H rokodelaib narodskih řečí Odgovorni vrednik J9r. «Jattes tšleivcei*. Tečaj VIII. V sredo 23. kozoperska (oktobra) 1850 List -i3. 3 Kako naj kmetovavee ravná i fie svojo govejo živino kuge obvarje ? (Dalje sledi.) Đe tedaj nasa domaća živina te ptuje bolezni ne naleze, je treba vse priložnosti in pota natanjko poznati, po kterih se okuženje prigodi. f Zastran tega uci stara skusnja tôle: Skorej vselej kader je v vojski veliko rusovskih armad vnaše(av-strijanske) kraje ali saj blizo naših méj prišlo, se je oveja kuga po njih zatrosila, zakaj za njimi se ženo de st pot liodi in vst ravnanje va Vse druge hude vremena Ipavcu toliko ne priza denejo j in toliko skode ne storé, kot sama borja ; ta Okrajšani izpis imenovaniga dopisa, ki g a je mi- stisne in skerči pridelke večkrat na tretjino tega y kar nÍ8terstvo 8. dan t. m. družbi poslalo, se tako le glasi: bi bil brez nje lahko přidělal. Pa nikjer ni vse ravno 5? Ministerstvo se je do dobriga prepričalo, de je kme takó y kakor bi si clovek želei. Ipavec je pri vsi borji tijska družba pri osnovi svojih novih postav popolna- veseliga serca; rad pripoveduje, kako de se je ž ma pravo pot šla, in de je vvsih rečéh natanjko volji njo boje val. Ako mu létas borja lOOtèrt vvije, polomi svojih udov zadostila. Napadki podružnice N. tedaj ali z mrazam umori, jih k létu 200 pogrebenča, ali sami po sebi razpadejo, in niso nič druziga kakor vsadi, in ko se da, v bolj zatišen kraj, de bi mu vince nasprotne misli le nekterih mož, ki niso pri veliki še serce razveselilo. večíni družtvinih udov nobenc podpore našli. Minister- Ta sostavik je iz lastnih, 42 létnih skušinj spisan, stvo obžaljuje, de je podružnica N. postave takó nap- ne besedica zmišlj . de čno zapopadla in s tem le razpartijo vžgala, ktera bi lahko razumel Naj da bila utegnila zedinjeno delavnost družbe overati. središe kmetijske družbe to podružnici N. na znanje." Nadjamo se, de je ta pravična razsodba ministerstva sleherno razpartijo poravnala in de se bomo prihodnjič vsi s združeno močjo le v prid in povzdigo kmetijstva svoje drage domovine poganjali. Drugi dopis visoeiga ministerstva od 11. t. m. pohvali kmetijsko družbo zavolj podkovijske in živi-nozdravniške šole, iz ktere je dežela v preteče- se receniga, kako drugo deželo se preseliti na mu ni priložena, pa slednji bo ako bi vse, kar je tukaj od borje ko léto pripetilo, bi mogli Ipavci v i Mesarski davki za prihodnje leto 1851 10. dan teg mm ' U U um v . létu že več dobro izučenih kovačev in umnih znanili nat prihodnje léto 1851 predp mesca so cesar s svojimi ministri lednji patent, s kterim so rski davki za y kteri se bojo odrajto pri vali od zemljiš (gruntov), pohišt y prid o bitk pomočnikov v živinskih boleznih dobila. Slavno mini- (Erwerb) in dohodk sterstvo pravi, de je z radostjo veseli izid lanjskiga Ti davki ostanejo za prihodnje leto tolik y šolskiga léta zaslišalo, in želi, de bi hvale vredno pri kolikorsni létašnjim létu bili, zato zadevanje kmetijske družbe vseskozi tako pridno ostalo." imenovanim patentu ker godbe pravijo cesar v pretečenih posled- Ipavska borja. (Okrajšani popis g. M tij a Vei (Konec.) berila.) njih let in mnoge nove vradniske naprave nikakor ne pripusté, de bi se zamogli za prihodnje léto davki pode bojo Njih zveste ljudstva Jih i predpostavljenih namenov, v doseg Ipavska dolina, kotlu pešene zemlje kterim poleti strašno zge, zřečena in gôla, mirniga in rodovitniga dežja le od podobna, v je kot Kras in Istra preveč torej suši podveržena, pričakuje pa nizati. Prepričan krepko podpirale predpišejo tedaj na podla vstave in po nasvetu Svojih ministr 120. in 121.3) deržavne juga Ponoćne rose, ktere dru O-f» j dež namestujejo, so ob hadih vroči 1) de ostanejo bitni in dohod kir létašnjim 1850 bili 3 m 1 ji davki runtni), h . v y prido prihodnje léto, kakoi y nah v dolini cisto neznane. Ako ni 10 —14 dni dezja, že vse po njem zdihuje, ptići omolknejo, ali iz doline bežé. Sèm ter tjè morajo ljudjé sebi in živini vode voziti. Večkrat so jo že od Súšeta na Rebernicah na Teržaško cesto po kasi vozili; 1S04 so jo iz enaciga studenca v Terst vozili in na bokale in kozarce proda- jali. ker je kataster zdej tudi na Salcburškim in Marskim dokončan, stopite tudi ti deželi za prihodnje léto v versto tistih dežel, v kterih se 16 ćistiga doneska plačuje gold od sto y 3) za 0 gersk y • V Kadar škripanje vrat in vse druge znaminja nic več ne zdajo, pazijo ljudjé na jug. Snoči ali danas Slavo nsk Banat patent ; y y v se Serbsko ni kataster Erdeljsk v o j v o d i i y dogotovljen , Horvaško in Temeški pride posebni jutro je bilo slišati mnogih zvonov od juga, ki so vabili k dežja prošnim molitvam; to pové sosed sosedu, s tem potolažijo mati žalostno družino; vedno se vse 4) ravno tako pride tudi za Lombarsko-Bene-deželo posebni davkini patent, ki bo razmeram teh k dežela primerjen na jug ozira, in lej! ze se kazejo oblacici od juga > Še eno oglasilo zastran besede podobni sivim jančkam, spremené se počasi v velike ob lake, ki se gor kopajo in že dva dni in noči čez Na nos bezeci derejo. Že se nebó otamni, ze zagromi m debeli kanci naletuieio: ali. kot de bi z očešam trenil **zupan" in „nadžupan (Konec.) è. ♦ Kar pa zadnjič kresijskiga ali krogovinski se zamore po nasvetu zlagav naletujejo; ali, kot se boyja oglasi, in pred ko ura mine, y ni ga več ob ga prednika zadene, y lacica na nebu de se še vse trikrat bolj posuši ko se v taki potrebi čez osem dni v y borja pa piha dva dni in tri noci To pa ni še zadosti še clo cov srenjske postave nar pripravniši krogovinski po y glavar, in drugic, ali novati krogovinska vladija poglavarstvo tolikanj bolj, ker je v naši deželi. ki le y ime-eno o treh tednih v tretjic na dez napravi tako razpodi. y ga borja ravno Polétna borja navadno ne meče; ker pa dež odga samo krogovino ima, krogovinski poglavar ob enim tudi deželni poglavar, in se mu torej to ime tolkanj bolj spodobi; desiravno ga zdaj po novim nja in zemljo suší, de sadu ne da, je škoda, ktero na le kloni y V . „Statthalter" , to je y deželni ga (cesarjeviga) y tolikanj veći. Ni čuda po tem takim, de bi Ipa vec raji imel borjo tri tedne po zimi, kot tri dni po leti. Ce ni borje pozimi, ni tudi mraza, de ljudjé kar se večkrat primeri, lahko celo zimo v nogradih y namestnika imenujejo. krogovinski poglavar dosedaj omenjeni predniki Pa zraven tega iména bi se kakor drugi drugimi pri- pravnimi primki zvati, postavim krogovinski pred- y V se z utegnil, mnogimi delajo. Ko pride huda borja na mehko ali zrelo grojz * pobije y na tla pomeče, de se člověku dje, ga omandra, milo slori. Pa vender pri vsih hudih borjah okoli leta, se stisne in skrije marsikteri grojzdik med tertne mla-dike in perje, de hvaiežno poverne na svojo mater marljivo obernjeni trud. ' ' 120. deržavne vstave pravi: »Dokler se ne bojo postave po t poti (v deržavnih zborih nasvetovane in d cesarja poterjene) dale, se bojo dostojne naprave po nkazih 121. pa: »Dokler vpeljale.« veljavnost, obderžé obstoj se bojo pobírali, dokler n stop svojo moč. Obstoj Si arjem) druzí postave (d e doloćijo postave v eči davki i zbora v vpeljejo « eednik (kakor ga zlaati tam imenujejo, kjer ima de žela već kro go v in) biti. Eoa teh županij i to je 9 Zeavnička št. Anske in uradija: krogovinsko fare je še pred pol letom eno prošnjo k svojemu po predsedištvo ali predsestvo; po enakim tudi: glavarstvu, drugo k namestnii odpravila, da bi jo spet krogovinski nadstojnik, in st vo y krogovinski previšnik inprevištvo (Ex uradija: nadstoj- k slovenskemu okrogu pripisali, ker je čisto slovenska ali dozdaj se ni uslišana. Druge sosedne so že ti cellene: visina, višinetvo); krogovinski po- stokrát prošnje pripravljati začele. Clovek se mora za veljnik in povelijstvo; krogovinski povladnik in povladstvo ali povladba l) i. t. d. res čuditi taksi razdelitvi ! Graški okrog seže zdaj precej čez sv. Ano. Taka je pri Marii Sněžnici. Glejte, ljubi Slovenci, bogatost slovenskiga jezika! Da se ne bi bili na desnem bregu Mure nekteri Nemci Alj nam je torej treba ptujih in neumevnih imen, k Slovencem pripisali, pripisejo raji stotere Slovence ko imamo domaćih umevnih zadosti? Upamo, de i si druge k Nemcem, ne glede na to, da Mura lepo naravno m ej o delà. Za Radgono pak jim mora hitro Mura jih bote zmed njih lahko vec odbrali, ali pa tudi iz njih speljali, ktere bodo ptuje lahko popolnama na- mejo delati, in nič jih ne zbada, če ravno spet več mestiti zamogle. — čisto slovenskih vesí k Nemškem spada in stari In pri vsim tem nam ostane za druge uradí je jarem žuli. Jednaka je pri G om i Ici, Lu čan a h, sv. dosti drugih priroenih imen , postavim 5 za yy WM I I., Ill II red in varnost ljudi in reci) nazorija ali nazorstvo polici- Duhu, Kapli. u (ker je nje namen nazirovati ali paziti na dober • i i • i r • v /"v • • * • i y vega Z. Iz Dervanje na Št ajar ske 7ii 14. oktobra. No- bi imel scer dosti povedati, pa le malo veselega. nazirstvo. nazornik, názorná uradija y ali pa Pri nas je od poslednega kimovca do 13. tega mesca tudi obredija ali obredijstvo, varivstvo, cu- tako deževalo, da je velika voda neizrečeno škodo napravila, posebno je Mura 2. dan t. m. pred poldan vajstvo i. t. d. ; za Finanz- Verwaltung" dohodná ali dacijna, harmična, dnarska, zakladna oskerbija ali oskerbinstvo ali gospodartvo; tako velika prihrumela y da je Ra dgo n a vsa v vodi stala y in prebivavci niso vedili kam z vinom y blagom za 5? y politisehe Behorden: vladijske ali vladijne in drugo posestjo. Voda je utonjene živali mimo nesla Justiz-Behorde" : sodijske in nad- ja še cio eno kravo z deklico, s vervjo na roki zamo- y za « uradije sodijske, ali pa: pravdne, pravdoglavne in tano, — to je nepazljivost starišev! Kar je bilo na po pravdoverhne uradije, — „Collégial-Oberlandes- Iju se žita in sočivja, je vse pokvarjeno, tudi rodovitno und oberstes Gericht" pravdo zbor na, pravdoglav- perst je povodinj na dostih krajih do tverdega dna od- na y pravdoverhna uradija, ali kar bi utegnilo nar krajši nesla; hribi so s tertami in drevesi vred se v doline in nar boljši biti: zborna y glavna (ali nadna) in zvozili. Ljudje se že lakote in dragote boje y kaj ti žita verhna sodija, den grajske vojaške uradije. cr „Civil- und Militârbehôr- prav slabo zdajajo: ajda je scer polna, pa zlo od slane rajanske, selske*), domanske) in prismojena, in v blato udarjena, sejanega še je malo. Bendima je tukaj tako slaba, da stari ljudje take ter- S tem, ljubi slovenski kmetje, smo vam razložili, gatve ne pomnijo Ako bi od učiliš in slovenšine kar se nam je k odberi dobrih slovenskih imen za nove hotel govoriti, bi mogel še vse slabejše popisati; enega deželske razdelke in uradnike potrebno zdelo, in Slovenca lahko deset nemškutarjev požrč. Županije smo tudi sami po svojim sladu več takih imen posku- so že ustavljene, — pa malo kje župan zna kaj po sili in jih vam za ložji odbero v obilniši mnogosti pri nemško počerkati, še manj po slovensko, kteriga se ni Veselilo nas bo, ce jih boste dosti izmed njih nikdar učil in vunder nekteri. ki slovenski narod djali. poterdili; pa še veliko bolj, če se boste sami med sabo slepariti hočejo in kterim zapeljani kmetje verjamejo, posvetovali, in kako pripravnisi naredili ter jo po pravijo: „kaj se boš maternega (slovenskega) jezika uc il Novicah" na znanje „dali. y 5? Težko pa bi nam djalo, ko bi se med vsimi slo-venskimi srenjami nobena ne dobila, ktera bi za vredno imela, se po drugih po svetih tudi zavoljo tega po- občine in saj zna ga tako znaš. Zdej se pa ocitno kaže de ga ne y pa tudi nemškega ne. O to bo babilonski turn! Ucilnic, ucilnic nam manjka mnoge meniti, kako bo v prihodnje svoje prednike z lepo domačo in umevno besedo imenovala pravih narodskih ucilnic! D. Č. Iz Istrije med Dragonju in Iivietom 15. ok to bra. Drage Novice! iz več krajev ste nam že mno pi tuuing £i tupu uu uiuvu 111 vtiiivvuu wuovuu iuiluu \ aia 1 wv« v»,. v . . - w v —j ~ * ------------- in tako ob enim marsiktero zasluženo zasmehovanje ptuj- go noviga donesle; povejte tudi od nas častitim bravcov odvernila, svojimu jeziku pa h veči čistosti in po- cam, de pri nas je létas za belo žito prav dobro léto t, m * m i i • i V • t • i y in polnamosti pripomogla. Popolnost je v vsih rečéh torej tudi v besedi ali slovii, ktera je oblačilo naših misel, lepa. r (Duhoven v Ljubi.) y Hïovicar iz slovenskih krajev V Iz Stajarskega. Slovenske županije ali srenje ktere so pri predlanski razdelitvi naše dežele v 3 okro-ge k nemškemu Graškemu okrogu in takem poglavarstvu privergli, že spoznavajo nadloge in krivice, ktere jih za tega voljo zadevajo. Težko, težko jim je v vsaki da morajo od svojeh jednorodneh bratov ločeni reci y Povladnik V § p ovladst p ovladinst bi bilo nasi mi posebno pripravno ime za »minister, m po sterstvo« zakaj ministri so nar P P kterih cesar kralj vlada, tedej xoefr îçokijv^ to je, po prednosti; p d n i k ž nik Tudi bi se » »minister« o bra vnik ? b y pravnik ravno tako po prednosti imenoví Pis -) Selsko od selo (Sitz, Wohnsitz) kar pomeni: veći vas ali pa tudi od tod S Selzach, Celje Cilli, C to je, Selo vec Klagenfurt ? Pis bilo, pa tudi kerme za živino imamo na kupe. Le sko da velika y de smo lani veliko dobeliga in drobniga bla ga (živine) prodati morali. Pa sila kola lomi. Upamo tedaj, de létas ne bodo bogatini in odertniki zavolj našiga glada obogateli, kakor so lani, zakaj turšice in fižola imamo tako obilne, de stari Ijudjé taciga ne pomnijo; po 3 , 4 in tudi po 5 glav (strokov) je imela turšica. Létas, hvala Bogu! nas ni toliko toča ob-iskala, kakor druge léta, pa vendar v nekterih krajih tudi brez nje ni bilo; posebno veliko škodo je napravila 13. dan t. m. na levi strani Kvieta v Visinad- vse zvunej in y se ski županíi, zakaj grojzdje je bilo tudi že prav zrelo. Vina bo vunder pri nas za potrebo sneg na in za prodati tam kjer toče ni bilo. Pervi Učki je bil že 12. dan t. m.; to je nekoliko prerano tudi po zimi malo kterikrat vidimo. F. V. za nas kjer sneg Z Bogam. 5 Skocjana na Dolenskim 12. oktobra. Vce raj ob 3. popoldne je bilo tukaj volenje srenjskih pred stojnikov, in srečno in mirno je izšlo. Skorej enoglas no izvoljeni možjé so cesti in zaupanja vse nase srenje vredni: Gosp. Franc Par kl; doslej velki sodja, in posestnik y za srenjskiga župana; g. Franc Korel želni poglavar je sel včeraj na Dunaj. Ulepič, ces. kralj, kameralski tajnik, in posestnik za t. m.) se nam je perviga srenjskiga svétnika; potlej g. Matija Cvet, sneg v Ljubljani. veliko prezgođej Kolera je zlo odjenjala. Včeraj (22. pokazal pervi Ravno doslej srenjski sodja in posestnik, za druziga y m g smo přejeli národně pesmi iz Krajnskiga, ki jih je nas Andrej Z a man, posestnik in doslej srenjski sodja, po celim omikanim svetu sloveči domorodec in pesnik za tretjiga svétnika. Po ob kratkim dokončanim vole- Ana stazi G run (po svojim pravim imenu grof Anton nji smo šli sproti v cerkev prisego po postavi oprav- Auersperg) iz slovenskiga v nemški jezik přestavil, pod ljat. Po opravljeni zapovedani prisegi smo zahvalno naslovam: „Volkslieder au s Krain." Serce nam pesem zapeli in še božjiga blagoslova ti srenji in božje veselja igra, prebiraje mile domaće pesmi v tako lični in nemški besedi. Za danes tega slav- pomoči izvoljenim prednikam prosili, Srecni in veseli skozi in skozi ravnoárlasni izid tega volenja je tolikanj bolj hvale vredin, ker ni le to kratko naznanilo manjkalo podpihovanja neumnih obnašavcov od straní sose- niga delà. y drugo pot več od dov, ki od nekterih podšuntanih šuntarjev ostraseni niso volili, in so eni teh sleparjev naglomasèm v Skocjan pridir-jali, si prizadjat, de bi tudi naše od volenja odvernili. Ti ' ljudje so vidili in zavohali v taki volitvi ne vém kaj zapelji- šav o podali k ruskimu caru, kamor jih bojo minister Noricar iz mnogih hrajev. Cesar, komaj domů pridši, se bojo berž v Var viga i nevarniga in kakor past. Pa mislimo, de drugi stva predsednik knez Svarcenberg, grof Griine y in ru ljudjé po sveti imajo tudi dobre oči in dober nos in nič sovski poslanec spremili. V tem shodu se bo neki skle-taciga ne spazijo. Povsod volijo, povsod so te pravice nilo, kaj se ima zastran razpartij med Heskim knezam veseli in premilostivimu Cesarju za-njo hvaležni. De in ljudstvam, in sploh zastran nemških zadév početi, tlaka in desetina ste za vselej nehale, nam je po- Naša in Pruska vlada še v vsih teh rečéh niste edinih rok Cesarjeva beseda in po8tava, in tudi terdno verja- misel; vunder je verjetniši, de se boste prijazno zedi memo, de nob en a oblast ju vpeljati ne more. De pa tlaka in desetina morate po dani postavi odkupljene biti, to terja pravica y in noben se tega vbranil ne bo, ali ne. Z. ■p PM^^H pVHH^HVHI m nile, kakor v vojsko spustile ; obéma manjka tudi denarja za to. — Še zmirej se veliko govori in piše od tistih naj voli bukev, ki jih je nek major, Babarscy po iménu y na Dunaji na svitlo dal, in v kterih za nar veči nesrećo 1%/oricar iz Mjubljane♦ S tem, de so bili v pervim volitnim razdelku S Fidelis Terpinc rr to V se Karl Kranz, g. Ferdinand Benjamin Pichler izvoljeni, so vo-