I.avin Korič:
Morje.
Stražarji!   —   Ne \riii. ali sem kje či-lal. ali mi je kdo po-vetlal:    ^Kadar   ti   je | dolgčas.   vzemi   atlant roke   in   ga   glejl« Ubogal    sem.    Pa    se sprelilajam   od  sever-| nega tečaja do južne-ga, od vzhoda do za-I hoda, po razbiti  Ev-ropi tja čez Atlantski ) ocean    do    Amerike, . kjer   je   toliko   nasih ljudi,   kjer  je  toliko hogastva  in  rerščhie, in  še  Čez Tibi  ocean (iu   žilavih   Japoncev, Mhidi murtiarji sc uče delali lii/iu- vozle.            sestradanih Kitajcev,
v Indijo, v mrzlo Si-
bitijo, pa zopet dol v razkošno otočje Suinatro, Botneo. Javo, v malo po-znano Avstralijo, pa zopct v črno Afriko. ln vstanejo mi sLike, jasne in temne, iz vsch mogočih knjig, zemljepisnih, zgodovinskih, povestiiih, kar sera jili kdaj prečital.
Vedno in vetluo me je pa vleklo, da bi videl morje. V niladiK Ietih sem ])oslušal sestro, ki je služila v Trstu, in vojake, ki so prihajali za Božič ali Veliko noČ na dopust, kaj v$c so pripovedovaJf o morju, o (ihera in belem, vihornem in groznem, o zibajočih se čolnib, o svetlili jadrnieah, kd plovejo na i-rjulie«, o ladjak, ki so ko hiše, kamor bi lahko spravili samo našo vas, ainpak vso faro, na kaierih se vozijo uaši Ijudje v Amerik ¦>k]er ne doseže jih v&6 naše oko«.
S ivosmačevdm Francetom sva se igrala. >Kam greva danes? \' Trst! To je bi!o vprasaiije in odgovor vsak dan. Do Rakeka sva se vozila z voz< — 3 škatlo za cikorijo, do Trsla z vlakom — z zabojem za milo, v Trstu ¦_ z ladjo — s škaiom. Kako sva zavidala ronaarje, ki so šli devet ur dal« na božjo pot na Trsat in so pripovedovali o morju, o vodi, ki ji ni meje.
Stražarji! Kakor sva imela midva s Francetoni iteuteSljivo željo v i d e t| kedaj uiorje, tako iinajo narodi, države ncutešIjiTo željo i xn e i i morjt Odkar živi ČloveŠtTO, se je bilo najvcč bitk za — morjc. Morje so pljuc za dižavo. Narod, ki niina morja. je kakor jetit-en človek, ki mu od dne i dne pohaja sapa. dokler ne iztlihne. Po morju je odprta pot po vsem s^etu po morju se spoznavajo ljudje, njihov značaj, njiihove lastnosti, šege navade, po morju bogate narodi, morje spaja narode, države, mesta. Ka poglejte v atlant in glejte karto o >avetovnem prometu«:! Kakor z vrvmi i zvezani in prepleteni razni deli sveta med sehoj — po morju.
Stražarji! Naša država ima morje in Še lepo morje; tako lepo, da nan prežijo od zahoda in severa, da bi ga nam ugrabiH.  Jadransko morje
^                   M
»Nekdaj bilo si slovansko,                                 ^^^H
ko po tebi hrastov brod                                    ^^^
vozil je slovanski rod.«
Za to inorje so krvaveli Slovenci, Hrvati, Srhi, Primorci, Istrani, Se-ujaui, Dalinatiaci od Trsta do Boke, na Krku, llvaru, Visu, v senjskih vrntih, Ni še v s c morje nase, pa bo, bo, bo! Samo 1 j u b i t i ga moramo, \ zljubili ga pa boino, če ga bomo spoznali v vsej njegovi Iepoti in bo-gustvu. Zato bo s-\rtec« odkrival od Šievitke do šievilke, od leta do leta, kaj vse iraa naše raorje ob obali, ua površini, v globini. Hodili borao h ka-pitanu, da riam razkaže ladje, bojne iu trgovske, jadrnice, motrne čolne, da nam razodene skrivnosti polno aivljeuje v morju, življenje živali in rastlin, v podobi in besedi.
j>Mladi Stražarjk: (a kotiček je VaŠ, kar Vas je v »Pomladku Jadran-ske Straže«, \anj priduo dopisujte, v njem sprnšujte, ga čitajte, narocajte in širite.