznajdba tiska jo gotovo za človeški rod ena najvažnejših pridobitev, ki je najbolj pripomogla, da so se razmere človeške družbe v primeroma kratkem času zboljšale in da napredujemo na vseh .poljih.
Zato pa je naša najiskrenejša želja, da bi se to prekoristno iznajdbo moderne dobe uporabljalo le v dobro in prospeh človeškega rodu. Tisk bi moral biti glavni širitelj izobrazbe in kulture sploh; tisk naj bi izbliževal posamezne člane našega naroda, povzdigoval naj bi jih duševno, izpopolnjeval, blažil nasprotstva in sovraštvo.
Ozrimo se po naši novi domovini, vidimo bedo in bolest: prepiramo, bijemo se med seboj, drug drugemu zastrupljamo življenje. Koristi pa odnaša tujec in cifuti. Na naših prsih se redi ošabni tujec, ki zaničuje naš jezik, zasužnjuje in izkorišča neusmiljeno naše ubogo ljudstvo. Kdor vse to vidi, mn mora od 'žalosti krvaveti srce.
Za to smrtnonevamo rano je treba našemu narodu balzama, pravega zdravila. Treba je poplemeniti ljudstvu srce in dušo. Povzdigniti njegovo mišljenje. Kjer raste plevel, ga je treba izruvati, dobra zrnca pa zbirati, jih vsaditi ter skrbno gojiti.
To je prva in glavna naloga tiska. V našem listu se bomo držali te poti. Naš list bo skušal uresničiti vse te ideale. Dober tisk, pameten časopis v primerno kratkem času lahko mnogo naredi. — Držali se bomo začrtane poti, zvezda vodnica pa nam bo resnica. Šli bomo neustrašeno zanjo v sve-sti. da delamo prav in dobro za ves naš narod.
Vemo, da bodo gotovi ljudje metali na nas kamenje ... V našem narodu je, žal, še dosti ljudi, ki žive od prepira in sovraštva. S tem, da hujskajo brata proti bratu, si služijo svoj vsakdanji kruh. Zato pa je naloga dobrega in poštenega časopisa, da deluje z vso svojo močjo na to, da ti škodljivci čimpreje izgube med ljudstvom tla. čim bolj in čim preje se bo ljudstvo zavedlo pravega položaja, čim več značajev bo vizrastlo iz naroda, tem prej bo konec temu pogubnemu rokodelstvu.
To pogubonosno obrt, ki narodu največ škoduje, uganjajo gotovi ljudje s klerikalnim časopisjem. To časopisje je danes najhujši in najbolj nevaren strup tako za vsakega posameznika kakor za ves narod. Klerikalno časopisje je vzrok posirovelosti in zaostalosti našega naroda.
Našemu narodu bi prav nič ne škodovalo, čeprav je razdeljen na več strank, če bi vsaka stranka delala na to, da napravi iz svojih pristašev boljše ljudi, boljše značaje. Tega pa klerikalna stranka ne dela. Pod njenim okriljem se zbirajo najslabši značaji, koristolovci. koritarji, ki 'polagoma oku-žujejo celo svojo okolico, poštenim ljudem v stranki pa zamašijo usta. ali pa jih vržejo na cesto. In klerikalno časopisje, stoji pod vplivom tek koritarjev, tega izmečka ! Na svoje protivnike izliva gnojnico, svoje pristaše pa o-kužuje s svojim čtivom. Zato pa se mora proti klerikalnemu, časopisju pričeti odkrit in odločen boj. Proč s tem strupom! To rano moramo izžgati iz svojega narodnega telesa. Kdor je naročnik klerikalnih časopisov, je nehote največji sovražnik lastnega naroda.
Naš list se bori iproti laži, zato pa mora biti najhujši nasprotnik klerikalnih in kapitalističnih časopisov, katerim je začetek in konec laž. Zapomnimo si: Dokler bo klerikalno časopisje tako kot je sedaj, tako dolgo ne bo imelo prosvetno in sploh vsako dobro delo vanje med narodom pravega uspeha. Kakor hijene se vržejo klerikalni časopisi na vsakega poštenega narodnega delavca. Koliko ljudem so ti ljudje še zastrupili življenje, koliko izbornih delav-
cev za našo narodno stvar so že odvrnili od dela, koliko podjetij, ki so nam toliko dobrega obetala, so že uničili. Ti ljudje samo o-brekujejo, sami pa niso še nikdar nič dobrega storili. Če bi voditelji klerikalne stranke imeli z našim ljudstvom res dobre namene, bi morali sam. “Tto delati, da bi se klerikalno časopisje poboljšalo. Toda mi jih poznamo, zato pa tega od njih ne pričakujemo.
Radi tega pa nam preostaja le eno: Neizprosen boj umazanemu klerikalnemu časopisju. Narod moramo rešiti te kuge. Bojevali pa se bomo na pošten način. Gre nam le iza stvar. Nikogar ne bomo osebno grdili in obdelovali s psovkami, v predalih našega lista. Ne rečemo, v raznih krajevnih dopisih se časih ljudje med seboj prepirajo in s priimki obdelavajo. Krivi pa so temu strupeni klerikalni agitatorji, ki te prepire in zdražbe delajo. Mi pa bomo skušali od svoje strani vplivati, da se tudi tako nepotrebno zmerjanje opusti. Od klerikalnega časopisja tega ne pričakujemo., ker ono meče ljudstva vzgajati.
“Glas Svobode” bo šel po tej poti, kakor srno si jo ravnokar začrtali. Prepričani smo. da je to najboljša pot, zato pa se od nje ne bomo oddaljili niti za ped.
Resnica, odkritosrčnost, splošen napredek za koristi delavskega naroda, to je program “Glas Svobode”. Prepričani smo, da nas bodo v tem stremljenju 'podpirali vsi dobro in pošteno misleči Slovenci, ker hočemo delati za dobro in prospeh vseh ljudi našega naroda.
130 nesnažnih pekarn zaprtih
Boj, katerega je začel voditi njujorški komisar zdravstvene o-blasti, Lederle, proti slabim živilom v splošnem, je imel za posledico, da so zaprli v New Torku 130 pekarn, ki tvorijo po mnenju ¡zdravstvenega urada nevarnost za zdravje prebivalstva. Kakor naznanja dr. Lederle, je bil ta korak potreben, kajti svarila, katera so dobili lastniki pekarn vsled prejšnjih inšpekcij, uiso imela uspeha.	^
Glasom izjave nekega uradnik a zdravstvenega urada, je v glav' nem za žalostne razmere v številnih g r eater n e w v o r šk i b pekarnah kriva okolnost, da pekarne niso pod nadzorom zdravstvenega urada, ampak državnega delavskega urada, ki pa ni pošiljal nadzornikov v pekarne. Zdravstveni urad ne more napraviti drugega, kakor preiskati razmere, jih naznaniti delavskemu uradu in čakati, kaj stori ta. Iz neznanega vzroka pa niso v delavskem uradu ničesar ukrenili, kar bi odpravilo skrajno slabe razmere v greater-newyorskih pekarnah.
Po drugih poročilih soditi, je bilo v nekaterih pekarnah tako nesnažno, da se človeku gabi. Delavci so spali na nečkah, nekje celo — na testu. V dragih pekarnah so našli nadzorniki pse in mačke, da, celo kokoši. Tako naznanja neka. zastopnica “Consumer’s League”.
Smo mi norci?
Jaz sem painter. Nedolgo tega sem delal v neki blaznici blizu Chicago. K oknu1 je prišel nek “blazneš”, me nekaj časa ogledoval pri delu in naposled pra šal: “Si ti painter?”
“Da,” mu odgovorim.
“Delaš vedno to delo?”
“Da,” zopet odgovorim.
“Skozi celo ljubo leto?”
“Da”.
“Imaš dosti denarja že?” “Nimam nič,” odgovorim. “To delam, da se preživim.”
“Nisi še nikoli nič denarja prihranil, čeprav si vedno tako delal?”
“Nisem imel še nikoli toliko plače, da bi si mogel kaj prihraniti. Toliko da preživim sebe in svojo družino, mnogo mojih tovarišev še tega ne more.1’
Prezirljiv pogled me je ošvik-nil iz oči blazneža, in ko je odhajal je rekel: “Po mojem mnenju Spadaš semle (blaznico), kot moj sosed. Mene imajo za norca; i-mam pa ravno toliko kot Ti, in pri tem mi ni potreba nič delati.”
A. Z
Vsak slovenski delavec I mora čitati svoje glasilo I I t. j. “Glas Svobode!” '
Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo
Ustanov. /Tib/noAV Inkorp.
21. nov. 1909	15. marca 1910,
MADISON, PJENNSYIA ANIA
GLAVNI ODOBOR:
PR®DS(ED[NIEK: Jo«. Hauptman, Darragh^ Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa.
TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122.
BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamšburg, Pa.
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB GODETZ, Darragh, Pa.
«LAŽ ČELIK, Adamsburg, Pa. Box 28.
VRHOVNI ZDRAVNIK :
OR. GEORGE BOEHM, Aroma, Pa.
Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
RADOST.
Anton Cehov;
Opolnoči.
Vznemirjen in razkuštran je privihral Mitja KuldaroV na stanovanje svojih staršev in tekel hitro skozi vse sobe. Roditelja sta se že spravljala spat. Sestra je ležala na postelji in je bila že na zadnji strani romana. Bratje gimnazijci so spali.
—	Odkod pa ti? — sta se začudila roditelja. — Kaj ti je?
—	Oh, ne vprašujte! Ne, tega pa nisem pričakoval! To je ... . neverjetno!
Mitja se je zakro’hotal in sedel v naslonjač, ker ga od same sreče niso držale več noge.
—	To je neverjetno! Ne morete si tega predstavljati! Poglejte!
Sestra je skočila s postelje in ogrnivši odejo prišla k bratu. — Gimnazijci so se prebudili.
—	Kaj ti je? Ves drug obraz i-maš!
—- Od samega veselja, mamica! Zdaj me pozna vsa Rusija! Vsa! Prej ste. vedeli samo vi, da biva na tem sv epi registrator Dimitrij Kul darov ,' a sedaj ve to vsa Rusija! Mamica! Moj Bog!
Mitja je poskočil kvišku, tekel po vseh sobah iu zopet sedel.
Kaj takega pa se je zgodilo? Govori vendar!
—	Kot zverine v gozdu živite., časopisov ne berete, nič se ne zanimate za novosti, a v časopisju je toliko zanimivega. Če se kaj zgodi, je vse takoj znano in nič ne ostane prikritega! Kako srečen sem! Moj Bog! V časopisih tiskajo le o znamenitih ljudeh, a zdaj so tiskali tudi o meni!
—	Kaj poveš? Kje?
Oče je prebledel. Mama se je ozrla na sveto podobo in se prekrižala. Gimnazijci so poskakali s postelj in v golih nočnih srajčicah so prišli k starejšemu bratu1.
—	Da-da! O meni so tiskali! — Zdaj ve o meni vsa Rusija! Mama, spravite to številko za spomin ! Preberimo še enkrat. Poglejte !
Mitja je izvlekel iz žepa številko časopisa, jo pomolil očetu in s prstom pokazal na mesto, obrobljeno z modrim svinčnikom.
—	Berite!
Oče je nataknil očala.
—	Berite vendar!
Mama se je ozrla na sveto podobo in se prekrižala. Oče se je odkašljal in začel citati:
“29. decembra ob enajstih zvečer se je registrator Dimitrij Kul-darov ...”
—	Vidite? Ali vidite? Naprej!
. .. registrator Dimitrij Kulda-
rov, ki se je vračal iz pivnice v hiši Kozihina na Mali orožarski ulici v netreznem stanju . . .
—	Jaz in Semen Petrovič . . . Vse je natanko opisano! Nadaljujte ! Le naprej ! Posluh!
.... v netreznem stanju iz-podtaknil in padel pod konja iz-voščka Ivana Drotova, doma iz Durikine vasi v juhnovskem o-kraju. Splašena žival je skočila čez Knldarova, potegnila čezenj sani, na katerih je bil moskovski trgovec druge cehe, Štefan Lukov, in dirjala po cesti, dokler je niso ustavili v 'bližini stoječi hišniki. Kuldarov, ki se je onesvestil, so odpeljali na policijsko stražnico, kjer ga je <p»eiskal zdravnik. Udarec, ki ga je dobil po zatilniku . . .
—	Ojnica me je 'udarila. Naprej1! Le berite naprej!
... ki ga je dobil ,po zatilniku, je legak. O dogodku so napravili zapisnik. Ponesrečencu so podelili zdravniško pomoč ...”
— Zdravnik je odredil hladne obkladke na zatilnik. Ali ste pre-čitali? A? Kaj takega še ne. Po vsej Rusiji me poznajo sedaj! — Dajte sem!
Mitja je vzel časopis, ga zganil in vtaknil v žep.
■— Zdaj hitim še k Makarovim, da jim pokažem . . . Potem k I-vanickim, k Nataliji Ivanovi, A-nisimu Vasiljeviču . . . Zdaj grem! Zbogom!
Mitja je nataknil čepico ter zmagoslavno in radostno odhitel na ulico.
NEKAJ O SEVERNEM TEČAJU
Zemlja je jabolku podobna krogla. Zgoraj — v sredi — kjer je muha — si moremo predstavljati točko -—• severni tečaj, na nasprotnem koncu pa južni.
Na nebesnem oboku moremo dannadan opazovati polarno zvezdo. Njena lega se v svetovnem prostoru v razmerju z izemljo le prav neznatno spreminja, tako da je služila že našim prednikom kot vodnica. Ako bi hodili za njo dolgo, mesece morda leto dni, bi morali priti na severni tečaj; a vsakojake zapreke zapirajo pot do tja, visoki hribi in globočine morja.
Daleč na okolo severnega tečaja pa ne vidi oko druzega, ko sneg in led. Morje je tam vsled silnega mraza zamrznjeno in visoke ledene gore se kopičijo pred nami. Kdo ve, ali se razprostira pod temi ledenimi plastmi zemlja ali pokrivajo one morje?
Najrazličnejše so bile bajke o severnem tečaju. Da se nahaja tam rajskomil kraj, ki nudi vse udobnosti življenja, a tudi učenjaki so si zastonj stavili vprašanje : jeli na severnem tečaju zemlja ali morje? Rešiti ga dolgo časa niso mogli.
Čim severneje leži pokrajina, tem hladnejše podnebje ima. Ne rastejo povsod tako lepi gozdovi, kot pri nas, tam daleč na severu ne uspevajo več in le Iborna trava še raste v poletnih mesecih. — Tam živi žilavi rod Eskimov. — Stanuje v podzemeljskih duplinah ali pa v bornih kočah. Živi izključno od lova na morske in zemeljske živali, ki so obdarjene v tistih mrzlih krajih s posebno toplim kožuhom. Severni medvedje, polarne lisice, severni volkovi, pa (udi neke vrste zajcev in divjih volov se nahajajo tam in morski psi in morski sloni so posebno priljubljen plen teh skromnih ljudi. Kot domače živali jim služi posebna pasma psov in pa neka vrsta jelenov, ki jim nadomešča našo govedo. V boju za obstanek utrjen je ta rod bil prav posebno poklican v to, da nam pomaga odkriti severni tečaj.
Posebnost krajev okoli severnega tečaja pa je polnočno soln-ce. Med tem, ko pri nas solnce vsak dan vzhaja in zahaja, stoji tani na nebesnem oboku in sveti celih 6 mesecev neprenehoma, tako, da v tem času izanje ni noči. Potem pa zaide in Eskimi se od njega pretresljivo poslavljajo za celih dolgih 6 mesecev. Šest mesecev neprestane noči!
Izza leta 1845. nahajamo prve poskuse pogumnih mož, da odkrijejo severni tečaj. Poskušali so prodreti sami, potem v družbi z Eskimi in otvorjeni z najrazlič-
nejšimi pripomočki. Marsikateri izmed njih je podlegel jakosti zemeljskih sil, njegova volja je segala preko njegove moči. Zastavljale so jim pot silne ledene gore, odprle so se pred njimi špranje v ledu in prepadi, presenetile so jih nevihte in snežni meteži, ali pa se je zgostila okolu njih nepredirna megla. Zgrešili so smer in niso vedeli kam. A poznejši rodovi so se okoristili z izkušnjami svojih prednikov in vedno dalje je prodirala človeška noga.
Pred leti je napravil Amerika-nee Endri predrzen poskus, da preleti z zrakoplovom severni tečaj ; o njem se ni slišalo več ničesar.
Malodane vsako leto se je v zadnjem času napravljala na pot družba pogumnih raziskovalcev; vedno bolje so bile opremljene ladje, ki so jih vodile do krajne meje kjer otrpnejo morski valovi v ledu; peljali so s seboj živeža za več let, v posodah, kjer ga je mogoče jako dolgo braniti; s E-skimi in njihovimi psi so na nalašč za to prirejenih saneh prevažali po večnem ledu svoje zaloge naprej in svet je nestrpno pričakoval, kdaj pride zaželj,ena vest.
Kakor bomba se je torej dne 1. septembra raznesla vest, da je a-merikanski raziskovalec Cook (Kuk) dne 21. aprila 1908 odkril severni tečaj in tam razvil zastavo Zedinjenih držav ameriških.
Vest je šla od ust do ust; učenjaki so jo pa sprejeli različno: nekateri so dvomili o možnosti, drugi so se zopet kar najbolj ognjevito zavzeli za Kuka. Vsi pa so napeto pričakovali natančnih podatkov. In Kuk je pripovedoval :
Na podlagi svojih bogatih skušenj je vzel s seboj kolikor mogoče malo prtljage. Živel je preko enega leta pri Eskimih, se prilagodil popolnoma, njihovim razmeram in priučil njih jeziku. Na svojih pogostih potovanjih po o-kolici je videl na severu nekoč veliko divjačine; vsled tega mu je prišla misel, da bi to dalo obilo živeža in mu ne bi bilo treba živeža peljati še posebej, s seboj. Tako se je napotil z dvomi sanmi, ki so bile s streho opremljene, seboj pa je vzel nekaj najbolj zanesljivih tovarišev Eskimov in pa veliko število psov. Med prodiranjem je poslal nazaj; še velik del svojih spremljevalcev, « ostalimi pa tem hitreje nadaljeval svojo pot. Posebno ugodno je bilo zanj, da je sprva prehodil kraje, kjer je bilo obilo divjačine. Tako mu je bilo mogoče, da je na zaznamovanih krajih izpostavil množine živeža za takrat, ko bi se ,povrnil.
V nadaljnem prodiranju je dospel v kraje, kjer ni bilo nikakih sledov življenja več in zaklati je moral enega psa za drugim. V svoje neizmerno veselje je mogel po preteku 35 dni. potem ko je zapustil zadnje sledove človeškega življenja '— v katerem času ga je prešinjala le misel, da mora vsako ceno naprej in si je odtrgal ure za spanje in živež od ust — s svojimi znanstvenimi pripomočki izaznati, da se nahaja na severnem tečaju. Sprevidel pa je tudi, da severni tečaji ni obl juhi jena dežela, da je ravno tako ko njegovo okolica in da se nahaja pod ledeno plastjo — morje. V led je izdolbel luknjo, v njo je dal kovinasto posodo, v to pa svoje poročilo do tedanjega dne.
Nedvomno je to eno največjib del, kar se jih je dotlej posrečilo človeškemu razumu.
Pot nazaj je bila za Kuka še veliko težja nego ona na severni tečaji. Zašel je v meglo, ki ga je obdajala skozi cel mesec; za isto pot kot tja je potreboval nazaj celih 9 mesecev, v katerem času je 'bil dostikrat na robu propada in obupa. Pa človeška volja premaga dostikrat tudi dozdevno nepremagljive zapreke.
Kukova poročila so prišla komaj dobro med svet in spet je svet ostrmel nad novo vestjo: da je raziskovalec Perry dospel tudi na severni tečaj. Vest je presunila mnogokaterega. Saj je bilo znano. da je Perry mož, ki je žrtvoval celo svoje življenje v dosego tega edinega cilja. Zato ni bil voljan, da prepusti kratkomalo prvenstvo in svetovno slavo. In res njegovo delo ni manjše od onega, le prvo ni. Vnel se je srdit boj med učenjakoma, kakoršnega do-sedaj svet še ni poznal. Ljudje so se postavili deloma na stališče tega, deloma na stališče onega. — Vsak izmed obeh učenjakov očita
drug drugemu, da si po krivici prilašča slavo, da je dosegel severni tečaj.
Ta boj traja še. Mi moremo le čakati, da ta ali oni nepobitno dokaže svoje trditve. Do tedaj moramo verjeti obema ali pa — nobenemu. —
RAZOČARANJE PO POROKI.
Res je in niti najzgovornejši, vneti zagovorniki zakona ne smejo tajiti dejstva, da prinese zakon razočaranja, ki več ali manj slabo vplivajo na medsebojno sporazumljenje zakonskih. Po navadi pa pridejo podobna razočaranja na srečo moža le polagoma na dan, ko se mož že vedno bolj in bolj prilagodi zakonskemu življenju.
Nasprotno pa se je zgodilo nekemu francoskemu grofu, zadnjemu potomcu stare, plemenite red-bine. Mož je živel udobno kot samec. Imel je namreč izborno kuharico, s katere je bil izadovoljen. Vse morebitne težave in tudi to, da se ni mogel pokazati med svojimi sovrstniki s takim sijajem kot oni, je pozabil pri skledi slastnih, njemu najljubših jedi. ki mu jih je znala pripraviti najbolje le ona. Zato pa je svojo go* spodinjo tudi večkrat obdaroval z darovi.
Bil je njegov god. Kuharica je napela vse sile in ga pogostila na ta dan z najboljšimi jedili, ki jih je on ljubil. Bil je izredno vesel in iz hvaležnosti ji je podaril neko loterijsko srečko.
In ¿rečo je imela ravno ta srečka. Kuharica je dobila z njo prvi dobitek 500.000 frankov. Grof je bil najprvo naravnost obupan. — Izgubil bo edino svojo tolažbo — kuharico. Poročim jo, si je mislil, in s tem si ne ohranim le nje, marveč si pridobim še lepo premo žen j e.
Rečeno — storjeno in v par dneh sta bila poročena. Drugi dan po poroki pa je nova grofica povedala možu vsa objokana, da srečke nima več, marveč, da jo je podarila hlapcu, ker jo je odvezal njene zaročne obljube, ki jo je storila z njim že pred nekaj leti.
Manj tragičen je bil slučaj neke avstrijske baronice. Njen ženin, znan avstrijski baron je bil tudi več porabil kot je imel. Pomagati si je hotel z ženitvijo in se poročil z bogato vdovo. Dobil jo je lahko dasi že prileten, ker bogatih vdov, ki postanejo rade grofice, je več. Toda kratka je bila tudi njegova sreča.
Že v prvi intimni noči se je u-strašila novoporoeenka, ko je odložil on baroko, njegove pleše tako zelo, da je dobila živčni pretres. Drugi dan pa se je odpeljala naravnost k odvetniku in vložila tožbo na ločitev zakona. In v dveh tednih je bil možakar vdovec, oropan tudi rešitve — bogate ženitve. Novoporočena baronica je namreč trdila,' da bi ne bila šla k poroki, tudi če bi jo vlekli z desetimi konji, ako bi bila vedela, da ima baron tako plešo na glavi.	•
Zopet drugi je tožil ženo, ki mu je pripravila podobno razočaranje po poroki. Imela je krasne u-metne zobe in zlate lase. na katere se je ženin ujel. Ogorčen na to goljufijo jo je tožil. Sodnik mu je prigovarjal, da naj pregleda te tako umetno popravljene nedostatke telesne lepote svojo novoporoeenke. Saj imate vi vendar tudi umetno izdelano oko. A dosegel je sodnik ravno nasprotno. Takega moža, ki bi me stekleno gledal, pa tudi jaz ne maram je rekla žena; in šla sta narazen.
Še bolj nsodepolna pa je bila medsebojna goljufija obeh poro-čencev v naslednjem slučaju.
Ona je rekla, da ima zasebnih dohodkov na leto 6000 dol.; on pa je lagal, da ima krasno posestvo. Vršila se je poroka in minuli so medeni tedni. On je hotel i-meti denar, ona pa tudi. On ji je v prepiru povedal, da je njegovo posestvo na luni, ona pa da ima .vsega skupaj komaj še 800 dol. In šla sta narazen, iskat sreče v svet.
Mestna hranilnica ljubljanska,
Meseca novembra 1911. vložilo je 1477 strank 1,455.420 K 58 vin., 1443 strank pa dvignilo 1,358,765 K 69 v. Stanje vlog koncem meseca novembra 1911. 41,519,535 K 13 vin. Stanje vložnih knjižic 28.900.
AVSTROAMERIKANSKA-UNIJA.
m
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO

m?
PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORK A :
Argentina 17, januarja 1912
Oceania
14. feb. 1912
Parniki odplujejo redno ob sredah ob 1. uri popoldne ir pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu SOte ceste v South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
W.SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
1907 Blue Island Ave., Chicago
TELEFON CANAL 955.
Moja trgovina pohištva je ena naj večjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
Ako hočeš zadnje mode, največjo izbiro in najnižje cene
v deških in moških oblekah in površnih suknjah,
obišči
Vogal Bino Island Avene in ISta cesta.
Odprto vsak večer, izvzetnši sredo iu petek do 9 ure.
Odprto v nedeljo dopoludne.
Moške obleke in suknje od $5 00 do 25.00
Deške obleke iu suknje od $2.00 do 15.00.
pr
ATLAS BREWING CO. 1
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
B LAQER | MAGNET | GRANAT j
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško
Compagnie Generale Transatlantique
La Touraine

irctj
ga razreda d bivajo brezplačno hrai na parnikih družbe. Snaži postelje, vin dobro hrano i razna mesn; jedila.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi,
La Provence.........30.000 HP
La Savoie...........22.000 HP
22.000	H
20.000	H
Chicago, nov parnik.......9500 HP
Pristanišče o7 i irtb Ri/er vziojj; 15ta St,, New York c« PARNIKI ODPLUJEJO VSAK ČETRTEK.
Glavnizatopna 19 State St. Nav Yarit,	MAURICE W. KOZMINSl
glavni zastopnik za zapai na 139 N. Dearborn St. Chicago, I
DOPISI.
Oregon City, Ore. Glas Svobode:—
Prijazni čitatelji imeli so priliko že večkrat citati dopise iz tega mesta, izpod mnogo boljšega peresa, kot je moje (čeprav je tudi moje zlato) in iz njih iso se lahko informirali o tukajšnih delavskih in družabnih razmerah, torej z mirno vestjo prihranim sebi nekoliko črnila in papirja, listat pa prostora, ako te stvari izpustim. Omenim najle, prav na kratko, da so delavske razmere še vedno slabe in brezposelnih delavcev v izobilju. — Kraj je tu izredno lep, podnebje milo in rastlinstvo tako bujno in mnogovrstno, kot je mogoče le pri 102 čevljih nadmorske višine. ,
Sveti Miklavž, ki se pri nebeških predpostavljenih vsako leto vpiše k raportu za par dni dopusta, takole začetkom decembra, dobil ga je srečno tudi letos, ker je 'bil vse leto priden in vsem višjim pravilno salutiral ob vsakem srečanju. Takele dopuste, kakor znano, pozabi v to, da med pridne zemljane stresa jabolka in o-rebe, cvetke in cukerčke in še marsikaj drazega/ pa saj veste! Ko pride v Oregon City-, razpošlje svoje krilate pomagače za blagom. Bin obletujejo imena in rdečelična jabolka, ki se dolgočasijo po drevju in pridno polnijo svoje cajne, drugi trgajo medeno grozdje po brajdah: to so darovi za o-troke. Za fante in dekleta treba je vrtnic, majrona, plamenk, krizantem, resediee in rožmarina in to vse se dobi po vrtovih gori o-menjenega mesta celo v decembru. Za gospodinje naberejo nebeški krilatci 'korenja in pese, peteršilja in buč, za gospodarje sladkih koreninic itd. Za pored-neže narežejo vrbovih šib, robidnic, mačko v ju in pasjih . stricev. V Oregon City se sveti Miklavž lahko dobro skaže, pa nič ga ne stane; tako po ceni ne pride povsod skozi.
Iz Oregon City, ki kaže vse znake zcinskega raja celo v decembru, odeefral sem v Taeomo, Wash. Oh, .ali je 'bilo pusto tam! Dež je padal kakor iz počenega čebra, jaz pa sem lačen iza devet volkov, capljal po mokrih ulicah z edino, iskreno željo najti kake materijalne pomoči za ministra notranjih zadev. Prehodil sem kakih 10 blokov, a restavranti, ki sem jih videl bili so taki, da se je gospod Želodec kar na glavo postavljal. Na vse to so pa še za pol ure ugasnile vse električne luči po mestu in jaz sem 'kot izgubljen koštrunček taval po trdi in gosti temi, med samimi Grki in Japonci. Končno sem stopil v nek res-tavrant, ker notranja praznina postala je tako občutna, da sem se kar krivil, - - zamižal sem in si skušal domišljevati, da otepam pehtranove štruklje pod' hruško tam na Štajerskem, ali pa kranjske klobase v Bimgham Canyon-u
Čital sem svoječasho nekje, da so v Seattle pred leti sklenili belci z rdečekožci mirovno pogodbo. To se gotovo ni zgodilo v Taeo-nri, kajti v spanju napadli so me rdečekožci popolnoma zavratno in tako silovito, da sem bil kmalu ves krvav. Ne li vsi rdeči vojtni-ki, ampak tudi njihove skvav in deca. vse je vihtelo svoje strupene tomahovke nad menoj. Rdeči lopovi pripadajo rodu Stenic, ki je gotovo najbolj razširjen rod na celem' kontinentu in si je glede krvoločnosti docela podoben bodisi v Washingtonu, ali pa v suhi, srebrni Coloradi. Noč je bila dolga, ikot na severnem tečaju, končno pa je le minila in jaz sem se napravil, da si mesto ogledam. Toda, šlo je slabo. Megla je bila tako gosta, da se še tako daleč ni videlo, kot je moja baksa dolga in včasi sem zabredel v tak meglen zamet, da sem komaj izko-bacal. Končno pa mi je bilo te meglene neumnosti le preveč, šel sem na postajo Northern Pacific železnice, se vsedel nasproti neki 90 letni črni krasotici in začel pisati spomine na Oregon City in Taeomo. Evo vam jih tu; so sko-ro tako kisli (posebno proti koncu) kot je bil moj vis-a-vis. oziroma nasproti mi sedeči črn, sweetheart..	A. J. Terbovec.
Pueblo, Oolo.
Glas Svobode: —
Blagoslavljenje novega altarja! to je bila slavnost puebelskih katoliških društev za dne 17. dec. t,. 1. Povabila se so glasila: Slav-
no društvo N. se vljudno vabi k slavnosti in blagoslovljen ju novega altarja na dan 17. t. m. Slavno društvo naj izbere par botrov in botric, da bo slavnost povečana, ali 'boljše rečeno, (da pride skupaj več tolarčkov, op. pisatelja.) Se je v resnici vršila ta slavnost 17. t. m.? Ne. Slavna društva se niso vdeležila nobene slavnosti, ker je ni bilo. Vzrok je ,pa ta, dragi čitatelji, ker je po e-nih krajih huda zima, in ker so altar in maliki, ki se so vozili iia Chicago v Pueblo iz slabega testa, so se na poti hudo prehladili in dobili hude nabode, tako strašansko kašljajo in kihajo, da v resnici ne zaslužijo te kazni, da bi se jih razpostavilo pred oči vernih dušic, ki rade objokujejo lesene kipe in jih molijo. Dokler jim usmiljeni bog ne povrne zdravja, (da bi ga le ne! želja pis-ea). Posebno nevarno bolezen ima sv. Jožef, ki so ga kupili tukajšnji trije slamnati Jožeti. Ako k tem trem Jožetom človek reven in lačen pride kruha prosit, se mu z vso krščansko usmiljenostjo pokažejo vrata. Ce je pa potreba dati lepe svotic iza lipove svetnike, potem pa zadnji 'belič ‘ki ga noslja njegovi žepi. Potem pa naj kdo reče, da v Pueblo ne napredujemo! in da nimamo nazadnjakov !
Veselo novo leto!	N. M.
Rock Springs, Wyo. Cenj. uredništvo: —
Ker že dolgo ni bilo nobenega dopisa iz naše naselbine, hočem se jaz ¡malo bolj pomuditi in se potruditi malo tukajšnje delavske razmere v listu Glas Svobode o-belodaniti. Delavske razmere so še tukaj ugodne, in se tudi delo dobi, a slabo in tudi po nekaterih rovih primanjkuje vozov. Prostori so pa tudi tako naipoljeni, da ne morem svetovati rojakom sem za delom hoditi.
Ne smem tudi pozabiti poročati, da je prišlo zadnje čase v našo naselbino par “lušnih” slovenskih deklet iz stare domovine tako, da imamo sedaj na izbiro stare in mlade!
Veselimo se že sedaj na veseli predpustni čas! Pete ‘bomo privzdigovali da bo joj 1 čeprav je naša naselbina med skalnatimi in snežnimi hribčki.
Slišal sem tudi, da. se namerava zidati cerkev, pa ne vem, imajo premalo denarja, ali je mavta zmrznila, ker utihnilo je vse bahanje in prorokovanje!
S podpornimi društvi smo še dobro preskrbljeni. Posebno društvo Vodnik nam priredi marsi-katerikrat lepo ¡zabavo v Mrakovi dvorani. Slovenskih saloonov je tudi zadosti tukaj, tako da nam ne primanjkuje ječmenovea. Pijemo ga po možnosti, saimo da žejni ne ostanemo!
Srečno novo leto!
L. Debeljak.
Superior, Wyo. Uredništvo Gl. Sv.: —
Iz tukajšnje slov. naselbine se selijo rojaki skoro vsak teden po ¡par družin in par samcev tako, da se naselbina z vsakim dnem krči in skrčeva. Kaj je temu vzrok?
Nikdar dobička sita družba ! — Napravila je namreč po vseh boljših prostorih stroje za spodkopo-vanje premoga, kar pomeni za kompanijo večji profit, za delavca pa slabeji zaslužek. Kjer se pa premog koplje s krampom, so pa nevarni prostori, polni vode in malo čistega premoga, večinoma takoimenovan bona sulphur in kamenje. Potem vidite, da vsi slabo zaslužimo, ker" se tudi zraven še nestalno dela, življenske potrebščine pa zmiraj dražje. Družinam je težak obstoj; še samci se težko prežive. In kje je temu o-pomoč? Potom preseljevanja iz kraja v kraj, mislim da ne, ker je povsod en in isti profita žepni kapitalistični moloh, lov ¡za večjim dobičkom — Ti delavec pa pogini na cesti ako nočeš delati za plačo, katero ti ponudijo bossi. Jaz menim, da potom organizacije se bi dalo vstvariti vez nasilnemu kapitalu. Sami smo tudi dosti krivi. Obiskujemo le malokrat linijske seje in rojaki, ki so zmožni angleškega jezika bi lahko tolmačili tistim, ki ga niso vešči. Glavno pa to, da se ¡pri volitvah izvoli prave unijske delavce, ljudi, ki bi v resnici zastopali pravice in interese nas delavce in bili slepi za vsako morebitno podkupljenost od strani bossov, in ne take, ki nimamo od njih druge koristi,
kot da plačujemo vedno višji asesment in za delavca itak ne store kot podrepniki kapitalistov, nič.
Zdravo novo leto!
P. Kalan.
Black Diamond, Wash. Ured. Glas Svobode: —
Poročati hočem malo o tukajšnjih delavskih razmerah. Delo tukaj tisti dobi. ki zna v angleškem jeziku zanj prašati. Kdor ne zna toliko angleščine, mu ni potreba sem za delom hoditi!
Delamo vsaki dan, zaslužek je pa kakor kdo zasluži; eni prav dobro, drugo zopet slabo. Kar se ¡pa tiče društvenih zadev, pa tudi želim malo prostora.
Tu smo .preskrbljeni s štirimi podpornimi društvi in vsa prav dobro napredujejo. Spadajo k različnim organizacijam. Seveda je tudi tu še mnogo Slovencev, ki ne pripadajo še k nobenemu društvu. Ta greh je ¡mislim, povsod za najti! Kličem vsem tistim, ki še niso v nobenem slov. podpornem društvu, da takoj ¡pristopijo ; posebno tu priporočam S. S. P. Zvezo, ki stoji na popolni svobodomiselni podlagi in sprejema v svoje osrčje moške in -ženske, 0-meniti tudi moram, da i Slovenke ne spe, temveč se jako zanimajo in delujejo za napredek. — Sedaj tudi poskušajo vstanovitl svoje lastno žensko društvo in je priklopiti k S. S. P. Zvezi. Le tako naprej 'blekdajamonške Slovenke, žena in dekleta!
Mora se pa tudi reči, da je ni med Slovenci v Ameriki organizacije, ki bi bila na tako zdravi podlagi in ki bi dala tako dobro podporo, kot je to slučaj pri S. S. P. Zvezi. Največjo podporo daje ravno S. S.-P. Zveza! Jaz garantiram vspeb Zveze v vseh naselbinah, kjersibodi!
Ozrimo se n. pr. na naše dr. Št. 4; s prva je šlo bolj težavno; tež-koče so se delale tnintam, danes je pa to eno največ j ib društev pri celi Zvezi.
Želim posebno našim vrlim blekdajamonškim Slovenkam in skorajšnjim sestram: Obilo vspe-ha in poguma!
Srečno novo leto Vsem!
John Kramer.
Indianapolis, Ind. Cenj. uredništvo: —
Poročati hočem slovenske novice. Družini Joe Mary Rolich je štorklja ¡prinesla zdravega in čvrstega dečka 17. t. ,m. je bil krščen v tukajšnji slovenski cerkvi. Obilo sreče z malim. Oče dečka je tudi član dr. št. 22 S. S. P. Zveze.
Po kratki a mučni bolezni je 16. t. m. nemila smrt pretrgala nit ¡življenja komaj štiri mesece stari hčerki G. F. Stonie-a, ki je tudi član dr. št. 22 S. S. P. Zveze. Na zadnji mesečni seji mu je društvo soglasno izreklo svoje sožalje.	Poročevalec.
Madrid, Iowa.
Spodaj podpisani se obračam na vsa društva 'Slov. Svobodomiselne Podp. Zveze, da mi bratje pomagajo v mojem žalostnem stanju. Ponesrečil sem se 2. avgusta t. 1. v Iowa premogokopu; bil sem jako poškodovan od prahu, in odpeljan v bolnišnico v Des Moines, la., kjer sem bil mesec dni, a radi prevelikih stroškov šel ven, kjer se nahajam v slabem položaju in se tegadelj obračam na vas bratje za malo pomoč v sili. Kdor hitro da, dvakrat da!
John Ferinae, 1. r.
Not a-b en e : Darovi naj se 'blagovolijo pošiljati na. J. Ferinae, Madrid, la. Box 601.
Iz narave v dom.
Krasna slika, prestavljajoča nakladanje želišč na eni strani, jagod na drugi strani sveta, njih obojna združitev v medicinske pripomočke in odpošiljatva teh naravnih kombinacij v vaše domove v razne dežele, se pošlje po pošti Vam, ¡za lOc, v denarju ali znamkah (po 2c), od Jos. Triner, 1333 — 1339 S. Ashland ave., Chicago, 111., tovarnar in izdelovatelj Trinerjevega am. zdravilnega vina. S to podobo je združen tudi kolendar za 1. 1912.
0 ------------------------------o
1	o-------------------------o	i
| Delavci, širite svoje ! j j	!	glasilo “Glas Svo-	|	j
bode”!
|	O-----------------------O	|
O-------------------------------O
LADI MOZI
STARI MOŽJE
E SREDNJE STAROSTI.
Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prt vgnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničeni ia kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi ti moijo morajo pisati po našo brezplačno kniižico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo že-niti dokler so v takem stanju.
Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupljen je krvi ali sifilis, triper, slabost, splošna oslabelost, zguba spolne.^ moči, nočni gubitek, revmatizem, organske bolezni* želodec, jetra, mehur in ledvične bolezni.
Tisoče mož je že zadobilo perfektno zdravlje, telesno moč in poživljenje potom te dragoeeue knjižice. Zaloga znanosti je, in vsebuje stvari, katere bi moral znati vsak mož.
Ne trošite denarja za ubožna in malovredna zdravila, dokler ne citate te knjižice, katera vam pove, od česa ste zboleli in kako zadobite popolno in trajno ozdravljenje. Zapomnite si, ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi plačamo tudi poštnino. Na spodnjem odrezku ali kuponu zapišite razločno svoje ime in naslov, odrežite kupon in pošljite nam Rase danes. Ostalo izvršimo mi.
Odrezek za brezplačne knjižico.
Pošljite danes.
DR. JOS. LISTEK & CO.
Aus. 301, 22 FIFTH AVE., CHICAGO.
GOSPODJE:—Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj.
IME.............................
NASLOV..........................
MWMna m
Na dobrem glasu


Malo je na svetu zdravilnih pripomočkov, ki so na dobrem gla-su, vsako sezono v letu, v vseh krajih dežele in vseh slojih ljudi. Najbolj znani od takih pripomoč - — kov je:
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
Vzrok tega dobrega imena je, ker je ta zdravilni pripomoček velikega dobička v tolikih slučajih bolezni človeškega telesa. Narejeno iz najbolj bogatega in čistega rdečega vina in izbranih medicinskih želišč in je narejeno v to, da ozdravi obolele ude prebave. — Odstrani:	*
JOSEPH TSINBR’S

REGISTERS»
Bolečine želodca,
slab počutek po jedi,
teško spuščanje vetrov,
ščipanje,
slabo prebavo,
zabasanost,
nervoznost,
zgubo, teka, švohost,
13
M
in uredi teško oddajenje hrane. Je jako dragoceno v vseh takih boleznih, kjer se pokaže švohost telesa in kjer je kri slaba. Moralo bi se rabiti v vseh boleznih želodca, jeter in za nepravilni tok krvi.
dobiti v lekarnah.	Ne jemnlji cenih, slabih ponarejenj.
JOS. TRINER
IMPORTER & EXPORTER,
1333-1339 So. Ashland Ave.	Chicago, 111.
WMMmmmmmmmm mm&mmmmmmmm
The Konrad Schteiei Co. Sheboygan Wis. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.	NAZNANILO! 1 Slovencem in Hrvatom nazna-n jam razprodajo svojega doma- i «ega vina. Cena belemu vinu 45e i 1 5 gal. Cena črnemu vinu 35c gal g z posodo vred. Manjših naročil od gj 28 "aloilov ne sprejmem. Polovi- g °0 ^eDarJa Se p0®*e v naPre3> osta- E / -.f'a sp priporoča
	
NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač, 82—84 Fisk St, Tel, Canal 1405	j. MATiAsv, Frank Sisfanich. 1 manager in glavni lastnik G. State Winery, POTNIK TVRDKE GOL* R. R. No. 7 Box 124 DEN STATE winery. Frescco Cal i E» ’ is
C
RAZNO IN DRUGO J .............*
Najlepša dama v Parizu. Gospa Ivana Drexzel, soproga znanega ameriškega milijaderja Drexla v Filadelfiji se namerava v najkrajšem času ločiti od svojega moža in oditi k svoji hčerki Lady Maidstone na Angleškem. Nihče ni pričakoval, da ima vsa stvar zelo zamotano ozadje. Pred par leti je izbral Pariz za “najlepšo damo” mlado soprogo milijonarja in časnikarskega založnika Le-tellierja. Gospa Letellier je posta-, la v kratkem ljubljenka pariške družbe. Celo angleški kralj Edvard VII., kateremu je krasotico predstavila gospa Rothschild v Marijinih varih, je gospo Letellier obkladal z najprisrčnejšimi ljubeznjivostini in jo večkrat povabil na dinejie. V Marijinih varih se je razvilo tudi ljubavno razmerje med milijarderjem Drex-lom in gospo Letellier, ki je sedaj že ločena od svojega moža. Gospa Drexel je radi tega vložila proti svojemu možu tožbo na ločitev zakona, gospa Letellier pa se poroči z milijaderjem Drexlom.
Napačno roko so mu odrezali.
Francoski listi poročajo o nekem skoro neverjetnem dogodku v neki francoski bolnici. Neki pristaniški paznik je odšel končam meseca v 'bolnico Lariboisier, da mu zdravniki preiščejo desno roko, ki ga je silno bolela. Zdravniki so v resnici konštatirali, da ima v sklepu nevarno bulo. Sklenili so mu roko odrezati, ker bi bila vsa druga sredstva brezuspešna. Operacijo je vodil sam nadzdravnik Chifolian in je navidezno dobro izpadla. Ko se je bolnik po operaciji prebudil, je na svoje veliko začudenje zapazil, da so mu odrezali mesto bolne desne, zdravo levo roko. Treba se je bilo podvreči novi operaciji. Zdravniki so čakali toliko časa, da se je rana na levi roki zacelila, nakar so nesrečnega bolnika prav surovo spodili iz bolnice, ne da bi ga o-zdrfcriijigggip, stvar je prišla pred sodt[ ' . Cbdzdravnik Chifolian bo -zpjiStfjter francosko sodišče v tem oziru ne pozna hikake šale. Vrh tega bo izgubil tudi svoje dosedanje mesto, ker to zahtevajo tudi vsi pariški časopisi.
Mili j ar dar Camegie o načinu, kako se postane bogat. Znani a-merikanski milijardar Carnegie je slavij pred nekoliko dnevi svoj 67. rojstni dan in je sprejel ob tej priliki tudi čestitke časnikarjev, ki jim je na njihovo željo prav rad dal navodila, kako more človek obogateti: “Vsak inteligenten trgovec — je rekel Carnegie — lahko bogati, to je samo od njega odvisno. Ne sme se omejiti samo na to, da izpolni svojo dolžnost, ampak mora pomisliti, da na dirkališču tudi dobi prvo ceno oni konj, ki le za en pedenj pride prej k cilju, ne pa tisti, ki je tekel ravno tako dobro, kakor njegov tekmec. Vsak uslužbenec v trgovini ali tovarni mora rabiti svojo glavo, ne pa delati po onem načelu:	“Jaz opravljam svojo
dolžnost in delam to, kar se od mene zahteva, tudi če je to največja neumnost”. Brez strahu naj reče svojemu šefu v takem slučaju: “To razumem jaz bolje od Vas!” — Morda to šefu od početka ne bo prav prijetno, pozneje pa lahko pride čas, ko se bo spomnil onih besed. “Kakšne upe — je vprašal nek časnikar — lahko goji dandanes še uslužbenec brez sredstev, da postane kompa-njom svojega šefa?” Carnegie se
nasmeje in pravi:	“Nekega dne
lahko šef zboli in ubogi uslužbenec mu bo moral nositi pisma in dokumente na dom, da jih šef podpiše. Ob tej priliki se lahko seznani s hčerjo svojega šefa. Tako ujame srečo. Noben človek — je pristavil Carnegie — bi ne smel imeti predsodkov proti dekletu, radi tega ker je bogata.” To je sicer vse lepo, kar je pravil Carnegie, toda kaj pa, če šef na noben način noče izboleti in pa, kar je najhujše, če dotični šef sploh nima nobene hčerke, ampak same sinove. Na to je slavni Carnegie čisto pozabil.
Anarhist pred sodiščem. Pri zadnjem.porotniškem zasedanju v Trstu se je vršila tudi obravnava, proti italijanskemu anarhistu Ceceoniju, ki je razširjal po Trstu in Kopru razne lepake, na katerih je povdarjal potrebo državnega prevrata. Pred sodiščem je Cecconi izjavil, da je samo teore-
tični anarhist, če bi se pa nudila prilika, bi se 'lotil tudi dejanj. — Sodišče ga je obsodilo na šest tednov zapora.
Strahovite posledice praznover-stva. Iz Budimpešte se poroča: V občini Fehetabarad je neka svinja ugriznila kmeta Togyora Kita, ki je kmalu nato umrl. Med prebivalci se je razširila vest, da je neka stara čarovnica svinj® začarala. Radi tega je prišlo pred hišo ciganke Marije Papp več kmetov, ki so hišo na mestu 'zažgali. Ciganka je hotela zbežati, toda kmetje je niso pustili na prosto. Poginila je s svojimi o-troci v plamenih.
Križ in bodalo. V Kelmorajnu na Nemškem imajo zanimivo razstavo, prirejeno povodom mednarodnega kongresa za kriminalan-tropologijo. Na razstavi je videti vse mogoče stvari, s katerimi izvršujejo zločinci svoja raznovrstna hudodelstva, a videti je tudi, s kakimi sredstvi in po kakih metodah skušajo oblasti zločince u-jeti. Seveda ja poleg teh stvari videti še mnogo drugih, saj niso razstavili samo policijski uradi, nego tudi razni socijološki zavodi in blaznice. Posebno pozornost vzbuja na tej razstavi krasen križ. Ta križ je velik in Kristus je čudovito fino izdelan iz slonove kosti. Ta križ je pravi umotvor, ki ima vrh tega še to lastnost, da služi lahko kot — moril-no orožje, če namreč potegneš zgornji konec, se loči Kristusova glava od telesa in v rokah imaš — bodalo, kateremu se pozna, da je bilo mnogokrat pomočeno v kri. Ta križ je bil nekdaj last nekega italijanskega morilca.
Tripolis in italijanska loterija. Vojna v Tripolisu je zelo nesrečna za laški “lotto”. Iz dogodkov v Afriki so sestavili mnogi, ki znajo vsako reč premeniti v sigurne številke terno 7. 18. 21. in zadeli so, posledica je pa bila, da je direkcija kr. loterije morala izplačati dobitkov v znesku 748,-280 lir. Še večji udarec za laško loterijo je bil pa ambo 6 29. To je zelo priljubljen ambo v Nea-polju, mali ljudje verujejo v njegovo moč in ga stalno igrajo, čeprav že od 1. 1899. ni izšel. Usoda je svetovala, po dogodkih v Tri-politaniji igralcem, naj stavijo t^ slavne številke in vse jih je stavilo. Ni so se prevarili: preteklo soboto sta izšli obe številki 6 in 29 in nesrečna loterija je morala izplačati nič manj' nego 2 milijona lir svojim stalnim igralcem v Neapolju1 in provinci, ki stavijo po 12 in 20 centezimov. Kaj šele bo do tistega časa, ko zavzamejo Italijani vso Tripolitanijo? To vprašanje silno skrbi direkcijo kr. “lotta” v Italiji.
Koliko Židov je na svetu. Časopis “Nature” prinaša natančno statistiko o številu prebivalstva Židov na svetu. Po teh podatkih znaša skupno število Židov na svetu 11,817.788. V Ameriki živi 1,894.409,, v Aziji 522,-635, v Afriki 341,867, in v Avstraliji 17.106 Židov. Evropa je najsrečnejša. Ta šteje nič -manj kakor '9,942,26(6 Židojv. Izmed evropskih držav ima največ Židov Rusija, namreč 5,110.548, Avstrija pa 1,224.899, Ogrska 851,378, Nemčija 607,872, evropska Turčija 282.277, Romunija 238.275 in Angleška 105.988.
Konstatiramo z veseljem. Piše “Jutro”, da slovenski socijalni demokrati ne odobravajo nastona dr. Puecherja v obč. svetu tržaškem povodom predlogov za podpore “Legi nazionale” in “Ciril-i Metodovi družbi”. “Zarja” priobčuje iz Trsta dopis “Na krivi noti”, v katerem se imenuje stališče, ki ga je zavzel dr. Pueeher «a nesocialistično, nasorotno mednarodnemu stališču socijalne demokracije. Veseli nas odkritosrčno ta korak naših socijalnih demokratov. ki bi edini mogli vplivati na svoje italijanske sodruee. da se v bodoče izogibljejo takih in sličnih “puecherijad”.”
Dobro je zadel. Jurist, kirurg, elektrotehnik in teolog sede pri razgovoru. Kar se prično pričkati o vprašanju, katera znanost je najdražja. Jurist izjavi: “Popolnoma sigurno je, da je najstarejša juridična znanost, katero so poznali že v nebesih • Adam in E-va sta bila namreč obsojena na izgon iz neba”. “To je laž,” odgovori kirurg. “Najstarejša znanost je kirurgija. Spominjajte se namreč na operacijo, katera je bila izvršena na Adamu, ko mu je bilo odvzeto eno rebro.” “To
ni res,” odvrne elektrotehnik. —• Najstarejša je elektrotehnična iznanost, kajti najprej je 'bog rekel: “Naj bode svetloba”. “Vi se vsi kruto varate”, izjavi slovesno teolog. “Prvenstvo pripade nam teologom. Kajti predno je bila svetloba, je vladala tema.”
Legenda o jabolku. Vsakdo ve, da je bil jabolko, ki je je utrgala Eva na nasvet kače — satana — od drevesa “spoznanja” ter ga dala Adiamu. Pred1 nedavnim časom je bila v Londonu v velikem bratskem muzeju razstava, na kateri so 'bile razstavljene vse rastline in živali, o katerih se govori v
sv.	pismu. Pri tej priliki je imel neki predavanje, v katerem je dal poslušalcem sledečo vprašanje: Kdo mi more razjasniti, kaJko je mogel bog oče ukazati Adamu in Evi, naj ne jesta v raju jabolk, če je bil pa ta raj v Palestini v tej deželi pa sploh1 ne poznajo jablane? —
Zakon gospe Tosellijeve ločen.
Bivša saška prestolonaslednica in do zadnjega časa žena pianista Tosellija, se je zopet dala ločiti. Kakor znano je vzrok ločitve ta, da je imel Toselli doma svojo ljubico, gledališko damo, pod pretvezo, da je guvernanta. Obravnava za zakonsko ločitev je bila v Florenci in je sodišče takoj privolilo v ločitev. Sinček Tosellijev, mali Filibert, ostane pri Toselli-jevih starših, kakor je bil Toselli sam predlagal. Sodišče je zavrnilo predlog, da se obsodi Toselli na denarno kazen. Tosellijeva je z izidom procesa nezadovoljna, pač pa je gospod Toselli vidno zadovoljen zapuščal sodno poslopje.
Kaj so McNamara
je podal na banketu Liberal kluba v New Yorku par dui nazaj advokat Gilbert Roe, ki je osve-doeil McNamar približno takole: “McNamara so ljudje, ki ne mislijo slabo. Oni niso ne socijalisti, še manj ultraradikalci, temveč katoličani po veri, in demokratje ■v politiki.” To izjavo si je vredno zapomniti. —
Čuden zakon.
L. 1771. je v Atlantskem oceanu zgorela neka trgovska ladja. Požar se je tako hitro razširil, da se je moštvo le z največjo težko-čo rešilo v dveh čolnih, ne da bi si s seboj moglo vzeti vsaj nekoliko brane. V prvem, večjem čolnu je bil kapitan z devetimi mornarji, v drugem, manjšem, krmar s štirimi mornarji. Čolna sta se kmalu drug od drugega ločila, o večjem se nikdar ni več slišalo, manjši čoln je pa po dolgi blodnji srečal neko ladjo. Kapitan te ladje je skrajno izmučene mornarje vzel na svojo ladjo. Bili so pa samo še štir.ji mornarji, peti je postal žrtev grozne bede. Ko so prišli ^mornarji v svojo domačo vas na Španskem, so prišli pred sodišče, kjer so se morali zagovarjati zaradi umora. Posebno težka je bila obtožba krmarja kot voditelja. Ta se je zagovarjal na sledeč način: “Ni nam preosta-jalo nobeno drago sredstvo, če smo hoteli sploh še živeti. Umreti bi morali od gladu in žeje. In tako smo žrebali, kdo naj se žrtvuje; Kdor je bil izžreban, tega smo potem usmrtili z njegovim dovoljenjem. Nato smo pili njegovo kri in jedli njegovo meso.” Zagovornik jih je jako spretno zagovarjal. Povdarjal je, da neki star španski zakon dopušča in o-dobruje v gotovih slučajih tudi kanibalizem. Zakon je bil izdan leta 1463 in ima v 17. členu sledeče določilo: “Poveljnik, ki je o-blegan v utrjenem gradu, katerega brani za svojega gospoda, kralja, sme, če nastopi lakota, če so bili novžiti že vsi konji, psi, mačke in druge živali in če sploh ni nič vžitnega več na razpolago, klati tudi ljudi ter jih zavžiti, tudi, če ni drugače, svojega lastnega sina. In to se mu ne sme šteti kot zločin, če je s tem rešil grad svojemu gospodu, kralju.” Seveda ni bil dokazan noben tak slučaj. Vendar bi imel pa poveljnik, če bi nastopile take razmere, pravico na ta način postopati. Kar je pa dovoljeno poveljniku v o-bleganem gradu, to je brezdvom-no dovoljeno tudi mornarjem v največji nevarnosti.-Sodišče je ta razlog uvaževalo in mornarje o-prostilo.
IŠČEM Johna Ocepek, doma od Cerknice. Za njega bi- rad zvedel prijatelj Ed. Hoffman, 14 So. State St., Murray, Utah.
i
t
ALI ŽE IMATE SEVEROV SLOVENSKI ALMANAH IN ZDRAVOSLOVJE ZA L. 1912?
Ge ne, vprašajte^svojega niajbldžjega lekarnika za izris, ki vam ga z veseljem da.
Mora se vdatil
Če se vas je lotil revmatizem, ki povzroča skoro neznosne bolečine, okorele, bolestne sklepe in vnete mišice, poslušajte naš svet in poskusite zdravila, ki so olajšala slučaje, katerih niso mogli ozdraviti nobeni drugi loki.
Evo tajnosti:
ZNOTRAJ uživajte
Severovo Zdravilo zoper revmatizem
(Severa’s Rheumatic Remedy.) a ZUNAJ za mazanje rabite
Severovo
Gothardsko
Olje.
(Severa’s Gothard Oil.)
To zdravljenje ueinkojoče od dveh strani, obkroži sovražnika in v kratkem se revmatizem
MORA VDATI.
Notranje zdravljenje nevtralizira kisline, ki povzročajo okorele sklepe, bolestne mišice in skrčene kite in — ustavi vzrok.
Zunanje zdravljenje daje olajšbo, izpodbuja obtok, teši razdražene živce in — ustavi bolečine.
Cena 50c.
Ustavite ta kašelj!
Struže in trga vaša pljuča. Stresa in vžiga vaša prša. Ižcerpava vaše sile.
Ali ustavite ga lahko. Nič ga ne prežene tako hitro in tako gotovo ne ozdravi vnetih in oškodovanih mreni«, kakor
Severov
Balzam za pljuča.
Balsam for Lungs.)
25« in 50e.
Ali potrebuje vaš želodec poprave?
ALI POTREBUJE VAŠ ŽELODEC POPRAVE?
Ali lahko jeste samo nekatera jedila? Ali vam je slast pokvarjena? Ali ste slabi in prepadli?
Nikarte ostati taki. To stanje lahko izpremenite, če uživate zdra vilo, ki okrepi ves prebavni ustroj in povirne slast. Uživati morate
Severov
Želodčni G renčeč
(Severa’s Stomaeh Bitters.) Cena $1.00
Zahtevajte Severovih Zdravil v lekarnah. Če se vam ponujajo druga zdravila namesto Severovih, ne vzemite jih.
?
i
i
i
I
?
-%
STROKOVNJAŠKI SVET PO ZRUŠENEM ZDR AVNIKU ZASTONJ.
VA# E	4 Qc\/ro a	cedar rapids
Ww ■ ■		vv. IOWA
J. F. HALLER GOSTILNA
prve vrste. Magnet pivo, mrzel in gorak
prigrizek. Domači Tel. Canal 8096.
in importirani likerji
2103 Blue Island Av. cor. 21.St
SALOON
z lepo urejenim kegliščem in »veže Sehoemhofen pivo priporoča
ANTON MLADIČ,
2348 Bine Island Ave. Chicago.
Slovensko- Ameri kanski
Koledar
ZA LETO 1912
je i zšel ter je zelo zanimiv. Dobit je za 30c. s poštnino vred pri
“GLAS NARODA”
82 Cortlandt Street, New York,
iili pa: 610t St. Claii* Ave., X. E. Cleveland, O
(i. VOKOUN
1411W. 18.th St., Chicago.
trgovini se dobe prve vrste cigare, dobre svalčice in raznoličen tabak iz vseh dežela.
Slovenci, oglašajte se pri meni!
Telefon Canal 2301 Popravljalnica dežnikov in pip.
Slovencem in Hrvatom se priporoča kot domač
vinotržeč STEVE JAKŠE,
izdelovalec in prodajalec vina na debelo. Se priporoča za obila naročila ! Naslov:
STEVE JAKŠE,
Box 657 Crockett, Cal.
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1H9 So. Centre Ive., Chicago, lil,
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval In pripoznanj jamči z« pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.

Angleščina brez učitelja!
Po navodilu slovensko-angleške slovnice, tolmača in angleško slov. slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane $1. in jo je dobiti pri:
V. J. KUBELKA, 538 W, 145 St„ New York, ll
... Največja zaloga slovenskih knjig. Pišite po cenik.
Škof proti župniku.
Kako je preganjal ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič iz političnih ozirov podrejenega svojega župnika—
spisal
na temelju resaičnih dogodkov in aktov PAVEL SVETLIN.
—Vse pravice so pridržane.—
SPREMEMBA PRI KRANJSKI DEŽELNI VLADI.
Klerikalci so ga pozdravljali z navdušenim veseljem in priliznjenostjo, kar zlasti izpričuje škofov pozdravni govor 18. oktobra tistega leta. Klerikalci ■so videli v njem ¡spolnjevalca svojih želja in pospeševale] ja svojih stremljenj.
Tudi na. Sori in v Medvodah se je sprememba pri deželni vladi začutila. Ondotni klerikalci so postali na mak silno predrzni proti Bercetu in njegovim pristašem, ostudna anonimna pisma so dobivali naprednjaki, v “Slovencu’ se je pa zopet pričelo ruvati proti njim. Izmed anonimnih pisem naj omenimo samo dve, ki jasno izpričujeta o moralni vrednosti Bercetu nasprotne stranke, stranke prešfcega župnika Brenceta in škofovega zaupnika kapelana Brajca.
Prvo pismo, naslovljeno na nekoga v Goričanah, se glasi:
Čudn se tbo zdela ta novica devš mogu kmal iti ,z goricam zvedu boš pa z dunaja od centrale prav v kratkem zato ti naprej pišem devš vedu desmo te mi stran spravi tok kot derektarja pa pajka če j prov perzident ipa, negova hči ma enga. lačenga grofa mi-mamo moč klerekalc je sam cesar na naš stran če nebla škof pa g. dokler Šuštaršič bajna pa šafgoča iz Lublane spravila preč mi smo zdaj derehtarja pa pajka pa tebe pa počas še velik če ne z lepa pa z grdo jet morajo nimamo za stenj vsk teden shod dohtar Šuštar je ta prvi navrst kje nemškutar pojpa vse nem.ee jemamo dos Slovencev kso glih tako za vse dober nejbo zavkanclijo al pa derehtar perma-šinah -zenobesedo najpred v našem kraj liberalce preč .poj pa vse nemškutarje pa vse zaujude če so prov na dunaj per central pa vse lutrajnarje čudne perkucije nas čakajo pa naprej smo si vzeli pa spe-lal bomo .sorškem fajmostru so gor tud ure štete pa Franc Jarcu bomo tud vrat .zavil kmal bo imou «trek na vratu de ga bomo za^gnil mi nimamo sam duhovne ket prešfcega gospoda in škofa mamo tud druge 'bogatine jože jarca pa negova pobožna gospa k da vsakobrt za ofer v Preski 20 ali pa 30 Kron in ta dva imata povsod znane in zmiraj za nas delata .posebno gospa kar ni z nam je zoper nas in te bomo uniči najpred liberalce poj vse nemškutarje pa vse zaujude in drugeverce vidiš ke biv ti znam bti ne-hilo treba iti najprej strbuhom za kruhom kas boš morebiti že u enem tedn zvedu sej sem morebit preveč izdav naše nizore pa devš vedu ti še drug kakšno moč imamo kerikalc in mi prav mo kdor ni znam je zopernas in tist vsi morajo bit uničen popolnoma ali pa proč iti.”
Drugo pismo je dobil veleposestnik Pr. Jarc in se glasi:
“Ti vse preganaš kar v liberalen pa v nemšfcu-tarski rog ne troib zato boš pa tudi ti pregnan od nasprotne stranke od nas klerikalcev ta prvi ta sad je biv že k s biv pa loja baba zavol psov tko strašno štrafan deše enkol obeden ne pa toja žena, jezmerej na cest ket konska figa v cerkev pa-neče iti kmatko cajt mcrtanova gospa pa še odelavenkc hodijo kma-jo tolk dela zato imajo pa tako srečo deimajo ževeč premožena kotje Preska pa Sorška fara vredna pa cev svet hod gospoda zasvet prašni tebe pa samo tist nemškutarsk ksindl obrajita k hajlaš z nim pa tist ne bo teb vseničpomagan mi te bomo preganal navse načine inti povsod škodoval nejnas stane kar oče ti moraš iti cugrunt na premožen pa na zdravji al neč ne previč kolk mors davka v visokmnplačat tojevse naše delo čebiliv pa ti .znamblo bi vse dergač mi vsi eden zadruga delamo pa povsod na naš stran so vse tavsoke glave mi mamo vso moč in kdor se ne o-pogne more iti čej prov prezident Ilajn alpa negov namestnik mi mamo moč za šfcodvat patud zapoma-gat uničel pa bomo vse liberalce tositi zapomni de boš našo pest še dober čutu Škof .pa Šušteršič imata povsod na Dunaj taprvo besedo in naš gospod faj-mošter so peršfcof zataprviga intisisejim navsomoč zameru in to boš ti in vsi toje stranke čutil še je čas da te bomo popolnoma uničel toti naprej povemo desmo si naprej to vzeli in nič ne pomaga.”
Mislimo, da bi s še tako natančnim opisovanjem no mogli bolj točn0 označiti mišljenja sorskih in medvodskih škofovih pristašev, kot smo je s tema pismoma. To so čisto tolovajska pisma in kdor je dobil tako pismo, si je moral biti vsekakor v svesti, da ga anonimni pisec kdaj počaka in iz zasede napade in ubije. Vsa hujskanja se je godila po razmerah soditi v župnišču v Preski pri Brencetu in razmere, ki so opisane v drugem pismu, so bile znane le Brencetu. Kdo je pisma inspiriral, gotovo ne bo težko uganiti.
Gonja proti Bercetu in njegovim pristašem se je torej začela znova očitno. Spremembo pri deželni vladi je hotel škof izrabiti v dosego svojih strastnih nakan, zato je porabil prve trenutke, kar se je mudil deželni predsednik Schwarz v Ljubljani, da ga pridobi za svoje namene. Škof je našel poslušna ušesa pri Sehwarzu. To izpričujejo besede škofovega zaupnika Brenceta, ki je pravil v drugi polovici oktobra meseca: “Novi prezident so čisto naš! Novi prezident bodo liberalcem že posvetili! Novi prezident so škofu obljubili, da bodo vse storili, kar bodo škof hoteli!” Ženske v tovarni v Goričanah so pa izpovedala še več: “Zdaj, ko je Schwarz tu, Hein je pa šel. bo pa Berce tudi Sel.”
Iz teh besed se je dalo sklepati, da. se je proti Bereetu nekaj skuhalo. Vendar, ker ni ta dobil nobenega obvestila, kako je razsodil Rim o njegovi zadevi, ni pričakoval, da ga nže v par dneh pridejo izganjati s Sore.
28. oktobra je župan Smoleč pravil ženskam: “Jutri bodete slišale, jutri, nekaj novega bodete slišale!” pokazal s prstom proti šoli, kjer je stanoval Berce, ter udaril s pestjo desne roke po levi roki, kar je bilo dokaz, da tisti pojde proč, katerega ima v mislih.
Drugi dan je bila nedelja. Popoldne po litanijah se je obrnil kapelan Brajc, stoječ pred altarjeni, nazaj in rekel: “V naši župniji nastanejo v dušnem pastirstvu velike spremembe, a ne dajte se od ljudstva zapeljati!” Ker ljudje niso razumeli teh besed, šla sta po litanijah dva moža vprašat Brajca, kaj je mislil 7. dotičniimi besedami; on jima pa ni hotel Dl* česar povedati, dejal je le, kar ravna, ravna le po škofovih navodilih. Ker se iz kapelana ni dalo več spraviti, šla sta moža k Bercetu, ki jima je pojasnil, da je dobil dopoldne pismo od knezoškofijskega or-dinarijat.a, datirano s 26. oktobrom, ki ga obvešča, da je prrtneščen v Boštanj, kjer ga čaka njegova iz-pravnjena fara, drugi dan, t. j. v ponedeljek, pa pride na Soro dekan Sušnik, ki-mu bo odvzel cerkveno premoženje in je izrpčil administratorju Brajeu. iz pisma je bilo razvidno, da čimpreje gre župnik Berce s Sore, toliko boljše.
Ta novica je šla bliskoma po župniji in je obup dila največjo razburjenost med vsemi župl.jani, ki so čutili gorko ljubezen jn vdanost do svojega dobrega dušnega pastirja. “Župnik nam hočejo s silo vzeti, tega ne pustimo!” je šlo od ust do ust in razburjenost je naraščala.
C. KR. BAJONETI V SLUŽBI LJUBLJANSKEGA ŠKOFA.
30. oktobra zjutraj okolu pol osmih je bilo pred sorsko šolo vse polno ljudstva. Bili so možje in žene. fantje in dekleta, vsi iskreni ljubitelji svojega dušnega pastirja župnika Berceta. Bilo je kakih 400—500 ljudi. Ob pol osmih je šel kapelan Brajc, ki se mu je svetil obraz zadovoljstva, s klerikalcema Staretom in Kopačem naproti dekanu Sušniku, ki se je isti čas pripeljal iz Ljubljane ■, vozom. Ko so ljudje zagledali Brajca. nastal je vrišč in vpitje: “Proč z Brajcem, mi ga ne maramo, proč s špijo-liom!” Ker se Brajc ni takoj umaknil, začeli so ga ljudje kepati in le treznosti nekaterih mož se je zahvaliti. da nišo ženske razpraskale Brajca. — Brajc je zbežal po cesti, odkoder je prišel. Kmalu na to se je prikazala kočija. Pred kočijo so korakali kapelan Brajc in njegova dva adjutanta. Ko je kočija, v kateri je sedel dekan Sušnik, dospela na mesto pred šolo, je ljudstvo mirno in spodobno pristopilo k vozu in rcstavrater Kolence je dejal: “Dobro jutro, gospod kanonik!” Osorno je odgovoril Sušnik: “Ga ne sprejmem!” Ta osornost je ljudi razburila. Nastal je vrišč. Ljudje so konje obrnili, potisnili voz in kočija je z dekanom Sušnikom vred bežala iz vasi. Brajc je po prisilnem odhodu dekana Sušnika ostal na mestu, a slabo se mu je godilo, dokler ni bilo Sušnika nazaj. Najrazličnejše psovke so letele nanj, vmes so pa deževala nanj gnila jajca in snežene kepe iz rok žena in deklet. Tudi norčevali eo se iz njega in neki mož mu je ponudil svojega 'konja, da ga zastonj pelje 14 dni daleč, samo da ga nihče ne bo nikoli več videl, pa naj njemu ('ponudniku) konj koj pogine. Sušnik se je med tem peljal dober četrt, ure nazaj do prve vasi Rakovnika, kjer je izstopil v gostilni in tam spravil konje, potem pa peš ubral pot nazaj na Soro. Ko so ga ljudje v vasi zagledali, so mu šli nekoliko naproti in zadoneli so burni klici: “Proč z Brajcem, proč s škofom, proč s Sušnikom, proč s hinavci!”
Čez kako četrt ure je nekdo naznanil, da se bliža okrajni glavar pl. Cron s 13 žandarji. Ljudstvi) se je zdaj zgrnilo pred šolo. Nastala je tihota, n:hee se ni ganil. Ali vsem se je čital na obrazu odločni
sklep, da ne puste svojemu župniku nič žalega storiti. —
Ljudje so bili šolska vrata zaprli in zaklenili ter spravili ključ, češ, da ne puste nikogar noter. Zan-darmerija je zahtevala, naj se odpro vrata, a ljudje so odgovarjali: “Mi ljubimo našega vrlega- župnika, hinavski Brajc naj gre, župnik naj pa ostane!” Ker je žandarmerija vedno znova zahtevala, naj se odpro vrata in rinila ljudi-proč, hoče se pririti do vrat, vprašali so ljudje, zakaj se jim usiljuje hinavski Brajc, priljubljenega župnika jim pa hočejo s silo odgnati. Prosili so odloga vsaj osem dni. Okrajni glavar je odvrnil, da je dobil od šfcofijstva in od vlade naročilo, naj to izvede, ter dostavil: “Die Re-gierung bat noeli nie nachgegeben!” (Vlada še ni nikdar odjenjala.) Sušnik pa ni odgovoril nič, ko so ga ljudje vpraševali, kaj je zakrivil Berce, da ga hočejo odvzeti —, tako, da so mu dejali, da ima vodo v ustih. Med tem parlamentiranjem je razburjenost seveda močno narasla in ogorčeno so ljudje vpili: “Ali smo razbojniki, ali smo tatovi, da z žandarji bodite nad nas?” Okrajni glavar pl. Cron je nato žandarjem naročil, naj ljudstvo s silo razženo. 0-rožniki so tedaj začeli pehati in suvati lju-di ,s puškimi kopiti in posrečilo se jim je “razgnati nekaj ljudi, a do vrat vendar niso prišli. Vrata so bile zastavile ženske in mladi fantje. Žandarji so pehajo in suvaje razgnali tudi te ter prišli do vrat, ki pa so bila zaklenjena. Sedaj so poslali po ključavničarja. Čakaje »a tega, so ljudje vnovič obstopili 'šolo in se postavilo pred vrata. Ve» srd se je obrnil proti ka-pelanu Brajeu. Ljudje so mu naštevali vse njegove pregrehe, zmerjaje ga z najhujšimi psovkami. Tudi škofu so bile namenjene najbolj odbrane psovke in ko bi bil navzoč nesreča.
, bi se bila gotovo izgodilajg¡¿kanska
Dalje prihodnjič.
ZAPREKE SVETOVNEGA
MIRU.
Veliko pozornost je vzbudila pred kratko dobo mobilizacija celokupne bojne mornarice Zedinjenih držav Amerike. Res je, da se je pri celi stvari šlo pravzaprav le za demonstracijo. Toda poglejmo ,kaj o celi zadevi sodijo Ame-rikanci sami. V listu “Amerika”, ki hoče biti tolmač javnega mnenja v celi Ameriki, čitarno: Nekdanji tajnik državnega zaklada Shaw je rekel nekoč harvardskim dijakom: “Novo stoletje bo priča velikanske mednarodne trgovske vojske na nož med Angleško, Francosko, Nemčijo in Zedinjenimi državami. Bil se bo boj za svetovni trg. Daj bog, da bi ta vojska ostala nekrvava. Toda če bo tudi nekrvava, bo zelo ostra in huda ta vojska.”
To je čisto naravno, kajti za vsako državo se bo v tej vojski šlo za njen obstoj. Da je odpor Anglije proti Nemčiji vedno večji, je vzrok ta, ker nemško blago izpodriva iz svetovnega trga angleško. Kaj pa bo šele nastalo, ko si bo morala tudi ameriška industrija začeti iskati odbirališč za svoje izdelke na tujih trgih?
Zakaj se danes države trgajo za vsak kos zemlje v A Triki, Aziji in Oceaniji? Predvsem za to. ker so prisiljene svoji državi najti nove trge za svoje domače izdelke. Pa tudi Japonsko cesarstvo postaja vedno resnejši konkurent drugim svetovnim državam. Japonska dandanes že izdeluje mnogo stvari sama, katere je prej jemala od evropskih industrijalcev. Japonska železarska industrija se upa danes že konkurirati z evropsko in ameriško. In ko se bodo polagoma še druge države, ki danes še kupujejo tuje izdelke, vedno bolj oslobodile od tujega trpa in bodo skušale, vedno bolj kriti svoje lastne ■ potrebe z domačimi izdelki. ker tako zahteva blagostanje naroda, morajo nujno nastati v državah, ki so navezane na svetovni trg, velike industrjaljue krize. Vojska mora nastati. Pa naj bo potem že samo gospodarska vojska, ali pa tudi taka z -moril-nim orodjem.
Vojska za svetovni trg pa se bo končno spremenila v vojsko za svetovno gospodarstvo. Samo odstranitev vladajočega kapitalizma bi mogla zabraniti to grozečo nevarnost. V tem zmislu razpravlja eden prvih ameriških listov “A-merika”.
Avstrije — Avstrijo se pri nobenem svetovnem problemu ne vpo-števa. Kakor da bi bila Avstrija le za to, da v svoji notranji politiki posluša in uboga le Nemce, v svoji ¡zunanji politiki pa mora zopet biti najzvestejša zaveznica Nemčije, da bi si le ta z njeno po močjo lažje pridobivala novih svetovnih tržišč. Z nerodno zunanjo politiko izgubljajo še to, kai
vodilni krogi to uvidijo in krenejo na pravo pot, če že ne bo prepozno.
Feelinô Better Already
: sJhank You!"
¿¿AL
Srečen J-pseS sem, ker Vt sem poslušal vaš svet in se zdravil z
Dr. Richterjevim
Ozdravel me je bolečin v grlu in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se ponaredb. 25 in 50c. steklenice.
F. AD. RICHTER <S CO.. 215 Pearl Street. New York. N.Y.
Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. ali 50e.)



c
Z)
SVOBo
CO.
1809-1813 Loomis St., Chicago, 111
Ù

OBVESTILO!
Vsem društva n, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
Vsakovrstnih Tiskovin
kot:	Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade,
račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
dr tist'V ena pravila in prebode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista
“Glas Svobode”
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko i za 2c se naj priloži za odgovor.	T
fKašparjeva Državna Baip>>a^
|--------vogal Blue Island Ave. & 19. ul.--
Imovina 4,5oo,000,00
I Poseben oddelek za Slovence. Pošilja denarje v staro domovino. Prodaja parobrodne listke. Prejema denar na uio- j ge. Izdeluje polnomočnakupna in pogodbena pisma in vojaške ! prošnje. — Pridite ati pišite.

Kaspar State Bank
	>✓ r^emu pustiš od nevednih zobo-^ zdravnikov izdirati svoie, mo-
	goče še popolnoma zdrave zobe?
	Pusti si jih zaliti s zlatom ali sre-
	brom, kar ti za vselej dobro in po
	naj nižji ceni napravi
	Dr. B. K. Šimonek
■ • /JSI	Zobozdravnik.
	544 BLUE ISLAND AVE.
	CHICAGO, ILL.
	Telefon Morgan 433.
Sumnja.
Če se stare osebe poleti. švo-host, ne da bi se vedelo za vzrok oslabitve, bi moralo to vedno povzročiti sumnjo da ni v pravem stauju želodec bolnika, ki potrebuje takojšnje pomoči. Dajte jim takoj Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina. To zdravilo bo izgnalo takoj vse nečistosti v sprejemalnem in odda-jainem kanalu. Kar dela to zdravilo uspešneje nad drugimi je to, ker je narejeno iz čistega vina in drugih naravnih pripomočkov, 'ki tako uspešno bolniku pomagajo. Ono daje novo energijo zato ker primora organe telesa do boljšega spolnjevanja svojih dolžnosti. Veselili se boste trdega spanja, dobrega teka in vsega prenovljenega, če je vživaste. Vsi, stari in mladi bi morali rabiti to zdravilo v boleznih želodca, črevesja, jeter in živcev. Prinese tudi hitro vspehe v revmatičnih boleznih, zabasanosti, izpuščanju vetrov, krčih in večjih ženskih slabostih. Za dohiti v lekarnah. Jos. Triner, 1333 — 1339 S. Ashland ave., Chicago, Ilb,
V listu “Glas Svobode” oglaša, jo samo dobre tvrdke, zato vam jih priporočamo.
najboljše pivo ¡

0 Peter Schoenhofen Brewing Go, g
PHONE: CANAL 9
CHICAGO, ILL.
HRANI!	HRANI!
421etni izplaček obresti v našem hranilničnem oddelku. Obresti se izplačajo 2. jan. Iste bodo na razpolago tistim, ki danes pričnejo hraniti, pod istimi pogoji, kakor starim hraniteljem.
Denar, ki pride sedaj v hranilnični oddelek in dc 15. jan., vleče obresti že od 1. jan.
INDUSTR1ALSAVINGSBANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
Odprta v soboto zvečer od 6 do 8. čez pol ¡milijona dolar jev prihranka.