Gospodarske stvari. Prva pomoč, če se kdo opeče ali opari. II. Še izvrstnejsi vspeh ima topli vinski cvet, če se mu prej nekaj koprivne ali kantaridne ali arnične tinktuie primeša. Le sviDČenih maž se je treba skrbno izogibati zarad stiupenih vplivov, ki ga take maže na telo in njegove dele imajo. V rečeni namcn se vzame stekleničica in v njo vlije 300—500 kapelj vinskega cveta, kteremu ee primešajo tri do pet kapelj imenovanih tinktur, kar se potem prav močno minuto dolgo pretresa, da se obe tekočini dobro med seboj pomesate. Te zmesi se vzame l ali 2 čajni žličici na 7*—1 liter vode. Tej tekocini se še prilije 2—4 žlice viaskega cveta ali pa tudi 4—8 žlic žitnega žganja. Vse to se še enkrat dobro pretrese in med seboj pomeša. To zdravilo se tudi na 25—36° C. pogreje, ž njim cunjice namakajo, kakor je bilo gori o vinskem cvetu povedano. Tudi tu, ko bi začela opeklina z prva bolj boleti, se okladki ne smejo preč vzeti. Opečene prste ali palce na nogah je treba po vloženih cunjicah med seboj ločiti, sicer se zacelijo pa tudi zarastejo ali sprimejo med seboj. Ako se po teh pomočkih rana lepo gnojiti začue, jo je treba zavezati. Ko bi pa grdo dišeči tvori nastali in zgeča bolečina ne ponebala, pomaga klorovo apno z olivnim oljem v mažo poribano in na rano obezauo skoraj biponia in tudi rana se začne celiti. Drugo prav izvrstno in lehko dosegljivo sredstvo, ki pri težkib ranah in dostikrat se celo tudi takrat poinaga, ko je koža in meso do kosti prežgauo in če se prej navedeai pomočki preslabi kažejo, je navadna bela domača žajfa ali mijilo, ki ima skoraj iste učinke, kakor prej opisano zdravilo. V ta namen se nastruga belega mijila prav tenko in iz njega z mlačno vodo maža napravi, ki se potem za nožno brbtišče debelo na platnene ali pavoluate cunjice uamaže in ž njitni opeklina obeže, tako, da se ranjenega mesta trdno primejo. Cez ta flašter se zopet položi in obeže dobra obreza, da zrak Čisto niČ ne more do rane. Ko bi bili morda pa že meburji nastali, jih je treba pred obvezanjem pi edrcti in mrtva koža, posebno, ko bi se nagrbanciti botela, z škarjami pazljivo odrezati. Tudi pri rabi mijila je učinek še boljši, 5e se mijilo, mesto v vodi, v vinskem cvetu raztopi in tako napravljeni maži par kapljic gori imenovanih zredčenih tinktur pridene. Dobi se tako prav dobra maža za opekline iz arnike, kantarid ali spanjskih muh in iz kopriv, ki 86 imenuje kaustikum ali maža za opekline. Ta se more vedno nekaj tekoca obdržati in tudi pri notrajnih opeklinah za polajŠanje boleSin in ozdravljenje ran rabiti. Posebno je ta maža dobra, Se se je kdo po žvepljeni kislini ali po drugih kislinab znotraj opekel. Jemlje se v tem slucaju vsakih 15—20 minut 2—3 kapljice imenovane ffiaže in v kratkem času najhujSe bolečine poležejo. V imenovanih prigodkih poruaga od zvunaj tudi apnena voda iz novožganega apna in deževnice napravljeua in z olirnim oljem v teako mažo pomešana. Kedar se kdo s fosforom opoče, je olje, posebno olivno olje, najboljli pomoČek, ki se mora redno z nnra ua rano pokladati, kakor bitro bolečina veča pribajati zacne. Kdor se z hudičevim kamnom opeče, temu je (reba na rano okladke z 8oluo vodo pokladati tako močne, kakoršbe le najbolj prenesti more. Če se obleka vname — in kolikokrat se ta nesreča pfipeti — se mora goreča oseba biž na tla položiti ia z prepiogami, odejami, in kar je kaj takega pripravnega pri rokah, pokriti in zaviti, da se brani zraku pristopiti in se tako plamen pogasi. Ko se je potem nesreinež na primerno ležisče položil, se mora obleka od njega spraviti, vendar pa z najreSjo paenostjo, 5e potreba s škarjami iz njega rezati, pri kterem delu gre pred vsem drugim paziti in se varovati, da se boleniku opečena koža z obleko vred ne odtrga. Mcd tem je skrbeti, da ee prej navedena zdravila priredijo in bolecinine utebe pripravijo in potem se na poredani način rabijo in to brž ko mogoče. Iste previdnosti in paznosti in istih sredster je treba in se jih poslažiti, ako se kdo opari. Pri vsaki reči neereči po opeklini se mora pa, to se samo po sebi ume, ko se je za prvo siio poskrbelo, zveden zdravnik poklicati in poproeiti. Gozdom škodljive živali. III. Male miši ali rovke se žive le od žuželk, sotedajkoristneživaliceter zaslužijo, da je varujemo in čuvamo. Mnogo škode pa naredijo: velika gozdna miš, poljska miš in pot, ki pobirajo drevesno seme, objedajo lesne rastline in si delajo podzemeljske hode in gnezda ter na ta način prav veliko korenin poškodujejo in tudi mladovje iz zemlje vzdigujejo. Te živali «e, posebno v toplih in suhih letib, neizrečeno hitro razplodč ter so dostikrat strasna šiba za gozde, v kterih pokončajo ranogo mladovja, oglodavše mu mlado skorjo. Na veliko srečo in iz nepoznanib vzrokov zginejo dostikrat cele trume teb miši tako naglo iu bipoma, kakor bi je kdo pibnil. MiSi glodajo najraje skorjo mladega bukovega šibovja. Mnogo takib oglodanih lesnib rastlin popolnoma umr6, druge manj poškodorane pa zaostajajo v rasti, da ne morejo vspe.šno napredovati. Miši si napravljajo svoja stanovanja najraje pod zemljo, ki je 8 travo ali mahom prav gosto nastlaua. Tu si narede svoje podzemeljske bode ali luknje na vse strani, v kterih imajo zavetje pred sovražniki in vreiuenskinii uplivi. Ako nimajo vec" žireža na bližnjem polji, planejo, brž ko se za5ne zima približerati, v gozde, kjer ostanejo do spomladi, dokler se polje ne obdeluje, potem jo pa zopet cele drbali nazaj potegnejo. Ako je zemlja 8 travo in mabom pokrita in je veliko polja v obližji, tolikanj veči je za gozde nevarnost pred miši. Veverice (Sirius vnlgaris) oglojejo kožo po drevesnib vrhih in mladikah, posebno pri mecesnu in smreki. Poberejo mnogo, posebno borovega, smrekovega in jelovega semenja ter odgrizujejo čeiarke. Ker se veverice malokedaj v velikem številu nabajajo in imajo veliko sovražnikov, posebno jih gozdna kuna ali zlatika mnogo podavi, se tudi od veveric prizadjana škoda na velikost in raztezenost prav iualo pozna. Za odvrnjenje škode, ki jo delajo gozdom miši, je nabolji in najgotviži pripomoček, da se ne pokon5ujejo take zivali, ki se živijo od miši iu zatirajo miSje zalege. Take milojedne živali so: lisica, rujava kuoa, podlasica, dihur, jež, mačka, sova, velika ubarica ali bubuj, mnogo sokolovib plemen, posebno po kanja ali krokarji. Mabovi, vresje, trava in druge enake reČi, ki zemljo dostikrat prav na debelo pokrivajo, se morajo večkrat porezati in pa popolnem odstraniti, da si miši ne morejo delati hodov in gnezd. Tudi prešiči si iščejo mi8i ter jih mnogo požrd; pa tudi s tem, ako se zemlja večkrat prerije ali preobrne, se miSja gnezda in bodi pokončajo in mnogo mišje zalege ugonobi. Zarad tega je dobro in koristno, ako se včasih prešiči v gozde požen^. Vsega priporočila vredno je tudi, da se goveja živina nažene, ktera 8 svojo trdo in težko bojo marsiktero miš pohodi in gnezdo pokonča, poleg tega pa tudi preobilno travo popase. Drevesno seme naj se v takih letih, kedar je veliko nrišjega zaroda, še le v spomladi seje, 5e se le seme tako dolgo ohraniti da; v spomladi senamreč mrai razkropijo in si iščejo drugod živeža. Bukovo in hrastovo seme naj se seje le v takib letih, kedar je žira in in želoda povsod zadosti in se ga tudi v starejih gozdih prav obilno nabaja. Kdor se po tem pravilu ne ravna, ta sme za gotovo pričakovati, da se bodo miši enega gozdnega oddelka na s semenom obsejanem kraji zbrale, seme poiskale in požrle: to pa zategadelj, ker drugod ne najdejo piiinernega živeža. Posebno nevarne so miši po brazdab zasejanemu semenu. V sadišcih in takih krajib, kder se seme seje, toda ne ua veliko, se, nekoliko miši lehko s tem polovi, ako se piskri, ki so le na pol z vodo napolnjeni, do vrba v zemljo polože, v ktere miši popadajo. Sem ter tam s& tudi priporoča, da se naj ob robih in sicer ob tistej strani, ki je obmjena proti polju, izkopljejo 1 meter globoki grabni ali jarki z navpičnimi stenami; toda s tem se prav malo pripomore, kajti miši tudi prav dobro plezati znajo. Mlada listnata drevesca, ki so jih miši oglodale, se morajo v spoinladi trdno pri koieuioi odrezati, da potern zopet na novo poženejo. V šilovnatih gozdih nastali gosto prazni prostori se morajo brž in bolj zopet z drevjem nasaditi in zgostiti. Kar se veveric tiče, treba je poiskati gnezda, mladiče pobrati, starke pa postreliti. Škodljivim ptičein prištevamo vse take, ki se od brstja ali semena lesnib rastlin žive. Škoda je le tedaj zdatna in velika, če se enaki ptiči močno zaplodijo ali se pa v velikib tropah v en kraj naselijo. rKmetovalec". *) Tržna novost. Ker je došlo mnogo kupcev iz tujih dežel, je poskočila cena pri klavni živini. Tudi vino je dobilo večjo ceno, to pa zarad slabega upanja na dobro trgatev; lanjska in letošnja slana, slaba nastava in toča žene vinsko ceuo kvišku. Nasproti pa, ker setva povsod precej dobro kažejo, leze zmska ceaa nazaj! <-iš »« i .- Štipendije razpisane so do 15. avgusta t. 1. pri deželni kmetijski soli r Gradeu, 6 po 120 fl. vsaka, 5 po 100 fl. Prošnjki morajo biti 16 let stari, zdravi in po rojstvn Stajerci. Pismeno prošnjo mora vsak osebno vložiti pri ravnateljstvu. Sejmovi na Štajerskem. 2. julija: št. II pri Turjaku (sv. Lenart pri Mislinju), sv. Maiija na ptujski gori, Petrovče, Polenšak, Remsnik, Tinsko; 3. julija: sv. Peter pod sv. gorami; 4: julija Vojnik, Maiibor, Sušice, Ročica, Vozeuica, Podplate. (* Ta gfede tvarine vrlo-uredovani list preneha izhajati 31. juijom t. 1. • Ured. Sejmovi na Koroškem. 2. julija v Eapli; 8. juL v Paternijonu; v Rajbenfelsu, v Saksenburgn, v Štrasburgu; 26. jul. v Kotaricah.