I I b I* reach 250.000 Slovenian» in United f! u" uAmwkh",D "pril*fn ■ I I A IIJl/ ■Jil II IWIa Jm LB I I ImI WI mA Jm ■ w n/i i mn #i n i iii i i vi /i ^Jl ^^ W u lull ■ EJ^I ■ wH ^RH ■ Jg iff iB M ^H NEODVISEN LEST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, AUGUST 17th, 1917. ! Issued three timet a week k** I Official Organ of 85 SIat^ nian Societies and Orisni. papjpl^^W.I ■"ill ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ 1. ■ mmm I LETO X. — VOL. X .. 11 NO. 96. Nemci silijo Amerikance v vojno. Ameriška vlada je dobila sporočilo, da je nemška vlada prisilila ameriške državljane v Nemčiji, da stopijo v armado. Ameriška vlada bo odredila represalije, kakor hitro se dokaže« f —Mirovnemu prizadevanju je bil prizadjan silovit udarec, ko' je naša vlada dobila uri-idfeio naznanilo, da nemška vlada v Nemčiji kliče ameriške državljane, ki se) še nahajajo v Nemčiji v vojno. Nekaj stotin ameriških državljanov je ostalo po vojni v Nemčiji, ker niso imeli prilike iti domov ali fleer niso hoteli ih te je sedaj Nemčija kljub vsem narodnim pogodbam prisilila v vojaške suknja. Silno ogorčenje vlada v ameriških državnih krogih, in državni tajnik Lalisin-g je nemudoma brzojavil španskemu (poslaniku, ki zaistopa ameriške koristi v Nemčiji, naj stvar natančno preišče in iporoča us,r peih. DočUn Amerika oprošč& vojaške služibe vse Nemce in tujce, pa Nemčija sili v vojno ameriške državljane, IdJa bi se borili proti lastnim sorotjakom. Ameriška vlada bo odredila represalijo mad Nemci, ki se nahajajo v Ameriki; kakor hitro dobi podrobnosti. —Kdo mora v vojno in kdo je potrjen? To je najbolj važno vprašanje, katero ceio ameriške oblasti vsak dan drugačne razkladajo, toda sedaj je stvar jasna. Maltla v Washington« naznanja: Vsi tujci, ki niso vzeli še prvega državljanskega papirja in Nemci s prvim ipapirjem se laJhko odtegnejo vojaški shržbi. Vsi drugi tujci pa, razven Nemcev, ki imafo prve državljanske papirje, pa so podvrženi vojaški dolžnosti ravno tako kot državljani. Toda prisiliti v vojno službo pa se ne more osdb, ki imajo samo (prvi papir, ampak vlada mrujno -pozivlje vse om* ki imajo prve papirje, in ki niso Nem ci, naj se vpišejo v armado. Prijazni poziv vlade je napotil že stotine tujcetv, da so se zapisali v armado. Vladna je nadalje dognala, da mnogo tujcev slepari vlado. Nekateri so državljani, pa pravijo da niso, drugi se poslužujejo napačnih imenu Zato se zna »goditi, da bodejo vsi tujci, ki niso državljani, in ki so bili že izptašani še enkrat poklicani na sodnijo. Vsak, ki želi pojasmila o teh stvareh, naj se obrne na urad v novi sotifeliji, sodnja soba št. 2. kjtir je tolmač za vsak jezik, in kjer se mu bo pojasnilo in pisalo prošnje zastonj. Ta urad je odprt ves dan-, poleg tega pa posluje tudi urad v stari sodniji iod 9. zjutraj do 5. zvečer, in ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer od 7. do 9. Sicer. pa bo vlada jako stVogo postopala v vseh slučajih. ' - —Jlohn Jadrich je že drugi uslužbenec naše tiskarne, katerega zahteva vojna v svoje vrste. Frank Lunka je odšel rta Balkan, a John Jadtrich jerbil( sedaj potrjen in najbrž odide septembra. V četrtek ponoči so tatovi udrli v trgovino Fr. Gornika na 6113 St. Clair ave. in sicer, pri vratih zadaj ter odnesli več i^arov čevljev, srajce nogavice, kape, rute, itd. Tudi nad danar so se spravili, toda so bili naj-! brž prepadtefii: —Slovenska Zadružna Zve-j za v Collinwoodu priredi v ne-1 deljo, 26. avgusta na Kasteli-cevilh farmah piknik. Prijatelji zadruge iz iCollinwooda in Clevelanda so še posebno vabljeni. —1 Iz Port Royal, South! Carolina, je pisal Ferdinand Žele svojemu loaeltu Josip 2eletu, pogrebniku. iSin njegov je v; sluifoi strica Sama in sicer pri zrakoplov ne m oddelku. Piše, j da izvrstno napreduje in zami-' mivo opisuje prvo voiftjo po| zraku. Vojaško skušnjo jo pre- ( stal z dobrim uspehom. Piše, da najbrž ne bo ofctšel na boji-, šče ampak bo imenovan za inštruktorja $raJkoiplovcem, katere bo izbrala vlada iz sedanjih vojaških naibOflov. 50.000 ( zrakoplovcev 00 bo pričelo. vežbati. Mlademu Želetu čas-, titamo pa tudi očetu, ki ima tako izvrstnega sina. —■Iz Rusije nam piše vojni ujetnik iKarol Gračner, ki nas' prosi naj poiščemo brata njegove žene Ivana Božeglava, doma iz Lokve na , Krasu. I Kdor ve za njegov naslov, naj ga javi nam. —300 novih Cleveland skih častnikov za narodno armado; je dospelo v sredo zvečer v, Cleveland na 14 dinij počitnic.' Urili so se v orožjy v Inldiani skozi tri mesece. —Prva sodnijska odliočitev glede nove1 armade in glede Ex-car Nikolaj gre v Sibirijo, Petrograd, 16. avgusta. Pol-uradno se naznanja, da je ruska vlada sklenila pregnati bivš-ega carja iz - njegove palače v Carsko]em selu, in da se car že nahaja na potu v Tobolsk, Sibirija. Namesto krasnega carskega vlaka, s katerim je bil car mesetca marca pripeljan iz iMohileva v Carsko je sek>, se je moral car zadovoljiti z navadindin vlakom za popotnike tretjega razreda. Ta vlak ima tri spalne vozove, obddtni voz in tri vozove za dnevno vožnjo tretjega razreda. Za tem vlakom pelje drugi vlak, v katerem se nahaja 50 služabnikov carja, ki mu sledijo v prognanstvo. Ex-car je bil jako pobit, toda carinja je bila živahna in zdelo se je, pre*neni zrak. Z bivšim carjem in carinjo je odpotoval tudi carinja mati Alekf* sarylra, štiri velike kneginje in sin Afeksij, prestolonaslednik, ob katerega strani se je nahajal hrust Drevenko, ki je spremljal fanta it od njegovega ' f ii r i • • I V je vlada slkle-nila poslati carja v ■ Sibirijo. Govorilo se je, da so prijatelji carja nameravali povzročiti pr(?tirevolucijo m oprostiti carja ter ga zopet postaviti na prestol.* Vlada je prestreza pismo generala Gurka, ki je prej zapovedoval v Bukovini in v Karpatih v ka-i tereni pismu Omenja general, da je pripravljen oprostiti carja in zopelt upeljati staro vlado. Mesto Tobolsk, kamor so odpeljali bivšega carja, je jako oddaljeno mesto v zapadni Sibiriji, dialeč od vsake železnice. V mesto pri/hajajo le parniki, ki plovejo po reki Irtiš. V svojih časih je bila tu glavna ( uprava za vse sibirske pro-ganance, in v tej okolici je včasth bivalo na tisoče pro-gnancev. Mesto šteje kakih 20. 000 prebivalcev, in ima silno ostro zimo. Tako bo nekjdianji car vseh Rusov, ki je tekom svQje vlade zapravil tisoče milijonov ljudskega denarja, sam okusil, kaj se pravi živeti v pravice Zjed. držav pošiljati milicijo v Francijo, je izrečena. Izrekel jo je sodnik1 Wes-tetnhaver v Clevelamiu. Sodnik se je izjavil, da je nova postava, splošne vojašike dlolžnosti, postavna, nadalje da tujci lahko .postavno služijo v ameriški I armadi. To je jako važina sodnijska odjočitev, ki je enako I ved javna za vse Zjed. diržave, tliokler višja sodnija mogoče ' drugače ne odloči. —Guverner Cox bo najbrž ukazal, da se morajo vsi saloni I po celi državi zapreti ves dan 5. septembra, iko odide prvi oddelek nove narodne izbrane armade-v viojmo taborišče. Vlada se boji, da poklicani ne bi opijanili in bi nastale te ali one zle posledice, j —'Zvezini pravnik Breiten-| stein je v sredo iadal sledečo izjavo: Kdorkoli se izjavi, da ni državljan, kljub temu, da je postal že državljan, z 'namenom, (da odidfe vlojaški službi, bo 'kaznovan z $1.000 kazni in petletnim zaporom. I —Moka j« padla v ceni 40 cenflov pri barelnu, tudi krompir je postal nekoliko cenejši. Moka bo sploh postala vetliko cenejša kot sedaj, kakor hitro zvezini urad za kon-j trolo živeža začne redno poslovati. . I —lOriamplfja^^feto dbil- | na Povprečna letina za krompir v Zjed. državah znese 360. 000.000 bušljev, toda pravkar ' je vlada izdttla fbuletin, v katerem se naznanja, da bo letos najmanj 470.000.000 bušljev krompirja pridelanega ali za , stodeset milijtonov bušljev več kot lansko leto. Vsakdo naj si ob pravem času preskrbi do-| volj krompirja za tzinoskb uporabo. —Svintfko meso se je podra-| žilo, in se je prodaja na debelo, piri živi vagi $18 sto funtov. —Kitajec Jkn King Wing, stanujoči na 1327 Scovill ave je prvi Kitajec, ki ]e potrjen v ! vojaško službo strica Sama. Wing je ibil rojen v Californiji, torej je ameriški dlržavljan, zdrav je tudi, torej ga čaka vojaška služba, —Dne 30. avgusta je zadnji dan, se plačajo zadinji obroki Liberty posojila. Ljudje v [ Ameriki dolgujejo še kakih $500.000.000 na iLibeirty posojilu, dločim je že nad $1.500. 000.000 vplačanega. I -r-Oče je povozil lastnega oft-oka z avtomobilom. John Adams, stanujoč na 3026 E. 123th St. je v soboto popoldne poskušal svoj novi trudk na dvorišču. Ne da bi oče opazil se je obesila njegova štiriletna hči Oceana na avtomobil, toda ko je avtomobil potegnil na-I prej, je deklica padla na tla, in zadnje kolo je je šlo ravno I preko glave in jo nemudoma, ulbilo. Oče tii nič vedel o tem, ampak šele potem, ko se je vrnil z vožmje domov. —'Detektivi so zaprli zdravnika Modessima- Coppolo, ki je obdolžen, da je od svojih rojakov jemal denar proti obljubi, da jih oprosti vojaške služibe. Neki Paul Gatusa se je v tovarni Corrigan, McKinney & Co. ponašal, Ida ima on mogočne prijatelje, ki ga bodejo rešili službe v armadi. Nastala je preiskava z uspehom, da je bil Dr. Coppok* zaiprt (Zdravnik je vzel $400 od Gatusa, da ga o-prosti. Smatra se da znaša vsa Mirovni pogoji papeža zavrnjen) Washington, 16. avgusta. — Predsednik Wilson je dobil v roke papežev mirovni dokument, katerega je skrbno prečkal in preštudiral. Y kjratkem se pričakuje, da bo Wilson celi javnosti naznanil svoj odgovor ma papežev poziven naznanil svetw zakaj se morajo zavezniki dalje boriti, ne da bi se sedaj ozijrali na mirovne pogoje. /Njegovi svetovalci pravijo, da preostaja Wilsonu ena sama pot. Pričakuje se, da bo Wilson še enikrat resno pov-daril, zakaj se Zjedinjene diržave nahajajo v vojni, in pričakuje se tudi, da bo izdal resen a|pel na nemške liberalce, naj se rešijo kajzerja in s tem avtomatično uničijo cesarstvo ter vse grozote pruskega militarizma. (Da bo ameriška vlada zavrnila papeževo ponudbo za miir, je več Ikot gotovo. Sicer so nekatere točke v papeževih predr logih, katere tudi predsednik odlobrava, in. pr. splošno recipročno razoroženje, skupno razsodišče, ki naj iporavna mednarodne spore, svoboda in mir na vseh morjih. Toda da bi se evropske dežele povrnile na isto stališče kot so bile pred vojno, tega ameriška vlada ne dlovoli, oziroma tne more priznati. Odklonitev papeževih mirovnih pogojev bo objed-nem silni udarec (Nemčiji, ki upa da se bo papežu posrečilo mir narediti, toda nemški narod bo zgubil vse naidie, če Amerika odločno .zavrne pa-mermit je ameriški državni tajnik Lansing, (posvetoval s francoskim in angleškim poslanikom, in sumi se, da se je ameriška vlada popolnoma sporazumela z zavezni glede vojnih ciljev. Medtem se voditelji v senatu in4 poslanski zbornici pripravljajo, Ida se takoj zatre vsako gibanje v prid takojšnemu miru, ki more koristiti le Nemčiji. London, 16. avgusta. —Angleško in francosko časopisje se silovito jezi na papeževo noto, ker papež omenja v svoji noti, da je wčasl obeh armad na obeh stramfh varna." Časopisje napada papeža ker govori o "časti" nemške armade. Armada, ki je udrla v Belgijo, ki je masikrira'la belgijske, poljske in srbske otroke, starce, ženske, dekleta, ki je ubila Edith Ca vali, ki ja posekala sadna drevesa pffi "strategič-nein umikanju" iz Francije, armada, ki je zastrupila viod1-njake, armada, ki je onečastila milijone francoskih, belgijskih in poljskih žen tor deklet, taka armada ne more govoriti o časti napram francoski ali angleški armadi, ki branita svojo domovino na lastnih tleh proti prusijanizmu, ki hoče požreti ves svet. -1—o---I 5.000.000 mož v vojno. New York, 16. avgusta. —Ce bi se mir sklenil sedaj kot priporočajo pacifisti, socijalisti in člani I. W. W. ter druge brezspolne kreature, bi sledila vojna vojni in eden za drugim bi napadal Ameriko, kakor so napadali Kitajsko" Tako se je izjavil colonel Roosevelt včeraj pri nekem govoru. "Ko bo-demo imeli 5000.000 naših fantov na oni strani oceana, tedaj zapoje smrtni zvonec •Hohenzollerncem. Ta rodbina in prusijanski Nemci morajo pasti na kolena v prah pred onimi narodi, katere so zasra-movali in izropali." Peking, 16. avgusta. Kitajska vlada je zaplenila tri avstrijske prnike, ki se nalhajajo v kitajskih, pristaniščih, odkar 3 milje naprej, 2700 ujetnikov. Angleži so napredovali na fronti devet milj za 3 milje naprej 2700 ujetnikov dobljenih v enem dnevu. Lloyd George naznanja, da bo vojne kmalu konec. Rusi se zopet umikajo. Prvi ameriški ranjenci London, 16. avgusta. -—Glasom brzojavk v Daily News, so bili v bolnišnico v Bath pripeljani prvi ameriški ranjeni vojaki >z zaipadme fronte. Do-sedaj se sploh mi vedelo, oe je ameriška armada že v boju. Angleži v Lensu. ■London, 16. avgusta. (Mesto Ijens je zopet središče silovitih blajev mekl Nemci in Angleži. Canadske čete so včeraj z naskokom vzele hrib št. 70, ki je ves čas vojne igral tako važno fltago. Ta hrib odpira Angležem pot v Lens od severne shrani. Angleži so napredovali tia fronti dveh »milj za eno miljo naprej. Canadske armade so se več tedinov neprestano pripravljale, (da zasedejo 'htrib št. 70, ki je Ibil največja ovira, da iniso mogli dobiti mesta iLens v oblast. Mesto Lens je središče bogate francoske pre-nuogarske industrije. »Zgodaj včeraj zjutraj so Canadci napadli hrib št. 70, v nekaj uralh so- ga očistili od 'Nemcev, nakar so zasedli predmestje Len-sa in proti vec"eru dosipeli v zapadni del mesta. »Nemci so skušali silovito ustaviti Canakke, toda pet protinapadov je bilo (odbitih in v krvi zadušenih. Canadci so ujeli tristo Nemcev. Ima Je bil silno utrjen. I Len« j* srecHšiče severno-' francoske železnice železne in p r en logarske industrije, in tu so se držali Nemci od začetka vojne. Pred vojno je Štelo mesto 30.000 prebivalcev, toda danes je popolnoma v razvalinah. Pod mestom so Nemci zgjradMi podzemeljske utrdbe, tunele, m utrdili so vsako razvalino v mestu za strojne puške. Hrib št. 70 je bil dobesedno posejan s strojnimi puškami, in Airugleži so pričakovali, da blede j o Nemci veliko bolj bra-inili Lens kot so ga. Toda us-|peh angleške artilerije je bil silovit. GorečJe olje, ki so iga Angleži streljali na Nemce je prisililo Nemce, da so izpraznili vse strelne jarke v bližini. Angleške zjgube so bile primeroma majhne. Avstrijci bombardirajo Benetke, ■ne bomib so avstrijski zrakoplove! zagnali nad Benetke kot trdi avstrijsko uradno poročilo, ki se glasi: "Na laškem bojišču se je vršilo pretečeni torek mmlogo bojev v zraku. Pet laških zrakoplovov smo prisilili k tlom. Kot povračilo za laški napadi na Pulj, je večji oddelek naših zralkoplovcev napadel mornarske arsenate v Benetkah. Kljub slabemu vremenu, sovražnikbvemu ognju in laškim napadalnim zrakoplovom, so naši zrakoplovci imeli dober uspeh in so zagnali štiri tone bomb nad mesto. Mi smio zgubili tri zrakoplove. Laške torpedovke so pozneje napadle naše torpedno bro-dovje, in Italjani so obstreljevali Poreč v Ictri. Nemško uradno poročilo. Berolin, 16. avgusta. Fronta bavarskega Skroinprinca: Sil-nejše topniško streljanje od naše strani v Flandriji je povzročilo, da je sovražnik prenehal z napadom. Toda proti večeru je sovražnik ziopet začel streljati z vso silo. Bitka se je nadaljevala z t9to ostrostjo skozi vso noči. Angleški oddelki, kt so dospeli do Steen-beeka so bili uničeni. Pri Hul- rri Lhemtnes des Uames so brli odbiti francoski napadi. Na obeh straneh reke Meuse se vrši silovito topniško obstreljevanje. Francozi se pripravljajo za napad pri Verdu-niti. Žrtve submarinov. London, 16. avgusta. Nemški smbmarini so zopet deloma prenelhali s svojim delovanjem pretekli tedien. število potopljenih ladij je veliko manjše kot pretekli teden. fi4 par-nikov, k»i nosijo več kot 1600 ton je bilo potopljenih sv dva parnika z manj kot 1600 tonami. Prej en teden je bilo potopljenih 21 parnrkov nad 1600 ton. Zadmji teden je dospelo v angleška pristanišča 2776 par-nilkov in od pij ul o jih je 2666. 12 angleških parnikov je bilo lyrez uspeha napadenih od submariinov. Tri ribiške ladije so bile torpedirane. Deutschland je sedftj oborožen Kodanj, 16. avgusta.) Glasom poročil iz Nemčije, je nemška vlada nemški trgovski submarin Deutschland, ki je dvakrat prišel v Ameriko, spre menila v vojni submarin*. Ta submarin je sedaj namenjen za uničtevanj^ parnikov v Pacifiku in tio pazil ma ladije, ki odhajajo iz Sam Ftrancisca. Na krovu ima 6 torpednih cevi in ro£iI iz Nemčije ima nemška mornarica sedaj 300 submarinov in njene zgube v submari-nih, od meseca februarja letos, znašajo 28 submarinov I? Punti v Barceloni iPariz, 16. avgusta. Sest delavcev je bilo ufbitih in devet ranjenih včeraj od vojakov v Barceloni na SpaniSkem. V Madridu so zašurajkali vsi peki, in vojaki morajo sedaj peči kruh za prebivalstvo. Vlada je odredila zapor voditeljev soci-jalističrie stranke. Gompers proti papežu. New York, 16. avgusta. Sa-nnuel Gompers, predsednik American Federation of Labor, se je danes izjavil, da se papeževa (ponudba za mir ne bo upoštevala. "Mir se more": doseči," je dejal Gompers," le^ s tem, da se kajz^r odpove in Nertičija zgubi cesarstvo, ali ipa da zavezniki uničijo Nemčijo." Nemci vrženi tri milje nazaj. Lomkwv, 16. avgusta. Zopet so Angleži dobili večjo zmago: ndd Nemci v Belgiji. Angleški pritisk je bil tako silovit, da so morali Nemci bežati, kljub temu da so se ktolgo čatsa z največjim junaštvom borili. Angleži so včeraj zasedli mesto Lanigenmarcke in napredfovali za 3 milje. Ofenziva se je vršila na 9 milj široki fronti. Francozi so pomagali Angležem in so osvojili ozemlje ob Yser kanalu, inakar so pognali Nemce iz važne ipostojanke pri Drei-girachten. 2700 Nemcev ujetih. V Lens sektorju so napredovali Canadci in sicer severe no od Lensa. Tu so Canadci ujeli 863 Nemcev in 36 čast-nikov/točim j« bilo v Flaidri-ji ujetih 1600 Nemcev in 42 častnikov. Dasi Berolin pravi, da so zavezniki dobili teika zgube v Flandriji, venldar pox-nejp prizna, da so napredovali pri Langenmardce in pt§ Dreigraohten. _ Sovražniki ljudstva na delu- (Washingtin, 16. avgusta. •Sovraižoiki vlade zopet begajo ljudstvo sedaj, ko se je ustanovila kontrolna komisija, Isl bo slldrbela, da nihče ne bo pre* tiraval cen, in ki bo skifcela* da ipo povsod dovolj thrane. Razni agentje ihodiijo okoli farmarjev in jim govorijo, dh ba| vlada zaplenila vse njih sadje in žito in trdijo, da bo vladijj cedo ženske pobrala v vojno službo. Vlada je že na delu, da tp slpnarip noUvi Rusija na potu napredka in svoboda. _ New York, 16. avgusta. Tu se je vršil slavnostni sprejem za ameriško komisijo, ki se je vrnila iz Rusije, kjer je opazovala položaj in> razmere. Root, načelnik komisije, se je izjavil, d^ je rusko ljudstvo zdravo in zmožno za svobodno vlado, in da je edina ovira, ki jo ima Rusija še danes, je delovanje gotovih oseb, ki so skoro istega prepričanja kbt so člani I* W. W. v Ameriki. "Kojebjl ruski car vržen s prestola, Rusi niso bili pripravljeni za določeno vladno'obliko, in mahoma je zginila vsa državna avtoriteta. Potem se je pa začela propaganda ekstremistov, bseb, ki delujejo kot člani'I. W W. v Ameriki. Ti ljudje so bili mnenja, da je najslabše najboljše za Rusijo, in da je treba nacijonalizem ali narodnost spraviti iz sveta. Te osebe so drvele iz Amerike v Rusijo po revoluciji, in so v Rusiji sramotile Ameriko, ki jim je fdala varmo in gostoljubno zavetje ob času, ko je vladala tiranija v Rusiji. Ruski anarhisti, katere je ameriška vlada mirno trpela v svoji deželi, so naznanjali po povratku v Rusijo, da je Amerika slabša dežela kot je bila Rusija pod carjem. Vse to je imelo svoj pomen in namen. skim anarhistom, porabila jt desetine milijonov, da je podkupila upljivne kričače in čaf sopisje, ki so prišli na dan prečko noči. Ti agentje nemške av» tokracije so (obiskovali vojake na fronti in jim govorili: "T^ vojno je cair napovedal — zakaj bi se torej tepli?" — Voja* ki so bili utrujeni bojev, in kratek čas se je zdelo, da pno»-pade vsa Rusija nemškim a-geintom v korist. Toda polagor ma se je Rusija zbudila. Ke-renski je dobil zaupanje pri na<-irodu. »Kenenski je pripravljen žrtvovati zadnjo kapljo krvi v prospeh Rusije, je odločen, po* šten brez najmanjšega dvoma* in sedaj previdno in pametno vlada skoro neomejeno v Rusi-, ji. Ima tudi (dobre pomočnike. Zjedinjenim (državam se m treba sramovati Rusije, kajti > polagoma bo sedanja rusk$| vlada , pod vodstvom Keren-skija, pokazala, da zna c^ti demokracijo in tudi živeti kot se spodobi svobodnim ljudem.j Rusko ljudtsvo ima v jaldo visoki meri vsie zmožnosti, kf so potrebne za narod, da se j sam vlada 2e to, da je ljudstvi samo začelo preganjati in sejati nemške agente, dokazuje, da je narod spregledal nekaj mesecih bodemo kbko pehih preiro ene, naroooe tiv- t - IZHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK. /fl AmeriKo - $5.001 Za C les/d. po polti J4.0C JZa Extropo - £4-.001 Yo*amezna JteUilKa - J< Vu ,|,,n d*pM hi *mm* Mj M potili* M "OmMib Anuta" _ 4 «tu «T. (ttAl* AVS. N. *.. ClJtVBUAKD, OHIO mjmiON" OUT. PUMCCTON U» fiWKAJeO KALISH, Publisher LOUIS J. PIRQ Editor • ~~ _ _______i ..... ,..._. - ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. . Real by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere Advertising rates on request American in spirit Foreign in language onlj % found as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland Ohio under the Act qf March 3rd, 1879. No. 96. Friday Aug. 17. 1917 Kdo je sprožil demokracijo? Na zborovanju v Ghicagi dne 11. avigusta je mec! drugimi imel besedo tudi g. Etbin Kristan, idb priliki namreč, ko se je ustanavljalo 'ISlovenslco Republican sko združenje", kot se Itfobra stvar nerodno oaizivlje. Med drugim je Kri- 1 stan v svojem govoru omenil, 1 daje predsednik'Wilson podal svojo izjavo šele po revoluciji v Rusiji, namreč izjavo glede i demokracij«. V zapisniku 1 ^zborovanja namreč čitamo:.. toda fakt je, da sta zapisala < (Lloyd George in Ribot) de- < mokracijo na svoj bojni pra-por šele po iruski revoluciji. 1 Torej sta bila prisiljena. Wil- « ion je podal svojo izjavo tudi po revoluciji in Amerika mora i gledati, da predsednik drži < tvoje obljube. Za podlago je- 1 mljejo to;ka ir je črno na be- 1 lem, in dolžnost narodov je, s da naznanijo Rusiji svoje že- ; Ije in cilje..." I S protestom, da dolžnost k narodnih organizacij v Ameri- <1 ki ni najprvo Rusiji svoje cilje > in želje naznanjati, ' ampak t ameriški vlakli, kateri smo ve- f l*o bližji ikot sedanji negoto- s yi vladi v Rusiji, preidemo na \ neresnično ttdiMv, da je WU-Spki šele pO ruski revoluciji za- t %1 govoriti o demokraciji in 1 priporočal za vse narode. 1 pb ni res, Wilson je velilko te- 1 dnov pred revolucijo v Rusiji' >1 povedal svoje mnenje, namreč j tedaj, ko je Nemčija naznani- j l*, da. bo začela z brezobzirnim submarinskim bojem. In t 'ravno WUsonov apel na vse t narode je globoko upljival na t revolueijonarne elemente v s Rusiji, d*a so sedem tednov po- ^ zneje prišli z revolucijo na c dan. Ravno Wilson je s svojo ^ 4emokina)tijteko propagando r povzročil, da so se zatirani na- t rodi zbudili nad1 svoje tlačite- r Ije. In d očim je prvi dan inuske j cevtducije Šele 15. marca, 1917, pa je Wilson že 33. januarja \ 1917 v, senatu Zjed. držav go-vori l sledeče pomembne bese- t de: 1 s " Velesile se morajo združi- j ti, da ne "bo prebivalstvo na s zemlji v«č zadela enaka kata- \ stjrofa kot je današnja. In pri tem združenju morajo biti s vdeležeme tudi Zjedinjentf dir- i zave, kt naj garantirajo mir in j narodne pravice po celem sve- 1 tu. In predno se sklene mir, t se trtora vprašati ameriško via- r do za njeno mnenje in za mwe- e nje ameriškega ljudstva. > (Predsednik torej pravi, da se mora ameriško vlado vprašati r za mnenjne moremo priznati clirugih, pravi predsednik Wilson.) Te principe se mora spoštovati in le po teh principih more napredovati civilizrani svet. Od časa, too je bila proglašena ameriška neodvisnost in so Združene države odpovedale pokorščino krcunanim vladarjem, in lofd časa, ko je p red*-setfnik IMorjroe izjavil, da se1 v amejriške trazmere ne sme uti-kati nobena evropska sila, in od časa, ko se je« predsednik /Ljncoln izjavil, da morajo 'biti vsi ljudje svobodni, še ni noben predsednik izjavil tako pomembnih besed kot predsednik [Wilson. In najdalje govori Wilson: "Svet mor« uživati mir le tedaj, če je življenje stanovitno, toda nobene * stanovitnosti ne more biti, če se človeška volja upira prisiljeni vladi, kjer ni mirnosti duha in čuta pravice, svobode, demokracije. "Orožje ir* oboroževanje je največje vprašanj«*, ki se tiče miru in bodočnosti. Toda nobenega miru ne bo v bodočnosti, dokler se orožje ne odpravi, iker ravno močno oborožene države so bile neprestano nevarnost celemu svetu. Zato se mora vprašanje gkide orožja najprvo rešiti, in vse druige mirovne akcije pridejo potem v poštev. To so demoflonatičnc, zdrave -besede predsednika Wilsona, ipovedanei celemu »vetu sedem tednov pred rusko revolucijo. Napačno je torej trditi, da je ptneKfsednik Wilson šele po ruski revoluciji podal svojo izjavo. In dne 26. februarja je Wilson ponovno stopil v kongres in v sijajnem govoru zagovarjal demokracijo, načela svo-< bodnih narodov proti avtokra-tofn in se izjavil, da so svi narodi 'emaM, da morajo biti vsi enako svobodni, imeti iste pravice, ibd. Dne 2. aprila se je predsednik ponovno mudil v (kongresu Zjed. držav, tedaj ko je zalhte-val, da se vojna napove Nemčiji. Tedaj se je/ v Rusiji sicer že zvršila revolucija, toda so-cijalisti tipa Lenine in Čejdzi-je niso imeli še nobetnega upljiva, niso šuntali ruskih vojakov, naj se prodajo Nemcem naj se umikajo, niso Šuntali ljudstva k puntu in ptokolu naid lastnimi brati. Rusija je imela demokratično vlado z dobrimi voditelji, in to vlado je Wilson priznal. In ta ruska prva začasna vlada ni izjavila svetu nobene fraze "brez odškodnine in aneksije", ampak to frazo je v škodo vsdh zatiranih narodov prinesel na dan Lenine, ruski puntar in anarhist, podkupljen s » kajzerjevi-mi markami. Vladi kot jo xa-stopa Lenine, mi ne bodemo izjavljali svojih ciljev in želj, ampak vladi, ki je postavljena od naroda, izvoljena od naroda, ki je dobila od naroda moč da vrši ekaekutivo. Današnia vlada v Rusiji, če izvzamemc fc Kerenskija, j« brez pomena, jc samosilna, ki je povzročila, da s so Nemci zaplenili milijone in milijone topp^, strojnih pušk * orožja mumicije, kar bodejrC r uporalbili proti Rusom, da jih : nadalj« streljajo. Povzročila je needinost, namesto edin-' stva. To pa raditega, ker ima-■ jo radikalni socijalisti tipa "Le-nine več besede kot zmerni : Keren ski, ker se raje posluša • anarhista kot moža iz naroda, r ki je za urejeno vlado* dočim : je Lenine proti vsaki organizirani vladi Dočim se 'Rusi doma ščuje-jo eden na druzega, izkorišča to iNemec in jim seka globoke rane. Namesto da bi se J?jedi-nili proti Nemcu, ga hitro potolkli pa doma sekajo lastnim bratom fane. iKaj pravi predsednik Wilson k temu? Dejal je: Bojevanje Nemoev je izzivanje vesoljnega človeštva. Vsak nart^d mora za sebe odločiti, kako se naj se ustavi to divjanje. In naš motiv ni maščevanje aH zmagOvito zatrjevanje moči našega naroda, ampak borba, borba ^a pravico, človeško pravico, katere smo mi branilec. Ena stvar je, katere si ne moremo zbirati, kar nam je nemogoče. In to je, da se mi ne podamo in ne bodemo trpeli, da bi se kršile najbolj svete pravice narodo^ iKrivioe, proti katerim sedaj nastopamo,, niso navadne krivice, te krivice segajo globoko v korenine človeškega življenja. Meni ni za zgubo blaga, najsi je, še tako ogromno, pač pa se gre za hladnokrvne in mnogoštevilne umore moških, ženski i« otrok, ki so bili, za-posljeni pri svojih opravkih, hladnokrvno umorjeni. . . . Mir, katerega priporoča Lenine med Rusi in Nemci, po-bratimija Rusov in Nemcem na (bojišču, zapeljana ruska armada od anarhistov, vse to je upljivJa na Wilsona, da se je izjavil: "Toda pravica je bolj dragocena kot mir, in mi se )odei|o borili za stvari, ki so nam bile vselej najbolj pri sr-cu.za demokracijo, za pravico onih, ki priznavajo le vlado, katero sami postavijo, za svetovno gospodstvo pravice, da >0 ves svet in vsi narodi svobodni živeli ... Mi nimamo nobenih sebičnih namenov, m ne želimo nobenega tujega blaga, nobene tuje zemlje, no-jene druge vlade. Mi smo enostavno in *den izmed bori-teljev za svobodo. Mi bodemo zadovoljni, če Jdobi vsak narod ana svetu popohioma obsolut-no politično svobodo...." To smo hoteli omeniti in po noviti, da se ne bo od nepod učenih še enkrat v javnosti naznanjalo, da je Wilson šele po ruski revoluciji začel pridigati domokracijo- Ameriška vlada je bolj demokratična kot sedanja ruska, kajti ameriška vlada je postavljena od naroda samega, in komur ena ali druga stranka ne ugaja, naj voli drugo, isto od katere največ pričakuje, A današnja ruska vlada ni zanesljiva, teško da bi se zdlržata, zatorej mi niima-nnoi, kot ameriški Slovenci tam ničesar iskati, dokler NAROD ne postavi vlade v Rusiji. Ker brez narodne dovolitve ne sme nihče vladati. To smo pov-darjali, ko smo nastopili zoper Jugoslovanski Odbor, ki je hotel brelz narodnega dovoljenja tvriniti kralja s sankcijsko pravico, in to povdarjamo sedaj, ko se paramo na prilike v Rusiji. Da se vlada formira, ne sme in ne more delovati le ena stranka, ampak ves narod,, vse stranke. Vse ft»-anke skupaj so knnečno — narod. Napačna ;e tjdv trditev od druge strani, da bi glaS0m ^' ske pogodbe imel kralj pravico sanlkcijonirati le zaklone skupščine, ampak v hrvatskem in angleškem prevodu te pogodbe, kakor je bila prioboena v "Hrvatski Zastavi ', smo či-tali, da kralj mora sankcionirati tudi sklepe ustavodajalne skupščine. Kjer se to dela, tam odpade vsaka demokracija, kajti narod nima zadnje besede, ampak Vladar.' Vprašanje o demokraciji in sledečo debato je sprožila Amerika. In Wilson je bil go-' reč zagovornik in borilec demokracije tedaj, ko so vsi The case of the Jugoslavs. ♦ • By Albert N. Weber. (Reprinteldl from Hbe Pnovidence Journal, July ijtfh 1917.) The Jugoslavs are fully well aware flhat only the defeat of Teutonic military power and the subsequent downfall of Austria-Hungary can gjrfng about their independence and union. This is the reason why at present there is a well organized' movement on foot iii) the United States to enlist Croatian and (Slovenian volunteers for service in Macedonia to hetp defeat the arch enemies of liberty in general and oppressors of their bro-thens at home in particular. A body of Serbian fiiigiiters consisting of 1000 men have already gone to CanaJJa, whence they will be shipped to the Saloniki front, and/ now the enlistment of another body domiposed of Croats and Slovenes exkisively is well under way, to be sent across the sea lin order to fight shoulden to shoulder with the Allies against a common enemy and to prove to the civilized world that they are Iclesenving of liberty and willing ito sacrifice their very lives to attain this goal they have set for tihlemselves. iUp to the war rtftie Jugoslavs were divided into redeemed ami unredeemed ones, now even their erstwhile independent Seifliia arid! iMontenegro, have lost their independence. after all these trials #he down trodden and scattered Jugoslavs more than ever have cause to hope at the present time that they will be united ifi one strong independent 'State after the war. Upon the issoie of tJtoe war depends the national future, nay, the fcfe or death 0$ the Jugoslav mace. Since the beginning of the conflict in 1914 well over 1.000.000 Jugoslavs have fallen victims to Teutonic fiendishnes arid to the detenminatiam of the Germans and the Magyars to wipe the raceof^Phe map. (At the present writing the gneater part of the land belonging to Jugoslavs, so dear to the Croats, the Serbs and tlile Slovenes alike, wiho share the prevalent (Slavic love for their native soil, to w.hich they cling with the atavistic tenacity of a rustic natilcn of peasants and laridtoilers, has been confiscated by the Germans and' the Magyars, claimed as spoils of war and settled by German anid Magyar colonists. Should the Teutonic allies succeed in the wan and should they be in a'position to dictate the terms of peace, this would mean the sicunding of the death knell to the whole Jugoslav nace, as it would take our enemies only a comparative short time to finish with Teutonic tihouroughness their woiHc to wipe out in the Balkans the last obstacle in the (path of their "Drang nach Osten" anldl to establish their coveted central empire to extend from Berlin rto Baigdad. The advent of the United States among the active champions of liberty and democracy has considerably strengthened the confidence of the Jugoslavs in the ultima/te victory of out common jmsit cause'. They are- looking forwarld toward a brighter future, not only fort themselves, but for the whole civilizdd world, after the defeat of the Teutons, whkh they expect will inaugurate^ n,ew era rtstittfti01* aiwl redemption fcwt those who have been oppressed and robbed all too long. And then, the Jugoslavs intend to devote all their remaining energies to thf attainment of — si licet parva connponere magnts — what this glorious republic of ours has accomplished, to quote Damie! , Webster: «t j.iw vif~v ami union now and fiorever one and1 inseparable. * 1 • * IX r /Initri eiA ttiinlntIt JV1 l^'Iltno /In se ne bf več trdilo, ida je kak Lenine pridigal svetovno demokracijo- t-O- V -p1: ' ■ ' V' Ustava in vojna. "Ali naj bo namenjena ta silovita vojna," se vprašuje Ha-nnis Taytlor, "za izgovor, da mi izberemo ljudi, ki naj uničijo našo brezmadežino ustavo?" Kot smo ie poročali čitate-ljem v dnevnih novicah, se je pričjelo gibanje v Zjedinjenih državah, da se začne s soclnjo obravnavo na najvišji sodniji Zjdd. držav, da se dožene ali so Zjed. države opravfoene poslati milicijo in novo narodno armado na firancosko bojišče. Vojaki redne armade in prostovoljci gredo lahko na bojišče v Evropo, toda vprašanje je, ali se sme tudi milicija in inova narodna armada poslati. Kot znano )e predsednik Wilson dne 10. julija »zidal povelje, da se milicija posameznih Idržav sprejme v službo Zjed. držav, torej se ta armada ne imenuje več milicija, am- nahaja celo že v Franciji. Biv-' ši miličarji, sedaj v redni ameriški službi, ji bodejo sledili. Nova narodna armada se ustvarja, in tudi ta armada najde svojo pot v Francijo- iMledtem pa se Amerikanci dosti ne pečajo z ustavo, katero sicer spoštujejo ravno toli; ko kot so jo spoštovali prej. Taylor igovori o 'križarski voj- 1 I" ski, M je namenjena za smrt : ameriške ustave. Toda kdo se ■ nahaja v tej križarski vojski? Kido jo vodi? Ali je želkido slišal koga kričati: Smuk ustavit Ce je kdo tako govoril, prav gotovo ni bil Amerikanec, am-ipak nasprotnik Amerike, ki žleli Nemcem zmago. Gotovo je splošmo priznano, da se nainodna garda ne more I rabiti v vojaškre namene izven Zjed. držav, Toda če je kon-. gres po dolgtetn posvetovanju in debatiranju konečno prišel (dta prepričanja, da se mora narodna garda postaviti v službo Zjed. držav, ali je raditega že odklenkalo ameriški svobodi? Taylon vidi stvari, ki sploh me eksistirajo. Taylor se je postavil za učitelja in profesorja narodu, ki hoče radkladati a-meriško ustavo, kaj je pirav, kaj ni prav- Ustava, ki bi za- 1 Wanjevala varovati narodne ameriške koristi, svobodo in naše stališče v tem svetovnem metežu, sploh ne bi (bila ustava, ampak pogiubonosno dek> za ameriški naroki. Danes v (dvajsetem stoletju j« mrsikaj drugače kot je bilo tedaj, ko se je ustava pisala. Amerika se inahaja v tej vojni, da se boril in zmaga, n» pa I ida bi se odvetniki lasali po so-dnijah, kaj je ustava, kaj ni. Sicer pa ima vsakdo neomeje-' no zaupanje v ameriško najvišjo sodndjo, da bo odločila tako je v resnici pravilno. In miemda sodnija Zjed. idržav ne o bo p?>Vzročila, Ida nabiramo vo- j ja'ke v Ameriki, da jih gledamo 1 ;kalko iparadirajo po ulicalhv ker i potem vojaštva sploh ne bi bi- 1 lo treba nabirati. o- Gobavci v Syracuse. 'Syracuse, N. Y. 12. avgusta. ! V tem mestu so zdravniki od- fl krili dva slučaja gobove bolez- | ni, in sicer pri dveh Grkih. Ne- I nuiKioma sta bila izolirana. Angliji zmanjka zdravnikov. London^ 9. avg.. Earl of I Derby, vojaški tajnik v voj- fi nem nradu, se je izjavil, da I •primanjkujje Amg^iji zjdravni-. I kov, in da jih na fronto ne mo- I rejo .poslati več, razven če ho- I Čejo cele vasi in mesta v An- I Igli ji ostati brez zdravnikov. 1 mrtvaškega voza, ki je peljal j mrliča na Calvary pokopališče, in ženica je bila na mestu mir-(tva. Josip Bamiko, 1068 E. 68th St. vozniki voza je bil prijet od j policije. Ne ve se, kdo je st^ra l ženica, ki leži sedaj v McGreaJ j mrtvašnici. . , • ' _ i Kupujte pri trgovcih, katerih oglase vidite v listu. Dekleta dobijo stalno delo The Cleveland »Metal Products Co. 1135 Ivanhoe R& (97) Dekleta /dobijo staJnO delo, da pomatgajo pri tnapravah za < ameriško armado. Ko so izu-čene naredijo $16 do $25 na teden. Začetnicam se plača $8 na teden. iPiške angleško na Postofifice Btaoc 68, Station D. City ^ -- <98) ŽENITEV Za 28 CENTOV ram poiljcmi nU ieaitoTanja^i katalog, kjer ao imana, nuloii, popki i« SLIKE mnogo dob-r h deklet in nek^j vdov, ki ae hočejo poročiti. Vsem tem lahko direktao piicte, in kmalu bodete na potn sreče Nič posebnega plačati, lc 26c. PUlt. mm RELIANCE KLUB, Dept. 18 Bwt 376 Los Anfalos, C*l. mt- TWifiirmmmmmmklmwam > porter! I dobi dobro, stalno 1 I službo s fino prili-1 5 ko, da napreduje. I S Le starejši mož naj [se oglasi v nred-iništvn. j Rojakom priporočam avojo Restavracijo in Kavarno "M grad" naaproti aloventke iole in cerkve. Vedno areža jedila in točna postrežba. Na ražpolagoiniain čista PRENOČIŠČA FRANK DRA^LER, 6120 Glass Ave. Ohio Stol« T*l. mm* «1. to «1. ulico, Princ«to 11 SMS W bltou St. Ctolr A»«. —----------------—--------—r—wzrSm 11111111111111111111111111111 v EUCLIDU iiiiiiihiiihiiiiiinihiiiii H < Nove tovarne, novo mesto se gradi v Euclid u. Slo• I H react, kupite lote sedaj, vaš denar se potroji v kratkem. I DANIEL GARAPIČ, I REAL ESTATE BUSS ROAD, EUCLID, O.. tel. wood 71s w Ali vas veseli narava? Mllial Tedaj t> preskrbite fotografski II WSMIBirBTfc' aparat, s katerim lahko delate najle- II BMi ■lllll |1 V J , pi« slike narave. Pa tudi slike valih |H | II tJ prijateljev in znancev. F.BR AJJN L I C H ■■■■■■MIH 3. NADS. PERMANENT BLDG. I 746 EUCUD AVL blixu E. 9th St. i _ I KRONIČNE IN KRVNE I BOLEZNI SE I ZDRAVIJO I Na isti način in z istimi t aparati kol zdravijo t ] VELIKIH SANITORI- 1 JIH V EVROPI I Vtmdnm artt fl 0.4* do 4. pop. T. arač. do S. ataC. 10.do 12 dop. ob nadatyak. I' Izrciite ta og!a*, da I n* pozabit* naslona I M m^K H Pravi prostor za 1 hranitev. ^S Ki« krenit« »voj doaar? M«- I |H nil v bili. kj«r tU o«pr«t I Um ibUT Pmaiti, d> j« I JmM lošjo >f«biti kot nrtoMUtl. nj Naloiit« ■« ▼ CIotoIuS T nut ^B I'M Co. kukl. T« »o k« akrad«M I MH tli uifu, J« TVM to tw 1 ||H Mftf 4 od«, obroati. Ittri bank« Jo * vili immU. Noto- 1 I lit« tour du«« Ujb to n«k I HI plačltoldos. V«ih, iJrm, KUUM, I ■ _ Cleveland ■ ■ cru&t company i n I Sloveti, Dobrodelna Zveza/1 I -n-c-n-tt; Ust. d. nov. ZfSs« ^ marca i9io. IfEflkTiT ltl4» v državi OHIO 1HH v drŽavi ohio I TeL O. S. Princeton 127* R Vriwml or«4t 10S2 E. (2nd St. I UPRAVNI ODBOR: I »Predsednik: PRIMOŽ BCOiGOJ, 3904 St. Ciair ave. Podpredsednik: JOHN GORNIK. 6105 St. Clair ave. I Tajnik: FRANK HUDO VERNI K, 1052 E. 62nd St Blagajnik: JE1RNEJ KNlAiUS, 1052 E. 6*iid Street NADZORNI ODBOR: LOUBa J. P*RC, 6119 St. Clair ave. I0NAIC SMUK, 1051-Addison Road. JOS. ROSS, 6619 Bonna ave. N. E. POROTNI ODBOR: JOiSPP KALAN, 6101 St. Clair ave. I • AGNES ZALOKAiR, 1081 Addison FRlANK ZORICH, 5909 Prosser ave. x FINANČNI ODBOR: -FiRANlK M. jAKSltC, 1203 'Norwood Rd. F1RANK CBRNE, 6030 St. Clair ave. ANTON GRDLNA, 6127 St. Clair ave. VRHOVNI ZDRAVNIK: FlRANiK h KERN, 6202 St. Clair ave. GLASILO ZVEZE: I '»CLEVELANDSKA AMERIKA", 6119 St. Clair ave. Vse denarne zadeve in stvari, kar se tiče upravnega I odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika. I Vse pritožbene zadeve, ki jih je rešil društveni porotni odbor, se (pošiljajo na predsednika porotnega Qd-I bora Josip Kalan. I * tSeje vrh. odbora se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9.30 dop. v pisarni vrhovnega urada. SPREMEMBE PRI KRAJEVNIH DRUŠTVIH SDZ. v mesecu juliju. Asegment št 47"17- ZOPET SPREJETI: Slovenec št. 1. c. 2200 W. Vlasic, 1207 Jos. Vatovec, 155 K. Vintar, 8 Jos. Ogrin, 976 J«ah.n Hrast, 57 John Rogel, 123 M. Vuk, 1045 John Papež, 9 Fr. Matjašič, 15. fln, Coš, Jdhn šfovar-ca, 199 Frank Gkobokar, 133^ Fr. Vidmar, 50 John Zidove, 18 Fr. Okički, 1277 John Smrelkar, ,1306 Jakob Hiti, 971 Jos. Jure-šič, 54 Fr. Baškovič, 1127 Ant. Jaklič, 152 John Straus, 88 M. ^rffeo, ni Ant. Kuhar, 1&54 M- Kuhar, 1947 Lovrenc Orsič, 13S0 Fr. Kuhar, 1212 Louis Permoser, 1257 Fr. Zakrajšek, 1283 Jos. Vidrik, 1539. H. Osredki, 39» Ant. Vidma«! Sv. Ana, št 4 c. 11-359 Jožefa Antončic, 1446 M. Etfiairuk, 1706 Fr. Srpan, 1231 Jožefa Ve«el, 1275MI Knau«, 441 M. Jen-Moovic, 1296 Aig. Matjašič, 1546 Jotefa Sanwa, 1607 Fr. Nose, 416 Rozi Jalovec, 1554 Fanny Trbežnik, 1^35 Lucija Patilič, 1371 Rozi Kralj, M. iAnžlovar, 1225 Fr. Okicki, i39oM.Žni-daršič, 955 Iv. Poiun, ««69 M. Bavdek, 1572 Jožefa Jerše, 1148 M. Herbančic, 506 Rozi Stanič, 1541 Aha Jerše. Napredni Slovenci št 5. c. 1090 Fr. Kadunc, 1802 Caišper Dodic, 1803 Jatoob Turk. Kras, št. 8 c. 809 Anton Zalar, 1804 John 'Legan. Glas Clev! Delavcev, št. 9. c, 1168 Jos Petenlin, 1537 Anton Tomšič. 1 Mir, št 10. c. 632 John Mau-sar, 635 Anton Zulkovec, 1628 Anton Čeme. Danica, St u. c. 664 Fr. Simončič. Ribnica, št. 12. c. 258 (Matevž jMjauzer, 894 Fr. Mamkovič, 2160 J. Valenčic, 211-26 J. Gombač, 1780 Fr. Kastelc, 930 J. Ihii- kar. , Clev Slovenci, št. 14. c. 26 Johni Velkavrh, 2147 Aug. Pečjak, 647 Ant- Zakrajšek, 121 M. Kinbiš, 1485 Fr. Česen, 302 L. Hrovatin, 578 Fr. Ban, 708 Ant. Starič. France Prešeren, št. 17. c. 746 John Gornik, i860 Jos. Pik, 685 Fr. Zgonc, 953 Fr. Orbec, ittg.U ,Bctok. Bled, it 20. c. 2042 Anton Kocjamčič. PRVI MESEC SUSPENDIRANI: Slovenec, št. x. f 1298 Fr. Kenik, 2109 Jos. Zupančič, 2131 Jernej Babič, 2130 M. Kern, 2/174 Jak. Brezec, 2175 Fr. Skubk, 1856 Fr. Stefančič, 1126 John Smolič, 830 Jos. Nose, 995 Josip Zupančič, 1097 Gasper Jelovšek, 1538 Jos. Račič, 1897 Jos. Hrast, 1047 p«*er Klun, 67 Fr. Hribar, 9(79 Fr. Knaus, 675 Ant. Felicijan, 91 Mike Jalovec, 1003 Louis Hribar, 1033 Jos. Hren, 230 Ant. Nose, 14& Jos. Strte 353 Er. Opeka, 21 Jos. Likovič, 129 Martin Kostanjšek, 1/114 Jos. Pincojič, 389 L. Skerjanc, 1304 Ant. Pucelj, 1674 M. Kiuisetič, 99 Ant. Femec, 802 Louis Brulc, 1325 Louis Muhič, 1092 Ant. Gbmbajč, 1755 Ig. Zupančič, 1855 John Vintar, 44 Ant. Turk, 1898 John Pucelj, 1324 Ml 'Sed-nak, 1397 J. Mali, 1094 Feliks Drenik, 1040 Louts Papež. Svob. Slovenke, št. 2. c. 114:* Ana Vardjan, 1143 Jožefa .Razinger, 1213 Gerdtsrude Dolinar, 1859 Amglela Rogel, 1143 Ana Smig«ovec, 1140 Jožefa Odar, 692 Mary Firidhofer, 1236 Fanny Spehek, 635 Gertrude Soredk, 1558 Ivana Pekol, 123*4 'Ana Judnic. Slovan št. 3. c. 1067 John Median, 1935 JdlM1 Lenaršič, 1723 Louis Fink, ^871 Fr. Kraišovec. Sv. Ana, št. 4. c.644 Ivana Arko, 1697 Ivana Menard, 1589 Fr. 2nidaršič, 505 Ivana Koprivec, 1114 Mary 2nidairšič, 1030 Ana Zorčič, 1243 Rozi Cimperman, 472 Ana iFerlan, 1824 Ivana Krašovec, 1578 Rozi Zobič, 1526 Fr. Debevc, 1415 Ivana •Kolenc, 1641 'Mferjetačesen, «<238 Rozi iHiti, 1605 Iv. Miklav-čič, 1640 Majry Hrovat, 1228 Mary Gorene, 1492 Jera Skubic, 477 Fr Kozqglav, 437 Jožefa Jalovec, 1147 Mary Unetič, 1940 'Al. Leskovic, 1381 Rozi Rus, 778 Mary Stefančič, 1818 Fanny Studin, 452 Ivana Pate, 1586 Ernestina Krifc, 1816 Fr. Rup-nik, 11817 Ivana Lenaršič, 447 Ana Kuhair, 1489 Fir. Strnad- Napredni Slovenci, št 5. c. 1355 Ant. Strazišar, 195 Lours Kral, 1073 Ant. Rakovec, 1836 Fr. iSodnik. Glas Clev. Delavcev, it 9. c- 1801 Jakob Kotnik, 1468 Anton Kotnik, 1727 Fr. Novak. . Mir, št. 10. c. 2213 Jos. Molek, 1408 Al Chample, 876 Fr. Ribnica, št. 12. c. 259 Jakob Strekalj, 669 Jtfin Blatnik, 2187 Frartk Gornik, 1842 Jos. Ban, 1313 Jos. Tonlažič, 540 Anton Omahen. v Clev Slovenci, Št. 14. c. 2148 Fr. šlejkio, 2195 Fr. iM-rvar, 2253 J. Perne, 2104 John Hostnik, 2141 Ant. Mismaš, 301 Mar tin Garlšek,k 1767 M. Birtič, 901 John Korn, 1813 A. Grubar, 1580 Al. Kastelic, 1911 AL Florjančič. France Prešeren, št. 17. c. 600 Frank Podobnikar, 466 J. Zlatorepec, 771 John Pinebil, 768 Johni Mišic, 768 Miha.el Dre-nšek, 798 Frank Pešjak, 1809 Mike Dolnjak. , NOVI ČLANI: Slovenec, st. i. e. 2274 Anton Strajnar. 1 Slovan, št. 3. c. 2273 Anton Zidanic. Sv. Ane, St. 4. c. 2262 Ana Bajt. Slovenski'Dom, št. 6. c. 2263 John Novak. Kras, št. 8. c. 2264 Ciril Bobal. Glas Clev Delavcev, št. 9. c. 2265 Jos. Campa, •Mir, št. 10. c. 2266 Katarina Šercel. Danica, št. 11. c. 2271 Mary Krampel, 2272 Ivana Vu^ptin. Ribnica, št. 12. c. 2275 John Janchar. Clev. Slovenci, št. 14. c. 22691 John Derganc, 2270 John Setina. France Prešeren, št. 17. c. 2268 John Kurnp. Bledi, št. 20. c. 2267 Louis Zore. PASIVNI ČLANI; C. 981 Frank Senica 1, 994 John Tram te 1, IQ43 Jos- ^ozo-glav 1, 471 'Mary Cugel 4, 1105 Alice Jakdič 4, 634 Josip Rogel rio, 539 Ignac Markovič, 12, 2104 Al. Svete 14. IZOBČENI ČLANI: C. 1422 John Svigelj i, 95 Joeip Kuntarič 1,1933 SJvonloo Mo- horič 3, 639 Josip Fortuna 10, 1797 Ludovik Gruden 10, 2100, Josip Santel 18, UMRLI ČLAN: C. 2108 Josip Witcman 3. PRESTOPLI ČLAN: C. 2009 Louis Hočevar od št. 20 k št. 10. Cleveland, Ohio dne 9. avgusta, 1917. Frank HUDOVERNIK, tajnik. Opomba tajnika! Prosi se vse krajevne tajnike Zveze, da takoj naznanijo vse člane Zveze, kateri bodo šli prostovoljno ali ibodo poklicani v armado. Vsak član je lahko član Zveze, on lahko plačuje svoj ase-sment z povišajo svoto qoo% ma mesec, to je le za člane, ki so prišliv Zvezo pred i. junijem 1917. Vsi sti člani, kateri so pristopili po 1. juniju t. 1. se takoj pri vstoipu dpovejo vsem pravicam do Zveze, če se vpiše ali je poklican v ainmadu. Enako velja za članice v slučaju, kia grejo k Rudečemu Križu. To se samo od sebe razume, da so vsi taki člani, ki bodo plačevali 100 povišanje asesmenta zavarovani le za posmrt-nino. Bolniška podpora se izven države Ohio ne izpalčuje. Lepa prilika . za pristop v društvo. Društvo siv. Janeza Krstni-ka št. 37. Jugoslovanske Katoliške Jednote v Cleveland«, je na svoji redni mesečni seji dne 15. julija t. 1. sklenilo, da stane pristopnina k gori omenjenemu društvu za tri me&ece, t. j. avgust, september in oktober, sanno$ 1.00 Društvo «v. Janeza Krstnika št. 37. J. S. K. J. šteje danes 419 članov in članic 67 otrok. Vsak član se lahko zovoruje za $ 250.00, 500.00,' looorfX), 1500. 00 smrtnine in $ 1.00 aR 2.00 bolniške podpore. Članice se lahko zavarujejo za smrfcnino in za podporo ali pa «amo za smrtnino. Društvo pa ima tudi oddelek za Mladino, kjer se lahko upršejo otroci od 1-16 leta in sioer plačujejo 15c na mesec in doibe v slučaju smrti $ 100.00 za pogrebne stroške. Otroke laWko vipiše v društvo vsakdo, ako je član društva ali ne. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v Grdinovi dvo rani ob 1. uri pop. Natančnejše Ipodatke dobite pri predsedniku A-Braniselj, 1045 E. 6ist St; pri tajniku J. Debevec, 1023 E. ali pri blagajniku Frank Milla-vitz, 1029 E. 61 st St. in pri vsakem društvenem članu. Tu je sedaj prilika za vsakega, ki še ni pri nobenem društvu, ali ,pa za onega, ki bi rad pri stopil" ki k kakemu društvu. Rojaki ne zamudite te prilike. 1 ODBOR. VOJNA! VOJNA! Zjedinjene države so šle v vojno, da se iborijo, in jaz se nahajam tu, da se borim proti visokim cenam. Prihodnji mesec se začne« jesen. Mlrzli vetrovi bodejo kmalu pričeli pihati. Potrebovali bodete jopiče, spodnje perilo za vas in za otroke, potrebovali bodete blankete in kov tre za toplo posteljno odejo. Mr. John Gornik mi je Idovolil še dva tedna prostor v trgovini, predino se umaknem.' Vse zimsko blago mora biti prodano v tem kratkem času. Vi kupite danes in si prihrariite denar. Vse zimsko blago se mora prodati. Čas imate le dva tedna. Cim prej pridete, toliko več bodete na koristi, Jcajti vsa zaloga se absolutno mora prodati v dveh tednih. Cene vsemu blagu so jako znižane. Ne pozabite številke in naslova. Stara zanesljiva trgovina. M. TOLSTOJ, . BRiy of. Clair Ave. Pridite **odaj, Ida se umak- • « r Naprodaj je na tSchaefer ave lepa hiša, 6 sob, krasno ohranjena. Tri spalne sobe, kopališče m toilet, škrljeva streha, basement. - Cena. s anno $3000 Vprašajte hitjro, ker sicer . 1948 Carter Rd. (100) Soba s kopališčem za enega ali dva fanta se odda. 1064 E. 6r Street. (97) VABILO M na piknik, ki £a prireldi društvo Napredni Sosedje, Št 144 SlSBZ v nedeljo, tg. avgusta, v Raindall, Ohio. Društvo ulju-dno vabi vsa društva, ki spadajo k SSPZ, obenem pa vse rojake Slovence, ker to bo prva zabava, ki jo priredi mlado društvo v Newburgu, ki se nahaja pri SJ9FZ. Na veselici bo licitacija podedovane stvari ce-srja Franc Jožefa, kafceiro je zapustil ob obletnici svojega godu dr. Napredni Sosedje. Torej so prošenj vsi Slovenci, naj ne 1 zamudijo te prilike. Za hladno t-pijačo in za pokrepčilo želodcev bo v obili meri preskrbljeno. Vsi brez izjeme, staro in mlado, naj pride v nedeljo, 19 avgusta v Randall. (96) Naprodaj ste dve peči, obe na plin, ena za kufhanje, ena za gretje. 1039 E. 6i»t St (96) Soba se odda v najem za enega ali dva fanta, spodaj, brez hra- n 1 _ r - j. _ J^L^! _____ _ * _ _ * r m^Bm PozoJ Slovenci! Kadar potrebujete doma v hiši plumberja, tedaj (pokličite svojega rojaka, in z veseljem vam proračuni m, koliko velja popravilo ali koliko veljajo no-! ve stvari. Mi die lamo kopališča in sinke v hišah. Cene naše so nizke in delo garantirano. Svoji k svojim! Edini slovenski iplumlber. Nick Davidovich, 1081 Addison Rd. Plumbing, Sewering Gas Fitting. Princeton 2984 K. (105) Bell Rosedale 2377 W. Cuy. Central 6678 R. Plin in kisik. Uradne ure od 9—12 in 1—5 ure. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. ure. DR F. L. KENNEDY, zobozdravnik. Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio. (X49) Hiše naprodaj. 561 cettl Hišo s« Bob^ci pa |f ko nizki oeni. Oglasite se pri J. Lusihin, 1065 E- 66th St. (98) Naprodaj je hiša za 3 družine, 12 sob. Rent $40 na meš. Cena $4100. Oglasite it pri lastniku na 1098 E. 66 St. (97) Čedna front soba se odda za enega ali dva fanta brez hrane. 1089 E. 66th St. (97) Soba se odda v »najem za enega ali dva fanta, brez hrane, s kopališčem. 6700 Schaeffer ave. -(0) Nervozni ljudje. Nervozni ljudje 'bi morali jemati Severov Nervoton. *Mr Ankfrew Rajnik, 1270 Mine St No. 1. Taylor, Pa. nam piše, da '1ko je rabil Severov Nerveton, se je počutil !boljšega."fta»po^ roča to zdravilo slabim nervoznim ljudem. Severov Nervoton je uspešno zdravilo za duševno rapoloženje, breizspanecj ndrvoznoet, histerijo, iftd. Cena $100. Po vseh lekarnah. Zaihtevaijte vdeflno Severov Nervoton. W. F. Severa Co. Cedar Rapids, la. Soba se odda v najem za d)ve dekleti. 1149 E. 63rd St (97) Izkušen kuhar dobi takoj s talino delo. 10221 Euclid ave. Brivec dobi delo. Stalno delo 10541 Euclid ave. (97) ' POZOR! Prodajalci zemljišč dobijo izvrsten zaslužek. iNaše zemljišče je na iNoble-iMayfieW' Air lotment. Se prodaja jako lahko. Naši prodajalci zaslužijo od $300 do $600 na teden, Vprašajte Mr. Warren. J. J. Fried Realty Co. 439 Guardian Bidg._ VABILO na prvo veselico, katero priredi Dr. Vipavski Raj, št. 312 SNPJ Collinwood, Ohio na Kasteli-čevih farmah, v nedeljo 19. avgusta, v Euclid, Ohio. Društvo je preskrbelo zelo bogat in zanimiv program, ra-ditega se je nadejati obilne udeležbe iz Collinwooda in Clevelanda. Dvajset odstotkov dobička te zabave gre v korist .Narodnega , Oziroma Delavskega Doma. Pričakuje se torej da se zavedni Slovenci oglasijo v obilnem številu- Za najboljšo postežbo bo preakrbel i ODBOR POZOR! Josip kupi etn^mi are^taioe «• , 1 ZADNJI RODOVINE BENALJA SPISAL / ^ FR. REMEC __" ..... ' _____:_ ■ ' i i j. i j, ii Kar nič ni vedel, kakio misli i in sodi Renata o njem. Govorila je ž njim vedno le o stvareh, $4cjer je 'bilo nemogoče pokaza-iti Jkaiko simpatijo im antipatijo i|in govorila je vedno tako lila-lldtio in se vedla tako rezervirano. da njenih misli in čuvstev r ni mogel nihče uganiti. Toda Mihaela to ni plašilo. Upal je, Jda jo prepriča o svoji Ijuibezni k|| da si pridobi njeno naklo-Vinjenost, kadar pride ieas, da bo spK>h 'smel govoriti. - K a eno stvam pa ni Mihael ,|)ikdar misli]; da ga je ves lju-bljansiki ženski svet najstrožje nadzoroval in opazoval vsak lnjegov (korak, vsako njegovo gesto. Ljubljančanke, videč, pda se Mihael za nobeno ne za-f nima, so takoj uganile, da mo-$ra imeti 'kako srčno skrivnost £in tirndile so se na vso moč in vso vztrajnostjo, da bi jo Ifidkrile. Zapazile s*>, lila se je f Mihael, če je prišel v kako družbo sicer najprej pridružil drugim damam in ne Renati, a d!a so njegovi pogledi neprestano iskali in če je niso tiasli, Ida je kmalu družbo zapustil. | Zapazile šo dalje, da je bil Mi-Ijbael vedno nemiren in irazstre-|-Sen, ako se >mu ni posrečilo, lostati vsaj nekaj trenotkov pri Renati in da je bil vedno kaj [ frtobro razpoložen, če je mogel 5 le malo časa z njo govor.iti. lUspehe teb Opazovanj je kon-tpo ionmuliral Štefan vitez Ogailin v obdolžitev: Mihael jntriinar je smrtno zaljubljen |v baronico Renata Benaljo. Ne dfc bi Renata in Mihael lica j slutila, je šla ta obdolžitev od diise do hiše, od rodovine do rodovine ; vedela je jo končno v«a Ljubljana samo Renata ne in Mihael jo je izvedel, ko mu jo je v razburjeno-' iti vrgel v obraz njegov oče. Sedaj ga j^bilo strah, da nastanejo iz te idolžitve Renati 1 irelike meprilike, da bo tiipeja §iliA ugledu, in da jo bodo slob-| ni ljudje obrekovali in grdili, , njeno čast po Ikrivici in da jo Ibo do blaznosti ljubosumni ' jnož trpinčil in ji zagrenil življenje. Zavedal se je, da mora ^ttfttritiec'ti, naj velja tkan ho-mm namen je bil sedaj poročiti se celo z HpTvdovo Terezijo Ahči- II. , Ljubljanski guvernein je po lltfvakrat na leto priredil na Barju velik lov in povabil vse plemstvo, vse oficirje in tudi naj premožnejše meščane. Lov j|«am je mikal samo lovce, toda lovu je vedno sledila vesela zabava, zdlrnuena s plesom pod milim nebom in na to zabavo so prihiteli povabljenci celo iz / prav oddaljenih krajev. Na konjih. v ekvipažah in zlasti na ^ čolnih je ob takih prilikah hitelo vse polno ljudi iz Ljubljane do Preserja in skioro fcnadi-ci jonalno je (bilo, da je take kini ■pri povratku ponoči utonil v Ljubljanici kak udeleženec, ki pri pijači ni poznal mere in meje. Broti večeru je prijezdil v Preserje tudi Mihael Kržinar in' našel je tam že jafko mnogoštevilno in tudi že več kot .veselo družbo. Že od daleč ga je zagledala gospa Terpzija Alh-činova, mlada, bogata in vsestransko zelo okrogla vdova, mki je sedela med celo gmčo mladih in starih čestilcev in vzbujala občino pozornost s svojim glasnim smehom in z neverjetno kričečimi barvami svoje ofbleke. Tenezija je bila pravzaprav jako čedna žena navzlic nekoliko preveliki mesnatosti svojih udov. Govorila je mnogo, hitroin glasno in moški so se z njo kaj dobro zabavali, kajti dovolila je tudi kako krepke j šo besedo in se rada ter prav prisrčno smejala. Gospa Teretzija je imela izredno trezno sodbo o življenju in ljudeh ter izredno slab okus o toaletnih stva-rdh in družabnih navaldah. Si- i cer pa je Ibila dobra in prijaz- ■ na. , 1 Njen "oče je bil graščinski • oskrbnik. iSprjavil je troje go- > spodarjev na beraško palico in • ko je umrl, je zapustil svoji hčeri tri skrinje denanja iw pa svoj izredno razviti praktični talent, Terezija se je hifcno po , očetovi smrti poročila z odvet-i nikom Ahčinom, ki ga sicer ni ljubila, va ; kaj se vedno tako opro-i ščate?" ; Gospa Terezija je sedaj hi-i tro spremenila glas in vede-' inje. Pogledala je 'Mihaela naj-l preij pirav ljubo, potem povesi- ■ la oči in končno sladkuje se I reWa: > "Pojdite z nami; prav veli-: ko veselje bi mi napravili, če • bi šli z nami. Še nikdar vas ni-l sem prosila niobene prijaznosti ■ — starte mi danes, kar Vas ■ prosim." Mihael je bil silno presene-i čen. Vedel je, da bi ga gospa ' Terezija talk o j vzela za moža, i če bi jio zasnubil, domneval je i tudi, ima njegov oče v tem oziru že prav odločen dogovor ' z igospo Terezijo, ali da je go- ■ spa Terezija vanj resnično za- • ljubljena, kakor je) to pokazala ■ v tem trenotku, tega niti slu-r til ni. Njena prošnja mu je bila - prav neprilična in že je hotel , povabilo odkloniti, ko. je videl, > da ima gospa Terezija vse ros-i ne oči. Tedaj pa je njegova > vljudnost premagala vse. po-: misleke. i "Razume se samo ob sebi, milostiva, da grem z Vami." r Gospa Terezija je zadovolj- - nosti malo zardela, a svojega - veselja ni Hotela izdati. , "Kako govorite; prav kakor ; bi mi izkazali posebno milost-' i "iNikakor ne," je iravnodtuš-5 no old'govoril Mihael. "Vi go- - spa ste meni izkazali milost, i da ste me povabili." > V srcu mu je bilo že žal, da - seJe udal in začel je premi- - šivati, kako bi se gospe Te-"l^'jb ,n njene dražbe zopet odkrižal. "A, kaj stortm s svojim konjem ..." je rekel čez treno-tek ikakor bi govoril sam s se-boj. "Majo^ Harding ima stre-žaja s se^wj — ta prevzame konja, Vi pa se peljete z menoj", se je hitro oglasila .gospa | Terezija. *"To lahko takoj v red spraviva." Ni se Ihotela ločiti od Mihaela, kakor bi se bata, da ji ute-če. Ko je bilo zasvran 'konja j vse preskrbljeno, sta šla nazaj na zabavišče. Ravno tedaj se je kot zadnji vseh povabljen-I cev pripeljal baron Benalja s , svojo soprogo baronico Renato. Baron Benalja je imel navado, da je prišel veJlno prepozno. Skoro zaipan je slonel na »rojem vozu, a ko je zagledal tiik svoje kočije Mihaela in gospa Terezijo, se je zganil in očitno je bilo, da j-' v tem trenotku postal prav dobre volje. "Ali ju vidiš Renata — Kr-žinair in .gospa Terezija — rej je le reSj kar sem ti povedal,