Novičar iz slavenskih krajev.
Iz Škocjana na Dolenskem 2. augusla. Od unkrat smo še dalje sledeče prikazni na tukajšnem tertji vidili:
1. Od srede mesca kresnika do srede preteklega mesca julia ni bilo na našem tertji nič novega.    Muzga
je stala in zarod za prihodnje leto zdelovala. Poprejsne bradovice na listih so se nekoliko izlupile, pa ne vse. Mladike tacih tert niso nič posebnega pokazale; na stebla pa, pri koreninah se je semtertje najdlo in se se najde dovolj gob, kakor orehki, ki so videče v zvezi z bra-dovicami na listih, ker na nebradovičastih tertah se kaj tacega ne vidi. Ne na listih, ne na steblu ni v brado-vicnh nič červov, ampak neka galasta, mesnata reč so vse take bradovice in gobe, kakor sifilika ali sikozika (svphilis, svcosis).
2.  Nekaj tacih bolnih tert, in tudi nekaj zdravih se je pretekli mesec ožig ali palež prijel, ki se od poprejšnje bolezni videče razloči. Opaljeni listi so pikasti, in mladike so začemele in se posušile. Tacih tert ni zlo veliko.
3.   Tri tedne semkaj v nar huji suši se dela na mladh listih spet dovolj bradovic ravno tacih, kakoršue so prej bile, tudi na pož^eplenih in prej zdravih tertah v dobri, gnojni zemlji, vender na požveplenih clo malo. Po tem takem tedej ni sama moča kriva bila bradovic, ki so se prej pri nas in po drugot o dežji delale, ker se zdej v suši ravno take in tako obilno delajo.
4.   Terte, ktere so pred kresom zlo bradovičaste bile in se zdej o suši spet zlo bradovičijo, to je, v dobri zemlji, posabno pri poslopji, imajo zdej grojzdje vse vse plesnjevo in bolno. Nar prej se namreč pokaže na kaki jagodi, na eni strani, potlej pa kmalo na vsem groj-zdu, včasi na vsih grojzdih kmalo, prah kakor cestni prah; jagode so pod takim prahom kakor o zeble, potlej černkaste, počijo, ne rastejo in gnijo, in listi rumene *J. Na tistih tertah, ktere so manj bradovičaste, so dozdej le nekteri bolj pritlični grojzdi ples-njivi in bolni, zgornji pa se ne, ampak so v navadni moki, in morebiti bodo dozorili. Terte, ktere niso nič bradovičaste, imajo še vse zdravo grojzdje.
5.   Terte ob vodotokih in vodah, če tudi v zlo dobri zemlji in gnojni, nimajo še nobenega sleda bolezni; druge malo preč od tacih pa že bolehajo. To kaže, da voda tertjim koreninam škodljivi živež odnaša, in menim, da mora kaka škodljiva sol biti, ki jo voda stopi in odnese, in še vedno mislim, da solitar je. Pa tudi kaže, da'bo treba nekake drenaže v vinogradih in morebiti tudi za druge sadeže, da bo o dežji voda po grabnih strup odpeljevala , dokler uima ne mine.
Tak stan vinskih goric je zdej pri nas, in bi rad vedil, če v druzih krajih terte tudi v tacih okoljšinah bolehajo.
6.   Sploh pa ni doslej po naših vinogradih še nič prav veliko bolnega grojzdja zrazun po brajdah in po zlo gnojnih zemljah. Le bolj posamezne terte in brajda so zlo bradovičaste , in sploh tudi le bolj posamezni grojzdi bolni. Grojzdja je obilo, in je zastavno in vse v moki. Ce bo gorko vreme, bo do malega Šmarna že vse mehko.
Pri ti priliki pa tudi povem, da zrazun sena je naš letašnji prideiik, namreč stern, veliko slabši od pervega upanja. Zerno je redko in drobno, ker ga je rija sterla* Ce ajda ne bo obrodila, bo pri nas slaba, ker je tudi krompirja, sadja in sočivja zlo malo. Krompir še doslej na steblu ni viditi bolehast
Bom pozneje, kar bom o tertji in drugem še vidi!, povedal.                                                      Zalokar, fajm.
Iz Ljubljane. Danes (10. augusta) so doveršile realne šole šolsko leto, ktero so gimnazialne in ljudske že sklenile zadnji dan preteklega mesca. Kakor je za gimnazij dal gosp. vodja J. Nečasek letopis na svetlo, tako ga je izdal tudi za realne šole njih vodja gosp. M. Peternel.
*) To so znamnja prave tertje bolezni, kakor se tudi drugod popisana bere in smo jo tudi sami na grojzdji iz laških Tirolj vidili.                                                        Vred.
—   255    —
Iz letopisa gimnazialnega, v kterega je gosp. Melcer opazke spisal: kako naj se mladina na podlagi keršanstva k učenju zgodovine napeljuje, zvemo, da je bilo v osmerih razredih gimnazialnih letos 396 učencov, potem takem 28 manj kakor lani; po veri so bili vsi katoličani, po rodu je bilo 349 Slovencov , 45 Nemcov, 1 Horvat in 1 Lah; učenikov je bilo 13. Predpisani nauki so bili: veroznanstvo, latinski, gerški, nemški in slovenski jezik, zemljopis in povestnica, matematika, računstvo, naravoslovje in prirodopis; učni jezik je bil nemški. Prostovoljni nauki pa so bili: detovodstvo, laški jezik, kmetijstvo, prostoljudno naravoslovje in rast-linoznanstvo, lepopisje, risanje, petje in klavir, vaja telesna.
V letopisu realnih šol, ki so letos pervo leto svojega obstoja dognale, je spisal gosp. vodja M. Peternel razun začetjopisa realnih šol v Ljubljani tudi načertice k domoznanstvu krajnske dežele. Iz letopisa zvemo, da je bilo v 3 razredih 204 učencov, po rodu 167 Slovencov, 29 Nemcov, 7 Lahov in 1 Horvat. Med Krajnci jih je bilo 71 iz Ljubljane, 102 iz dežele. Učenikov je bilo 7. Učili so se sledeči nauki: veroznanstvo , nemški, slovenski in laški jezik, zemljopis in povestnica, računstvo, menično in colno znanstvo, zemljomerstvo, prirodopis, naravoslovje, kemija, zemljomerno risanje, prostoročno risanje, stavstvo, lepopisje; učni jezik je bil nemški. Kar učenje slovenskega in laškega jezika vtiče, je veljal slovenski jezik za predpisani nauk vsim učencom slovenskega rodu, laški pa je bil prostovoljin nauk; v vsih 3 razredih so bili le 4 učenci, ki so bili po volji svojih staršev oprosteui učenja slovenskega jezika, 40 pa tudi po volji starišev je bilo oproetenih učenja laškega jezika. Število ne unih ne teh oprostencov ni ravno veliko, vendar je čuda, da jih je še toliko, ker bi smeli misliti od starišev, da spoznajo resnični pregovor: ;,ko-likor jezikov človek zna, za toliko ljudi velja". Kdor ne zna po slovnici domačega jezika brati in pisati, je sedanji čas, ker se ta potreba na vse strani očitno kaže, kakor muha v močniku ;— pa tudi priložnost laškega jezika se naučiti naj bi se ne zanemarjala pri nas, kjer zamore znanost tega jezika dostikrat človeku v velik prid biti.
In tako sklenemo ti spis z željo: da bi verlo začeta realna šola prav krepko napredovala! Pervo leto, ko je bilo vse iz novega vstvariti, je bilo gotovo težavno, ker vsak začetek je težak, pa reči smemo, da gosp. vodja, ki je imel, kot začetnik nove naprave, opravil na cente, je s pomočjo gosp. učenikov si zvesto prizadeval spolniti svojo važno nalogo.
—   256   —