Cena Din 2 IZDAJA ZVEZA FIZKULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE Izhaja vsak petek UREDNIŠTVO IN UPRAVATABOR-TELOVADNI DOM Telefon 33-85 — Čekovni račun uprave 16.416 Oglasi po ceniku — Mesečna naročnina Din 6-— Rokopisi se ne vračajo TEDNIK ZA TELESNO VZG0|0 23. novembra 1945 Ši. 15 Več povezanosti! Sodelovanje množičnih organizacij v telesni vzgoji še ni doseglo potrebne širine, ponekod je delo prepuščeno samim društvom, množične organizacije, ki so v prvi vrsti poklicane, da telesno vzgojo čim bolj podpro, pa ne poznajo vseh problemov telesne vzgoje in ne vedo, na kakšen način naj bi podprle delo društev. Vzrok vsemu temu je le pomanjkljiva medsebojna povezanost. Kjer koli so v društvenih upravah zastopane množične organizacije, so ti zastopniki predvsem politično zgrajeni, ne pa v isti meri tudi podrobni poznavalci telesne vzgoje in športa. V novi te-tako, kot so bili osnovani nekdanji enostranski šport, je nujen pregled in tudi poznavanje osnov, s katerih usmerja vodstvo telesno vzgojne organizacije početke te nove telesne vzgoje v širino, med ljudstvo. Predvsem nimamo zadostnega kadra. S tem menimo ljudi, ki bi našo novo telesno vzgojo pravilno dojemali in jo tudi pravilno širili. Še vedno prevladujejo nekdanji pogledi, ki streme za višino, ne pa istočasno tudi za širino. Nekatera društva so se prav po svoje in samolastno reorganizirala in si ustanovila različne odseke, docela tako kot so bili osnovani nekdanji klubi. Seveda je ta način popolnoma zgrešen. V kratkem času izza osvoboditve smo sicer že mnogo dosegli, vendar je prav vse najbolj odgovorno in težavnejše še pred nami. Pravila za telesno vzgojna društva so bila razglašena, toda ponekod gre delovanje društev mimo teh pravil. Množične organizacije bi morale po svojih zastopnikih podpreti osrednje vodstvo telesne vzgoje posebno tam, kjer je nadzorstvo težavnejše in so krajevna društva prepuščena bolj lastni iniciativnosti. Res je, da povsod primanjkuje delavcev, posebno pa tam, kjer je telesna vzgoja pridobitev osvobodilnega boja in prej ni bilo v kraju ne telovadnega, ne športnega društva in torej ni na razpolago niti telovadnice in ne igrišča. Še bolj pa seveda pogrešajo taka društva sposobnih vaditeljev in društvenih vodij, kajti vse delo teži na posameznikih, ki ob najboljši volji ne zmorejo vsega. Kjer je delo množičnih organizacij pravilno povezano, bodo vsi nedostatki zlahka odpravljeni, ker dajejo te organizacije na razpolago svoj kader in svoja sredstva. Dolžnost tega kadra je, da posreduje kadar bi uprave takih društev morda v dobri veri krčile društveno delovanje na samo prirejanje bodisi nogometnih ali drugih tekem, ali pa ostajale nedelavne, češ da nimajo na razpolago igrišča in telovadnice. Osrednje vodstvo telesne vzgoje ne more imeti pregleda prav nad vsakim društvom, ker še manikaio vmesni organi - namreč okrožja, ki bodo potem prevzela nadzorstvo in pomagala posebno tam, kjer so društva oddaljena od središč in na novo ustanovljena. Radi tega je sedaj tem bolj nujno sodelovanje množičnih organizacij in nikakor ne zadostuje, če so te organizacije v društvenih upravah zastopane, pa ne opravljajo važne naloge, ki jim je poverjena. Zgrajeni zastopniki množičnih organizacij bodo zlahka opazili vse napake, treba je le, da se udeležujejo skupnega dela in se z vnemo posvete stvari in uspehi ne bodo izostali. Ko bo vzgojen kader vaditeljev in ostalih društvenih delavcev, ne bodo naloge prav nič več težavne, treba je le, da se izmotamo iz začetnih težav, potem bo šlo samo po sebi. V množičnih organizacijah je dovolj sposobnih ljudi, ki bodo, čeprav morda niso strokovnjaki v telesni vzgoji, zlahka pravilno usmerjali delo društev po navodilih in preprečili vsa stranpota, kar je tudi njihova odgovorna naloga in dolžnost. Maršal Tito je član in častni predsednik zagrebškega „Metalca“ Nedavno so člani zagrebškega FD »Metalac« obiskali v Beogradu marala Tita, ki se je z njimi razgovar-jal nad dve uri. Ob tej priliki je maršal Tito podpisal pristopnico FD »Metalac« in poklonil društvu 10.000 dinarjev. FD »Metalac« je imenoval maršala Tita za svojega častnega Predsednika. Sovjetski nogometaši so boljši od angleških Moskovski Dinamo Je premagal Cardiff z 10:1, s Chelsea pa igral neodločeno 3:3 Pogled vseh športnikov sveta je bil usmerjen zadnje dni v London, kjer se je na igrišču tStemford vpričo 90 tisoč gledalcev odigrala nogometna tekma med moskovskim »Dinamom« in londonskim klubom »Chelsea«. Ta tekma je ostala neodločena, in sicer 3:3. V prvem polčasu so Angleži prišli v vodstvo z 2:0. Prvi del igre so Angleži pokazali sijajno tehnično premoč, ki je izražena v samem rezultatu. Drugi del igre pa je pokazal neverjetno borbenost in tehnično znanje sovjetskih nogometašev. Vsi igralci »Dinama« so kot prerojeni ustvarjali neprestano o pasne položaje pred vrati »Chelsea«. Ves drugi polčas so imeli Sovjeti iniciativo v svojih rokah, kar nam jasno pove razlika v golih 3:1 za Sovjete. Od igralcev »Dinama« se je najbolj odlikovala obrambna trojica, in sicer vratar Homič, desni branilec Radi-kovski in levi branilec Stankijevič. V napadu pa sta se izkazala Bobrov in levo krilo Solovljev. Pri Angležih stita sovjetskim nogometašem in jim želi veliko uspehov tudi v nadaljnjih snidenjih z angleškimi moštvi. KATASTROFALEN PORAZ CARDIFFA Svojo drugo nogometno tekmo so Dinamovci odigrali s Cardiffom. — Angleži so upali, da bo vsaj temu nogometnemu klubu uspelo premagati sovjetske nogometaše. Kakšno zanimanje je vladalo za to tekmo, nam dokazuje nad 90.000 gledalcev, ki so gledati popolno nemoč svojih domačih igralcev. Že v prvi polovici igre so igralci »Dinama« dosegli prednost 3:0. čeprav so tudi Angleži bili cesto pred vrati »Dinama«. V drugi polovici igre pa so sovjetski nogometaši popolnoma obvladali potek igre in bili v taki premoči, da jim je uspelo zabiti še 7 golov. Angležem je komaj uspelo, da so dosegli vsaj en gol. Posebno se je pri tej igri izkazal vratar »Dinama« Homič, ki jc branil celo enajstmetrovko. Končni uspeh tekme 10:1 v Kljub dobremu vratarju — 10 golov so se odlikovati vratar Woodly, ki je bil brez kakršnih koli pogrešk. Nadalje srednji krilec Harris, v napadu pa tudi nam dobro znani Lavv-ton. Goolden in levo krilo Willit ms. Vsa londonska športna javnost je bila navdušena nad igro moskovskega »Dinama« in je burno pozdravita uspeh sovjetskih igralcev. Nogometni trener »Chelsea« je z največjim navdušenjem sprejel povabilo »Dinama« za povratno tekmo, ki bo v Moskvi. Vsekakor pomeni neodločen rezultat sijajni uspeh za sovjetske nogometaše in velik prestiš sovjetskega nogometa na mednarodnem športnem področju. Saj so igrali sredi Londona z Angleži, ki so priznani svetovni mojstri in učitelji nogometa. Vsa svetovna športna javnost, h kateri se pridružujemo tudi mi, ča- kcnst »Dinama« dokazuje, da je dosedanja svetovna nadmoč angleškega nogometa porušena. Prvenstvo nogometa na svetu je prešlo na nogometaše Sovjetske zveze! To je največji In tudi najmanj pričakovan uspeh gostovanja 'sovje-,,kih nogometašev v Angliji. CDKA, DRUGO NAJBOLJŠE MOŠTVO V SSSR PRIDE V BEOGRAD Moštvo CDKA (Centralni Dom Rdeče Armade), ki si je priborilo v nogometnem prvenstvu SSSR drugo mesto, bo prišlo v Jugoslavijo in bo odigralo nekaj tekem najprej v Beogradu in potem še v Zagrebu,. Poleg CDKA bosta nastopili v tujini še dve sovjetski moštvi. To sta | Torpedo, ki bo odpotoval v Bolgarijo in Dinamo iz Tiflisa, ki pojde v ! Romunijo. ★ ★ ★ Mali smučarski parlament Dne 4. novembra so se naši smučarji porazgovorili o delu v letošnji zimi. Na posvetovanje je prišlo 36 raznih delegatov. Smuški referent pri FOS tov). Goreč Joso je otvorii zbo rovanje z nagovorom, ki ga objavljamo posebej. Iz živahnih razprav smo posneli naslednje glavne točke, ki so jih delegati sprejeli soglasno: Tekmovalni pravilniki Porabljeni bodo pravilniki JZSS z dopolnilom, kakor ga terjajo izpre-menjene razmere. Ti pravilniki se skladajo z mednarodnimi določili, popravljene bodo samo točke, ki se nanašajo na naše razmere. Smuški sodniki morajo na novo predelati vso snov. Potrjeni bodo sodniki, ki so delovali že v JZSS; za nove sodnike pa bodo prirejeni tečaji in izoiti. Siarejšun sodnikom se nalaga, da pripravijo tečaje in izobrazijo mlajše. Zdravstveno nadzorstvo tekmovalcev in tečajnikov morajo opraviti posamezna društva že pred pričetkom sezone. Za to delo naj pridobe zdravnike v njihovem okraju. Verifikacija tekmovalcev bo izvedena na ta način, da bodo poslala društva seznam svojih tekmovalcev, ki bodo verificirani z objavo njihovih imen v »Poletu«. Seznam mora vsebovati vse osebne podatke, dosedanje vidnejše uspehe in vrsto smučanja, v kateri želi tekmovati -Obenem mora vsakdo izpolniti predpisano vprašalno polo o delovanju pod okupacijo, katero mora potrditi pristojno društvo in NOO. O pravici za nastop bo odločal FOS. Prireditve z neverificiranimi tekmovalci bodo razveljavljene. Zbor je ugotovil, da za propagandne prireditve, kjer nastopajo samo člani enega društva, verifikacija ni potrebna. Smuški učitelji se bodo na novo organizirali. Ker pa je časa malo, bo najprej posvečena skrb smuškim tečajem za začetnike, ki morajo biti v vseh krajih, kjer je le mogoče. Smuški učitelji bodo na razpolago za večje tečaje, dočirn naj manjše tečaje vodijo izvežbani smučarji, da naučimo smučanja čim več ljndi. Nabavo smuči naj podpro krajevni delavci in pomagajo s svojo iznajdljivostjo. Moramo računati s tem, da bo smuči manj na razpolago, kakor bo zahtev, da pa je v malem marsikje mogoče napraviti potrebno število smuči, stremen in palic. Množične in telesno vzgojne organizacije naj pripravijo smuči za izposojanje, da izvežbamo čim več smučarjevi.. Zimski turizem se še ne bo mogel razviti v onem obsegu, kot smo ga bili vajeni. Toda morali sc bomo sprijazniti s tem, kar imamo in kar se da v sili uporabiti. Dobiti moramo najprej seznam vseh postojank in koč, ki bodo oskrbovane ali na razpolago, nato pa tudi seznam tistih kmetij, kjer bi bilo mogoče prenočevati. Zato naj javijo odseki telesno vzgojnih društev takoj vse možnosti za zimski turizem v njihovem okolišu. Obenem pa bo treba pripraviti predloge in načrte za pripravo v bodočnosti. Glede uporabe posameznih postojank, bo treba upoštevati navodila lastnikov. Vsi smučarji bodo morali prilagoditi svoje želje in zahteve možnostim, ki jih imamo. — Vremenska poročila bo organiziral, zbiral in objavljal Putnik, z njim naj se dogovore tujskoprometni interesenti. — Zbor je bil soglasen; da je treba med smučarji odločno pobijati vsako pijančevanje, pa naj se mu da še tako zveneč naziv. Zavedaj1-mo se, da vzgajamo mladino in da je naša dolžnost, boriti se proti zastrupljevanju mladih moči z alkoholom ali nikotinom. Smuška tekmovanja je obravnaval zbor i'e v širšem okviru. podrobnosti je prepustil smuškemu odseku pri FOS. Zbor se je zedinil, da naj bodo društvena tekmovanja do 6. januarja, okrožna prvenstva pa v januarju. V februarju bi bilo potem prvenstvo Slovenije in državno prvenstvo, verjetno oboje skupaj. Predviden je veleslalom s Kotovega sedla v marcu, za zaključek pa Triglavski smuk kot simbolična prireditev našega osvobojen ja — ampak izvedljiv le z zares udarniškim delom! Tečaji so predvideni za tekmovalce v teku, v alpskih vrstah smučanja in v skokih. Kraji in termini se bodo določili šele po točni proučitvi vseh možnosti). Kot posebno nalogo daje zbor navodila vsem društvony Radi štiriletnega mirovanja morajo biti vsa tekmovanja lahka, proge kratke, skoki pa po večini na 25 m skakalnicah, le v izjemnem primeru na večjih do 40 m. S primerno obzirnostjo in uvidevnostjo moramo spraviti zopet naše smučanje na višino! Smuške skakalnice so v mnogih krajih razpadle, dobiti moramo seznam uporabnih, kar pa je treba popraviti, naj se popravi samo pod nadzorstvom smuškega odseka FOS (ing. Bioudeka), da ne bo delo in denar brez haska! Društva naj takoj sporoče, v kakšnem stanju so skakalnice v njihovem okolišu. Smuški odsek bo izdelal načrt za pravilno napravo malih skakalnic od 5 do 25 m v primernem terenu in nato v snegu, torej skakalnic, ki jih lahko napravi vsak sam, brez stroškov. Ta navodila bodo razmnožena in vsem na razpolago. Za vsako gradnjo nove skakalnice bo izdano dovoljenje za uporabo šele tedaj, ako je bil predložen načrt odseku v pregled in odobritev. Na napakah preteklosti se moramo učiti, da jih ne bomo ponavljali v bodoče. Vandalizem v hribih Tov. Gnidovec je podal žalostno sliko o škodi, ki so jo domačini napravili na zimskih postojankah brez vsake potrebe in uničili lep del narodnega premoženja, sebi pa onemogočili trajni dohodek v bodoče. Med ljudstvom bo treba širiti misel za čuvanje vsega, kar služi turizmu, a predvsem osamljenih postojank. Obenem s čuvanjem bo moralo slediti svarilno kaznovanje vseh tistih, ki se ne bi streznili. Povezanost našega smučanja z mednarodnim S pogledom v preteklost, ko smo v 19 zimah nastopili 66 krat v tujini na 202 tekmovanjih, mora naš smuški šport predvidevati tudi naše bodoče nastope v inozemstvu in nastope tujcev pri nas. To ne bo takoj mogoče, toda prej ali slej bo to vprašanje aktualno. Zbor zaradi tega predlaga plenumu. da naj zastopa na kongresu FOJ stališče, da more zastopati državo v inozemstvu le strokovno iz-vežban član, zaradi tega naj se delo poveri tisti federalni enoti, ki je v dotični vrsti športa ali telovadbe dosegla doslej najboljše mednarodne uspehe. Ob zaključku je zbor poudaril, da naj bodo vsi smuški delavci tesno povezani s smuškim odsekom, da naj se stalno oglašajo s predlogi, načrti in kritiko ter da naj tudi v čisto lokalnih potrebah iščejo nasveta pri smuškem odseku, ki bo vse točno reševal. Sestanki bodo, kakor hitro treba. S tem je bil zaključen naš prvi smuški sestanek. Smuški delavci so se podali na delo in bodo opravili, kar je nujno in potrebno za dvig smuškega športa v naših krajih. Poročilo lov. J. Gorca Po dolgih štirih letih, štirih naših zimah, smo se zopet sestali, da obnovimo delo. Strašen vihar, ki je šel preko naše domovine, ki je prinesel ogromno gorja in razdejanja, je zadel tudi naše delo, prekinil ga je ob spomladanski smuški sezoni 1. 1941., ter nas je zatrl vse do letošnje pomladi, ko je zasijalo zopet sonce svobode nad naše vrhove in nad vso našo domovino. Čeprav je bilo naše življenje v tem času. ko smo bili razdeljeni pod dve okupatorski oblasti, ločeno, srno lahko spoznali, kako velikega pomena je bilo ravno v partizanski borbi ne samo obvladanje smuči, temveč še prav posebno prilagoditev človeka na zimo, spoznanje njenih nepriiik in nevarnosti, obvladanje teh nepriiik in nevarnosti, orientacija in gibanje po snegu, bivakiranje in slično. Danes, ko postavljamo vsemu življenju nove osnove, danes bodi geslo našega bodočega dela: Vsak Slovenec naj bo smučar! V tem geslu je povedana naša prva naloga — množično izvežbanje smučarjev! Prva in najvažnejša, kajti pogoj vsemu našemu delu je: spraviti ves narod na smuči. Že v predvojni dobi je bil smuški šport tako široko razmaknjen med našim narodom, kot nobena druga telesno vzgojna panoga. Danes je to premalo! Mi moramo iti še bolj na široko, skratka, mi moramo zajeti vse! Druga naša naloga je, obnoviti smuški šport tam, kjer smo ga prekinili. Tudi tu velja gornje naše načelo množičnosti, tudi tekmovalci naj razširijo svoje vrste na široko. V okol-nosti. da nimamo norveške opreme, da nimamo posebnih smuči za tekme, naj ne bo ovire. Mi moramo preko ovir. moramo delati in vežbati pač z opremo, ki nam je dosegljiva, ako bomo pozneje kdaj dobili zopet specialno tekmovalno opremo, bo telo že pripravljeno in bo tako lažje. Tretja naša naloga je skrb za zimski turizem, ki je utrpel ogromno škodo na naših domovih in na postojankah. Komaj je mogoče govoriti še o njem, vse je padlo na najnižjo stopnjo, vse čaka nove izgraditve. Ta naloga ni samo naša. na njej delajo vse naše turistične in planinske organizacije z odsekom za turizem na čelu, toda tudi mi moramo prispevati svoje. O tem, kako se bomo teh naših nalog lotili, kako jih bomo izvršili, se bomo še porazgovorili. Mislim, da nas težkoče, ki so pred nami. ne smejo plašiti, saj smo pričeli pred 25 leti še v mnogo bolj neugodnih razmerah in pogojih, pa smo nekaj napravili, zato smo uverjeni, da bomo sedaj tudi hitro in dobro napredovali. Ni treba drugega, ko da stori vsakdo svojo dolžnost, da se vsi povežemo v delu za skupni cilj, v delu za obnovo našega smučanja. Eno pa moram ugotoviti takoj v začetku: vsak poizkus pričeti s kako novo »činkovščino« bomo v kali zatrli mi smo danes zrelejši za težko dobo trpljenja našega naroda, mi poznamo danes le en cilj: služiti ljudstvu, pošteno in nesebično in delo vsakogar mora biti konstrutivno in plodno, ne Hekaf a agedevm tetesne vogale Krščanstvo je s svojo astetsko strogostjo preklelo vsak še tako nedoločen telesni užitek. Naravno, da je bila tudi gimnastika, kot bistven znak grške kulture, zabranjena in prekleta. Telesna vzgoja, ki je staroveškega človeka napravila zdravega, močnega, pogumnega in lepega, se ni mogla uveljaviti v krščanstvu, ki je videlo vzor v slabotnem, ponižnem, bogu vdanem človeku, ki naj bi kazal, da se vestno pripravlja za življenje na onem svetu. Edina izjema so bili vitezi, ki so se vzgajali v posebnih zavodih. Mladi vitezi so se vadili v mečevanju, jahanju, skakanju, borenju, metanju kopja itd. Na viteških igrah po gradovih so se vitezi borili bodisi peš ali na konjih s sulicami ali z meči. Preprosto ljudstvo, ki je bilo pod vplivom katoliške cerkve, telesnih vaj ni gojilo. Ljudstvo je radi večnih postov in bičanj telesno oslabelo in ni bilo sposobno prenašati telesnih naporov. Zato so se vedno češče oglašali učeni možje, ki so zahtevali, da je za človeka potreben razvoj po pri rodnih zakonih, brez ozira na cerkev in državo, zahtevali so človeško, humano vzgojo. Humanistično gibanje,' kakor tudi poznejši1 reacionalizem sta sicer teoretično priznavala telesno vzgojo, a vse je ostalo le teorija, pozitivnega ni bilo nič ustvarjenega. Večji uspeh je dosegel J. J. Rousseau s svojim vzgojnim' romanom »Emid«. V tej knjigi zavrača vse tedanje vzgojne metode in poziva ljudi, naj se povrnejo k prirodi. Sreča in zadovoljstvo sta mogoča le pri primitivnih narodih, ker ti narodi niso bili deležni izumetničenih metod filozofov in pedagogov, ampak so načine svojega življenja prilagodili prirodi, v kateri so živeli in še živijo. Temu nazi-ranju odgovarjajo tudi vsi Rous-seaujevi nauki o vzgoji, kot jih je postavil v svoji knjigi. Da je zahteval pri vzgoji otrok telesno vzgojo je samo ob sebi umevno, ker vsa vzgoja primitivnih narodov obstoji v utrditvi telesa za življenje v prirodi in za boj s prirodo. On pravi: »Telo mora biti močno, da je lahko duši poslušno, ker vsak dober sluga mora biti močan. Čim slabotneje je bh lo telo, tem več zahteva, čim močnejše je, tem bolj posluša. Slabotno telo slabi tudi dušo. Da se telo krepi in raste, nam je dala priroda sredstva, katerim se ne moremo upreti. Otroci morajo skakati, tekati, kričati, če imajo veselje, ker so to njihove naravne potrebe in s temi gibanji jih hoče priroda utrditi. Vadite telo na vse načine, ker je največ j a zmota, če kdo misli, da škodujejo telesne vaje razvoju duha. Tako je govoril Jean Rousseau, idejni početnik velike francoske revolucije in prav tako idejni početnik revolucije v telesni vzgoji. Povzročil je, da so besede postale dejanja. S tem lahko rečemo, da je bil odgrnjen tisti težki zastor, ki je sto in stoletja zagrinjal telesno vzgojo. Kajti takrat, to je bilo konec 18. stoletja, so se začeli pojavljati prvi možje, ki so se pričeli v teoriji in praksi baviti s telesno vzgojo. V Nemčiji je nastopil Luchvig Jahn. na Švedskem Henrik Lug in v Švici pa Henrik Peštalozzi. Vsi pa so se v glavnem bavili zgolj s telovadbo. Po današnjem merilu so ti sistemi seveda že zelo zastareli. Vzgajali so predvsem moč, niso pa po- glede na to, kje kdo gradi. Le graditi mora vsak! Skupno bomo delali, skupno se lahko pogovorimo o vsem in če so naši nazori še tako različni, v trenutku, ko je poštenje in hotenje po dobrobiti ljudstva v nas, je nemogoče, da se ne bi sporazumeli. Preteklost naj nam bo v svarilo, to pa. kar bomo naredili, to naj bo zdravo in trdno, to naj bo plod prizadevanja vseh nas in dokaz naše naj višje zmogljivosti. Delo se bo razvijalo v naših novih telesno vzgojnih organizacijah, povezano z vsemi našimi množičnimi organizacijami, zl ZMS, z ESZN in z AFŽ, povezano z 1SPD, z deiom Ministrstva prosvete in Ministrstva trgovine. Sodelovali bomo skupno z našo vojsko. Ravnali se bomo po naših pravilih in v tem duhu vodili mladino. lagali važnosti na brzino, vztrajnost, okretnost in druge telesne lastnosti. Bilo je le kopičenje mišic. Začetki pravega športa, kot ga pojmujemo danes, so izza konca 19. stoletja. Vstal je v Angliji, iz katere se je pozneje razširil po ostali Evropi in po Ameriki. Leta 1892., na velikem zborovanju društva »Union de sports athletiques« v velikem amfiteatru starodavne univerze na Sorboni, so bili referati o športu v starem veku. o športu v srednjem veku in o modernih športih. Ob tej priliki je francoski profesor Piterre de Coubertin dal zamisel, da bi po vzgledu starih olimpijskih iger priredili take igre vsako četrto leto, v katerih bi tekmovali med seboj vsi narodi. Predlog je bil sprejet in 1. 1896. je bila prva moderna olimpijada v Atenah. V začetku, reči smemo do prve svetovne vojne, pa celo do danes, je bila telesna kultura odvisna od pobude nadarjenih tekmovalcev. Sedaj pa je, oziroma postaja last vsega naroda, kajti telesna vzgoja je podlaga za njegov duševni razvoj. Ob tej priliki bi omenili glavni gesli v moderni telesni vzgoji, množičnost in vsestranost. Mi- slim pa, da se pri nas preveč greši v tem, ker se pripisuje vse-stranosti dosti več vernosti kot pa množičnosti. Mislimo tudi, da se da ta vsestranost razumeti na drug način, kot jo razlagajo pri nas. Prvi namen telesne vzgoje je, da razvije močno in zdravo telo in njegove sposobnosti. Ni pa bistvo to. da bo kdo znal hkrati telovaditi, metati disk, igrati tenis, vzdigovati uteži. Zato mislim, da če šport, kakor na primer lahka atletika, plavanje, telovadba itd., ki res vsestrano razvija človeško telo, da popolnoma zadostuje vsestranosti. Pri športih pa, ki razvijajo telo res enostransko, kot n. pr. posebne panoge v lahki atletiki (skok v višino itd.) ali kolesarjenje (roke in zgornji del trupa) itd., je razumljivo. da je potreben dopolnilni šport za tiste organe, ki se zadostno ne razvijajo. Dosti važnejše poglavje kot vsestranost je množičnost, ker bomo za njo dobili vrhunske tekmovalce, ki se bodo izločali iz množice po prirodnem zakonu; primer je piramida, ker z večanjem osnovne ploskve raste tudi višina. Na 'ta način bomo dobili iz najširših ljudskih množic velik kader vrhunskih tekmovalcev in športnikov, ki bodo s svojim vzgledom pritegnili tudi ostale. Konec. P. ★ ★ ★ Osnova za uspešno delo v našem športu Treba je ustanoviti strokovne forume za vse panoge športa Že nekaj mesecev se obnavlja in presnavlja organizacija telesne vzgoje v Sloveniji in v državi. Zdi se pa nam, da se vse to pri nas vrši večji del za zeleno mizo, in da do sedaj še ni dobilo stika s terenom, ki ali začenja prehajati v stare vode, ali pa se lovi radi nejasnih in morda tudi v praksi neizvedljivih novih, začasno še ne dokončnih organizacijskih oblikah. Stojimo na prelomnici. Vsi priznavamo nujno potrebo izprememb vsega onega, kar je bilo v preteklosti škodljivo. Toda zdi se nam, da pri tem ne moremo in ne smemo za-metavati tega, kar je bilo dobro in kar nam je dajalo pozitivne sadove. V teku let smo si v Sloveniji pridobili dragocene izkušnje, tako v splošni telesni vzgoji v nekdanjih telovadnih organizacijah, kot pri vzgoji tekmovalcev v posameznih telesnih vajah, ki so jih ti gojili v športne namene, t. j. za dosego vrhunskih uspehov. Eno kot drugo je bilo potrebno in gotovo neprisiljeno. Ljudje so se brez pritiska sami odločevali za to ali ono Tudi danes gremo v tem pravcu, samo skušalo se je oboje povezati tesneje tako, da bi imela množična telovadba korist od športa in športna zopet od množične. Mislim, da se s tem strinjamo vsi. Vendar pa moramo za praktično izvajanje tega najti primeren način dela, ki ne bo oviral splošnega razmaha in ne zaviral posameznika oz. boljše rečeno — one skupine, ki goji tekmovalno telovadbo — šport, smučanje, ‘lahko atletiko, boks itd. Ako priznamo, da je tudi po novih organizacijskih smernicah dopuščena športna vadba, potem moramo priznati, da je za vsako panogo vadbe, ki jo gojimo v športne namene potrebno posebno, naporno in dolgotrajno urjenje v vseh potankostih, ki terja popolno predanost in podreditev samo enemu voditelju — vaditelju, ki mora imeti popolno nadzorstvo nad svojimi gojenci. Tako delo je potrebno žc za dosego povprečnih uspehov. Koliko truda in dela je treba, da se to povprečje čim bolj razširi, da se pridobe boljši — nadpovprečni! Za vsako posamezno disciplino je potrebno načrtno strokovno delo v okviru tehnične organizacije, ki ima vpogled in nadzorstvo nad vsem delom v dotični panogi po vsej državi. Ta tehnični forum mora tehnično usmerjati delo s strokovnim vodstvom, nasveti, z vzgojo vaditeljev, prirejanjem tečajev za tekmovalce in končno tudi po potrebi sestavljati predstavništva, nadzorovati tekmovanja, preprečevat^ profesionalizem itd. Ti forumi morajo biti v športnih in upravnih središčih, po možnosti v onih pokrajinah, kjer je dotična športna panoga najbolj razvita, ker le tam bo dovolj izvežbanih sodelavcev in bo stik z večino tekmovalcev najbolj neposreden. Ne zdi se nam. mogoče, da bi se, recimo — moglo smučanje uspešno in pravilno usmerjati iz kraja, kjer ni snega ali plavanje od tam, kjer ni vode ali se s plavalnim športom nikoli niso bavili. Ti tehnični forumi bi morali biti podrejeni in tesno povezani s -Fiz-kulturnim odborom Jugoslavije, ven- dar pa v tehničnih pogledih merodajni. Na drugi strani pa ravno tako povezani s sličnimi forumi v federalnih enotah in preko njih s samimi društvi, v katerih goje dotične panoge športa. Da bo mogoča res pravilna izbira strokovnjakov in delavcev v te forume, morajo in smejo samo ona (društva, ki gojijo dotično panogo športa po svojih delegatih, izbranih od onih. ki goje dotično d;sciplino, na posebnih tehničnih zborih izbrati svoje predstavnike v federalni tehnični odbor in potem delegati federalnih tehničnih odborov v državni tehnični odbor. Potreba po sestavi takih odborov se kaže iz dneva v dan. Niti v društvih, niti v federalnih enotah, niti v državi se ni še pričelo z enotno usmerjenim delom v posameznih panogah športa. V Sloveniji to posebno opažamo. Tehnični odseki še niso povsem osnovani in niso pričeli z delovanjem. Prav tako je nujna vzpostavitev okrožnih tehničnih odborov. Radi nejasnosti o razpodelitvi nalog in dela, nismo še prešli z izhodne točke. Vse delo je opravljeno skoraj le na osebno pobudo. S tem pa delo izgublja na enotnosti in se cepi. Zato je nujno, da se organizacija uredi tako. da se pod načelnim vodstvom fizkulturnih odborov tako v prvi vrsti POJ in potem federalnih, osnujejo še posebni tehnični odbori za vsako panogo športa. Tem tehničnim odborom je treba dati v strokovnem pogledu čim večjo avtonomijo, zagotoviti jim je tudi treba sredstva. Smatramo, da se bo s tem dvignila raven naših športnikov na eni strani, na drugi pa se bo z razdelitvijo dela omogočil širši razmah splošne telesne vzgoje Ta delitev dela ni nova, saj se praktično izvaja povsod v svetu, tudi v Sovjetski zvezi. Nova osnova telesne vzgoje v bratski Češkoslovaški je ista. Mislim, da bo končno tudi pri nas nujno, da pristopimo k dokončni ureditvi tega vprašanja. Vzporedno s tem bi se moralo reševati tudi sodniško vprašanje, ki pa je med tem že rešeno tako, da se sko-ro popolnoma sklada s predlagano ureditvijo državnih^ tehničn:h odborov za posamezne športne panoge. Že danes se pojavljajo vprašanja, ki bi jih morali reševati za to merodajni tehnični forumi. Kdo sestavlja državne reprezentance? Odločno moramo biti proti temu, da bi se s tem bavil kdor koli, ki ne pozna razmer, ki ni strokovno na višku, ki ni bil, kar je najvažnejše, izbran od predstavnikov dotične športne panoge. Boris Kogovšek ŽENA IN TELESNA VZGOJA Telesna vzgoja ustvarja človeka v enotnost telesa in duha. Otrok, ki skače, teka ali igra z žogo ali sličnim, se podzavestno vzgaja. Včasih je bilo tako, da je pozneje vse to opustil!, se zaprl v sobo k učenju ali v pisarno in vsa telesna vzgoja mu je bil' le še mal sprehod. Za moške še ni bilo tako hudo. Življenje ga prisili k različnim telesnim vajam. Za žene je bilo to drugače. Poznale so samo svoje domove, ki jim za telesno vzgojo niso mogli ničesar nuditi. Vsaka žena naj bi se bavila s telesno vzgojo. Telovadbo, ki je od vseh telesno vzgojnih panog najbolj ženstvena, bi morala gojiti vsaka žena. Za razvoj in naloge žene je potrebna telesna vzgoja, ker je izpostavljena mnogo večjim težkočam kot moški. V rokah žena je bodočnost rodov in vsaka se mora tega zavedati. Na to svojo veliko socialno nalogo in odgovornost mora misliti vsako dekle, zato se mora truditi, da bo vzgojena v telesni in duševni skladnosti. Mnogo je deklet in žena, ki se ne zavedajo, kaj lahko pridobe. Mati mora biti telesno in duševno zdrava in vzgojena. Vse to ji nudi telesna vzgoja. Organizem bo s telesno vzgojo - postal odpornejši, krepkejši ib zdrav. Volja se bo krepila z borbo, postala bo močnejša in vztrajnejša. Naučila se bo boriti in vztrajati tudi v življenju samem. Danes ne gre več samo za zmage, za rekorde, danes moramo vzgajati nove ljudi: žene, sposobne velikih žrtev, poštene in iskrene tovariše in tovarišice, brez vsakih osebnih stremljenj. Mnooo je žena, ki danes opravljajo težka dela, zato morajo tem bolj poskušati, da obdrže svojo ljubkost, kar jim bo najbolj uspelo, če bo z igrami ali z ritmiko in drugo telovadbo prehajala iz težke vsakdanjosti v svet ljubkosti, veselja in zadovoljstva. Danes so žene poleg mož ne samo v lahkih življenjskih trenutkih, ampak tudi v težkih, v borbi; zato se morajo še bolj truditi, ker jim priroda vsega ni dala v toliki meri kot moškim, da postanejo močne, vztrajne, značajne, velikodušne, da ne bodo malenkostne, ampak res pravi iskreni tovariši in telesna vzgoja jim bo k temu najbolj pomagala. S telovadbo se vsakdo pomladi, iz nerazpoloženih in mrkih nravi postanejo živahni in zadovoljni, veseli, ijubki, ki so sposobni premagati tudi težke trenutke. Kar je pa glavno, skladnost gibanja se prenese tudi v notranjost. I. R. ★ ★ ★ Kaj pripravljajo telovadci Zaupno smo izvedeli, da pripravljajo naši telovadci in telovadke prijetno presenečenje. Kakšno naj bi bilo to presenečenje nismo mogli povsem nadrobno izvedeti. Ljubitelji telovadbe pa so že sami uganili, da se nekaj pripravlja, kajti v telovadnici v Narodnem domu je postalo na mah izredno živahno. Ta telovadnica je že od nekdaj žarišče vse naše tako bogate telovadbe. Vse kaže, da bo ta telovadnica tudi v bodoče ohranila svojo tradicijo, saj se tam zdaj zbirajo najboljši telovadci in vaditelji. Morda nam bodo očitali klepetavost, toda naj ne zamerijo, če povemo, da se šepeče o nekakšni akademiji ali nečem podobnem. Seveda kažejo priprave, da bo nekaj posebnega in tudi nad vse skrbno priprav-'jenega. Vsekakor bo tu prireditev :zreden dogodek za vso naša javnost, kajti nad štiri leta so bile telovadnice prazne, telovadci pasivni in ljubitelji niso imeli prilike videti kakšen nastop. Vsi vemo, da je za telovadbo štiri leta prekinitve zelo dolga doba in pozdravljamo to udarniško vnemo. Gotovo bi vsi radi vedeli, kakšen bo spored te akademije. Kar smo izvedeli, bomo seveda povedali, saj smo prepričani, da radi tega presenečenje ne bo nič manjše- Najlepši in najzanimivejši del bodo vsekakor skladbe tov. dr. Murnika in vaje na orodju. Skladbe tega našega mojstra so že pred ieti prekosile tovrstne svetovne storitve. Izrazna sredstva v teh skladbah so čudovita in se po učinku močno približujejo plesni umetnosti, vendar nikjer ne presegajo meje, ki jo dopušča čista telovadba. Katere bodo te skladbe, koliko jih bo in ali bodo predvsem take, ki še niso bile izvajane, ali bodo vključene tudi starejše, že znano mojstrovine; tega sedaj še ne vemo. Tudi nam še ni znano, kaj bodo izvajal: fantje, kaj dekleta in če bo morda tudi skupen nastop. O orodni telovadbi moremo reči samo to, da bomo po do'gem času zopet videti dobro telovadbo. Verjetno je, da nam naši fantje za sedaj še ne bodo mogli pokazati vsega svojega znanja, vendar pa je gotovo, da bodo njihova izvajani a nadpovprečna. Kdor prisluhne njihovim pogovorom, temu se zdi, da še ne morejo biti kdo ve kako izurjeni, ker vsak tarna o kratki dobi vadbe in o dolgem neprostovoljnem počitku. O tem govorijo tako prepričevalno in resno, da si nekoliko presenečen, če jih zalotiš v telovadne;. Nastopiti ka-nijo baje na dveh orodjih, bržkone na bradlji in na drogu. Razen tega pa nam bodo pokazali tudi novodobno talno telovadbo. a talno telovadbo je mišljena poljubna prosta vaja, ki jo vsak telovadec sestavi sam po lastnem okusu in sposobnostih, in jo potem tudi sam izvaja. Pri teh vajah je glavno to, da telovadec najtežje prvine, to se pravi: premete, poskoke, obrate in salte zveže z lažjimi gibi v lepo, estetsko zaokroženo celoto. J. POSVETU ŽENSKO LAHKOATLETSKO PRVENSTVO ITALIJE Letošnje žensko lahkoatletsko prvenstvo Italije je bilo 28. oktobra v Genovi. Zaradi slabega vremena so bili doseženi slabši uspehi, kot običajno: 100 m: 1. Sereno 13,3, 800 m: 1. Tonani N. 2:39,2, 2. De-maria 2:42, 3. Frige 2:43,2. 80 m zapreke: 1. Franco 13,2, 2. Bertotti 13,2, 3. Pittarelli 14,5. Dalj.: 1. Picinini. 5,16, 2. Franco 5,14, 3s Sereno 5,10. Vis.: 1. Gallo 1,45, 2. Palmesaini 1,40. 3. Pittarelli 1,30. Disk: 1. Gentile 36,04, 2. Beccari 34,0, 3. Gabrich 33,82. Krogla: 1. Picinini 12,14, 2. Turchi 10,95, 3. Gentile 10,54. Kopje: 1. Turchi 34,90, 2. Camasio 30,47. 3 Cataneo 26,48. 4X100: 1. Audifredi, Bertotti, Picinini, Sereno 54,2. ŠPORT V BOLGARIJI Zadnjo nogometno tekmo za državno prvenstvo sta odigrali enajsterici Lokomotive in Sport:sta na igrišču Junaka v Sofiji. Tekma, ki je bila odigrana vpričo 20.000 gledalcev, se je končala z zmago Lokomotive s 3:1, ki je postala državni prvak za leto 1945. Lahka atletika v Bolgariji še vedno ne more tako napredovati, kot ostale športne panoge. To najbolj dokazujejo skoraj podpovprečni uspehi najboljših bolgarskih tekačev, ki so: 100 m: Čakirov 11,8 sekund; 400 m: Želev 56,0 sekund; 800 m: Delev 1:16,0 min. 1500 m: Pončejev 4:20,3 min,; 5000 m: Hadžijev 18:28 3 min. Zanimivo je, da so to sami novi tekači, o katerih pred vojno nismo slišali. 3200 SMUŠKIH SKAKALNIC bodo zgradili do zime v Rusiji, kakor poroča radio. Žal iz poročila ni razvidno, kako velike bodo te skakalnice. a jk ZA NAPREDEK ŠPORTA V MAKEDONIJI V Makedoniji pripravljajo množična tekmovanja, da bi čim bolj po-ljudili šport med širokimi narodnimi plastmi. Prva taka prireditev bo tek čez drn in strn v Skoplju, na katerem ho teklo preko 1000 tekačev. Poživiti hočejo tudi zimske športe. Zato pripravljajo smuški tečaj, na katerem se bo vzgajalo 120 mladincev in mladink, ki bodo pionirji zimskih športov v Makedoniji Fizkulturna parada v Moskvi — tek mladink na 100 metrov KRONIKA Tek čez drn In slrn postaja priljubljen Na nedellshem teku v Ljubljani je bilo preko 100 tekmovalcev /---- V nedeljo dopoldne je priredil FD Krim uspel tek čez drn in strn, na katerem je teklo preko 100 tekmovalcev in tekmovalk. Da jih ni bilo še več, je vsekakor krivo slabo in hladno vreme nekaj dni pred prireditvijo. Precej krivde pa pade tudi na vodstva nekaterih društev, ki niso pozvala svojih članov, naj na njej nastopijo. Kljub vsemu pa lahko rečemo, da smo bili tudi števila 102 nastopajočih veseli, ker je bilo posebno pri startu najmlajših veselje gledati množico skoraj 50 parov nog, ki so se brez strahu podale na preko 1 km dolgo pot. Posebno moramo pohvaliti vztrajnost deklet, ki se niso ustrašile hladnega vremena. Mnoge so pokazale lep slog teka in na cilju niti niso bile preveč utrujene. Le malo jih je bilo, ki niso zdržale do konca. Precej težko delo so imeli sodniki na cilju, ko so pritekli na cilj naši najmlajši tekmovalci. Bili so tako izenačeni. da je prispela včasih istočasno skupina petih ali celo šestih. Sodniki so imeli zato dosti dela, če so hoteli preprečiti, da se ne bi komu godila krivica. Na dolgi, 4 km dolgi progi je nastopilo zelo malo tekmovalcev. Posebno se je poznala odsotnost vojaških tekalcev. Zmagal je z goto- mladincem kri po telesu. Bili so še vostjo Srakar Franc, ki je tekel vse-1 malo zasopli, oči so se jim svetile in skozi enakomerno ir. brez napreza-, pripovedovali so si svoje vtise s tek- nPJ; . - , , . . . . I me kar vprek, ne da bi si pustili do Na srednji, 2 km dolgi progi je. besede. starosti so torej tekmovali na progi dolgi 1150 m. mladinci nad 18 let stari so tekli na 2300 m, člani pa na 4600 m. Tekmovanja sta se udeležila 102 tekmovalca, med temi 20 mladink. Za Krim je tekmovalo največ posa meznikov in sicer: 23, Partizan 18, Edinost 14, I. drž- gimn. 13, Žel. Maribor 9, Žel. Ljubljana 5, I. brigada SDNO 5, Udarnik 4, Dol pri Lj. 3, Svoboda-center 3, Št. Vid nad Lj. 2, IV. žen. gimn., ZMS-Šiška 1 in Stor-žič-Kranj 1 Prvih 6 v vsaki skupini prejmejo priznanice. Prehodni pokal, darilo pasarskega mojstra tov. Pirnata Alojzija. Karlovška c. 2, Ljubljana, je prejel v začasno hrambo FIZ) Krim. Razgovor s tekmovalci Po končani tekmi na 1 km, v kate ri so sodelovali mladinci od pionirjev do 18 letnih, smo stopili za njimi v Narodni dom. V današnjih dneh. ko se naša mladina že na vseh področjih, ki so včasih veljala za domeno starejših, že tako resno udejstvuje, smo pač smatrali za potrebno, da »povprašamo« tudi naše najmlajše in objavimo njihova poročilai V slačilnici je bilo vse živo. Videlo se je, kako je tekmovanje pognalo zmagal Megušar prepričljivo. Njegov slog teka in sproščenost tudi v drugi polovici pa kaže, da ima še velike možnosti razvoja. . Lepo število tekmovalcev in tekmovalk je poslalo tudi mariborsko društvo Železničar, kar je najzgovornejši dokaz, da je tudi v Mariboru tek čez di n in strn zelo priljubljen. Tekmovanje je bilo prirejeno zelo skrbno, za kar gre hvala predvsem tov. Francetu Mevlji, ki je posrečeno zbral progo in skrbel za vse ostale malenkosti, brez katerih pa se ne da izvesti tekmovanje v redu. Start za tek je bil v Tivoliju, na ■prostoru bivšega društva Atena. Proga je vodila nreko parka proti letnemu gledališču, od koder je zavila ..na levo in vodila nazaj preko otroškega igrišča in ob železnici do cilja Podrobni uspehi so bili: Mladinke (letnik 1927. in mlajše) tekmovalo 18, odstopili 2. 1. Jamnik Marija (Udarnik) 4.48,5. 2. Košir Alenka (Edinost) 4.50,8. 3. Matos Marija (Krim) 4.51,2. 4. Peternel Marija (E.) 4.52. 5. Žalohar Ana (K.) 5.00. 6. Rudi Marija (Žel. Maribor) 5.06. 7. Marolt Anica (K.) 5.12. 8. Marčič Ada (Žel. Ljubljana) 5.19. 9. Permoser Štefka (Žel. M.) 5.22. 10. Žalohar Ivana (K.) 5.24. 11. Dolenc Majda (E.) 5.39. 12. Zemljič Zdenka 5.48. 13. Jakopič Breda (Žel. Lj.) 5.49. 14. Jezernik Marija (Žel. Mar.) 6.00. 15. Košir Milena (Žel. Lj.) 6.09. 16. Mizerit Francka (K.) 6.32. Mladinke (letnik 1926. in starejše) 1. Suhadolc Pavla (E.) 4.44. 2. Magušar Marija (K.) 5.30. Pionirji (letnik 1931. in mlajši) 1. Bohinc Rudolf (Partizan) 4.37. 2. Juren Pavel (U.) 4.40. 3. Lubšina Franc (E.) 4.43. 4. Brežnik Alfonz (Žel. Lj.) 4.43,6. 5. Grošelj Bogomir (P.) 4.44. 6. Podlogar Janez (E.) 4.46. 7. Bednarik Marko (K.) 4.47. 8. Stare Franc (I. drž. g.) 4.48. 9. Adlešič Miklavž (K.) 4.49. 10. Korošec Zlato (P.) 4.51. 11. Pajk Dušan (P.) 4.53. 12. Ravnikar Borut (E.) 4.54. 13. Pečkaj Roman (P.) 4.56. 14. Požar Drago (K.) 4.58. 15. Kristanc Drago (P.) 5.00. 16. Poluda Tomaž (P.) 5.08. 17. Bizovičar Milan (I. drž. g.) 5.10. 18. Padovan Anton (K.) 5.11. 19. Bajec Matjaž (U.) 5.13. 20. Logar Stane (K.) 5.15. 21. Malnar Milan (I. drž. g.) 5.17. 22. Lazar Franek (K.) 5.18. 23. Pogačnik Peter (I. drž. g-) 5.20. 24. Zupan Zdravko (P.) 5.22. 25. Medvešček Lado (I. drž. g.) 5.26. 26. Bučar Božidar (I. drž. g.) 5.30. 27. Kraševec Silvester (K.) 5.33. 28. Maške Ferdo (P.) 5.35. 29. Marinšek Marjan (I. drž. g.) 5.39. 30. Čič Janez (p.) 5.42. 31. Fabjančič Milan (P.) 5.46. 42. Avšič Lojze (I. drž. g.) 5.48. 33. Kristanc Peter (P.) 5.52. 34. Strgar Joško (P.) 5.55. 35. Navinšek Emil (K.) 6.00. 36. Tratnik Alojzij V; drž. g.) 6.04. 37. Justin Jože (I. dr. g.) n:14. 38. Huš Franc (I. drž. g.) 6.23. 39. Iljaš £nt0n (I. drž. g.) 6.48. 40. Vait Slavinin (I. dr*\ g-) 6.50. 41. Beber Joško (P.) 6.52 Pionirjev je štartalo 43, dva sta odstopila, na C,1J jih je prišlo 41. Mladinci (letnik 1929. in 1930.) Pavlovec Andrej (P.) 4.02. 2. Rožman Mar- , ■ aviuu-c /vnurei v (Stoi-žit-Kranj) 4.04. 3. Maver Emil (ZMS Inn . 4.OS. 4. Vreček Anton (Dol pri Lj.) /v, 5. Rus Velko (P.) 4.11. 6. Kovač Jože 4 li, t'12' -7’ Vrtačnik Janez (St. Vid n. Lj.) Pn#; 8;,,Vidiriar Tone (Dol pri Lj.) 4.19. 9. lan ,ylad'nl"' (Žel. Mar.) 4.22. 10. Narobe Janez (Svoboda-center) 4.28. 11. Ravnikar Rok Rudolf'4(E )124 s?"" JaneZ (K-) 4'52' i3' Likar Mladinci (letnik 1928. in 1927.) „,?• Kocbek Srečko (Zel. Mar.) 3.52,8. 2. Metan ,Marian (E.) 3.58.2. 3. Primožič Edvard (E.) ■c, '4- 4. Dolenc Božo (E.) 4.00. 5. šubelj n-anc (p.) 4.05. 6. Deu Marko (K.) 4.15. 7. Tone (Zel. Mar.) 4.18. 8. Hanžič Miloš vov.-cenler) 4.21. 9. Hiti Gregor (K.) 4.50. Mladinci (stari nad 18 let) (zli A?,agu?ar Janez (K.) 8.21.8. 2. Težak Ivan 8n;'0 ,r4 8-34. 3. Erman Tone (Št Vid n. Lj.) ■j?;-;. 4. Marolt Janez (K.) 10.43,8. Klasinc Tugo (E.) je odstopil. »Ko smo tekli po bregu navzdol, sem odletel kot dolg in širok.« »Prav pred ciljem sem te prehitel; nisi imel prave taktike!«, tako gre veselo besedovanje po sobi. Med našo mladino ne boš uganil, po kaki pretirano samozavestni diži. Vsi so enaki, enako živahni; nobeden ni potrt, ker ni bil prvi, ne vidi se, da bi bi.: kdo jezen na tistega, ki je bil pred nj'm. Končno mali tovariši povedo, da vseh, ki so dosegli prva mesta, ni več tu. Najdem le dva — Megliča in Dolenca — ki sta bila med prvimi (2. in 4). Povedala sta, da sta oba doma z Viča in sta oba že ročno delala. Prvi, katerega oče je delavec, je delal zidarska dela, drugi pa se je vadil v strojni delavnici. »Kako pa sta se kaj pripravljala na tekmo?« »Samo teči, skoraj nisva imela prilike,« mi pojasnita. »Pri nas namreč ni pripravnega terena, da bi mogli dosti gojiti sam tek. Toda redna telovadba — proste vaje, skoki čez ko-; zo, v višino — kar delamo pod vodstvom dobrega vaditelja, nam je služilo v pripravo na prejšnje in na današnjo tekmo.« (Meglič je bil že drugič kot drugi, zadnjič pa je zmagal na 800 m). »Ali sta sedaj kaj zelo izčrpana?« ju povprašam. »Kaj še: šla bi takoj še enkrat teči, le zrak je bil malo oster.« Povesta, da jima tudi srce ni nič nagajalo. »Zlasti mi pa pri teku«, tako pravi eden od obeh, »pomaga to, da igram klarinet in saksofon;« Malo nejeverno sem ga pogledal, češ kaj ti bo pa klarinet in saksofon pri teku. Pa mi takoj razloži: »Pri igranju teh instrumentov so se mi zelo razvila in okrepila pljuča, tako da sem imel med svojimi sošolci vedno največji vdih.« Sedaj sta pa oba sklenila, da bosta skupaj igrala klarinet in flavto. Glasbeno izobraževanje jima bo tako poleg telovadbe postalo najboljša predpriprava za tek. Tako sta mi pojasnila,. popila svoj čaj in šli smo vsak svojo pot. Pomislil sem sam pri sebi: Ali ni to, ta nova telesna vzgoja, novi šport naše mladine, ne samo po besedah, ampak v resnici že vsaj del tistega, no čemer stremi naša telesna vzgoja, ki želi ustvariti vedrega in močnega človeka v plemeniti tekmi, naša telesna vzgoja, ki hoče služiti vsemu delavnemu ljudstvu! no moštvo I. Ljubljanske brigade, odpotuje v nedeljo v Karlovac, kjer bo igralo prvenstveno tekmo s I. divizijo KNOJ-a. Povratno tekmo pa bodo odigrali v Ljubljani 25. nov. 1945 na igrišču »F. D. Železničar« v Šiški. To je v resnici prvo kolo tekmovanj med posameznimi divizijami za prvenstvo Korpusa Narodne Obrambe Jugoslavije, v katerem sodeluje devet divizijskih moštev. V nedeljo, 25. nov. 1945, se torej obeta lep športni užitek za Ljubljanske nogometaše. Klub II. divizije KNOJ-a je razpisal tudi tekmovanje v teku čez drn in strn za poedince in moštva za prvenstvo kluba divizije, ki bo izvedeno v nedeljo, 25. novembra 1945 v Ljubljani v Tivolskem parku ob II dopoldne. Tu nastopijo seveda samo vojaki Narodne Obrambe, toda iz vse Slovenije. V zvezi s tema razpisoma sledi tudi razpis tekmovanja v namiznem tenisu za prvenstvo divizije za posameznike in za moštva, enako v izvedbi kluba II. divizije. Tekmovali bodo vojaki Narodne Obrambe iz vse Slovenije v telovadnici realke v Vegovi ulici. Tekmovanje Se prične v soboto, 24. nov., ob 16. uri in se nadaljuje s finalnimi točkami v nedeljo, 25. nov. že ob 7.30 uri. Za radi velikega števila prijavljenih vlada že sedaj med vojaštvom veliko zanimanje. Klub II. divizije KNOJ-a ima organizirano že redno telovadbo, vadijo pa se tudi igralci nogometa, odbojke, namiznega tenisa, dočim se smučarji pripravljajo za bodočo zimsko sezono, ki stoji pred vrati. Kot vidimo vlada v klubu II. divizije velika razgibanost. Dosedanji referent za telesno vzgojo v klubu 11. divizije KNOJ-a, tov. poročnik Malič Jože, naš znani tekmovalec in organizator športa, nas zapušča in odhaja na novo službeno mesto v Beograd. Zahvaljujemo se mu za ves dosedanji trud in mu želimo v Beogradu obilo uspeha! Pred smuško seszono Prejšnji torek so se sešli na Jesenicah vsi vidnejši predstavniki belega športa. Po uvodnih besedah tov. Ravnika o namenu novousmerjene telesne vzgoje, se je začel živahen razgovor, ob katerem so se pokazala vsa vprašanja našega smuškega življenja. Naši znani smuški tekmovalci in delavci, kot Cerer, dr. Novak, Klančnik, Dimnik. Knific in tudi drugi, so do- | kazovali, da-ne kaže prestavljati smučarskega središča v Kranj ker so Jeseničani tisti, ki imajo že pravo smučarsko tradicijo in je med njimi tudi največje število nastopajočih. Nadalje je tov. Klančnk Karel omenil, da je nujno potrebno, da prav gorenjski smuški mojstri začnejo takoj z načrtnim delom za vzgojo našega smučarskega naraščaja. Težišče vseh razgovorov je bilo vprašanje o nastopanju posameznikov. Ob tej priliki je spregovoril tudi tajnik FOS, tovariš Kogovšek, ki je jasno povedal, kdo bo smel nastopati in kdo ne. Brez dvoma je, da vsi tisti, ki so se družili s fašističnimi priganjači ob njihovem načrtnem uničevanju našega naroda, ne bodo pod nobenim pogojem nastopali v Titovi Jugoslaviji, pa četudi bi bili še taki mojstri. Vsi navzoči so besede tov. Kogovška soglasno odobravali V nadaljnjem razpravljanju so gorenjski smuški delavci očrtali program za letošnjo smuško sezono. Ta program obsega: splošna telovadba, iniciativno delo, tekmovanja in čim tesnejša povezanost z ZMS. Kaj moremo pričakovati od naših tekmovalcev? Brez dvoma bo letos velik boj za prva mesta med posameznimi tekmovalci. To pa zaradi tega, ker ima vsak tekmovalec za seboj skrbno predpri- KJE BOMO DOBILI SMUČI? V dobi največjega razmaha smu-čarstva, nekako okoli 1. 1932., je bilo v Sloveniji gotovo 25.000 smučarjev. Pozneje je zanimanje zelo popustilo, toda po dokaj zanesljivih cenitvah, je bilo samo v Ljubljani 1. 1941. še najmanj 10.000 parov smuči, bodisi po skladiščih ali pa v zasebni hrambi. Okupator je dobil v roke le neznaten del, mnogo teh smuči je bilo dano partizanom; ko pa je okupator odredil zaplembo smuči, so za nekaj LAHKA ATLETIKA V ČSR ?Ssa nado!nestiit kurivo. Smučarji so \r -v i I ilh namreč rajši požgali kakor pa jih v češkoslovaški republiki polagajo; dali okupatorju, ki jih sicer ni rabil veliko važnost na lahkoatletski na-1 zase, temveč jih je trpal v skladišča. NT -k T-tl?pa , °čeno od starej-, Seveda je vse, kar je bilo dobrega, di-,' „N, Jhb0 JS1 uspehi češko-1 izginilo med potjo. Grenadir, ki je sl naskuh naraščajnikov kažejo, da l na podstrešju iztaknil slabo skrite boclo prav oni kmalu dvignili to j smuči, jih je v veži rad dal nazaj za športno panogo^ v_ svoji domovini na j 50 lir. Okupator je hotel preprečiti Praček Ciril pravo, ki bo omogočila izrabiti vso zmogljivost. Trdno sem prepričan, da še vedno nisem mogel pokazati vseh svojih sposobnosti in upam, da bom vsaj drugo smuško sezono, če ne že to, uresničil svoje želje. Vsekakor pa smemo pričakovati velikih uspehov tudi od ostalih tekmovalcev: Knifica, Vovka, Brtonclja in Rada Ravnikarja. Drugo, kar hočem poudariti, predvsem jeseniškim smučarjem, na je vsestranost in množičnost. Razumljivo mora biti, da le tisti, ki se vsestransko udejstvuje, tudi doseže vrhunske uspehe. M. člani (stari nad 20 let) VO (»Ti—i/ Franc (K.) 16.38.6. 2. Masten Sla--I ReW^r-Ll6'57 J:,Du'ar Anton (E.) 17.07. <2i,: «"■) >7n56Cl jen "lan Jim P" LU .18.19,2. 6. Keržan Ro- 8DN pionirji in mladinci do 18 let Novice Iz II. divizije KNOJ-a Čeprav smo že v pozni jeseni, je klub II. divizije KNOJ-a izvedel tekmovanje v odbojki za prvenstvo divizije. Sodelovalo je šest moštev, tekme pa so bile v telovadnici na realki, ker je bilo slabo vreme. Borba za prvenstvo je bila zelo zanimiva, zmagalo pa je moštvo 111. brigade N. O. iz Maribora, ki je bilo najbolj skladno. Za drugo mesto pa so se borila tri moštva in je z boljšo razliko nizov zmagalo moštvo I. Ljubljanske brigade pred moštvom štaba divizije in IV. brigado N. O. iz Kranja. Peto mesto je pripadlo moštvu II. brigade N. O. iz Postojne, šesto pa I. 'Slov. Art. brigadi. Po zelo uspelem »Dnevu brigade« v izvedbi kluba I. Ljubljanske brigade, so na sporedu različna tekmovanja v izvedbi kluba II. divizije KNOJ-a. Nogometno moštvo kluba divizije, kateremu bo osnova že zna- veliko višino. Najboljši letošnji uspehi naraščajnikov so bili: 100 m: 1. Fikejz (C) 11,4; 2. Kon-pan (M) 11,7. 200 m: L Kostroun (C) 24,2; 2. Knabl (Č) 24,4; vis: J. Kubyček (C) 175; 2 Ru- byeek (C) 175; 90 m prepone: 1. Charvat (M) 12,6; 2. Rubyček (Č) 12 9; krogla: 1. Reich (Č) 12.93; 2. Kremen (Č) 12,92; 1200 m: 1. Bagar (M) 2:25,8; 2. Šebck (C) 3:25,9; skok s palico: 1. Tauš (C) 330; 2. Štepanek (Č) 320; disk; 1. Bosak (Č) 45,12 (nov juni-orski rekord); 2. Kypta (Č) 42,56; dalj: 1. Fikejz (C) 675; 2. Koupan (M) 623; kopje: 1. Uhlir (M) 49,59; 2. Kon-pilck (Č) 46,90; 3X1000 m: 1. Češka 8:33,4; 2. Moravska 8:34,5; 4X100 m: 1. Češka 46,5; 2. Mo- ravska 46,6. NOGOMETNA TEKMA SOFIJA : BUKAREŠTA 3:2 Na igrišču ONEF v Bukarešti je bila v začetku novembra odigrana medmestna nogometna tekma, v kateri so predstavniki 'Sofije premagali predstavnike Bukarešte s 3:2. Prvi nolčas sta bili obe moštvi precej enakovredni in so se izkazan posebno branilci obeh moštev. Prva polovica igre se je končala neodločeno 1:1. V drugi polovici igre so bili bolgarski nogometaši nekoliko nadmočni in jim je uspelo zmagati s 3:2. Najboljši igralec v moštvu Sofije je bil znani Jordanov, ki je igral na levem krilu. PLAVANJE NAJBOLJŠI MADŽARSKI PLAVALCI SO BILI LETOS Moški 100 m prosto Szatnnry (UTE) 1:00,1. 200 m prosto Szatmary (UTE) 2:19,8,. 400 m prosto Tatos (FTC) 5:05,0. 1.500 m prosto Tatos (FTC). 100 m prsno Nemeth 1:13,2. 200 m prsno Nemeth 2:51,0. 100 m hrbtno Valent 1:13,0. Ženske 100 m prosto Novak (MUE) 1:13,8. 200 m prosto Novak (MUE) 2:48,0. 400 m prosto Nador (UTE)" 5:57,0. 100 m prsno 'Szekely (UTE) 1:27,0. 200 m prsno Szekely (UTE) 3:09,0. 100 m hrbtno Novak (MUE) 1:19.8. Juniorji 100 m prsno Nyeki (UTE) 1:05,0. 200 m prosto Nyeki (UTE) 2:29,0. 400 m prosto Nyeki (UTE) 5:28,0. 100 m prsno Kerenyi ((UTE) 1:20,0. 200 m prsno Kerenyi (UTE) 2:59,0. 100 m hrbtno Nyeki (IVE) 1:18,8. oskrbo partizanskih odredov in je tudi prepovedal smučanje. Kljub vsemu je ostalo še dokaj smuči; toda zdaj. ko bomo po dolgem času spet mogli v gore in bodo oživele strmine, nastaja za marsikoga vprašanje, kje bo dobil smuči. Zadruga v Zgo-šah bo izdelala 5.000 parov, kar je gotovo premalo. Mladini mora biti omogočena nabava cenene smučarske oprave, kajti smučanje smerno smatrati za eno najvažnejših panog telesne vzgoje, ki je resnično množična. Zasebni izdelovalci bi morda dafi v promet vse manjkajoče število, toda najbrž po nezmogljivih cenah. Ni naš namen, da bi izločili zasebno iniciativo, treba pa je preprečiti vse dobičkarstvo in podpreti zadružno delo, ki bo s svojimi izdelki uravnalo cene, da bodo resnično za vsakogar zmogljive. PRAČEK CIRIL o razvoju in možnostih smuškega šporia v letošnji zimi Dopisnik našega lista je obiskal znanega smuškega mojstra tovariša Pračka, ki je med pogovorom dejal med drugim: Zelo razveseljivo je, da se je beli šport v Sloveniji tako razmahnil. Povsod v Sloveniji, zlasti pa še na Gorenjskem, je mnogo mladih, nadarjenih smučarjev, katerim primanjkuje samo skrbnega vodstva. Nujno je potrebno, da pričnemo takoj z vzgojo smuških vaditeljev. Pa tudi naši vidnejši in najsposobnejši smuški moj- RAZGLEDI NOVI DRŽAVNI REKORDI NA DVOBOJU ZAGREB : SUBOTICA Namesto nameravanega troboja Zagreb—Subotica—Beograd, ki je bil namenjen v spomin' znanemu padlemu borcu in bivšemu rekorderju Jovanu Mikiču, so izvedli radi odsotnosti Beograjčanov samo dvoboj Zagreb—Subotica. Na tem tekmovanju je bilo doseženo mnogo v letošnji sezoni najboljših izidov v Jugoslaviji. Posebno dobri so bili: 80 m (zapreke) ženske: 1. Madjar ('Subotica) 14.1 sek. 110 m (zapreke) moški: 1. Dr. Bu-ratovič (Zagreb) 15.9 sek. Širite »'Polet«! 100 m moški: 1. Slanac (Zagreb) 11.0 sek. Troskok moški: 1. Slanac (Zagreb) 12,45 m. Skok v dalj, ženske: 1. Varmuža (Subotica) 4,63 m. Skok v vis, moški: 1. Sram (Zagreb) 1,75 m. Tek na 100 m, ženske: 1. Varmuža (Subotica) 13.5 sek, Met krogle, moški: 1. Stojkovič ^Subotica) 12,95 m. Met krogle, ženske: 1. Tučan (Zagreb) 10,01 m. Po točkah so predstavniki Zagreba premagali predstavnike Subotice s 88 : 69. NOV SVETOVNI REKORD V PLAVANJU Ameriški plavalni rekorder, Alan Ford, je preplaval 100 yardov (91,4 metra) prosto v času 49 6 sekund. S tem je znatno izboljšal dosedanji stri bodo morali vaditi našo smuško | Weissmiillerjev svetovni rekord, ki je mladino ki bo skušala doseči isto. bil 51,0 sekund in ki je bil dosežen kar so dosegli ti smuski mojstri. pred 17 leti. Tovarišice iz Maribora so med vsemi najbolj delavne tyudie v tot&i s pikada KONEC HORNBVJEVE ODPRAVE V ALJASKI Isti dan ob petih popoldne: Po kratkem potu se je Jack vrnil. Strašno je prezebel medtem ko je kopal v snegu: in ni moge) v svojo nesrečo najti čreves severnih jelenov. Zvečer jemo gnile, razpadajoče ribje ostanke. Jack pa je zadovoljen, da je prišel nazaj in je storil vse, kar se je dalo. To nas zopet navdaja z neko gotovostjo in nas dela optimiste, tembolj, ker pričakujemo vsak čas vremenske spremembe na bolje. (Dne 6. aprila skuša Hornby, čeprav ga zapuščajo moči, obdržati moram svojih tovarišev na višku. Christian beleži:) 6. aprila: Naš položaj danes ni baš dober . . . Jack je proklel končno Ha-rolda, ker ni nehal tožiti, ampak to je bilo kakor voda, ki kaplja na hrbet race... Od časa do časa je čudovit dečko in1 ne smemo pozabiti nanj vse dotlej, dokler imamo še kaj ostankov ... Siromak, čutiti se mora že zelo slabega, ampak saj se tudi nam ne godi bolje! Pri najmanjšem pregibu se nas lotevajo naravnost peklenske muke .., Našli smo nekaj ostankov za jutri in dve kosti za pojutrišnjem ... 36 stopinj mraza. (Z največjim naporom skuha Atila rd naslednji dan kosti za svojega mučeniškega tovariša in sebe. Kosti je najprej zdrobil v nekakšno moko. Iz njih je skuhal juho, ki je bila brez maščobe. Potem je segel po najboljšem kožuhu mnogožera, da bi iz njega skuhal obed. Prevelika je bila lakota, da bi ju gnusoba te jedi odvrnila od te »hrane«. Hornby, pre:zkušeni severni raziskovalec, ki je na svojih samotnih potovanjih skozi ledene, zapuščene in neobljudene pokrajine in dežele moral premagati tisoč ovir in prenesti neverjetne reči, je zdaj začutil, da se mu bliža konec. Dejal ie nekega dne, preden je legla na zemljo noč, z nasmehom svojima mlajšima tovarišema: »Fanta! Naredil bom testament! To ne pomeni nič posebnega, ampak previdnost je lepa čednost.«) In tako je bila napisana kratka oporoka. Poslednja želja Johna Hornbyja »Za slučaj, da bi umrl, zapuščam vse, kar sem imel in kar bi se našlo pri meni kakor tudi vse kar bi prišlo kdaj pozneje v moj delež, Edgarju Vernonu Christianu. John Hornby.« Dne 10. aprila overili priči: Edgar Vernon Christian in Ha rol d Challo-ner Evan Adlard. (Dan po tej skromni, tragični ceremoniji beleži Christian): 11. aprila. Naš položaj je postal zelo resen. Jack je ponoči priznal meni in Haroidu, da čuti svoj konec in da lahko' vsak trenutek umre. Dal nama je navodila, kaj naj storiva v tem primeru. Pošepetal sem mu, da se lahko še kakšnih pet dni preživljamo z živalskimi kožami, če bi namreč težko delali in hodili na lov. Ponoči je trpel strašne muke. Noge so ga nepopisno bolele in pravkar je dejal, da bo živel kvečjemu še dva dneva. Harold je kuril ogenj v koči skozi vso noč, jaz sem zaman poskušal spati. Kako bi tudi mogel zatisniti oko v takih bolečinah? Ob 10. uri 15 minut zvečer: . .. Harold skuša zaspati, preden odide na lov. Podoba je. da gre z Jackom naglo h koncu. Ker napadajo njegove krčevite bolečine v tkaničevju tudi srce, se pač ne bo mogel dolgo upirati ... Harold se je vrnil z novicami: videl je več severnih jelenov na rebri griča. To je nekoliko podžgalo naš pogum. Harold pravi, da se čuti dovolj močnega za jutrišnji lov. Jack je jedel z nami in je zahteval od mene, da sem použil nekaj iz njegove zaloge. Tema prihaja in Jack počiva, čeprav sluti, da se bo počutil zarana zjutraj prav tako slabotnega kakor običajno. Poslušati njegove besede ne pomeni baš podžigati poguma ... Podnevi se je preložil Jack na moje ležišče, češ da je mehkejše. Vreme se je nekoliko omililo. 13. aprila. Prosil me je, naj mu stojim ob strani, zakaj dokler ga ne zapustim, meni, da bo mogel vzdržati, čim pa mu odrečem pomoč, pade. Pri Bogu upam, da bo hrana, ki nam je še na razpolago, držala Haroida pokonci, zakaj meni ni nič kaj dobro. Čeprav pazim, da sem na toplem, me obhaja neka medloba in zelo trpim. Jacku pa strežem in mu prigovarjam, da ne izgubi poguma. (Dalje.) ★ ★ ★ Razvoj našega nogometa Razgovor s Piškom Janezom, vodnikom našega nogometnega naraščaja. Član uredništva je obiskal tov. Piška, ki je med drugim dejal sledeče: Vsi vemo, da je nogomet narodna bo igra, ki terja od posameznega igralca in od vodstva veliko pozornost. Morda je vsem ljubiteljem te panoge še znano, da sem bil več let aktiven nogometaš in prav zato lahko povem, kaj je bil vzrok, da slovenski nogometaši nikoli nismo mogli doseči one stopnje, kot so jo dosegali drugi narodi v Jugoslaviji. Zadnji članek o nogometu v »Poletu« je nazorno pokazal vse bistvene napake in ovire, zakaj Slovenci nismo nikdar mogli doseči vidnejših uspehov. Ponovno moram poudariti. da predvsem ni pokorščine in večje resnosti. Ni resnica, kakor večkrat slišim, da Slovenci nismo nogometaši! Nikakor ne! — !5em vaditelj našega nogometnega naraščaja in smem trditi, da imamo tudi mi mnogo nadarjenih igralcev. S pravilno vadbo in ob skrbnem vodstvu, nam bodo ti mladinci prav kmalu pokazali resnično sposobnost v tej tako priljubljeni športni panogi. Kakšna pa naj bo torej nogometna vaja? »Vsak nogometaš mora vedeti, da je edina pot, ki vodi k večji sposobnosti (znanju), pot skozi telovadnico. Ni dovolj, da igralec obvlada samo žogo, ampak mora tudi vedeti, da veliko pomenita pri uspešni igri prožnost in vzdržljivost. To pa je mogoče doseči izključno le v telovadnici. Pred nami je zima, ki bo onemogočila vadbo na igriščih. Vsak nogometaš sc mora zavedati, da mu je nujno potrebna sistematična vaja! Svoje mladince bom vadil takole: dvakrat ali trikrat na teden bodo gimnastične vaje in vsaj enkrat na teden, ne glede na vreme, tek na prostem. Na ta način bom omogočil vsakemu posamezniku to. kar sem zgoraj omenil, namreč telesno prožnost in vzdržljivost. Trdno sem prepričan, da bodo ti fantje že naslednje leto marsikaj dosegli. Ob tej priliki bi spregovoril še nekaj o disciplini. V spominu so mi ostale nogometne tekme, ki so se končale s splošnim pretepom. Dasi-ravno je bil kriv tudi sodnik, ki ni znal obdržati avtoritete, moramo vedeti tudi za druge vzroke. Posuro-velost moštev je povzročila takšne izgrede. Vsekakor bomo take in podobne nedostatke odpravili ravno disciplinirani igralci in bomo vsakemu posamezniku in vsej javnosti po- omogočeno članom SPD redno obiskovanje te važne smučarske postojanke, razen drugih, ki bodo prav tako redno in stalno oskrbovane. Koča v Tamarju je že stalno oskrbovana, v kratkem bo tudi Dom na Krvavcu in postojanka na Črnem vrhu nad Jesenicami. KOČA V TAMARJU Koča v Tamarju v Planici je redno oskrbovana, obiskovalci, ki dospejo na postajo Rateče-Planica z večernimi vlaki morajo prenočiti v Ratečah, ker je ponoči potovanje v Tamar iz vojaških razlogov nemogoče. PAZITE NA PLAZOVE! Smučarji, ki se bodo podajali v gore, se morajo zavedati, da so skoraj vedno, posebno pa ob novem snegu, izpostavljeni plazovom. Pršni plazovi ali puhalice ogrožajo s svojim pubom na velike razdalje. Ob trajnem sneženju je treba opustiti vsako turo v višje lege. Gladke strmine so vedno nevarne, dokler se sneg ne osreni in pomrzne. mirnim m NOGOMETAŠI IZ JUGOSLAVIJE V ALBANIJI V Tirani je nastopilo proti športnemu društvu Tirana nogometno predstavništvo Skoplja. V prvi polovici so domači igralci vodili 3:1, vendar je pozneje Skopljancem uspelo izenačiti na 3:3, kar je ostalo do konca. V Skadru pa so igrali nogometaši iz Podgorice proti moštvu Vilaznija- FIZKULTURNI ODBOR SLOVENIJE kazali resnično vrednost discipline!« «LA! Z GORA V GORAH JE ZIMA Gore je pobelil sneg, sonce ga je jemalo po prisojnih straneh, zaplate so se spet skrčile in nad dolinami je zaštrlelo sivo skalovje, porjavele trate so se pokazale v strminah in z vrhov so se pripasli gamsi v vznožja. Prijetna, mila jesen je bila- Pobočja so žarela, ko so pordele bukve in je čez gore zavel prvi mrzli piš in so v sapah zašumeti gozdovi. Sonce je sijalo z vedrega, zbledelega neba in gore so vabile. Poslednjič smo obiskali vrhove, ko se je umaknil prvi sneg v skrite grape za grebeni. Steze so bile kopne, zdaj pa so prekrili viharji vse sledove, nad globeli so se sklonile opasti, v dna so se udrli plazovi in v nebo so se zarezali blesteči Se špiki in kope. V gore je prišla zima. Sneg se je zatrosil nad doline in pritisnila je zmrzal. Po nebu vihrajo oblaki in z, nočmi prihajajo vetrovi, zateglo se oglaša vršanje z robov, ko se tepo in preganjajo tam zgoraj po belih poljanah. 'S tal vstajajo vrtinci in se spet sesipajo med bučanjem vetrov. Kakor bele prikazni se pode med macesni in izginjajo v temi. Samotno gorsko noč obdarja mesec z medlo lučjo, sence vrhov leže nad dolino, kjer so razsejane drobne luči. Dno je zalito s temo, le tanki žarki se steza j o do višav. Dolina je podobna gasnečemu Gorska zima — Okreš el j v Savinjskih Alpah ognju, ko ugašajo poslednje iskre med pepelom. Rahla megla se razpreda nad globinami in vrhovi žare v mrzli luči. Izza grebenov se plazijo črnikasti oblaki in se tiho pogrezajo ob stenah. Morda se bo še to noč spustila zima v doline. Zgoraj toži samoten veter, rezki krivec je bil utihnil, tu pa tam še pomrmrava v zategli dih odjuge, ko se požene po strmali, pa zdrsne nazaj in jezno završi med rušjem in zaman razsuje prgišče shrline v mlačni piš; — odjuga se spušča v dolino in krivec se potepe kakor pes na hudo besedo. Zima prihaja. Dlan ie pogladila smuči. Veter z gora prinaša duh po snegu, po zmrzlini in rezkih jutrih, ko pod koraki zaškriplje poprh; — ko se odpro vrata v koči in pogleda oskrbnik po vremenu. Širne poljane bodo kmalu prekrižale smučine in v gore se bo zaneslo veselo življenje. Po dolgih letih vojne in pomanjkanja, gladu in domotožja, se bodo vrnili gorniki v svoje najljubše kraje Ne vsi, mnogi so za vselej ostali v tujini, padli so v bojih, ni jim več dano, da bi videli vedro gorsko nebo in uprli obraze v toplo sonce med uro oddiha na poti. ko bodo ležale vseokrog razprostrte gore, špik ob špiku, in se bo razprostirala dolina pred željnimi pogledi. Vendar bodo prisotni v naših mislih, v besedi, ki se bo predla ob ognjišču ob pokojnih večerih. Takrat bodo prihajali med nas s svojim obličjem in besedo, kakor so bili. Oživelo bo vse, kar je že zdavnaj minilo, razgrinjal se bo mali svet, ki živi v človeku. Zbirali bomo razsute drobce in v besedah bodo znova zažareli dnevi, ki smo jih doživeli in so ostali zarezani v spominu z vso svojo radostjo in vedrino. Vedno se jih bomo spominjali in ob njih se bomo spominjali vseh, ki so jih preživljali z nami, pa so odšli in se nikdar več ne bodo povrnili. ERJAVČEVA KOČA NA VRŠIČU JE OSKRBOVANA SPD je za zimsko dobo priredilo Erjavčevo kočo na Vršiču, ki je še redno in stalno oskrbovana. Začasno se bodo smučarji pač morali zadovoljiti s skromnim ležiščem, prinesti je treba s seboj tudi odeje, ker jih ni dovolj na razpolago. Snega je na Vršiču že nad 50 cm. Počenši z decembrom, bo SPD prirejalo stalne izlete in bodo člani na teh izletih plačali le polovično voznino. S to ugodnostjo OBJAVA Referat nogometnega odseka. Dodatno k razglasu v »Poletu« št. 12. z dne 2. XI. t. 1. 1. Vsako tekmo med društvi v Sloveniji je treba prijaviti najkasneje 8 dni, v izjemnih primerih 5 dni pred prireditvijo FOS-u, referatu za nogomet. Tekmo je dolžan prijaviti prireditelj. 2. Vsa društva morajo dostaviti do 10. XII. t- 1. Referatu za nogomet pri FOS-u seznam prijavljenih nogomet tašev in to v dvojniku s sledečimi podatki: Ime in priimek, očetovo ime, datum in kraj rojstva, stanovanje. 3. Pri vsaki prireditvi morajo nastopajoča društva predložiti tovarišu sodniku postave moštev. 4. Tovariši sodniki morajo dostaviti Referatu za nogomet pri FOS-u najkasneje drugi dan po tekmi sodniško poročilo o prireditvi s priloženo postavo moštev. Odobruje se prijateljska tekma dne 25. t. m. F. D. Svoboda-center proti Dinamo, Zagreb. F. D. Krim : Armijski autobataljon. I. divizija : II. divizija v torek dne 27. t. m. VSEM TELESNO VZGOJNIM DRUŠTVOM! V zadnjem času opažamo, da so društva napačno poučena o položaju planinstva v naši organizaciji. Zato in zaradi končne ureditve planinstva pri nas dajemo ta-le pojasnila in navodila: L Planinstvo je združeno v okviru Fizkulturne zveze Slovenije v avtonomnih odsekih z začasnim imenom »Slovensko planinsko društvo«. V vseh načelnih vprašanjih planinstva kom tekmovanja. društvih preuredijo v avtonomna »Moto-društva« in se takoj priglasijo pri Osrednjem odboru moto-društev Slovenije (pri tajniku tov. Maherju Radu, Ljubljana, palača Bata IV. nad-str.). Obenem naj si izvolijo začasni društveni odbor in svojega poslanca za Osrednji odbor. V najkrajšem času naj se ustanove po vseh večjih krajih Slovenije moto-društva. Osrednji odbor bo sklical v kratkem ustanovni občni zbor. Za vsa nadaljnja navodila se obračajte naravnost na Osrednji odbor moto-društev Slovenije, ki smo ga pooblastili, da opravlja dela do rednega občnega zbora- FOS PROGRAM GOZDNI TEK PRIREDI TD ŽELEZNIČAR V MARIBORU TD Železničar v Mariboru priredi v nedeljo, dne 25. XI. 1945 gozdni tek v mariborskem mestnem parku. Dolžina proge za člane je 2500 m, za naraščaj 120() m. Proga poteka ves čas! po ravnem in mehkem zemljišču. Pričetek tekmovanja je ob 10,30. Udeleženci se zb ero pol ure pred pričetkom tekmovanja pred učiteljiščem v Mariboru, Koroščeva ulica. Nastopiti morejo pripadniki telesno vzgojnih društev, učenci srednjih in strokovnih šol, člani ZMS, pripadniki JA ter vsi ostali prijatelji telesne vzgoje. Pismene prijave sprejema TD Železničar do petka 23. XI. 1945. Naslov: Delavnica drž. železnic v Mariboru. Ustmene prijave sprejema tudi sodniški zbor pol ure pred pričet- je potrebna potrditev po FOS. 2. Najnižje planinske enote so podružnice SPD, ki morajo najtesneje sodelovati s krajevnimi telesno vzgojnimi društvi, zato ima, tako kakor pri FOS, telesno vzgojno društvo v odboru Krajevne podružnice svojega zastopnika z vsemi odborniškimi pravicami, podružnica SPD pa ima takega odbornika v telesno vzgojnem društvu. 3. Vprašanje koč in vobče gorskih postojank se bo s podružnicami zadovoljivo in sporazumno rešilo. 4. Na prvem občnem zboru vsake podružnice' SPD, ki bo sklican po novih začasnih pravilih SPD. izdelanih pri FO*S, imajo enake članske pravice tako člani SPD, kakor tudi tisti, ki so se bili vpisali kot člani v »planinske odseke« telesno vzgojnih društev. Skupaj si bodo izvolili nove odbore in delegate za glavni občni zbor SPD (skupščino), Krajevni občni zbor skliče podružn:ca SPD ali, kjer take ne bi bilo, oseba, ki jo bo za to pooblastil glavni odbor SPD v sporazumu s FOS in v sporazumu s krajevnimi NOO. 5. Članarina pri podružnicah SPD za tiste, ki so že člani telesno vzgojnih društev, se določi sporazumno s telesno vzgojnim društvom. Poudarjamo, da je narejena sedanja organizacija planinstva pod imenom »SPD« po smernicah FOS in da je zato prilagojena novim potrebam v vsej Sloveniji in državi. Zato vam priporočamo, da pomagate z vsem razumevanjem tovariško pri ureditvi planinskega dela, da vstopite v nove podružnice SPD in' si skupaj z ostalimi tovariši planinci ustvarite organizacijo, ki bo ustrezala vašim potrebam in potrebam celote. Vsa nadrobna krajevna in skupna vprašanja, bomo s sporazumnim delom lahko rešili. Fizkulturna zveza Slovenije. TELESNO VZGOJNIM DRUŠTVOM SLOVENIJE Fizkultumi odbor Slovenije je na svoji seji dne 30. oktobra 1945 sklenil, da se ustanovijo zaradi posebnega značaja motornega športa v okviru Fizkulturne zveze Slovenije avtonomna »M o t o - d r u 11 v a«. Zato naročamo vsem telesno vzgojnim društvom, da se dosedanji odseki za motorni šport pri telesno vzgojnih Edinica, ki bo postavila največ tekačev, bo nagrajena s priznanico. OBJAVE VSEM SMUČARJEM V krajih, kjer še ni telesno vzgojnih društev! Smuški odsek FOS poziva vse smučarje iz krajev, kjer ni telesno vzgojnih društev, da sporoče: 1. kakšni so izgledi za letošnjo smuško sezono v dotičnem kraju; 2. ali se nahajajo v bližini skakalnice, kako so velike in v kakšnem stanju so; 3. ali se nahajajo v okoliških hribih; in v katerih, koče za smučarje ali so oskrbovane, ali je mogoče prenočevanje, čeprav koča ni oskrbovana, v kakšnem stanju je in za koliko oseb. Ako ni koč in so ugodne prilike za smučanje, ali je mogoče dobiti prenočišča pri kmetih: kje in za koliko oseb in kako je s prehrano. 4. Zakaj se že ni osnovalo telesno vzgojno društvo v vašem kraju? 5. Ali želite navodilo za domače fante, da si sami napravijo iz snega pravilno skakalnico za skoke do 12 metrov? DRUŠTVENE VESTI Prireditelj I. Ljubljanska brigada II. div. KNOJ-a izreka prisrčno zahvalo za pomoč pri izvedbi »Dneva brigade« naslednjim društvom in tovarišem: Slovenski šahovski zvezi, FD Železničarju, Udarniku, Svobodi, Krimu in vsem ostalim, ki so sodelovali na tej prireditvi; prav posebno zahvalo pa je dolžan tovarišem; podpolkovniku Jakliču, Gorjancu, Stariču, Maherju, Otrinu, Grašiču^ in Kuharju, brez katerih bj bilo težko misliti na brezhibno izvedbo/ tako velike prireditve VESTI UPRAVE VSEM NAROČNIKOM! Današnji številki »Poleta« prilagamo položnice in prosimo vse, ki Še niso poravnali naročnine, da izvrše svojo dolžnost. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani, predstavnik France Štrukelj. — Glavni urednik Boris Režek