RAZGLABLJANJA
BBIBBBMMMBBBBBBBM	<™im®wBfi uvi (i
Mitjam Mencej	(In-imo znanstveno dete ■ sprejeto 10. 1. 19';5)	UDK 293-21:393
PREUČEVALCI SLOVANSKEGA VEROVANJA O DRUGEM SVETU
Besedilo |||JsEavlja dQSe§|nja preučevanja na področju slovanske mitologije, ki z||eVajo slovansko predstavo o d deželi mrtvili, heučevalci si o tem, ali je slovanska predstava o deželi mrtvih, ki jo od dežele živih ločuje voda. avtohtona ali gre morda za predstavo, ki so |o Slovani prevzeli od Grkov i ustrezni obred pokopa ali sežigi v ladjah pa od Skandinavcev). niso enotni. Avtorica zagovafja mnenje, da gre za predstavo, ki je skupna mnogim kulturam, da gre najverjetneje za piedstavo, ki je celo starejša od izoblikovanja Indoevropejcev kol posebne jezikovne skupnosti in so jo tako Slovani morali poznati kot del nekakšne skupne dediščine.
Verjetno ima vsako ljudstvo, vsaka kultura na svetu neko svojd predstavo o življenju po Smrti in deželi smrti. Zelo pogosto se ta predstava povezuje s prehodom prek vode -morja, reke, jezera... Ker sla mil in obred, dokler sta še živa ", vedno tesno povezana med seboj, večina avtorjev lo mltsko predstavo povezuje z obredom pokopavanja (ali sežiganja i v ladjah/čolnih Tudi stari Slovani so brez dvoma nekoč poznali tako predstavo (in deloma obred). Vprašanje je le. ali so ju prevzeli od ("irkov (oz. Skandinaveev ) ali pa gre /a njim lastno oziroma že indoevropsko verovanje in obred - o lem pa so mnenja preučevalcev slovanske kulture in verovanja deljena. Nekateri preučevala tega vprašanja lako združujejo predstave o vodi - poti v onsi ranslvo in o h rede pogreba v ladjah (A. Kotljarevskij, C. Cleuien, S. Trojanovič, Z. Vana). drugi ju med seboj ločujejo (1.. Niederle), nekateri pišejo le (Štej milski predstavi, ne pa o obredih (D. Trslenjak, V. čajkanovtč, F. Bezlai in V. Moderndorfer), in drugi le o pogrebu v ladjah, nič pa o ustrezni milski predstavi (G. Krek, O. Schrader, A. Fis-eher, B. O. Unbegaun).
Najstarejše vrstice o staroslovanskih predstavah oonstran-stvu, ki sem |ih zasledila, zapisane v Slovenskih novicah leta 1859, prihajajo izpod peresa slovanskega milologa - fantasta D. TRSTE M) AK A. V njih mimogrede omenja, da naj hi se po Verovanj starih Slovanov in sploh indoevropskih narodov pekel nahajal v vodi in da so morale duše umrlih na drugi svet oz. preti sodnika mrtvili prek vode. Pri leni se opira na nemške avtorje in si pomaga Z laično etimologijo:
"Pokopavali so mertve najrajši kraj vnele, tla so se pokopati ali sožigavci hitro lahko V vodi umili. ker dotikanje mertvifi jih je naredilo nečiste. Tudi zalo, ker so mislili, duša more čez vodo pred sodnika mrtvih. Saj se je stražar na meji med lem
in unim svetom sam imenoval La ton, La lov, od lata, muza, ee.sk. latovisko, kymriski: Haid, lutum, limus, viski: lathach. kltjLim, limus, gälski: lad, siagnum, starovisokonemško: letto, lat: lutum. litev: lietuva mokrota, močvirna, dež, staroindiški ledja, lutum stagnum. Ker so si kazen za pogubljene mislili v jati (Sumpf, ITuhl), zato v leto vinskem (leliškem) jeziku beseda pekel pomen ju je muzo, ter je kazniielj mertvih se po vsi pravici imenoval La to V, palustris. "(Trst en ja k, 1859, 11) "Gori sem rekel, da so stari arjanski narodi si pekel v vodi -v lati - v muži mislili." (Trslenjak, 1859, 27-28)
Ponovno je o tem pisal leta 1862 v Slovenskem glasniku: "Stari Slovenci pa so si podzemeljski svel - pekel - mislili pod vodo, v gerdi muži*, tako se torej tudi ra zjasnuje prislov i ca slovenska: hudič se iz verbe reži. Polaci imajo prislovico: Zaljubil se je ko hudič v staro ver bo (Wurzbach, Sprichwörter der Polen, 2. Auflage, str. 183)* zalo v jeziku sorodnih Letov pekel ^omenja: muzo. močvirno (glej Štender Gramm leitic., str. 267). (Trstenjak, 1862, 175-176)
Prvi, ki se je resneje ukvarjal s preučevanjem starih slovanskih pogrebnih obredov in predstav starih Slovanov o on-strunstvu, je bil A. KOTLJA REVSKIJ.1 V svoji knjigi iz leta 1868 o pogrebnih obredih poganskih Slovanov se Kotlja revskij sklicuje zlasti na starejše pisane vire in zgodovinska poročila, ki pričajo o obstoju določenih obredov in verovanj prt Slovanih. Glede na le zagovarja mnenje, da so Slovani poznali mil o vodi kot kraju mrtvih in da ne gre za mit, prevzet od Skandinaveev, kot je trdila večina kasnejših preučevalcev slovanske mitologije, lemveč za prvotno slovanski mit, ki ga A. Kotlja revskij povezuje tudi širše z enakimi predstavami indoevropskih ljudstev (Kotljarevskij, 1868, 72),
Prvo oporo za tako prepričanje najde že v slovitem lbn-Fad-lanovem poročilu o obredu, ki ga opravlja dekle pred svojo prostovoljno smrtjo. Tedaj se namreč tiikiat dvigne na roke moških in pogleda v vodnjak. Ko prvič pogleda vanj, vidi v njem, po svojih besedah, očeta in mater, drugič vse umrle sorodnike, ireljič pa svojega gospoda (ob čigar smrti se sama žrtvuje), ki sedi v raju. Kotlja revskij razlaga vodnjak kot ti si i kraj, ki naj bi imel v predstavah indoevropskih ljudstev pomen raja - Če naj bi bila dežela prednikov na otoku sredi zračnega oceana ali v oblakih izvirih (tako npr. v Kg Vedi), pa se kasneje te predstave prenesejo na zemljo: mesto nebeške vode je zavzela zemeljska voda, izvir ali vodnjak, otok blaženih pa se je preselil v vodnjak (Kot I ja revskij, 1868, 77) Po arijskem (tu ima najverjetneje v mislih indoevropsko
1 L. Lčgisr siu-r trdi, ¿¡ti je A. Kvlljuivtskij up<>šli>riil lihli s/Minwiiilw, ki dmws wljajo za apakii/nc, i-Viuhir le^a zül>uj- moivmßm.-erili prti» i. Lčger. 190, 166,
15	GLASNIK SED 35/1995, Št. 1

RAZGLABLJANJA
. ".,.:-: 'i:-. *
verovanje) verovanju, trdi A, Kotljarevskij, naj bi se duša po smrti vrnila na zračno morje nad oblaki, na netiti, na gori ali na otok sredi oceana. Pot vodi dušo po siniti prek velikega potoka (oblaki), ki ga mora preplavati, ali pa jo prevede Čezenj na olok krmar oz. oblak - krava (Kotljarevskij. 1868, 172).
Dokaz za obstoj predstave, ki povezuje unstranstvo z vodo, vidi Kotljarevskij tudi v davljenju in utapljanju dojenčkov v Donavi, o katerem poroča Lev Diakon - otroke, ki so po smrti staršev ostali sirote, so na ta način, da so jih utapljali v vodi, po njegovem mnenju hoteli združiti z njihovimi starši (Kotljarevskij, 1868, 84).
Po drugi strani pa povezuje Kotljarevskij s predstavo o on-stranstvu na drugi strani vode tudi različne pogrebne obrede: človek, ki vidi v gibanju sonca življenje, podobno lastnemu, naj Iii skušal umrlim pomagati, da bi prišli v tisto bivališče, kamor gre po njihovem verovanju tudi sonce, ko konča svojo življenjsko pot - pri primorskih plemenih v morje, pri prebivalcih ravnin in gora pa v zemljo oz. za goro. Tako so po njegovem mnenju nastale najpomembnejše oblike poganske pogrebne slovesnosti: pošiljanje mrtvega na barki na odprto morje, sežig in pokop posmrtnih ostankov (Kotljarevskij, 1868, 176).
A. Kotljarevskij predpostavlja obstoj pošiljanja mrtvih v barki na morje že pri indoevropskih ljudstvih - pri življenju naj hi to šego obdržale mitske predstave o nebu (zračnem prostoru) kot o morju puščavi in oblakih kot ladjah, ki plovejo po (zračnem) morju. Mrtve so tako pokopavali ali sežigali v čolnu, da hi na njem prepluli zračni prostor in dosegli večno življenje (Kotljarevskij, 1868, 180).
Mnenja je tudi, da obstaja etimološka zveza med besedami nav, navje, unaviti iz starih slovanskih spomenikov v smislu mrtvetS usmrtiti in latinsko navis v pomenu ladja (Kotljarevskij, 1868, 198).
Leta 1887 je o pokopu oz. sežigu v ladji pisal G. KREK, ki ima ta obred za prastar slovanski obred, ki ga poznajo tudi mnoga druga arijska (indoeviopska) ljudstva. Ker ni mogoče dokazati, da gre za specifično germansko oz. staroskandi-navsko šego, po njegovem mnenju tudi ni mogoče dokazati, da so Slovani to šego prevzeli prav od Skandinavcev (kljub njihovemu stalnemu vplivu na Slovane);
"Wir lernen hier zugleich eine dritte Art der Bestattung kennen, nämlich die Errichtung des Scheiterhaufens und die Verbrennung der Leiche im Schiffe oder Nachen. Diese Art des Leichenbrandes ist gleichwoll ein Ausfluss uralter slavLscher Gewohnheiten, obgleich es bei dem notorischen Einflüsse der germanischen Varjager auf die Russen sehr naheliegend wäre, diese slawische Sitte als dem germanischen Norden entlehnt anzusehen, da sie sich nirgends so markant ausgebildet hatte, als eben hier. Nur wenn diese Sitte als eine specifisch germanische, genauer altskandina wische, nachweisbar wäre, würde der Gedanke an eine Entleluing gerechtfertigt erscheinen. Da sie es aber in keiner Weise ist und man das Vorkommen derselben bei verschiedenen arischen Völkerschaften ausser Zweifel gestellt, fehlt jedweder plausible Grund, sie in unserem Falle als erborgt anzusehen." (Kiek, 1887, 431 - 432) S, TROJANOVIC leta 1901 mimogrede omenja, da gre nif-
■... .■ a ' . Hi
verjetneje 7.a skupno slovansko in skandinavsko poreklo tega obreda: "Najverovatnije je da su i ti načini pogreba (v čolnu -op. M. M.) zajedničkog porekla, poŠto su zaista postojali i kod Skandinavaca. Skoro je i u jednom starom ms kom kurganu (gomili - humci) kos t romske gubernije naden spaljen mrtvac it čamcu." (Troja no vi d, 1901, 57) V nadaljevanju govori S. Trojanovic tudi o mitu o baronovem brodu, katerega odsev naj bi bil viden zlasti v šegi prila-ganja denarja v grob in prepovedi jokanja za umrlim, "da ga ne bi utopili že na tem svetu". "Meni je u ovom narodnom žaljenju i objašn ja vanju dosta jasno," pravi, "da se ovaj mit odnosi na čamac Haronov i kao na vožnju preko Stiksa S lično ra zu mej u i u Nemačkoj, što se često govori mesto 'umreti' 'iči na Kajnu (reku)'. Stari su o pet severni Germani p ustali mitvaea u čunu da plovi po moru kud ga ta lasi odnesu." (Troja no vič, 1901, 136)
O. SCHRÄDER leta 1904 v svoji razpravi Totenhochzeit, nasprotno, že trdi, da gre pri pokopa vanju v ladji pri Slovanih za skandinavsko šego:
"Darauf holte man das Schiff herbei tind setzte es auf das gedachte Holz (der Tote wird später auf und mit seinem Schiff verbrannt - wiederum ein echt normannischer Brauch)." (Schräder, 1904, 21)
S to trditvijo se strinja tudi eden največjih preučevaicev stare slovanske kulture in mitologije, L. NIEDERLE. L. Niederle sicer šego pokopa vanja oz. sežiganja na ladji Ler predstavo o prehodu duše po smrti prek vode med seboj striktno ločuje. Šego naj bi po njegovem mnenju Slovani prevzeli od skandinavskih Rusov oz. baltskih Fincev, kjer naj bi pogreb v ladji ne bil povezan z mitom o prehodu duše v onstranstvo prek vode, ampak naj hi se iaclja prilagala v grob kot stvar, ki jo je človek potreboval v tuzemskem življenju in jo bo zato potreboval tudi na onem svetu. Glede predstave o prehodu duše prek vode v onstranstvo, za katero ne oporeka, da je pri Slovanih resnično obstajala od Í0. stoletja dalje, pa meni, da je prišla k Slovanom iz grško-rimske kulture (mit o Haronu) po dveh poteh: ena naj bi vodila prek Balkana, druga mimo Črnega morja (Niederle, 1912, 205-266).
L. Niederle tudi ugovarja trditvam A. Kotljarevskega, da pokop v ladjah izvira iz stika z morjem:
"NeillCižeme sdíleti tohoto vykladu. Nebot' dlužno miti na pameti, že Slovane rušit, mezi nimiž se jedi né zvyk tentó ob jevil, nesedëli ani v starši dobe u more které by molilo dati podnet k teto predstave, že p ra men y zvyku tohoto u Slovanu nežna j i a že i dokladü archaeologickych je pfiliš málo a priliš nejislych, aby ínohly byti svedectvim víry ve smyslu Kotljarevského. (Niederle, 1912, 265-266).
Prav tako ni povsem prepričan o zvezi med besedama navje in ladja, ki jo zagovarja A. Kotljarevskij, čeprav pravi, da odločitev o tem prepušča jezikoslovcem (Niederle, 1912, 268; Niederle, 1926, 49- 50).
C. CLEMEN v svoji knjigi iz leta 1920, v kateri je preučeval predstave raznih ljudstev o onstranstvu, ponovno vzpostavlja zvezo med mitom in ritualom - med predstavo o otoku blaženih, kjer žive duše umrlih po smrti (ki jo po Clemnovem mnenju poznajo tako Slovani kot Germani), in pokopom oz. sežigom v ladji (Germani poznajo tudi polaganje kamenja na
16
GLASNIK SED 35/1995, Št. 1
gomilo v obliki ladje):
"Und ebenso bestand diese Vorstellung von Inseln als dem Aufenthalt von Verstorbenen vielleicht ursprünglich bei den Slawen und Germanen - dann nämlich, wenn die Sitte, den Toten auf ein Shiff zu legen und dieses zu verbrennen oder ihn in einem Kahn in der Erde zu vergraben oder wenigstens anfeinem Grabhügel Steine und Felsen so anzuordnen, das sie die Umrisse eines Schiffes bilden, wie solche sogenannten Schiffsetzungen zumal in Schweden mehrfach nachgewiesen sind - wenn das alles darauf hinweist, das der Aufenthaltsort der Toten ursprünglich auf einer Insel gesucht wurde." (Clemen, 1920, 50)
Toda že leta 1921 A, FISCHER, preučevalec poljskih in drugih slovanskih pogrebnih obredov, ponovno pripiše obred pokopavanja v ladjah Germanom - lbn-Fadlanov opis pogreba, kot najpogosteje citirani dokaz za obstoj te šege pri Slovanih, naj bi se nanašal na pogreb skandinavskega bogataša nad Volgo in naj bi ne imel nobene zveze s Slovani:
"Niejednokrotnie zaznaczano, že dawnJ Slow iä nie chowali w lodziah i statkach. Najczpšciej przytaczano znany opis Ihn Fad lana z r. 921. ktöry jednak, jak to zupetnie stusznie Brück" ner zauwaiyi, odnosi sif dö pögrzebu jakiegos bogatego kupca normanskiego nad Wolgji, i ze Sfowianami niema nie do czynienia. Rytual tego obrzedu isiotnie polnočno -germanski. Eowstaje on oczywiscie przewainifc u h k low im eszkajacych nad wodami i jeziorami." (Fischer, 1921, 2S1)
Leta 1924 je V. ČAJKANOVIČ ubral drugo pot: dokazov za obstoj verovanja o deželi mrtvih, ki se nahaja na drugi strani morja (Čajkanovie se tu omejuje le na srbske predstave), ne išče v obredih pokopavanja, pač pa v med ljudstvom še živečih pregovorih, vražah, pesmih - na podlagi le-leh ugotavlja. da so Srbi nekdaj poznali to verovanje:
Da Ii je, medu t im, postojalo kod našeg naroda i shvatanje. da se mrtvačkocarstvo nalazilos onu stranu mora? Mi imamo razloga da damo potvrdan odgovor. To se možda sme zaključiti iz jedne poslovice kojtl nam saopslava Miličevič. 'Kad se čuje da grakče gavran' - navodi Miličevič kao verovanje iz Surnadije - misli .se da to sluti na čiju skoru smrti,..)'Ako preko sela (gavran) grakti, znak je da negde leži lešina ili da če neko 11 sein umreti'. 'Kad gavran na kucu pane i g rakce, vele, sigu-ran je znak da če u tojkuči sva kuča izumrijetia ktiča opustiti.') Zato se na tako graktanje obično reče: Tu ti glas, za moreni ti čast!' (...) Reči koje se kaže kao odgovor na kakvO idavo Znamenje, jesu ne samo utuk, nego i kletva: nije dovoljno samo da se zlo otera dalje, več ga treba na nekoga natovariti * i to: ili n:i onoga koji je učinio idavo znamenje, ili, ako to več kak v i h bilo razloga nije moguče, onda bar na svoga nepri-jate-lja (...) Pxirodno je da če se jednoj tako mrskoj tiči kakav gavran (...) na zlo znamenje koje on učini odgovoriti zlom željoni, kletvom: gavran se tera s onu stranu mora ne samo sto je io od nasdaleko, več i zato što mu lamo neče biti dobro; i kako je običaj da se, zloslutnici, zbog njegove slutnje, poželi sinn, verovatno je da se i u kletvi upučenoj gavranu čini aluz-'|a na njegovu smri. Za morem ako znači u ovom slučaju isto sto i ,snin, pokazivalo bi ono što mi mislimo da tuvrdimo, tj, da se za morem nalazi car.stvo smrti. Da je carstvo mrtvih s onu stranu mora, pretpostavlja se. može biti, i u jednoj mi-
GLASNIK sed 35/1995, št. 1
tolo.Škoj pesmi iz Vukove zbirke (...): tu Sveti Ilija govori Svetom Nikoli: Ta usta »i. Nikola, Da idemo u goni, Da pravimo kotahe, Da vozimo dušice, S ovog sveta na onaj' (...). Mnogo očigledniji dokaz da se 'onaj svet' nalazi s onu stranu mora imamo u Vukovom rečniku, s. v. kuga. Tu se kaže: 'Kuge (...) i ma ju pieko mora svoju zemlju (gdje samo one žive), pa ih Bog pošlje amo (kad ljudi zlo rade i mnogo griješe) i kaže i m koliko če ljudi pomoriti.(,..)' Ta zemlja 'preko mora', u kojoj kuge žive, ne može biti ništa drugo nego 'onaj svet', jer se za kiige zna da su htoničnr demoni. Na taj način može se smatra ti kao utvrden fakat da (t- i u Srba, kao t u mnogih drugih naroda, postojalo verovanje tla se 'onaj svet' nalazi preko mora." (Čajkanovie, 1924, 74-75)
Edini, ki je mimogrede pisal o taki predstavi na slovenskem ozemlju, je V. MÔDEKNDORFER, čeprav le v enem stavku in naslanjajoč se pri tem na slovenske ljudske pripovedi:
"Kdor potuje na oni svet, mora prekoračiti več vod, ker ločijo vode ta svet od onega." (Mbderndorfer, 1946, 268)
Leta 1948 B O. UNBEGAUN v članku o veri starih Slovanov pokopu v ladjah spel pripiše skandinavski vpliv, čeprav previdno doda "morda":
"Tout d'abord, on lui facilitait le passage dans l'autre monde, en brûlant le cadavre dans un traîneau ou une barque. La barque; coutume passagère, témoigne peut-être d'une influence Scandinave..." {Unbegaun, 1948, 439)
V novejšem času se je s problemom ukvarjal tudi jezikoslovec F. BEZLAJ, čeprav iz popolnoma drugačnega zornega kota. Na vprašanje o pi a slovanski predstavi o onstranstvu je naletel med preučevanjem semantike pri etimologiji slovanske besede *ir5j6, vyrSjfj - na podlagi etimološke analize in s pomočjo ljudskih verovanj je prišel do sklepa, da ima slovansko "ir6j6. vyi&jo", pravljična dežela, kamor po verovanju od lete pozimi ptice selilke in predstavlja verjetno tudi bivališče mrtvih, isti koren kot besede s pomenom "vodna kotanja", "tolmun", "valoviti, peniti se" ipd. "Opraviti imamo torej," piše F. Bezlaj, "z nekim F rage rmanom in Eraslovanom ter morda tudi še nekaterim drugim evropskim ljudstvom skupnim kultom, po katerem ptice selilke prezimijo v prebivališču umrlih. Žal slovanska einografija doslej Se ni smiselno povezala teh izročil, po katerih vodi pot na drugi svet skozi vodo." {Bezlaj, 1976, 59)
Zadnjo omembo tega vprašanja sem zasledila v pregledu slovanske mitologije Svet slo va risky ch bolni a demonu Z. VÂNE, pr-i katerem je ponovno prevladala teza o skandinavskem poreklu obreda.
Medtem ko si, torej, znanstveniki, ki so se ukvarjali s tem vprašanjem; niso enotni glede skandinavskega oz. slovanskega (ali širšega indoevropskega) porekla obreda, pa se postavlja tudi vprašanje izvora i nilske predstave o vodi - L. N iedei le in S. Troja novic imata namreč io slovansko predstavo za nadaljevanje grškega mita o baronovem brodu, Kotljarevskij za slovansko oz. indoevropsko predstavo, C, Clemen in F. Bezlaj pa za predstavo, ki je skupna tako Slovanom kol Germanom.
Toda vprašanje je, ali je res mogoče, da bi Slovani spoznali ta mit (in ga sprejeli za svojega) pod vplivom grške kulture
17
oz. mita o baronovem brodu, kol sla menila L. Niederle in S. Troja novic. Mit o prehodu prek vode (reke Gioll) v Hel -deželo mrtvih so poznali namreč luili Skandinavci:
"There is a further shadowy place mentioned in the literature as the abode of the dead. Ii is called Hel, governed by a godess of the same name: a wretched place divided from the world of men by the river Gioll, over which arches the bridge called Giallabru." (Page, 1992, 63)
Prav tako tudi v verzni Eddi lahko beremo o ladji mrtvih (prim. The elder or Poetic Edda, Part I., 1908, 293).
Če Skandinavci poznajo tudi mitsko predstavo o vodi, ki ločuje svet živih od sveta mrtvih, se je treba najprej vprašati, zakaj bi Slovani sprejeli od njih (v primeru, seveda, da bi se izkazalo, da gre resnično za skandinavski vpliv) le obred pokopa ali sežiga v čolnu, ne pa tudi odgovarjajajoče mitske predstave (zakaj bi torej to predstavo sprejeli iz grške tradicije). Dokler sta namreč mit in obred še živa, sta tudi neločljivo povezana med seboj, zato ni mogoče, da bi potovala ločeno. Še pred tem pa je treba razjasniti, ali gre pri prilaganju čolna v grob res za stvar, ki so jo mrliču prilagali kot dar, ki ga bo potreboval v onstranstvu, ali pa je ta obred morda povezan s to mitsko predstavo potovanjem duše v Hel prek vode. Če namreč skandinavska kultura pozna tudi verovanje o prehodu v deželo mrtvih prek vode, je vsaj enako verjetna razlaga pokopa/sežiga v čolnu kot obreda, ki dopolnjuje predstavo o potovanju duše po smrti. Odgovor na to nam daje V. J. Petruhin, ki pravi, da Niederlejeva trditev o prilaganju ladje zaradi potreb, ki jih bo človek imel v onstranstvu, sicer ni brez podlage, da pa je pomembno, da so ladje opremljene za nadaljnje življenje umrlega, kar kaže na predstavo o neki oddaljeni deželi smrti, kamor pokojnika privede ladja (ali konj):
KpCMlUttft BO&mc, H B ':.!U H;:L!i' u Jla^Ld, oCUMHO l]p,lUHJll-TIO O&T.HeHfl CTCJ1
ena h 1!C m um pa mm. yi.icpnic i o b iarpoClIHfi Mttp it Ten caw t! M ripeaonspaTHTt eio hfbupamtiihe h Miip xn 131.3v cjhhkh« pa306pa.Ti.cn u coWhthkc oopjyu HifiyMiiUHii b flaatt. P-flfl HccuenoDaTCJiefl ciHTaeT, «ito xopafjmi Kop huh h ob, b tum ■iiiilie ,iafli,a b OccOcprc. aauaseHHis ksmhsmh [Hanoaofiiii; Kopafi.m Toprpmta na yrioMUHyrofi "Čara o rutin*). tnvJKHJiH nt cpc.tctbom aarpo6[ioro nyremecrBKH, a ««mhchjimin,jwp0MyHepiijeMy... mhchhc mc ¡muieko ocho sanmi, Ho^cjio lic u -mu, ITO aajibii K OceCcrpc, roKtra^c, TyHC n npyriis Mecrax He Gtum cox^ciiia. XtilH liac HaxiKJ, cito nx c ci;na :','-T. cfiopyHOBUiH Z7.~ *;KH3iiir
norpeCcnubDL 3ni Kopa(5;ii; iimcjih Ha cbocm SopTy KSMtptl-jKHjiKuu to ncor.i HcoixoaHMUH WW SKHiiiH-opyxncM. nocynoii K. T. u. Hlioraa unn Gi,i™,najKe occrae.icnbi m:(>c.t-,;o.;..)
(...) Ca Mit xe Kopatijin j k ¡iii ii i o i; j i ] l i ;jjjm ii.ia'iauMtt roniTHj^cKnii xopa&it n jiulm ii jisniik? i[ nobgpnytu k mop», fikoph n llv'.ii:'1 no^ietflr. u Kay:: a ure orcyrcraiiB iibtkoA 0pHC]i"n;l;nn naaeti iii. kjwiytxcnm oGmciuicttcm, 1;to mope oxpyjKano muc c uekpopnncm, Haxoireu, kflmcpa xopaCiui b Tyiic booGihc CO^epJKAni... KpBMUpOBUUIttt :anoxonnoro,
Un iipni)n«=HHi« bbiuic ocofiemiomii norpcuuitiioro oSpnjia oHtmiuo. ma Kan upit norpeCciiHH b i,t"a>i', o5opyjoBaii3ioi"i juiji 3KRJDA, rax h h KOMCpax liani.;.! errpaxe}iiSB inaiiMcciijijb Myx ocuounbix iipMCTaa-ieniifl o aarpoboii jKnanm 5tur3ym.nu n Honme noxonmtK Mor oropa» im.cu n ume fio.ice lyrnajwHRuSS sarpofiHbift uhp.aw toro owjr nyacen gtiji xopa6jib ¡¡jih Konb.
(Petruhin, 1975, 48-49)
Če torej ni mogoče z gotovostjo dokazati ne vpliva grške ne vpliva skandinavske tradicije na pojav te mitske predstave in obreda, pa se zastavlja vprašanje, ali je mogoče dokazovati avtentičnost njenega porekla pri Slovanih - torej prvotno slovansko poreklo predstave (in morda nekoč obreda), ki se
6
ne bi razvila pod vplivom drugih kultur, temveč neodvisno od njih oziroma bi jo Slovani sprejeli kot neko skupno dediščino. Glede na za kod i ran ost te predstave v slovenskem ljudskem slovstv u in ljudskem slovstvu drugih Slovanov ter v pogrebnih šegah Slovanov (o tem več v člankih, ki bosta izšla v prihodnji številki Etnologa in Trad i done s) ter glede na še pred kratkim živa verovanja o drugem svetu in nekatere sle dove v jeziku menim, da lahko pritrdimo mnenju tistih preučevalcev slovanske mitologije, ki so verjeli, da so Slovani to verovanje poznali, ne da bi ga sprejeli od drugih narodov, da gre torej za avtohtono slovansko mitsko predstavo o vodi kot meji med svetovoma živih in mrtvih. Sama se sicer nagibam k mnenju, da ne gre le za mitsko predstavo, ki bi se izoblikovala med Slovani, pač pa za mitsko predstavo (in z njo povezan obred), ki je starejša celo od izoblikovanja Indo-evropejcev kot posebne jezikovne skupine in so jo tako morali poznati oz. sprejeti tudi Slovani kot del nekakšne skupne dediščine. Ta mitska predstava (oz. obred) je namreč razširjena skoraj po vsem svetu, ne le med indoevropskimi narodi poznajo jo v egipčanski, mezopotamski (sumerski) tradiciji, na Borneu, v Indoneziji, Melaneziji, v šamanskih obredih, še vedno je živa med indijanskim plemenom M a kuna v Kolumbiji itd, Tako se zdi, da mnenje, da so Slovani to mitsko predstavo oz. obred prevzeli iz grške oz. skandinavske tradicije, ni pravzaprav z ničemer-utemeljeno, saj očitno ne gre ne za avtentično grški mit ne za avtentično skandinavski obred.
literatura:
M BEZLAJ, France 1976: Slovansko "ir6j& ,*vyr6j5 in sorodno. V: Onomasilca Yugoslav!ca 6. Ljubljana, str, 57 69-
■	CLEMEN, Carl 1920, Das leben nach dem Tode im Glauben der Menschheit. V: Aus Natur und Geistes weit 544. Leipzig - Berlin.
■	ČAJKANOVIČ, Veselin 1924: l'u Stanje vode o Velikom četvrtku, Študije iz religije i folklora. V: Srpski etnogral-ski zbornik 31. Beograd, str, 56-84,
■	FISCHER, Adam 1921: Zwyczaje pogrzebowe I udu polskiego. Lwow.
■	KREK, Gregor 1887: Einleitung in die slawische Literaturgeschichte. Graz,
■	KOTL J A R E VS KIJ, A. 1868: O pogreba l'nih običaja h poganskih Slavjau. Moskva.
■	MÖDERNDORFER, Vinko 1946: Verovanja, uvere in običaji Slovencev. 5- knjiga. Celje,
■	NIEDERLE, Lubor 1912: Slovanske sta rožitnosti. Život starych Slovanu. Oddil kulturni. Dilu )., svazek 1. Praha.
■	NIEDERLE, Lubor 1926: Manuel de 1'anl ¡quite slave, Tom 2 Li civilisation. Paris.
■	PAGE, R. 1. 1992: Norse Myths. London.
■	PETRU H IN, V. J. 1975: K harakteristike predstavljeni o za-grobnom mire u Skandinavov epohi Vikingov (IX - XI w.) V: Sovetskaja etnografija I. Moskva.
■	SCHRÄDER, Otto 1904: Tot en hoch zeit. Jena
■	THE ELDER OR POETIC EDDA. Part 1. 1908.
■	TROJ ANO VIČ, Sima 1901: -Stari slovenski pogreb V: Srpski književni glasnik. Knjiga 3- Beograd.
GLASNIK SED 35/1995, St. t
HMmhMOTtfftMitfttttyliimfT] 1MB i ITI ftmBMTTrrrnTTTri rirr i

■	TRSTENjAK Davorin 1859: O gioin.sk i sekiri ¡nienovani Taran-balta sekira V: Sloven.ske novice.
■	TRSTENJAK Davorin 1862: Mythologicne drobline. O Verbi V Sloven.sk i glasnik. Celovec.
UNBEGAUN, B, O. 1948: La religion des and ens Slaves. Mana 2. V: Les religions de I'Europe andenne 3- Paris. VANA, Zdenek 1990, Svet slovanskych hohu a demon ti. Prahiu'
SUMMARY
THE RESEARCHERS OF THE SLAVONIC BELIEF ABOUT THE OTHER WORLD
Mir jam Mencej
The lexl presents the so far made researches in [he field of Slavonic mythology lhat concern the Slavonic conception ol ihe land of ihe dead. The researchers do not see eye lo eye ahout the question whether the Slavonic conception ol the land of the dead, which is separated from the ¡and of the living hy water, is autochthon or has been taken over from the Greeks (antI the corresponding burial ceremony or cremation in the ships from the Scandinavians). The author speaks in favour witii the opinion that it is ali about a conception that is common to many cultures, most probably; a conception that is even older than ihe formation of the Indoeuropeans as a special language-community and that the Slavs must have known it as a pail of "common heritage'7.
Cathie Carmichael	(Izrirno znanstvcno dclo -sprejeto 11.2.1995)	M)K 323-1(497.12)
SOME THOUGHTS ON THE CREATION OF A SLOVENIAN NATIONAL CULTURE1
Eastern Europe is an area of the world that has confused commentators and desisted the efforts of theorists from both (he left and the right to come up with a convincing and comprehensive analysis of its distinctiveness. This theoretical 'gap , can in some sense explain tile political confusion in the West about the Yugoslavian wars of dissolution.
Mark Thompson has aptly described the "sort of smugness in Britain (that) nourished the haughty attitude to nations lhat, as it were, suddenly had the gall or presumption lo individuate themselves in our sight'." 1 nfoiTiinately there is Still widespread confusion and political inertia cc cerning ihe 'rights' and wrongs' ol the new nations in Eastern Europe.
Recent debates about the validity of the Slovenian national project, 1 would argue, form part of a much more long term discourse amongst and about the peoples of Central and Hasi-c*rn pan of Europe, particularly with reference to the idea that tlie Slovenes are "a people without history" 1 In this paper I WU attempt to sketch how this Ideological position was ar-
rived at by looking at the growth of Slovene national culture from the sixteenth century onwards The second part of the article will examine the creation of an independent Slovenia.
Economic and social differences between Central and Eastern Europe are certainly long term and complex. To some extent the hegemony of Austrian and Italian culture in the Slovene lands can be accounted for by peripheral nature ol the economy in this region Nevertheless, a crude base-super-strut lure model cannot alone explain ihe failure, for example
0	IT lie Slovenes to sustain a national culture after the fifteenth century. In the late middle ages the native nobility in the Slovene lands was largely replaced by a German speaking
1	labsburg nobility aristocracy, so that we might conclude that the Slovenes did not attain Statehood as a people until the twentieth century for reasons that are cultural as well as economic and political.
The Reformation in the provinces of the Holy Roman Empire where Slovene was spoken followed a similar pattern in linguistic terms lo other parts of Central Europe, In 1584, a Bible was printed based on a combination of the dialects of Oolen-jska and Ljubljana which effectively created a literary language from largely unrecorded provincial dialects. In doing
Tlw author tr/io like to thank Boiidar fi-Ti'ittlL'. Znutf#> Smitck ilajko MurSic ctttd (h-oiy, HI tint as itvll as tin- participants in the Hthiuiloffical Siii>i?nerScin>vl>in Pi ran in 1994Jhrthtiir coin nwtiis en id criticisms in discussions. Cathie Carmichcivl. hittiwitiw with Mark rUttmpson. In: South Star Journal. Vol. 14/1993, A'o. 1. p. 72.
On this cunccpt of Gescliic/ils/usi^kell set-: Roman Rosdolsky. Zitr Natlotiulen Frantf Fried rich En^ls nnd das Pmhlum tier Gwcfiichtshxvn' Volker. Berlin 1979,
GLASNIK SED 35/1 995, St. 1
7