NASA TEMA
Tudi stranišča so ogledalo
Slovenije str. 12-13
IZ NASIH KRAJEV
Družina Škorjak se pobira po požaru str. 7
SPORT
Le tri točke za celjske nogometaše str. is
■o
Zen
■«i im !o
Sr-
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 32/ Leto 74 / S. avgust 2019 / Cena 2,50 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik
Srečno za potnike
Nedavno iztirjenje mednarodnega potniškega vlaka pred železniško postajo Rimske Toplice se je srečno končalo za vse potnike. Za nesrečo naj bi bila po prvih podatkih kriva napaka na dveh vagonih. V teh počitniških dneh, ko številni potujejo po cestah in železnicah do svojih počitniških ciljev, naj bo zato skrb za varnost na prvem mestu. str. 3
ALIDIJ04
u

UJIJU
3 ЧОТ2 Al
INTERVJU1
—-	- L. ' :
GOSPODARSTVO ■
.ч, ILK"
^■läSSi
^тшш^ шшшттш ■ M ш! šher^
AKTUALNO i
Boštjan Vrščaj, predsednik Leto in pol po stečaju
TD Laško str. 26-27	Leonarda str. 4
Koga motijo gnezda
lastovk? str. 2
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Dokazali smo, da izstopamo. Prednost pred ostalimi nam prinaša tudi povezovanje na medobčinski ravni.«
Boštjan Misja, direktor Turizma Podčetrtek
»Mojemu nasledniku bo gotovo lažje. Predajam mu barko s polnimi jadri in v odlični kondi-ciji.«
Matjaž Juteršek, dosedanji direktor ZKŠT Žalec
»Res so še dobri ljudje in težko jim povem, kako zelo smo jim hvaležni.«
Marjan Škorjak, kmet iz Korpul, po požaru
»V lokalnem okolju je treba poiskati kakovostne zgodbe ali jih ustvariti, na podlagi tega pa oblikovati dobre doživljajske programe, ki bodo zanimivi za obiskovalce našega mesta.«
Boštjan Vrščaj, predsednik TD Laško
»Tokrat ni bilo veliko časa za premislek, njihovi notranji problemi so naenkrat izbruhnili. Hitro smo našli skupni jezik.«
Jani Žilnik, novi trener nogometašev Rudarja
ČETRTEK
PETEK

26 19
31 18
SOBOTA
NEDELJA
34 V 19
O
cn
31 20
Komu so v napoto znanilke pomladi?
Leti, leti lastovka
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) opozarja na uničevanje gnezd mestnih lastovk, ki so sicer zavarovana živalska vrsta. Potem ko je pred dnevi zaokrožila informacija o nenavadni odredbi inšpekcije za varno hrano, da morajo na kmetiji iz hleva odstraniti gnezda lastovk, ker da jih je preveč, naj bi na na Tuševem trgovinskem centru na Polzeli in na bazenskem kompleksu v Podčetrtku pred dnevi nezakonito uničili kar 46 gnezd. Društvo je za oba primera že podali prijavo na pristojno inšpekcijsko službo. Medtem uničenje gnezd v Tušu in Termah Olimia zanikajo.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Iz DOPPS so sporočili, da so minuli konec tedna prejeli več obvestil o nezakonitem odstranjevanju gnezd mestnih lastovk. »Ker se niso obnašale po pravilih zdraviliškega turizma je vsaj 30 parov mestnih lastovk izgubilo svoje gnezdo na bazenskem kompleksu Term Olimia. Kako so končala njihova jajca in mladiči? Verjetno zelo podobno kot pred trgovino Tuš Polzela. Po naročilu vodje v trgovini je bilo odstranjenih 16 gnezd, ker naj bi kvarila podobo trgovine. Ko so delavci pometali mladiče iz gnezda, so jih kot smeti pustili na asfaltu,« so zapisali. Kot je nato povedala predstavnica društva Tjaša Zagoršek, so o »morilskem pohodu« društvo obvestili ozaveščeni prebivalci, predstavniki društva pa so nato stanje preverili tudi na terenu.
»Medtem ko se Slovenija v svetu razglaša za zeleno desti-nacijo z bogato in ohranjeno naravo in nam zelene parole še kako ustrezajo za vabljenje turistov, je resnica na domačem pragu žal pogosto drugačna. Uničena gnezda mestnih lastovk niso le protizakonito dejanje, so tudi izkaz pomanj kanja vsakega sočutja do živih bitij. Naša nacionalna identiteta do narave prija znih je s po
bijanjem lastovk postavljena na laž,« je ostra Zagorškova.
Po podatkih iz poročila o nezakonitem lovu in ubijanju ptic v Sloveniji na leto uničimo od 50 do 200 lastovičjih gnezd v času gnezdilne sezone. Mestna lastovka je sicer zavarovana živalska vrsta in zato je, kot pojasnjuje Zagorškova, po uredbi o zavarovanih prosto živečih vrstah te živali prepovedano zavestno poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, loviti, ujeti ali vznemirjati. Prav tako je prepovedano zavestno odstranjevanje, sprememba, poškodovanje ali uničenje struktur, nujno potrebnih za razmnoževanje - to so npr. gnezda.
V Tušu in Termah Olimia uničenje gnezd zanikajo
Na navedbe društva so se v obeh podjetjih že odzvali. »Na objektu na Polzeli nismo odstranjevali gnezd,« v imenu
Žalosten prizor, posnet pred trgovino na Polzeli
Tuša zatrjuje Anja Marjetič, »dopuščamo pa možnost, da je katero izmed gnezd ob nedavnih ujmah, odpadlo samo oziroma je to delo neznanega objestneža.« Zanikajo tudi navedbe, da bi odstranjevanje naročil kdo od njihovih zaposlenih. »Mestna lastovka je zavarovana živalska vrsta, zato se dobro zavedamo, kakšno odgovornost prinaša sobi-vanje z njo v urbanem okolju oziroma na poslovnih objektih. Tako smo na primer na našem '	centralnem skladišču
v Celju uredili posebne police za gnezdenje ptic,« je še dodala Marjetičeva.
»Informacija o uničenih gnezdih ni resnična,« zatrjujejo v Termah Olimia. Kot je povedal Vasja Čretnik, direktor prodaje in marketinga, lastovke pri njih mirno bivajo že vrsto let. »Še nikoli nismo in tudi ne bomo ubili nobene ptice, saj pri nas spodbujamo gnezdenje ptic in skrbimo za živalski svet.« Ob tem je poudaril, da na balkonih hotela Breza redno skrbijo zanje, podstavljajo pod gnezda papir na tla in dnevno čistijo balkone. Že leta imajo postavljene ptičje hišice na celotnem območju term, hišico za netopirje in hotel za žuželke.
Čretnik je ob tem opozoril, da so tako kot za sobivanje z naravo v podjetju odgovorni tudi za zdravje in varnost gostov. Po nasvetu inšpekcijskih služb ne dovoljujejo gnezd nad bazeni, saj v teh primerih odpadki iz njih padajo v kopalno vodo, jo onesnažujejo in predstavljajo možnost infekcije: »Vendar gnezd, ki so polna, nismo še nikoli odstranili in jih tudi ne bomo.«
Po nasvetu pristojnih služb, ki kontrolirajo kvaliteto kopalnih voda v njihovih bazenih, so bili primorani sprejeti ukrep, da na kritičnih mestih, in takšno je le eno, na zunanjem delu bazena Termalija, sproti odstranjujejo morebitne tvorbe, iz katerih bi lahko nastala gnezda. »Zato nikdar ne pride do oblikovanja celotnega gnezda, kaj šele naselitve ptičjih družin v njih. Ptice si zato na naše zadovoljstvo in na veselje gostov gnezda uredijo na drugih mestih, ki niso problematična za zdravje in varnost ljudi.« V mesecih, ko lastovke prenehajo gnezditi in odletijo v tople kraje, odstranijo prazna gnezda s hotelskih balkonov in poskrbijo za čiščenje ter ponovno pleskanje sten. »Lani smo po odselitvi lastovk v poznih jesenskih mesecih iz zunanje stene Terma-lije odstranili prazna gnezda, o čemer pričajo črni madeži ostankov odstranjenih gnezd. V letošnjem letu smo začetne tvorbe odstranjevali sprotno. Nikoli niso bila odstranjena gnezda z mladiči, kaj šele, da bi mladičke ubijali,« je jasen Čretnik.
Foto: arhiv DOPPS, Terme Olimia in Pixabay
AKTUALNO
3
Čeprav se je sprva govorilo o 200 potnikih na vlaku, pa so s celjske policije včeraj sporočili, da jih je bilo 130, večinoma pa je šlo za študente, ki so bili namenjeni na Madžarsko. Vlak je namreč vozil iz Ljubljane v Budimpešto. V kompoziciji je bilo pet potniških vagonov in en službeni. Ko je vlak pripeljal na uvoz železniške postaje Rimske Toplice, je po odobritvi vožnje zapeljal na tretji tir, kjer pa sta nato iztirila dva vagona. Kriminalisti so do zdaj izključili človeško napako. Poškodovala naj bi se ena potnica, vendar lažje, zato zdravniške pomoči ni iskala.
vo vzdrževanje urejeno, še ni znano. V mednarodnem potniškem in tovornem prometu nacionalni prevozniki skrbijo za svoje vagone ali si vzdrževanje izmenjujejo na zaupanje. Tehnični pregled vagonov sledi vedno na cilju. Ne glede na vse je treba počakati na končne ugotovitve o vzrokih nesreče in napaki, ki jo je zakrivila.« Iztirila sta dva madžarska vagona, medtem
ko naslednji štirje slovenski niso. Kdo bo odgovarjal za nesrečo, je tako še prehitro domnevati, pravi šef slovenskih železnic. »Kadar je vzrok neznan, škodo krije zavarovalnica, v primerih znanega vzroka pa zavarovalnica v imenu povzročitelja. Ta trenutek je karkoli težko domnevati, imajo pa prevozniki urejena zavarovanja,« je dodal Mes.
Foto: SHERPA
130 ljudi na vlaku, ki je iztiril pri Rimskih Toplicah
Je vlak iztiril zaradi napake na vagonih?
Na Celjskem je nazadnje vlak iztiril leta 2014 pri Laškem zaradi tehnične napake. Nesreča se je zgodila zaradi iztir-jenja podstavnega vozička med četrtim in petim vagonom približno štiristo metrov dolge vlakovne kompozicije. Ta je bila naložena z zabojniki in je bila na poti iz Kopra proti Hodošu. Leta 2005 pa je na progi Rimske Toplice-Laško iztiril tovorni vlak. Takrat je šlo za obsežno nesrečo, v kateri sicer ni bil nihče poškodovan, čeprav je nekaj vagonov pristalo tudi na zasebnih zemljiščih.
Kar 130 ljudi je bilo na potniškem vlaku, ki je v torek dopoldne iztiril pred železniško postajo Rimske Toplice. Mednarodni vlak je vozil v smeri Celja. Natančen vzrok iztirjenja še ni uradno potrjen, po prvih podatkih pa naj bi šlo za napako na dveh vagonih, pravijo pri Slovenskih železnicah.
SIMONA ŠOLINIČ
Preiskava nesreče na kraju je bila končana sicer še istega dne, opravili so jo tudi preiskovalci Ministrstva RS za infrastrukturo, vendar pa bo ugotavljanje vseh okoliščin trajalo še kar nekaj časa.
Škoda je visoka, po prvih ocenah naj bi znašala pol milijona evrov. »Dejstvo pa je, da napaka ni bila na infrastrukturi, ampak najverjetneje na vagonih,« je v torek pojasnil direktor Slovenskih
železnic Dušan Mes. Takoj po nesreči so Slovenske železnice za potnike organizirale nadomestni avtobusni prevoz. Železniška proga pa je bila za promet odprta še istega dne približno ob 17. uri.
Sicer pa se je število nesreč in izrednih dogodkov v zadnjih osmih letih izredno zmanjšalo, je ob torkovi nesreči še poudaril Mes. »Vozna sredstva vzdržuje naše podjetje, za dva vagona, ki sta iztirila, pa je skrbelo madžarsko podjetje. Kako točno in na kak način je bilo njego-
Na cestah letos obsežna dela
SOLČAVA - Na Solčavskem opravlja država letos obsežna dela na cestah, ureja pa tudi tamkajšnje plazove. Letos so na vrsti cesta med Solčavo in Logarsko dolino ter deli turistične Solčavske panoramske ceste. Solčavsko, ki je nasploh izrazito turistično območje, se doslej s svojimi državnimi cestami ni moglo ravno pohvaliti.
»Upam, da bo država na Solčavskem tudi v prihodnje toliko vlagala,« pripominja županja Katarina Prelesnik. Gre za občino s komaj petsto prebivalci ter razmeroma velikim območjem. Njena najpomembnejša cesta je med Solčavo in turističnim biserom Logarska dolina. Država bo do začetka oktobra povsem dokončala dela na tej cesti, kjer je letos na vrsti preplastitev več kot štirih kilometrov cestišča. Država bo za to namenila 1,9 milijona evrov.
V slabem stanju je Solčavska panoramska cesta, kjer je bila dokončana v začetku poletja 1,2 milijona evrov vredna modernizacija odseka proti Podolševi. Gre za 1,3 kilometra dolg odsek. Na tej cesti trenutno izvajajo še sanacijo ene od brežin ter plazu. Še en plaz bodo urejali od druge polovice tega meseca, vse tri naložbe pa bodo stale blizu en milijon evrov.
Država letos ni pozabila na cesto iz Logarske doline na Pavličevo sedlo, kjer je mejni prehod z Avstrijo. Na tej cesti sta letos na vrsti sanaciji dveh plazov. Prvo država že opravlja, dokončana pa naj bi bila novembra. Za sanacijo drugega plazu ob isti cesti država izvajalca še išče. Dela naj bi se začela še letos. Obe naložbi bosta stali okoli 2,3 milijona evrov.	BJ
Paviljon do prvotne podobe v treh tednih
CELJE - Obnova poškodovanega steklenega pročelje stavbe Paviljona za predstavitev arheologije in Turistično-in-formacijskega centra (TIC) na Glavnem trgu bo končana predvidoma v treh tednih, so povedali na Zavodu Celeia Celje, ki upravlja to stavbo.
Vrednost ocenjene škode je približno 6.500 evrov, škodo pa bodo na zavodu prijavili zavarovalnici. Do razbitja dela steklene
površine na stavbi je prišlo pred dnevi v večernih urah, povzročil pa jo je je mimoidoči kolesar zaradi premočnega udarca s kolesom. Kot so še povedali na Zavodu Celeia Celje, je pri neljubem dogodku šlo za nesrečen pripetljaj in ne za objestnost, čeprav so na kraj dogodka prispeli tudi policisti. Poškodba stavbe tudi ne vpliva na delo Turistično-informacijskega centra, ki posluje nemoteno v okviru poletnega delovnega časa.	RG
4
GOSPODARSTVO
Dražba Leonardove poslovno-tr-govske stavbe na Gosposki ulici naj bi po predlogu stečajne upra-viteljice in sodišča potekala po načelu zniževanja cene. Najbrž popust ne bo tolikšen kot je bil za šolske in druge potrebščine, ki so bile v trgovini naprodaj še nekaj tednov po stečaju. Novi lastnik bo najprej moral poskrbeti za popravilo pročelja, da padajoči omet ne bo ogrožal mimoidočih.
Leto in pol po stečaju znanega celjskega podjetja
Leonardova stavba za 1,9 milijona evrov
V središču Celja bo kmalu naprodaj še ena velika nepremičnina. Stečajna upraviteljica družbe Leonardo je namreč pripravila predlog prodaje poslovno--trgovske stavbe na Gosposki ulici in sodišče je te dni pozvalo upnike z ločitveno pravico, naj povedo, ali se strinjajo z načinom prodaje in s ceno. Upraviteljica Anita Kodba bi Leonardovo stavbo prodajala na dražbi, za katero datum še ni določen. Izklicna cena, ki naj bi se dražbi zniževala in ne višala, naj bi znašala nekaj manj kot 1,9 milijona evrov. Kot največji ločitveni upnik se v dokumentih pojavlja že tretje ime - po Abanki in švicarski družbi DDM Invest je zdaj na prvem mestu SHP Istra z naslovom v sosednji Hrvaški.
JANJA INTIHAR
h
ENERGETIKA У CELJE
URADNE URE :
OD 1. JUNIJA DO 30. SEPTEMBRA
PONEDELJEK, SREDA, PETEK
od 8:00 do 10:00 od 11:00 do 14:00
«f ЖШШШ
Tel.: 03 425 33 00
info@energetika-ce.si www.energetika-ce.si
ГГГТIГГТ1
Dežurna služba:
zemeljski plin: 041 633 453, daljinsko ogrevanje: 051 230 771
Leonardo, ki bi letos, če bi preživel, praznoval 30-letnico delovanja, je šel v stečaj januarja lani. Stečaj je predlagal celjski urad finančne uprave. Podjetje si je pri davkariji zaradi neplačanih davkov in prispevkov nakopalo za nekaj več kot 200 tisoč evrov dolga, največ denarja pa je bilo dolžno Abanki. Gre za posojila, ki jih je leta 2003 najelo pri Banki Celje in jih je potem ob združitvi s celjsko banko prevzela Abanka. Nekdanji lastnik Leonarda Bojan Borštner je še danes prepričan, da bi podjetje lahko še vedno poslovalo, če bi mu banka reprogramirala posojila in sploh imela več razumevanja za njegove finančne težave. Leonardo, ki je bil včasih eden najbolj uspešnih trgovcev v Sloveniji s potrebščinami za šolo in pisarne ter z darili višjega cenovnega razreda, je začel usihati že nekaj let pred stečajem. Njegovi prihodki od prodaje so začeli strmo padati po letu 2012, razlog naj bi bila gospodarska kriza in velik padec kupne moči. Bor-štner je podjetje poskušal rešiti s poenostavljeno prisilno poravnavo, a se je z njo znebil le manjšega dela dolgov. Terjatve bank so ostale.
ker je njeno zaprtje omrtvilo Gosposko ulico, ampak je zaradi odpadanje ometa postala nevarna za pešce in je upravi-teljica kmalu po stečaju morala poskrbeti za delno zaporo pločnika.
Marsikoga v Celju zanima, kaj bo s triptihom »Angelska Madona s prividi«, ki krasi severno in južno steno stavbe in strop podhoda. Avtor, celjski umetnik Bori Zupančič, pravi, da bi ga najraje odstranil in postavil drugje. A mu je stečajna upraviteljica dejala, da je triptih del stavbe in bo skupaj z njo tudi prodan, kaj bo z njim pa bo odločal novi lastnik.
Terjatve potujejo iz
roke v roko
Upniki Leonarda so v stečaju prijavili za nekaj manj kot 2,2 milijona evrov terjatev, od tega jih je za 1,8 milijona evrov zavarovanih. Največ, 1,5 milijona evrov terjatev je prijavila Abanka, ki je že pred stečajem zaradi izterjave svojih dolgov poslovno-trgovsko stavbo dala na dražbo in kot najnižjo ceno določila malo več kot 1,3 milijona evrov. Dražba ni bila uspešna, ponavljali pa je niso, ker je podjetje kmalu šlo v stečaj.
Abanke ni več med ločitvenimi upniki Leonarda. Po javno dostopnih podatkih je terjatve skupaj v paketu s terjatvami še do nekaterih drugih svojih dolžnikov sredi lanskega leta prodala družbi DDM Invest. Gre za družbo, ki trguje s terjatvami, njen uradni naslov je
v Leonardu med upniki ni več DDM Investa. Iz poziva, ki ga je celjsko sodišče poslalo ločitvenim upnikom glede prodaje poslovno-trgovske stavbe na Gosposki ulici, je razvidno, da je zdaj med njimi na prvem mestu SHP Istra. Gre za družbo, registrirano na Hrvaškem, ki se po javno objavljenih podatkih ukvarja s turistično dejavnostjo, njen lastnik je Jože Šircelj iz Grosupljega.
Zaloga za malo
denarja
Stečajni upraviteljici Aniti Kodba je doslej v stečaju Leonarda uspelo prodati trgovski prostor s skladiščem v Kopru in vse zaloge. Koprska prodajalna je bila edina, ki je še ostala od nekoč razvejane trgovske mreže podjetja. Za 321 tisoč evrov jo je kupilo podjetje iz Ankarana. Zalogo, v kateri je bilo ogromno potrebščin za šolo in pisarne ter drugih izdelkov višjega cenovnega razreda, je kot edini ponudnik, ki se je odzval na zbiranje zavezujočih ponudb, kupilo podjetje Pacific iz Ljubljane. Za zalogo, v kateri so bili med drugim šolski nahrbtniki, ki so prej stali nekaj deset evrov, ocenjeni na štiri evre ali še manj, je plačalo 78.001 evro.
Največji delež stečajne mase Leonarda predstavlja stavba v Celju, katere tržna vrednost je ocenjena na nekaj manj kot 1,9 milijona evrov, likvidacijska vrednost je približno 200 tisoč evrov nižja.
Težave z najemniki
Poleg prodaje tega največ vrednega premoženja čaka stečajno upraviteljico še raz-
Neuspešni poskus
reševanja
Leta 2017 se je v reševanje Leonarda vključil tudi celjski poslovnež Tomaž Krajnc. Z Borštnerjem je podpisal pogodbo o nakupu podjetja, ki pa bi začela veljati le pod pogojem, če bi mu z Abanko kot največjo upnico uspelo skleniti dogovor o refinanciranju obveznosti Leonarda. Krajnc se je za nakup podjetja odločil zaradi stavbe na Gosposki ulici, ki ima v kleti, pritličju in dveh nadstropjih približno 2.000 kvadratnih metrov površin. Preurediti jo je nameraval v stanovanja višjega cenovnega razreda, ker pa dogovor z banko ni uspel, je od projekta odstopil.
Kaj bo s stavbo, kdo bo njen novi lastnik in predvsem, kakšno vsebino ji bo dal, bo morda znano že letos. Stavba vsekakor čim prej potrebuje novega lastnika. Ne le zato,
Leonardo, ki bi letos, če bi preživel, praznoval 30-letnico delovanja, je šel v stečaj januarja lani. Stečaj je predlagal celjski urad finančne uprave. Podjetje si je pri davkariji zaradi neplačanih davkov in prispevkov nakopalo za nekaj več kot 200 tisoč evrov dolga.
v Švici, lastniki pa naj bi bili s Švedske in iz Luksemburga. Mimogrede, z družbo DDM Invest se je lani »srečalo« tudi podjetje Mik, ki je pred več kot desetimi leti pri Banki Celje najelo več posojil za gradnjo stanovanjskega naselja na Hrvaškem, a je projekt propadel. Terjatve, skupaj z obrestmi se jih je nabralo za blizu 15 milijonov evrov, je z združitvijo prevzela Abanka in jih nato prodala švicarski družbi, ki pa jih kmalu prodala naprej. Tako kot v Miku tudi
rešitev nekaj pravdnih postopkov. Dva sta povezana z oddajo v najem kavarne v pritličju Leonardove stavbe. Kavarno je le nekaj dni pred stečajem najelo celjsko podjetje Doma-dami, ki pa ni plačevalo ne najemnine ne obratovalnih stroškov. Upraviteljica je po nekaj mescih prekinila najemno pogodbo, najemnik pa je prostore izpraznil šele potem, ko so izklopili električno energijo. Pravde o plačilu vseh računov še niso zaključene.
Foto: LKK
Matej Oset se bo od 3. septembra namesto do Ljubljane začel voziti do kobilarne v Lipici.
GOSPODARSTVO
5
Cinkarna Celje objavila polletne rezultate poslovanja
Slabše kot lani, a bolje od napovedi
Poslabšanje razmer na svetovnem in zlasti evropskem trgu pigmenta titanovega dioksida zaradi vdora kitajskih proizvajalcev, ki se odraža v nižjih prodajnih cenah, ter upočasnitev gospodarskih aktivnosti vplivata tudi na poslovanje Cinkarne Celje. V prvem letošnjem polletju največja celjska družba ni presegla prodaje, ki jo je imela v enakem lanskem obdobju. Tudi čistega dobička je bilo manj, a še vedno več, kot je vodstvo družbe načrtovalo.
JANJA INTIHAR
Čeprav so rezultati slabši kot lani, je cinkarna za deset odstotkov presegla napovedi o prihodkih in za kar 75 odstotkov glede čistega dobička. V prvem letošnjem polletju je ustvarila 92,7 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za 5,6 odstotka manj kot v prvih šestih mesecih leta 2018. Vrednost izvoza je znašala nekaj več kot 82 milijonov evrov
ali 4 odstotke manj kot lani. V Evropski uniji je bila prodaja nižja za 6 odstotkov, v državah bivše Jugoslavije za kar 40 odstotkov. Razlog so nižje prodajne cene pigmenta, na območju bivše Jugoslavije, pa tudi manjšega povpraševanja. Tudi prodaja v Sloveniji je bila nižja kot lani, in sicer za 17 odstotkov. Del izpada na teh trgih je cinkarni uspelo nadomesti-
ti na drugih trgih, predvsem v Vzhodni Evropi,.
Čisti dobiček cinkarne je ob polletju znašal 9,7 milijona evrov, kar je 57 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju in tudi najmanj v zadnjih treh letih. Dobiček vseeno za štiri milijone evrov presega načrte, ki so si jih v podjetju zadali ob koncu lanskega leta.
Kmalu začetek
sanacije odlagališča
Uprava cinkarne, ki jo vodi Tomaž Benčina, ocenjuje, da so glede na razmere na trgu letošnji poslovni rezultati dobri. Podjetje je še naprej finančno stabilno in v primerjavi z drugimi proizvajalci v isti dejavnosti nadpovprečno uspešno. V prvih šestih mesecih je prodalo za 12 odstotkov več pigmenta kot v enakem obdobju lani, so pa cene zanj
v primerjavi z lanskimi nižje. Obeti za naprej niso ugodni, kar potrjuje nadaljnje zniževanje vrednosti kazalnikov razpoloženja, je vodstvo cinkarne zapisalo v polletnem poslovnem poročilu. Zaradi trgovinskih napetosti med Kitajsko in ZDA se je tudi obseg industrijske proizvodnje znižal.
Cinkarna je v prvem poletju za naložbe namenila 4,6 milijona evrov, kar je manj kot je načrtovala. Večino denarja je porabila za izboljšanje kakovosti ter zmanjšanje okoljskih vplivov v proizvodnji titanovega dioksida. Potem ko je v prvem polletju pridobila vsa potrebna dovoljenja, cinkarna napoveduje, da bo predvidoma septembra začela sanacijo odlagališča nenevarnih odpadkov v Bukovžlaku.
Foto: arhiv NT (GrupA)
Na Dobrni in v Topolšici o pokrivanju izgube
Seji skupščin sta napovedali tudi dve naravni zdravilišči na Celjskem - Terme Dobrna in Terme Topolšica. Lastniki obeh družb se bodo seznanili s poročilom o poslovanju v preteklem letu ter odločali o pokrivanju izgube. V Termah Dobrna bodo odločali o pokrivanju bilančne izgube v višini 140 tisoč evrov, v Termah Topolšica pa o pokrivanju lanske čiste izgube, ki znaša kar 4,3 milijona evrov.
Izguba Term Topolšica, ki je sicer nižja kot so sprva napovedovali lastniki, izhaja predvsem iz prevrednotenja nepremičnin, to je apartmajskega naselja in wellness centra Zala, zaradi oslabitve. Kot je že pred časom, ko je bilo jasno, da bo družba zabeležila visoko izgubo, pojasnil predsednik nadzornega sveta Peter Krivc, je izguba tudi posledica več hujših kršitev pri poslovanju prejšnjega vodstva, zaradi česar
ga je nadzorni svet v začetku leta tudi zamenjal. Lastniki Term Topolšica, največja sta ljubljanska družba Intus Invest, ki ima 61-odstotni delež, in Združenje multiple skleroze Slovenije s 25-odstotnim deležem, bodo na seji odločali, da bi izgubo pokrili s kapitalskimi rezervami in rezervami iz dobička. Terme Topolšica so sicer lani prihodke povečale za 6 odstotkov, na nekaj manj kot 7 milijonov evrov. Polovico prihodkov so ustvarile z nočitvami. Med obiskovalci so prevladovali domači gosti, med tujimi je bilo največ Avstrijcev, Italijanov in Nemcev.
Za šest odstotkov oziroma na nekaj manj kot 10 milijonov evrov so lani prihodke povečale tudi Terme Dobrna, ki so v večinski lasti celjskega podjetja Alea inženiring.
JI
Oset iz pivovarne v Lipico
Nadzorni svet državnega Holdinga Kobilarna Lipica je za novega generalnega direktorja družbe imenoval Celjana Mateja Oseta. Petletni mandat bo nastopil 3. septembra. Oset je bil nazadnje direktor v Pivovarni Laško Union, pristojen za oskrbovalno verigo.
Na razpis je prispelo deset vlog, Matej Oset je nadzorni svet prepričal s svojimi dosedanjimi izkušnjami pri izvajanju naložb in dela s kadri, ključna je bila njegova vizija upravljanja in strategije razvoja holdinga in njegovih odvisnih družb, so sporočili iz Holdinga Kobilarna Lipica. Oset, ki je diplomirani inženir živilske tehnologije, se bo javnosti predstavil konec avgusta.
Matej Oset je bil večino svoje dosedanje poklicne poti povezan s pivovarstvom. Začel je kot mlad tehnolog v Pivovarni Laško, kjer
je bil nato več let tehnični direktor in član uprave, pomembno mesto je zasedal tudi po združitvi laške in ljubljanske pivovarne in tudi potem, ko je združena pivovarna dobila novega lastnika.
Oset ni edini menedžer iz celjske regije, ki se bo preizkusil v vodenju Kobilarne Lipica. Februarja 2010 je takratna Pahorjeva vlada na ta položaj imenovala šmarskega veterinarja Tomija Rumpfa, ki pa je mandat končal že po dveh letih in pol. Odstopil je sam, razlog so bili številni očitki na račun vodenja kobilarne, ki je bila takrat organizirana še kot zavod. Rumpf je zadnja leta znova direktor Veterinarske postaje Šmarje pri Jelšah, kjer ima tudi pomemben lastniški delež.
JI, foto: arhiv NT
Zgradbe polzelske tovarne še čakajo novega lastnika
Zadnji dan julija je preteklo eno leto, odkar je stečajni upravitelj Zlatko Hohnjec dokončno ustavil poslovanje tovarne nogavic na Polzeli. V tem času mu še ni uspelo najti kupca za večino nepremičnega premoženja, prodati tudi še mora nekaj opreme in zalog.
Polzela je šla v stečaj nekaj dni pred božičem leta 2016, stečajni upravitelj Zlatko Hohnjec je potem še eno leto in pol ohranjal proizvodnjo. Kljub temu, da je bil pri tem zelo uspešen, je tovarno v skladu z zakonodajo moral zapreti. Kljub več poskusom in zniževanju cene mu družbe kot poslovne celote, to je skupaj vse zgradbe in opremo, ni uspelo prodati. Po ustavitvi poslovanje je Hohnjecu na dražbi uspelo prodati večji del zaloge in blagovno znamko Polzela. Za nekaj manj kot 390 tisoč evrov ju je kupilo trgovsko podjetje iz Estonije. Upravitelj je tudi že prodal apartma v Čatežu in parkirišče pri tovarni, prodaja opreme, ki jo je ponujal na spletni dražbi,
Takole so delavci Polzele konec decembra 2016 zapuščali tovarno. Iz dimnika se že eno leto ne kadi več, kupca tovarniškega kompleksa še ni, delavci pa so doslej dobili poplačano petino svojih terjatev, ki v celoti znašajo nekaj več kot tri milijone evrov.
pa je bila kljub velikemu zanimanju le delno uspešna.
Stečajni upravitelj je v svojem zadnjem poročilu napovedal, da bo tovarniški kompleks, katerega del že nekaj časa oddaja v najem, znova začel prodajati šele potem, ko bo našel kupca za vso opremo in zaloge. V nasprotnem bi namreč imel težave, kjer neprodano opremo in zalogo skladiščiti. Polzela ima v lasti še prodajalne v Celju, Mariboru, Ljubljani in Novem mestu, njene nekoč znamenite nogavice pa bo krajši čas še mogoče kupiti v tovarniški trgovini.
Upniki so v stečaju Polzele prijavili za 8,9 milijona evrov terjatev. Največ terjatev, dobre tri milijone evrov, so prijavili bivši zaposleni, ki jim je podjetje ostalo dolžno nekaj plač, odpravnine in še nekaj drugih denarnih nadomestil. Stečajni upravitelj je doslej nekdanjim delavcem že poplačal petino njihovih terjatev.
JI
Foto: arhiv NT (SHERPA)
11	
.'^rr.i r	
'- ' ■- .r* J. ■	
	BJiiB
6
IZ NAŠIH KRAJEV
ŠOŠTANJ - Nastavki novega načina mobilnosti
Polnilnica vodika trenutno še na papirju
Vodik za avtobuse, ki naj bi do leta 2020 služili javnemu potniškemu prometu v Velenju in Šoštanju, bo proizvajala Termoelektrarna Šoštanj (Teš). Preverili smo, kakšne so njene proizvodne zmogljivosti tega plina in kako daleč so načrti o gradnji polnilnice vodika.
TINA STRMCNIK
Občini Šoštanj in Velenje sta nedavno izvedeli, da bosta prejeli tri milijone evrov nepovratnega denarja za nakup šestih avtobusov na vodik. Velenjski občini bo nakup avtobusa sofinanciral še Teš. Sofinanciranje je predvideno v vrednosti največ 300 tisoč evrov.
Teš bo prav tako zagotavljal vodik, s katerim hladi generatorje blokov pet in šest. Na
leto proizvede približno 12 ton omenjenega plina, nima pa še polnilnice. Zanjo pripravlja projektna izhodišča in projektno dokumentacijo, saj skuša določiti najprimernejšo rešitev glede na predviden odjem vodika in glede na zahteve po oskrbi voznega parka s tem plinom. Pri proizvodnji vodika nastaja tudi kisik, ki ga Teš prav tako uporablja za lastne potrebe.
Končna cena še uganka
Javni potniški promet na vodik v Velenju naj bi letno porabil približno 30 ton vodika, povprečno pa malo več kot 80 kilogramov vodika na dan. Glede na to, da se je projektu pridružila še Občina Šoštanj, se bodo potrebe po omenjenem plinu sorazmerno povečale.
Šoštanjska termoelektrarna bo občinama vodik v naslednjih desetih letih prodajala po ceni od štiri do šest evrov za kilogram. »Na končno ceno namreč poleg lastnih stroškov in količine odjema vplivajo tudi investicijski vložki v polnilno in proizvodno infrastrukturo,
Ш
Teš naj bi za avtobuse zagotavljal vodik, s katerim hladi generatorje blokov pet in šest.
ki so trenutno le ocenjeni. Njihova končna vrednost bo odvisna od uspešnosti pridobivanja nepovratnih sredstev in cene opreme, dosežene na javnih razpisih,« so sporočili iz elektrarne.
Kratek čas
polnjenja in dober
doseg
Kako razumejo varnostna tveganja, glede na to, da je sredi junija na Norveškem razneslo polnilnico vodika? Pravijo, da je varnost na prvem mestu, zato z zanimanjem spremljajo razvoj dogodkov, predvsem glede vzrokov za incident in glede morebitnih vplivov na nadaljnji razvoj vodikovih tehnologij s področja mobilnosti. »Iz zadnjih medijskih objav je mogoče razbrati, da je v konkretnem primeru do nesreče prišlo zaradi uhajanja vodika zaradi napake pri vgradnji priključka na visokotlačnem hranilniku. Do eksplozije je prišlo v času, ko se tako na evropski kot globalni ravni vedno glasneje govori o vodiku kot alternativi na področju mobilnosti. Vodikova vozila imajo namreč bistvene prednosti pred klasičnimi električnimi vozili, najpomembnejši predstavljata čas polnjenja in doseg vodikovih vozil. Vozila na vodikov pogon so tako pri uporabi podobna konvencionalnim vozilom.« Dodali so še, da bo doseg električnih vozil brez znatnih investicij v infrastrukturo relativno skromen zaradi omejitev elektroenergetskega omrežja. Razširjenost polnilne infrastrukture je trenutno prav tako ključna omejitev za vodikova vozila. Projekt uporabe vodikovih tehnologij in postavitve vodikove polnilnice v Šaleški dolini vidijo kot podporo obetavni tehnologiji in alternativnemu konceptu mobilnosti.
Foto: GrupA
Preminil Jure Cekuta
Minulo soboto je v 68. letu umrl slikar Jure Cekuta. Bil je izobražen umetnik, saj je leta 2015 končal tudi doktorski študij umetnosti v Beogradu. Od sedemdesetih let je po vsem svetu imel več kot dvesto samostojnih razstav.
Cekuta je leta 2002 kandidiral za predsednika države. V zadnjih letih se je njegovo ime v javnosti največkrat omenjalo zaradi afere Patria 2. V tej zadevi so ga na sodišču pravnomočno obsodili na štiri leta in štiri mesece zapora ter na plačilo stranske kazni v višini 30 tisoč evrov. Tožilstvo mu je očitalo, da je Petra Zupana z obrambnega ministrstva napeljal, da mu je predal zaupne dokumente v povezavi s Patrio.
Sredi julija je Cekuta zaprosil za začasno prekinitev prestajanja kazni zaradi slabega zdravja, pri čemer so mu ugodili. Cekuta je bil v zaporu od 6. septembra lani, čeprav bi moral tja že leto prej, vendar sodišče dvakrat ugodilo predlogu za odložitev prestajanja kazni - vedno z razlogom slabega zdravstvenega stanja. Vrhovno sodišče naj bi letos spomladi zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti v tem primeru, ki jo je vložil Cekuta.
SŠ, foto: SHERPA
Od njive do mize s pomočjo e-tržnice
ŠENTJUR - Da bi lokalnim ponudnikom pridelkov in izdelkov pomagala pri vstopu na trg s pomočjo spleta, se je občina pridružila portalu e-tržnica. To je eden od načinov, s katerim želi še bolj izkoristiti in promovirati lokalno samooskrbo.
V Občini Šentjur so prepričani, da samooskrba za ponudnike omogoča številne dobre priložnosti, za kupce pa zdravo in kakovostno hrano. Dober način, kako lahko ponudniki, ki nudijo kakovostne pridelke in izdelke, svojo ponudbo približajo občanom, a tudi ljudem v regiji in širše, so prepoznali na portalu e-tržnica. Ta ponudnikom omogoča, da na trg vstopijo s pomočjo spleta. »E-tržnica na enem mestu združuje ponudbo in povpraševanje na pregleden in uporabniku prijazen način. S ponudnikom portala smo sklenili pogodbo o sodelovanju. Mesečno za storitev, ki je za pridelovalce brezplačna, občina plačuje manj kot sto evrov,« je povedala vodja oddelka za gospodarske dejavnosti Mateja Berglez. Trenutno se na portalu, ki omogoča nakup neposredno pri ponudniku ali v spletni trgovini, predstavlja 11 ponudnikov iz občine Šentjur. Ker je ponudba odvisna od letnega časa oziroma sezone, v občini pričakujejo, da se bo še več pridelovalcev za sodelovanje odločilo jeseni.
TS
Župnijska cerkev kmalu v novi preobleki
VRANSKO - Župnijska cerkev bo kmalu zažarela v novi podobi. Kot je povedal župnik Jože Turinek, bodo obnovili temelje, fasado, celotno ostrešje s kritino in zvonik.
Pri obnovi strogo sledijo navodilom spomeniškega varstva in tako bo cerkev dobila prenovljeno prvotno zunanjo podobo.
Projekt je ocenjen na približno pol milijona evrov. Del denarja so prispevali verniki, del je primaknila občina, delno je obnova financirana še s kreditom. Župnija Vransko je znana po tem, da precej vlaga v svoje sakralne objekte. Poleg številnih kapel župnija skrbi še za šest podružničnih cerkva, ki so vse lepo urejene.
LKK, foto: TT
Vgradili dvigalo za potrebe starejših
ROGAŠKA SLATINA - Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja trenutno končuje naložbo v obnovo stavbe v Ulici XIV. divizije 12. Tam ima namenska stanovanja za starejše.
Dela so skoraj končana, projekt je v zadnji fazi. Šlo je za celovito energetsko obnovo in dograditev dvigala. V teh dneh naj bi nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja na pristojni upravni enoti že vložil vlogo za uporabno dovoljenje. V stavbi so uredili dvigalo, fasado in uredili okolico. V stavbi je sedemnajst namenskih stanovanji za starejše. Ta najemna stanovanja so namenjena reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev in ostalih starejših. Nepremičninski sklad je lastnik 2.769 namenskih najemnih stanovanj, ki so v 116 krajih in 555 stanovanjskih ter stanovanjsko-poslovnih objektih po vsej Sloveniji. V strukturi stanovanj prevladujejo garsonjere in enosobna stanovanja, povprečna površina stanovanja je 38 kvadratnih metrov.
Obnovo stavbe v Rogaški Slatini je sklad začel zaradi arhitektonskih ovir, ki so predstavljale precejšnje breme za starejše, ki so jim zdaj z obnovo zagotovili prijazno bivalno okolje. Vgraditev dvigal v takšne stavbe je zagotovo eno od področij, za katera bi bilo dobro in smiselno, da bi država zagotovila sistemske vire in vzvode, kako to pospešiti, pravijo v skladu.
V zadnjem času se vedno bolj poudarja staranje ljudi, ki živijo tudi v večstanovanjskih stavbah, kjer je več nadstropij, a ni dvigal. Ponekod se etažni lastniki odločajo za vgradnjo dvigal in dvižnih ploščadi, toda pogosto se ustavi pri pridobivanju soglasij vseh etažnih lastnikov. Razpravo o tem je tudi na ravni države v začetku leta začel župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Ta je na Ministrstvo RS za okolje in prostor naslovil odprto pismo, kjer je opozoril, da bi morala država vsaj v delu naložbe v dvigala v večstanovanjskih stavbah omogočiti nižjeodstotno soglasje etažnih lastnikov.
SŠol
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Šmarje pri Jelšah - Družina Škorjak iz Korpul gradi na pogorišču hleva
Od solz obupa do hvaležnosti in optimizma
Negotovost je ostala še dolgo potem, ko se je iz pogorišča pri Guzajevih v soseščini nehalo kaditi. Strah se je zalezel v kosti vsakega kmeta na širšem Šmarskem, ki si je lahko v živo predstavljal, kaj taka tragedija za družino pomeni. Tudi Marjan je skoraj dnevno hodil preverjat na skedenj, če je krma kje sumljivo topla. Ni pomagalo. Še ne dva tedna po prvem velikem požaru v Šmarju pri Jelšah so plameni požrli še drug hlev.
SAŠKA T. OCVIRK
»Menda obstajajo sonde, ki edine zaznajo nevarnost, preden izbruhne najhujše. Sploh nismo vedeli zanje. Ampak si ne predstavljam, da bom kmalu kakšne bale spet zlagal pod streho skednja,« je še vedno pretresen Marjan Škorjak.
Kmetijo je prevzel pred 25 leti. Njegov oče je v bistveno manjšem hlevu redil deset glav živine. Šest hektarjev velika kmetija dosti več ni omogočala. Ampak Marjan je z dušo in s srcem predan kmetijstvu. Malo zaradi zahtev govedorejske stroke, malo zaradi ekonomske upravičenosti in malo zaradi lažjega dela je hlev počasi širil in ga dozidal. Pred požarom je poslopje nudilo zavetje 90 glavam živine. Družina se preživlja izključno s kmetijstvom.
Dnevno pridela 500 litrov mleka in skupno obdeluje okrog 40 hektarov kmetijskih površin. »Dela je ogromno in težko ga dohajamo,« pravi Marjan in doda, da je bila letošnja sezona že od začetka neobičajno težka. »Kot bi bilo eno zakleto leto. Nesreče pri delu, razmočen teren in več kot mesec dni dežja v maju, ko bi morali največ narediti. Zdaj pa še tole ...«
Za devet glav živine
ogenj usoden
Ko je izbruhnil ogenj, je Biserka skupaj s starejšo hčerko Barbaro in štiriletno Niko v hlevu molzla. »Videla sem, da je nekaj narobe s hladilno napravo za mleko. Hotela sem poklicati moža, v tistem pa je
Marjan in Biserka sta ponosna starša 14-letni Barbari, 13-letni Mojci, 10-letnemu Robiju, 4-letni Niki in desetmesečnemu Luku. Kmečko življenje je trdo, vendar se nihče ne pritožuje.
Kmetija je tovarna na prostem, ki zahteva, da vanjo vložiš skoraj ves zaslužek.
bilo že pol strehe v plamenih.« Hitri pomoči sosedov gre zahvala, da so rešili večino od 90 glav živine. Devetim niso mogli pomagati. »To je od vsega najbolj žalostno. Da jih nismo mogli rešiti,« se Marjanu še vedno orosijo oči. Svojo zgodbo je za medije v zadnjih tednih povedal že velikokrat, razmere se umirjajo, a ga ta spomin vsakič znova zlomi. »Ne vem, kako sem se takrat pripeljal domov. Nisem mogel več kaj dosti pomagati. Take vročine, tako mogočnega ognja si niti predstavljati nisem mogel. Če ne bi bilo gasilcev, bi ostali tudi brez hiše in vsega drugega.« Gumijasti deli traktorja v bližini so se stopili, šipe so popokale. »Upam, da ga bomo lahko usposobili in ne bo preveč stroškov z njim,« še navrže Marjan.
Kaj so že počitnice?
»Kako pa kaj dopust, ste že bili na morju?« se vprašanji, ki sta najbolj pogosti v poletnem klepetu, zdita Škorjakovim smešni. Otroci hodijo v šolo, v prostem času in med počitnicami pomagajo pri domačem delu. Nikoli ga ne zmanjka. »Ne hodimo na dopust,« se nasmehne
»Lepo bi bilo kam iti, si privoščiti dopust. Ampak to
•	v	v	v« v« I •	•	/al	a •	II	I •
je pač naš način življenja. Človek je vesel, da nekaj ustvari, se preživi in da kmetija napreduje.«
Biserka. »Zjutraj in zvečer je treba v hlev. Vmes si lahko utrgamo kakšno urico.« Pa si jo redko. Edini oddih prinese noč, ker krav ne zanimajo nedelje in prazniki. »Ni vedno lahko, ampak nam je v veselje. Da se preživimo s svojim delom, da nekaj ustvarimo in da kmetija napreduje,« pravi Marjan. Hlev je dogradil z lastnimi rokami in z »udarniško« pomočjo prijateljev. Ko je ob pogorišču razmišljal, da bo moral še enkrat skozi vse to, ga je zvilo. A dva tedna pozneje je že bolj optimističen. »Ne vem, kako se bom zahvalil vsem dobrim ljudem. Večine sploh ne poznam, iz
vse Slovenije prihajajo. Kocke sena so mi pripeljali iz Ormoža, pa še z zelenjavo in s krompirjem so nas založili. Za delavce bo treba kuhati, zelo prav nam bo prišlo.« Eden od kmetov je mimogrede opazil, da je Škorjakovim zmanjkalo koruzne silaže. Poklical je znance in prijatelje, vsak je prispeval malo in v njihov silos so je zvozili 200 kubičnih metrov. Šentjurski gove-dorejci zbirajo žito in les. In še bi lahko naštevali. »Res so še dobri ljudje in težko jim povem, kako zelo smo jim hvaležni,« zaključi Marjan.
Foto: SHERPA
Pomoč družinama Guzej in Škorjak še vedno zbira Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Šmarje pri Jelšah, Celjska cesta 6, 3240 Šmarje pri Jelšah. TRR: SI56 6100 0001 6073 732, sklic: SI00 22072019, BIC banke: HDELSI22, koda namena: CHAR, s pripisom »Požar Škorjak« ali »Požar Guzej«
Ta teden pričakujejo zidarje. Streho morajo nujno pokriti pred jesensko silažo.
Marjan je poln optimizma. Morda obnova hleva vseeno ne bo tako težka, kot je bila gradnja.
8
IZ NAŠIH KRAJEV
PODČETRTEK - Med najodličnejšimi v Evropi
Od dobrega počutja do odličnega naziva
Med najodličnejšimi evropskimi destinacijami je odslej tudi Podčetrtek. Na tekmovanju izbora Eden je na temo Turizem dobrega počutja premagal drugo finalistko, Dolenjsko. Glavni adut tokratnega zmagovalca je povezovanje jagodnega turističnega izbora v občinah Podčetrtek, Kozje, Bistrica ob Sotli in tudi širše.
SAŠKA T. OCVIRK
Gre za projekt Evropske komisije, ki že od leta 2007 združuje kraje, ki bistveno izstopajo v okoljskem, kultur-
nem in družbeno vzdržnem razvoju turizma. Priložnost širše promocije in večje prepoznavnosti dobijo manjši
in manj znani kraji, ki pa jih odlikujeta bogata lokalna
ponudba in avtentična nota. Podčetrtek je po besedah čla-
na komisije, dr. Janeza Bogataja, značilen primer tako imenovane turistične industrije na mikro ravni. Močno je povezan s Termami Olimia, a spodbuja lokalni razvoj na širši ravni. Kot dodaten pečat vsebini je komisija omenila še Kozje s svojim biosfernim območjem in prireditvijo Praznik kozjanskega jabolka, med klasičnimi vsebinami pa izpostavila domačijo Amon, jelenjo farmo, čokoladnico, lekarno in samostan v Olimju. »Destinacije Eden z izposta-
vitvijo manjših, a prav tako privlačnih krajev prispevajo k razpršitvi turističnih tokov,« je dejala direktorica STO Maja Pak. Pretirano obleganje najbolj razvpitih turističnih destinacij v posameznih državah namreč obiskovalcem ne prinese nobenega užitka, lokalno skupnost in okolje pa čez mero obremenjuje. Podčetrtek posebno pozornost namenja prav trajnostnemu razvoju. V okviru zelene sheme slovenskega turizma si je za to prislužil tudi zlati znak Slovenia Green.
»Kakšen bo konkreten učinek naziva pri trženju naše destinacije, za zdaj še ne moremo vedeti. Se pa nadejamo še večje podpore na nacionalni ravni. Dokazali smo, da izstopamo. Prednost pred ostalimi nam prinaša povezovanje na medobčinski ravni in spomladi sprejeta skupna strategija razvoja turizma treh občin,« je zadovoljen direktor Turizma Podčetrtek Boštjan Misja.
V evropski družini odličnosti je že več kot 140 desti-nacij. Že doslej so Slovenijo zastopali Koper, Brda, Laško, Idrija, Kolpa, Solčavsko in dolina Soče. Podčetrtek bo priznanje doma uradno sprejel 6. septembra.
Foto: arhiv NT (SHERPA)
Danes, v četrtek, 8. avgusta, od 16. do 22. ure v središču Podčetrtka svoja vrata odpira Kuhna pod gradom. Z uličnimi različicami svoje ponudbe se bodo predstavili lokalni gostinci. V petek, 9. avgusta, bo na istem mestu od 18. ure naprej zabava s Tamburaši iz Rogatca. V soboto, 10. avgusta, od 8. ure naprej pa bo v Podčetrtku še Lovrenčev sejem. Vabijo otroške delavnice, nastop skupine Šani Šeni, predstavitev turističnih društev, kuhanje bučne juhe in zabava s skupino Slovenski zvoki.
Boštjan Misja na prvi odprti Kuhni pod gradom pred dvema letoma

Kdo bo kupil pošto v Podplatu?
Na tekmovanje za ranljive skupine tudi Celjani
V Veliki Britaniji je do sobote trajalo svetovno prvenstvo v nogometu za ranljive ciljne skupine. Tudi letos - že osmo leto zapored - se je tekmovanja udeležilo nekaj posameznikov, ki sodelujejo tudi v projektih celjskega Javnega zavoda Socio.
Gre za svetovno zelo priznan projekt pri aktivaciji ranljivih skupin. »Vsako leto dobi osem naših uporabnikov priložnost, da lahko z udeležbo na takšnem tekmovanju spremenijo svoj način življenja, razširijo svojo socialno mrežo in pridobijo samozavest. Hkrati se lažje postavijo nazaj na noge,« pravi direktorica Javnega zavoda Socio Suzi Kvas.
Iz Celja so v Veliko Britanijo odpotovali posamezniki iz programa Socialna aktivacija, ki deluje v okviru Socia v zadnjem letu, medtem ko so pred leti na tekmovanje odhajali predvsem uporabniki Zavetišča za brezdomce.
»Ker vidimo, da jim pri aktivaciji v družbo takšne stvari veliko pomenijo, bomo, če bomo le imeli spet priložnost, v prihodnjih letih še nadaljevali projekt, saj na ta način uporabnikom ponudimo ogromno,« dodaja Kvasova.
SŠol
ROGAŠKA SLATINA - Pošta Slovenije je v Krajevni skupnosti Kostrivnica že pred časom svoje dejavnost predala pogodbenemu izvajalcu. Za uporabnike se ni nič spremenilo. Zdaj Pošta Slovenije prodaja še svojo nepremičnino. Tokrat krajani tega ne želijo prepustiti prostemu toku dogodkov. »Prav bi bilo, da občina stavbo odkupi,« so si bili enotni na zboru krajanov.
Stavba v Podplatu je stara komaj desetletje. Lepo je urejena, s prostornim dvoriščem, dostopnimi parkirišči in na strateški lokaciji ob glavni prometnici med Celjem in Rogaško Slatino. Da je stavba naprodaj, so
krajani izvedeli po naključju. »Zahtevamo, da občina stavbo odkupi. Da izkoristi predkupno pravico, saj gre za pomemben objekt v javnem interesu. Gre za pošto, ki dobro posluje, tu sta dve delovni mesti. Na tem kraju se ljudje srečujejo, mnogi se ustavljajo, in želimo, da tako ostane tudi v prihodnje,« je dejala predsednica KS Kostrivnica Marija Čakš. Za nakup stavbe je zanimanje menda veliko. Po besedah sogovornice želi eden od morebitnih kupcev na tem mestu zgraditi bencinsko črpalko. »Pri nas še vedno veliko ljudi svoje pokojnine dviguje na pošti. Še vedno veliko krajanov tu ureja svoje finance in plačuje račune. Ne predstavljamo si, da bi to počeli na istem mestu, kjer bi nekdo drug plačeval gorivo in kupoval cigarete. To preprosto ne gre. Pa četudi investitor zagotavlja, da bomo to lahko počeli v bistveno razširjenem delovnem času.« V Kostrivnici, kjer imajo zelo aktivna številna društva, ta večinoma že imajo skupne prostore. A če bi poštna stavba postala občinska, Čakše-va ne dvomi, da bi ji primeren namen in vsebino našli. »V prvi vrsti bi poštna storitev ostala
na enaki ravni, tu bi ostal bife, lahko bi se dodatno uredila trgovinica ali informacijski center. Stavba je vsekakor preveč pomembna, da bi jo kraj lahko izgubil.«
Občina je krajane s svojim stališčem sicer že seznanila. 95 tisoč evrov se ji zdi preveč za stavbo, za katero ne ve, kaj točno bi z njo počela. A Ča-kševa vztraja: »Naša pravnica je oblikovala sklep in pobudo predala občini. Zahtevamo, da občina vsaj začasno ustavi prodajo, dokler svojega stališča na dopisni seji o tem ne izrazi tudi občinski svet kot najvišji organ. Če bomo stavbo izgubili, zahtevamo, da občina priskrbi enako kakovostne prostore za poštno dejavnost z enako dostopnostjo in možnostjo parkiranja,« zaključuje sogovornica. StO
»Žal naša država ne zna ravnati s skupnim premoženjem. S Pošto Slovenije ni nič drugače. Čeprav je podjetje v državni lasti, ne dela za ljudi, ampak za tistega, ki največ ponudi. Žal je danes vse naprodaj,« je razočarana Marija Čakš.
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Radi ga pijemo, še raje varimo
Poklon pivu
Vsak prvi petek v avgustu obeležujemo mednarodni dan piva. Praznik je izraz spoštovanja vseh ustvarjalcev piva in vsem tistim v verigi, ki poskrbijo, da ga na koncu dobimo primerno ohlajenega in tudi kulturno postreženega. Praznik je tudi simbol povezovanja in sprejemanja različnosti med narodi ter hkrati naše globalne povezanosti, saj je pivo mogoče dobiti skoraj povsod po svetu in velja za pijačo prijateljstva.
Svetovni dan piva praznujemo od leta 2007. To je dan, ki je posvečen ljubiteljem in ustvarjalcem piva ter lastnikom pivnic in drugih lokalov. Ta nizkoalkoholna pijača je precej priljubljena tudi med Slovenci. Leta 2017 je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) vsak prebivalec Slovenije, starejši od 15 let, popil 92 litrov piva. Po besedah Martina Bajžlja iz statističnega urada se letno popita količina piva v zadnjih letih veliko ne spreminja.
Po podatkih NIJZ vsak Slovenec, starejši od 15 let, letno popije 92 litrov piva.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Ena najmlajših pivovarn v dolini, Savinjska pivovarna, je vrata uradno odprla sredi julija. V Arji vasi poleg lastnega piva varijo tudi pivo Kukec in Social1st.
V Žalcu praznovali kar dva dni
V Žalcu se radi pohvalijo, da je pri njih središče slovenskega hmeljarstva in pivo-varstva, še posebej zadnja tri leta, odkar so odprli edinstveno fontano piva Zeleno zlato. Nazivu primerno so svetovni dan piva praznovali kar dva dni. V soboto so prvič letos pripravili tudi »beer garden« ali »pivski vrt«.
»Naša fontana leži sredi parka, sredi zelenih površin v mestu in zato smo se odločili, da ne bomo imeli >Beer festa<, kot se imenujejo
številne prireditve po državi, ampak bomo dogodek poimenovali >Beer garden<,« je povedala Sabina Palir iz Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Na pivskem vrtu so tako minulo soboto predstavili osem manjših pivovarjev, ki se s svojimi pivi predstavljajo tudi na fontani piva Zeleno zlato. Vse skupaj so podkrepili še s ponudbo že uveljavljene Kuhne pri fontani.
LKK Foto: TT
Podeljena najvišja hmeljarska priznanja
V okviru 57. svetovnega kongresa hmeljarjev je bila v Ljubljani generalna skupščina mednarodne hmeljarske zveze. Ob tej priložnosti so podelili tudi najvišja hmeljarska priznanja, ki so romala v roke Savinjčanov.
LKK, foto: TT
Po podatkih združenja Brewers of Europe za leto 20l7 največ piva v Evropi popijejo Čehi -povprečno 135 litrov na leto. Sledijo jim Avstrijci s 105 litri, Nemci s 101 litrom in Poljaki s 97 litri. Slovenija je z 78 litri popitega piva na desetem mestu.
Porast malih pivovarn
Se je pa v zadnjih letih močno povečalo število podjetij, ki se ukvarjajo s pridelavo piva. Tako je bilo v Sloveniji do začetka letošnjega leta registriranih 10 pivovarn, od tega kar 97 majhnih, kjer letno proizvedejo do 20 tisoč hektolitrov piva. Slovenija je lani več piva izvozila (za 34,1 milijona evrov) kot uvozila (za 28,5 milijona evrov). Izvoz piva se je glede na leto 2017 povečal za skoraj 20 odstotkov, uvoz pa zmanjšal za tri odstotke. Največ slovenskega piva poleg Slovencev spijejo Hrvati in Bosanci. Medtem ko v Slovenijo uvozimo največ piva iz Avstrije, s Hrvaške in Češke.
Trgovanje s pivom je najbolj intenzivno poleti. V teh štirih mesecih je Slovenija izvozila 52 odstotkov celotnega letnega izvoza piva in uvozila 44 odstotkov celotnega letnega uvoza te pijače.
Kaj pa cena?
V gostinskih lokalih pri nas so ljubitelji piva lani za pol litra svetlega domačega piva odšteli povprečno 2,79 evra. V trgovini je bilo treba za enako količino slovenskega svetlega piva odšteti 90 centov.
Foto: arhiv NT
Lani so pridelovalci hmelja v Sloveniji na skoraj 1.700 hektarjih površine pridelali 3.078 ton hmelja, kar je največ od leta 1998 in za 43 odstotkov več kot v letu 2017. Slovenija velja za eno večjih izvoznic hmelja, vsako leto ga veliko več izvozi kot uvozi. Lani ga je izvozila za več kot 26 milijonov evrov in uvozila za 2,1 milijona evrov. Skoraj polovico izvoženega hmelja je šlo v Nemčijo, 16 odstotkov na Kitajsko in 10 odstotkov v Združeno kraljestvo.
Letina hmelja bolj slaba
Vreme kmetom in hmeljarjem letos nikakor ni naklonjeno. Številni ekstremni pojavi, od obilice deževja, hude vročine do toče in močnega vetra, so močno osiromašili letošnji pridelek.
Čeprav so kakršnekoli napovedi o količini in kakovosti hmeljske letine v začetku avgusta še zelo nehvaležne in nepredvidljive, se tako Janez Oset, predsednik združenja hmeljarjev, kot Martina Zupančič, direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS), strinjata, da bo ta precej slabša, kot je bila lanska. »Lani nas je nekako vse obšlo, letos smo jo dobili po grbi. Še posebej močno so bil prizadeta območja v občini Prebold in na območju občine Braslovče. A takšno je pač življenje. Kmalu bo tu spet zima in že se bomo pripravljali na novo sezono ter upali, da nam bo narava bolj naklonjena,« je dejal Oset. Podobno meni tudi Zupančičeva:
»Šele zdaj se kažejo prave razsežnosti neurij s točo, ki so prizadela skoraj vsa območja s hmeljem v Sloveniji. Ponekod je bilo res hudo. Žal je tako, da ponekod ne bo mogoče doseči niti podpovprečne letine.«
Niti dve letini nista enaki
Direktorica žalskega hmeljarskega inštituta je opozorila, da se nikoli ne zgodi, da bi bili dve letini enaki - bodisi po kakovosti bodisi po količini. Potem ko je bila lanska letina odlična, marsikje tudi rekordna, je letošnji pridelek močno zaznamovalo vreme. »Letos smo imeli izrazito nizke temerature v maju in veliko izrednih vremenskih pojavov, od močnega vetra, toče, močne vročine, nizkih jutranjih temperatur in posledično velikih dnevnih temperaturih nihanj. Vse to vpliva na rastlino, da se ne more optimalno razviti.«
LKK
Red vitez hmeljarstva so prejeli Anto
na Friškovec, Andreja Čerenak in Stanislav Leskošek.
10
IZ NAŠIH KRAJEV
Matjaž Juteršek je ZKŠT Žalec vodil deset let
»Ne odhajam, samo začasno grem«
S prvim avgustom se je po desetih letih vodenja Zavoda za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec poslovil Matjaž Juteršek. Poslovna pot ga je znova popeljala v gospodarstvo. Pod kožo mu je zlezlo delo v javnem zavodu v dobro Savinjske doline in prepričan je, da na tem področju še ni rekel zadnje besede.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Ko se je pred desetimi leti podal na avanturistično popotovanje na čelu javnega zavoda, ki pod eno streho združuje kulturo, šport in turizem, se ni prav dobro zavedal, v kaj se podaja, je priznal. »Sprva sem mislil, da bom lahko v javni upravi deloval na nekoliko nižjih obratih, a se je hitro izkazalo, da temu ne bo tako. Tisto leto, ko sem prevzel vodenje zavoda, smo prevzeli tudi upravljanje Eko muzeja hmeljarstva in pivovarstva. Kmalu za tem smo tržišču ponudili svoje pivo Kukec, ki smo ga razvili skupaj s Pivovarno Laško. S tem se je pokazala potreba po trgovinici in področje delovanja smo razširili še na maloprodajo. S fontano smo dejavnost še nadgradili in jo razširili še na področje gostinstva. Vseskozi smo bili dejavni tudi na časopisnem področju. Področje dela je res široko,« ocenjuje Juteršek, ki pravi, da so ne glede na to, da gre za javni zavod, vseskozi delovali kot podjetje. Izjemno vesel in ponosen je, da je javni zavod vseskozi dobro posloval in prihodke ustvarjal tudi na trgu. »Lani smo skoraj polovico, natančneje 48 odstotkov prihodkov ustvarili s tržno dejavnostjo.«
Kako je ZKŠT posloval lani in v prvi polovici tega leta?
Ves čas, kar sem zavod vodil, smo poslovali z dobičkom. V vseh letih smo skupaj ustvarili približno 100 tisoč evrov dobička, čeprav namen zavoda ni ustvarjati dobiček, ampak povezovati civilno, gospodarsko in družbeno sfero. Kljub temu da smo vedno delovali povezovalno, smo uspeli ves čas poslovati z dobičkom. In ob tem smo delovali tako, da so se pri nas vsi, ne le Žalčani, počutili dobro in domače. Zelo sem vesel, da smo letošnje polletje zaključili z dobičkom. Mojemu nasledniku bo tako gotovo lažje. Predajam mu barko s polnimi jadri in v odlični kondiciji.
V tem desetletju je bilo kar nekaj prelomov, vzponov in tudi padcev. Kaj vam bo najbolj ostalo v spominu?
Zagotovo sodelavci. Vselej rad povem, da je to »dream team«. To je gotovo ekipa, s katero bi si upal organizirati vsako prireditev in vem, da bi zadostila vsem najvišjim zahtevam. Vse prireditve so bile na res visoki ravni. Kot direktor sem vedno skušal biti v prvi vrsti človek in vodje področji so imeli precej proste roke, skozi to se je razvijala prava ustvarjalnost. Veliko je bilo prostovoljnega dela. Delovni čas se je za številne zaposlene, sploh ob koncih tedna, razvlekel tudi pozno v večer. Pa ni bilo zaradi tega nikoli nobene slabe volje. To lahko dosežeš le tako, da ljudem puščaš pri delu dovolj svobode in jih ne maltretiraš po nepotrebnem.
Odločili ste se, da se za nov mandat na čelu zavoda ne boste potegovali. S tem ste marsikoga presenetili. Kaj je botrovalo tej odločitvi?
Mislim da je bila to ena najtežjih odločitev v mojem življenju. Pri mojih letih ni prav enostavno menjati službe. Kot sem že rekel, s temi ljudmi bi si upal dočakati tudi »penzijo« ali pa še kaj več. A bilo je nekaj trenutkov, ki so tehtnico nagnili na stran te odločitve. Konec marca me je na to, da je treba nekaj spremeniti, opozorilo telo. Hkrati so bila tu še posamezna nestrinjanja z našim ustanoviteljem, občino. Zadnji večer, pred iztekom roka za oddajo kandidatur, sem imel sicer že vse pripravljeno, spisano strategijo. Z ženo sva se pogovarjala, odločitev je prepustila meni. Sem človek z močnim egom in tudi v tem premeru je ta pretehtal. Danes bi se morda odločil drugače.
Morda še kdaj?
Nisem prav velik zagovornik ponavljajočih se zgodb in povratkov. Vendar, ko smo se s sodelavci dobili na »zadnji večerji«, kot sem v šali dejal na srečanju, sem jim povedal: »Matjaž Juteršek ne odhaja, samo začasno gre.« Najprej nazaj v gospodarstvo. Prevzel sem vodenje stričevega podjetja. Dela se nisem
Matjaž Juteršek
T
nikoli bal, se ga nisem izogibal in hitro sem si zastavil nove cilje. Res pa je, da sta mi Žalec in cela Savinjska dolina v vseh teh letih prirasla k srcu, tu še vidim tudi svojo zgodbo. Ampak o tem morda kdaj drugič.
Strategijo zavoda ste kljub temu pripravili. Področje turizma je v zadnjih letih zacvetelo, kulturne prireditve so obiskovali ljudje z vse Slovenije, na športnem področju ste se približali vsem strukturam občanov. Kje so še rezerve, kam bi vi usmerili barko, kot ste se prej izrazili?
Pred desetimi leti, ko sem začenjal, sem na enem od srečanj s predstavniki ministrstev in župani dejal, da želim skupaj s sodelavci Žalec oziroma Savinjsko dolino postaviti med najboljše turistične destinacije v Sloveniji. Mnogi so me gledali postrani. Niso verjeli. Pred nekaj leti je nato isti direktor direktorata pristopil k meni in mi čestital. Uspeli smo Žalec pripeljati med najbolj zaželene turistične kraje. Ves čas sem poudarjal, da moramo razvijati športni in kulturni turizem. Vedno sem se trudil, da med programi vlada sinergija, ne samo kar se tiče stroškov. Prepričan sem, da je
treba to povezanost ohranjati tudi v bodoče. Programi so zastavljeni dobro, optimistično, a hkrati dovolj realno. Menim, da je treba v tej smeri nadaljevati. Vsake večje spremembe po mojem vedenju ne bi bile uspešne. Sinergija med programi je in gotovo bo tudi v prihodnje ključ do uspeha. Nasledniku sem ob primopredaji dejal, naj ne podira mostu, v kolikor še ni zgrajen nov. Ta most je izjemno močan in usmerjen v prihodnost. Trdno verjamem, da kar smo naredili in zgradili v zadnjem obdobju, je odlična osnova za nadaljevanje po zastavljeni poti.
V zadnjih letih ste se, tudi po službeni dolžnosti, udeleževali številnih prireditev. Boste reden gost teh še naprej?
Seveda. Sem Žalčan in domače prireditve so mi zelo pri srcu. Sodelavci so mi ob odhodu podarili karto narodnozabavnega abonmaja, še vedno bom ohranil gledališki abonma, tudi na ostalih prireditvah bom prisoten. Kolikor bo le mogoče. Seveda jih bom sedaj spremljal nekoliko drugače, morda v njih še nekoliko bolj užival.
Foto: SHERPA
POKRAJINSKI MUZEJ CELJE
JAVNA VODSTVA
V znamenju podnebnih sprememb
VSTOPNINA; se, «
GORNJI GRAD - V soboto zvečer se je končal mednarodni gledališki Ne-festival, ki je bil letos posvečen oko-ljevarstvenim temam. Festival z naslovom Komu grmi? je bil v znamenju predstav gledališčnikov iz različnih evropskih držav ter delavnic. V Gornjem Gradu je bil že sedmo leto.
»Udeleženci so bili zelo zadovoljni. Ustvarili smo prijetno in ustvarjalno skupnost,« je po festivalu povedala Metka Bahlen Okoli iz KUD Transformator, ki je glavni organizator. »Ne-festival je namenjen druženju, izmenjavi izkušenj in mnenj ter razmišljanju,« je o družbeno angažirani prireditvi dodala sogovornica. Letos je bil dan poseben poudarek okoljski pravičnosti ter podnebnim spremembam. Lani je bila osrednja tema enakost spolov, poudarek pa na položaju žensk v družbi.
Na predvečer štiridnevnega gornjegrajskega gledališkega festivala je bila forumska predstava Ena roza je dovolj, ki sta jo izvedla KUD Transformator in skupina Magdalene Krivopete.
Prvi dan festivala je organizator med drugim pripravil Ne-festi-valsko otvoritveno karavano, v kateri so se ustvarjalci sprehodili po Gornjem Gradu. Večerna forumska predstava, ki jo je izvedla mednarodna skupina Resilient Revolt, je bila namenjena temi podnebnih sprememb. Od četrtka do sobote so bile med drugim različne dopoldanske in popoldanske delavnice, kjer so se udeleženci posvečali letošnji osrednji festivalski temi.
Delavnice so bile tudi v gor-njegrajskem domu za starejše občane. Ob večerih so si sledile gledališke predstave, izveden je bil tudi koncert festivalskega benda.
Do Ne-festivala v Gornjem Gradu je pred leti prišlo zato, ker ima družina ene od članic KUD Transformator v tem kraju posest. Festival se je namreč prvo leto začel tako rekoč brez vsakega denarja, zato je organizator to prostorsko
možnost izkoristil. »Naslednja leta nas je gornjegrajska skupnost prepoznala. Občina je postala naš pokrovitelj,« je povedala o koreninah festivala Bahlen Okolijeva. Soorganiza-torji festivala so Zavod Mars, gornjegrajski dom za starejše občane, Društvo Krog in Zavod Bob. Po finančni plati so ga omogočili republiški javni sklad za kulturne dejavnosti ter gornjegrajska in ljubljanska občina.
BJ
Foto: ERIK ŠKOLIBER
(KUD Transformator)
KULTURA
11
Razstava na prostem
Rimske Toplicena starih razglednicah
Na ploščadi pred Rimskimi termami je na ogled razstava Rimske Toplice na starih razglednicah,ki sta jo pripravila Muzej novejše zgod ovine C elj e (MNZC) in Muzej Laško. Gre za že tradicionalno obliko sodelovanja obeh muzejskili ustanov.
ROBERT GORJANC
To je četrta razstava obeti muzejev, dosVej sta pripjvvi-la razstave, ki so bile vezane na Laško, muzeja sta namreč predstavljala razglednice in fotografije, kijihjev objektiv ujel mojster Josip Pelikan. »Na ogled je 49razglednicod približno 150 o kraju ROimske Toplice, ki so del bogate zbirke razglednic našega muzeja. Vse razstavljene razglednice so v glavnem z motivi Rimskih term, na nekaterih se pojavlja tudi kraj. Najstarejše razglednice segajo v konec
devetnajsteja sto let ja, nekaj jih je iz dvajeetiV, tridjsetih ler, sicer priz druge polovice prejšnjega stoletja,« je povedalo soavtorlca razstave Broni-slava Gologranc Zakonj.ek, muzejska svetnica v Muzeju novejee vgodovine Celje.
Zbirka v tem muzeju v celoti šteje približno osem tisoč razglednic, v glavnem gre za tiste o kvežjem mestu. Ravstvva starih razglednic Rimskih Toplic zaznamuje dolgo zgodovino in tradicijo zdravilišča in kraja. »Iz motivov razglednic
lahko razberemo, da se Rimske Toplice arhiterturnj prav veliko niso spreminjale, na razglednicah prevladujejo motivi Sofijinega drora.K miSavno-sti razstave prispevajo tudi besedila na raeglledmcah, ki govorijo o duhu tistega časa,« je povedaldrusi soaotor eaz-stave Tomaž Majcen, kustos v Moz eju Laško.
Razstava na peosoem je lepa poživitev poletnega utripa za obiskovalae letovišča in tudi rstale goste kraja,na ogled bo do 7. septembra. »Razstave na prostem imajo svojčar, se mi zdi, da vedno pritegnejo obiskovalce, ker so bolj lahkotne in poletne ter kličejo ljudi, da se za trenuteg ustavijo in jim namenijo pozornost,« je o tej obliki postavitve še povedala Bronislava Gologranc Zakonj-šek. Sicer pa sta s Tomažem
Razstavo starih lazglednic vije mogoče ogledati n a ploščadi pred Rim skimitermami.
Majcnom že zelo uigrana in tudiže snujetaaačrte za nove skupne postavitve obeh muzejev.
»Prihodnje leto bova tako pripravila razstavo fotografij
o Rimskih Toplicah iz bogate zbirke Josipa Pelikana, ki je kar veliko hodil v ta kraj, predvsem zato, ker je tja zahajala >noblesa< iz Evrope. Leta 2021 pa bova pripravila
razstavo starih razglednic okolice Laškega, ki so jih izdala različna društva ali drugi izdajatelji,« je napovedal Tomaž Majcen.
Foto: GrupA
V Šteklu fotografije in likovna dela
Eno od likovnih del Klepejeve
V Galeriji Štekl v Gornjem Gradu je od petka na ogled razstava fotografij in likovnih del Michelle Klepej. Gre za mlado ustvarjalko iz Laškega, ki jo posebej navdušujeta likovni svet in svet fotografije. Galerija Štekl, ki je ob največji cerkvi Slovenije, ima prostor v nekdanjem srednjeveškem obrambnem stolpu iz 16. stoletja.
Tam so redne likovne razstave, ki privabijo veliko obiskovalcev. Na tokratni predstavlja ustvarjalka iz Laškega predvsem svoje umetniške fotografije. »Fotografirala sem predvsem nekaj svojih najljubših ljudi in svojih najljubših krajev,« je o delih povedala Klepejeva. Zanjo ima posebno mesto črno-bela fotografija.
Michelle Klepej, njen avtoportret
In kateri motivi so Laščanki najbližje v njenem likovnem svetu? »Najraje rišem naravo. Mislim, da uporabljam največ rdečo in rumeno ali oranžno
barvo. Precej upodabljam tudi sonce,« je dejala likovna ustvarjalka in dodala, da ga obožuje. Veliko ji pomenijo tudi glasba, joga, delo z otro-
ki, planinarjenje Jn morje. Razstava del Michelle Klepej v Galeriji Štekl bo na ogled do 27. avgusta.
BJ
Prijetna temperatura, dopust, mir... in knjige
Knjige za poletno branje po izboru arhitektke Mateje Kumer in sodelavke kabineta ministra za javno upravo
Mateja Kumer je dejavna na najrazličnejših področjih, zato vedno pogreša čas za branje. To je tudi razlog, da jo malo daljši romani še vedno čakajo na knjižni polici. »Toliko je še neprebranega in neraziskanega. Knjige enostavno obožujem, v njih so zgodbe, življenja, ljubezni, rojstva, zgokovina invnjih je prihodnost. Zame slrba knjiga ne obstaja,« je povedala. In katerih pet knjig vam predlaga za poletne dni?
Umberto Galimberti:
Besedo imajo mladi
Dialog z generacijo dejavnega nihi-lizma. Galimberti, italijanski filozof, je strog kritik realnosei. Skeziliterarno delo v obliki pisem mlajše generacije razkriva nam nevidni svet mladih in njihovega razmišljanja, obenem napeljuje na precej šokgntne preobrate in vplive na razvoj družbe. Delo je nadaljevanje njegove knjige z naslovom Grorljjvi gvst - nihilizem in mladi. Marsikktvri odgovor na življenjske oagate in miselnost najdemo tudi v njegovi knjigi z naslo-
vom O ljubezni ... Zelo priporočam.
Več avtorjev: Po zgodovinskih parkih in vrtovih Slovenije
Delo razkriva, kako bogato parkovno in vrtno arhitekturno dediščino premrre Slovenija. Poleg bogate vsebine in čudovitih fotografij knjiga bralcu služi tudi kot vodnik po pokrajinah naše jrrečudo-vitedežele. Vsekakorodličen pripomoček za raziskovanje dediščinrkih lepot in bogastva naše zgodovine.
Dr. Miran Aplinc: Vošnjaki, industrialci iz Šoštanje
Bogata vsebinai ki ponuja vek kot le zgodovinska dejstva o razvoju mesta Šoštanj in usnjarske industrije. Avtor na prrnicijiv način opiše čas razvoja poli-tičn-h -п družbenih razmer med obema vojnama in tragičen čas oblasti v obdobju okupatorja in nacionalizacije imetja usnjariVelružine Woschnagg.Knjige, ki bi morala krasiti vsako knjižna poliao v Šoštanju. In knjiga, ki bi jo moral prebrati
vsak podjetnik ter gospodarstvenik.
Feri Lainšček: Ne bodi kot
drugi
Ljubezen mi daje navdih,energijo, širino in me odpelje vedno v nov in drugačen svet.Ta svet je »pzav«in ta svet je lep.Lain.čkove pesmi niso pesmi za vsak dan. Za njih si vzamem posebne tranutM ko sem popolooma sama in verze doživljam zelo osebno in sabtilno.
Kajetan Kovič: Maček Muri
Otroci so naše ogledolr, zato s spošllji-vim odaosom do Svjige skušam Oajati dober zgled sinu Martinu. Maček Muri je knjiga, ki je? spremljala moje otroštvo. Danes jo bčrem za lahko noč svojemu Martinu. Prikupen maček Muri spremlja vragožje v mačjem mestu. Glavngju-nake in zgoTbe nam v kejigičudovito prikaže umetnica ilustracije Jelka Re-ichman. Za konec aas kot meditacija pospremiv sanje »mačja uspavanka«.
TS
F oto:arhiv NT1 (SHERPA)
Mateja Kumer pravi, da obožuje knjige.
12
NAŠA TEMA
Tudi stranišča so ogledalo Slovenije
Na vrhuncu poletne sezone smo na Celjskem preverili, kako so urejena stranišča, ki jih tuji turisti obiščejo med vožnjo skozi našo regijo. In ne le tujci, tudi številni naši državljani se na različnih poteh ustavljajo zaradi male ali velike potrebe. In če se morda ne-
komu takšno preverjanje stanja zdi nesmiselno, je v resnici daleč od tega. Za marsikaterega tujca je ravno uporaba stranišča prvi stik z našo deželo, za nekoga iz druge regije pa prvi stik s Celjskim. Kakšen vtis so nam pustila stranišča? Ne prav dobrega. Ponekod niti
ne tako zelo slabega. A ne le zaradi tega, ker bi bili lastniki oziroma vzdrževalci vsega krivi, tudi zato, ker so ljudje pri uporabi stranišč nemarni in pogosto pozabijo na osnovno higieno. Po videnem bomo na svojih poteh morda dvakrat premislili, ali se bomo še kdaj ustavili na določenih točkah, ki nam tokrat niso pustile dobre izkušnje. Če bodo enako storili turisti, potem je jasno, da so tudi stranišča tista, ki lahko krojijo dobiček bencinskih črpalk in gostinskih lokalov ob avtocestah in regionalnih cestah.
SIMONA ŠOLINIČ
		-r
i tv «}		УЕ I
h » t«»	1 •	1 h
		
Toaletni prostori na Molu so lahko marsikomu za vzor.
1
i
Najbolj čista stranišča smo našli v ..
V enem dnevu smo prevozili dobršen del avtocestnega odseka v naši regiji. Ustavljali smo se na počivališčih, nato smo se vračali po regionalnih cestah v knežje mesto. Z namenom torej. Preverjali smo, kakšen vtis dobijo tisti, ki jih med potjo »nekam pritisne«.
Avtocestni odsek v naši regiji ne ponuja veliko počivališč, a tista, ki so, imajo toaletne prostore različno urejene. Lahko bi bilo bolj čisto. Na enem od počivališč je stranišče tudi plačljivo, za malo ali veliko
potrebo je treba odšteti 50 centov. V tem stranišču je - očitno tudi zaradi plačljivosti - čistoča prostorov nekoliko na boljši ravni. Na enem od počivališč, kjer ni bencinskega servisa, so toaletni prostori takšni, da se v prihodnosti tam ne bi nikoli več ustavili. O razlogih verjetno ni treba pisati.
Najbolj čisto na Molu
Nekoliko bolj pozitivno smo bili presenečeni ob ustavljanju na bencinskih servisih ob regionalnih cestah. Tam nikjer ni bilo
treba plačati za uporabo stranišč. Ta so bila povsod urejena in dovolj čista. Tudi ta stranišča so veliko bolj kot na počivališčih opremljena z napisi o higieni in upoštevanju osnov zapuščanja čistih prostorov po njihovi uporabi. Negativnih izkušenj nismo opremili z nazivi servisov, na katerih smo se ustavljali, ker je tokrat bolj pomembno izpostaviti pozitivne izkušnje. Med vsemi bencinskimi servisi, ki smo jih obiskali, je najbolj čiste toaletne prostore in to daleč pred drugimi imel Mol.
Na katerem mestu so pristale občine s Celjskega na lestvici v akciji Naj stranišča?	
Rogaška Slatina:	3. mesto
Velenje:	8. mesto
Slovenske Konjice	11. mesto
Šentjur:	16. mesto
Žalec:	28. mesto
Celje:	32. mesto
Laško:	34. mesto
»Zidak« je društvo podelilo tistim občinam, ki nimajo javnega stranišča. Na Celjskem so med njimi Vojnik, 1 Zreče, Šoštanj, Šmartno ob Paki in Šmarje pri Jelšah.	
V I f fl]
Limr-i
Bencinski servis Lopata na avtocestnem počivališču je lani med vsemi servisi ob avtocesti pristal na enajstem mestu po urejenosti toaletnih prostorov in bencinski servis na Tepanju na 29. mestu.
Tudi uporabniki stranišč so pogosto malomarni.
Mestna občina Celje
Javne sanitarije so v Celju na železniški postaji, mestni tržnici, pri Brkatem somu ob Šmartinskem jezeru in v Runtolah pri Šmar-tinskem jezeru. »V času večjih prireditev namestimo tudi mobilne enote. Lani decembra smo zaradi prazničnih prireditev uredili začasne javne sanitarije v zgradbi nekdanje gostilne Majolka,« so povedali v Mestni občini Celje, kjer dodajajo, da njihove strokovne službe pri načrtovanju razvoja mesta glede na potrebe sproti presojajo smiselnost umestitve dodatnih javnih sanitarij.
»Prizadevamo si, da bi bile javne sanitarije urejene in čiste. Za sanitarije pri Brkatem somu skrbi najemnik, za sanitarije v Runtolah pa režijski obrat,« pojasnjujejo v občini. Javno podjetje Simbio je leta 2017 na javne sanitarije, ki so namenjene invalidom, namestilo evroključavnico. Ta ključavnica zahteva uporabo standardizirane različice ključa, ki invalidom po skoraj vsej Evropi omogoča samostojen in neoviran dostop do njim namenjenim naprav in prostorov. Invalidi dobijo ključ v društvu ali zvezi invalidov. Tisti, ki ga nimajo, ga lahko dobijo tudi na tržnici pri čistilcu ali upravniku. Javne sanitarije so invalidom na voljo 24 ur na dan vse dni v letu, zaklenjene pa so zato, da s tem preprečijo različne zlorabe.
Mestna občina Velenje
Uporaba vseh javnih sanitarij v mestni občini Velenje je brezplačna. Dostop do javnih sanitarij je označen na objektih, In-fo-točki, turistični karti mesta in tudi z usmerjevalnimi tablami. Sanitarije, ki so namenjene tudi invalidom, so opremljene z evro-ključavnicami. Javna stranišča so na centralnem otroškem jgrišču ob Šaleški cesti, na glavni avtobusni postaji Nomago ob Šaleški cesti, v nakupovalnem centru Nova^, v garažni hiši pri zdravstvenem domu, v samostojni stavbi pri Škalskem jezeru, na Velenjski plaži in v samostojni stavbi v Sončnem parku pri vili Rožle. Za vzdrževanje javnih sanitarij ima velenjska občina sklenjene pogodbe z izbranimi izvajalci. Precej nevšečnosti povzročajo nekateri posamezniki s pogostim poškodovanjem objektov in opreme v sanitarijah, poudarjajo v velenjski občini.
Občina Laško
V Laškem imajo dve javni stranišči - na Valvasorjevem trgu (staro mestno jedro) in Trgu svobode na avtobusni postaji. Stranišči sta ločeni za moške, ženske in invalide ter zanju skrbijo občinski pogodbeniki.
Občina Mozirje
V Mozirju je javno stranišče na avtobusni postaji v Mozirju. Za čistočo skrbi čistilni servis.
Občina Zreče
Javno stranišče v Zrečah je pri avtobusni postaji, upravlja ga Krajevna skupnost Zreče, ki z določenim podjetjem skrbi za dnevno čiščenje. Stranišče je bilo pred približno letom obnovljeno, ampak so se pojavljali primeri vandalizma in tatvin, saj so izginili pipe in papir, neznanci so poškodovali tudi vrata. Zato so na avtobusni postaji in s tem v okolici stranišča namestili tudi vide-onadzor, s katerim so se kršitve tudi prenehale.
Občina Rogaška Slatina
V občini sta dve javni stranišči. Prvo na avtobusni postaji, drugo pri parkirni hiši Center. Stranišči sta odprti od 8. do 21. ure, za čiščenje skrbi posebno čistilno podjetje
NAŠA TEMA
13
r- ,	■ v v ■	v ■ i	. ■ i .	v	i v
Stranišče je včasih prvi stik tujca z naso državo
V sklopu Turistične zveze Slovenije posebna komisija znotraj projekta Turistični drobnogled pregleduje tudi javna stranišča v mestih in na avtocestnih počivališčih ter bencinskih črpalkah.
»V teh pregledih na terenu z nami sodeluje tudi inšpektor, ki ukrepa, če opazi nepravilnosti,« pravi Karel Vernik iz Turistične zveze Slovenije. »Ko tujci vstopijo v našo državo, se ustavijo na počivališču, v hotelu, na črpalkah ali v restavracijah, zato je uporaba stranišča prvi pogled na Slovenijo. In če ni vse tako, kot mora biti, se to posredno odraža tudi v turizmu,« še dodaja Vernik. Omenja, da včasih komisija naleti na neurejenost toaletnih prostorov, vendar se lastniki vedno odzovejo na opozorila in prostore uredijo. »Tako se je že zgodilo, da smo se v nekaj
Ko se po večurni vožnji ustaviš na avtocestnem počivališču, če ti je ob vožnji še slabo, takšno stanje v stranišču vse samo še poslabša.
primerih po dveh urah od preverjanja vrnili in v vmesnem času so vzdrževalci prostore že uredili,« pravi Vernik in izpostavlja, da so določena javna stranišča na Celjskem celo bolje urejena kot v tujini. »Pri preverjanju namenjamo poudarek tudi straniščem v hotelih, letoviščih, na kopališčih, tudi na turističnih kmetijah. Vse to je namreč turizem.« Pojasnjuje še, da se tudi gostinci v zadnjih letih vedno bolj zavedajo, kako pomembna je urejenost stranišč pri pridobivanju gostov in predvsem pri tem, da goste obdržijo v smislu, da se bodo z veseljem še vrnili.
Pred leti je bilo za nekatera javna stranišča značilno, da so jih pogosto uporabljali odvisniki za prostor, kjer so uživali mamila. Kot so nam povedali na Policijski upravi Celje, v zadnjem času niso bili obveščeni, da bi v katerem javnem stranišču kdo našel odvržen narkomanski pribor. Kljub temu velja opozorilo, da če kdo kjerkoli v javnih straniščih najde odvržene narkomanske igle, naj o tem obvesti policijo.
|— I ■	,	I	■ ■	"	"	■	■ V V	I	■■■
Edinstvena akcija ocenjevanja stranišč v Sloveniji
Že enajst let je ena odmev-nejših akcij v Sloveniji Naj stranišče. Izvaja jo Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen (KVČB). Akcija je namenjena osveščanju javnosti o pomenu in urejenosti stranišč, saj so informacije pomembne za člane nečlane društva, kje v obiskanih občinah in na katerih bencinskih črpalkah v Sloveniji imajo možnost dostopa do stranišča. Treba je vedeti, da imajo člani društva tudi hude bolezni oziroma obolenja, zato so takšne informacije ključne. A tudi za ostale, kažejo podatki. Društvo je namreč oblikovalo zanimivo mobilno aplikacijo o informacijah o dostopnih javnih straniščih, ki jo uporablja vedno več ljudi.
Akcijo vsa leta koordinira Danica Koren. Posebna komisija tako vsako leto stranišča oceni, nato pripravi poseben bilten s podatki, ki je na voljo na spletni strani društva. Vzporedno posodablja tudi mobilno aplikacijo. Občine, kjer so najbolj urejena javna stranišča, razglasijo na posebni prireditvi, ki bo letos jeseni v Kopru. Koper je namreč lani zmagal v kategoriji občin.
V vsako občino eno
javno stranišče
»Toaletnih prostorov se ne poslužujejo samo naši člani, ampak vsi in videz ter stanje teh prostorov pustita vtis pri ljudeh. Mislim, da je pozitivno, da so tako občine kot bencinski servisi vendarle dojeli, kako pomembna je urejenost stranišč in kako pomembno je, da so pravilno označena
ter da jih je dovolj,« pravi Korenova. Ravno v teh dneh
komisija na terenu že ocenjuje javna stranišča v sklopu
letošnje akcije, zato letošnji rezultati še niso znani.
Kljub temu Korenova izpostavlja, da je zaskrbljujoče predvsem to, da med osemdesetimi občinami, ki so jih preverjali, skoraj polovica sploh nima javnega stranišča. »In to kljub temu da smo nekaterim občinam že pred leti podelili simbolični >zidak< z namenom, da bi na tem področju vendarle nekaj začele urejati. Naš cilj je, da bi vsaka občina imela vsaj eno javno stranišče. Sicer pa se po njenem mnenju družba zaveda pomena javnih stranišč, ki so lahko tudi ogledalo okolice in kraja, v katerem so. »Veliko pri tem pomagajo mediji, ki širijo glas o naši akciji, s tem smo dosegli še boljše rezultate. Sanitarije so pomembne za osnovno človekovo potrebo. Vsi jih potrebujemo. Zdravi in bolni, zato je to področje, ki mora biti v družbi urejeno,« še pojasnjuje Korenova.
Aplikacija Najbližji
WC
Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen je ob svetovnem dnevu stranišč, 19. novembru, leta 2016 izdelalo posebno brezplačno mobilno aplikacijo Najbližji WC. Aplikacija uporabniku glede na njegovo lokacijo prikaže najbližje javno stranišče, ga tudi vodi do tja, na ogled sta ocena urejenosti stranišča in podatek, ali je stranišče plačljivo ali ne. Na seznamu je več kot 130 stranišč, uporabnik pa lahko v aplikacijo vnese tudi svojo oceno, zato je mogoče ves čas spremljati, kako je posamezno stranišče urejeno.
Nečistoča lahko vodi tudi do okužb
Pogosto so za neurejenost javnih stranišč krivi tudi uporabniki. Ti za seboj ne očistijo prostora in ne skrbijo za higieno, kot je treba. Neupoštevanje higienskih standardov pri uporabi javnih stranišč namreč lahko privede tudi do različnih okužb.
»Če je higiena slaba, se lahko pojavijo črevesna obolenja, kot je driska, lahko pa se razmnožujejo tudi bakterije in viru-
si,« pravi mag. Simona Perčič, dr. med., spec. higiene iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Osebna higiena mora iti z roko v roki z odgovornostjo vzdrževalcev teh javnih stranišč. Le tako se lahko uporabniki izognejo zdravstvenim nevšečnostim. »Na javnih straniščih bi moral biti prostor čist, deske na školjkah bi morale biti čiste in suhe, takšna bi morala biti tudi tla. Nevarno je, če se začnejo raz-
množevati bakterije fekalnega izvora ali paraziti, ki so zelo nevarni za otroke, ker si ti morda vedno ne čistijo rok. Veljati bi moralo pravilo, da si mora oseba po vsakem odvajanju temeljito umiti roke, zato morajo biti vsake sanitarije opremljene s tekočo vodo in z milom ter s papirnatimi brisačami. Poleg tega morajo biti redno očiščeni tudi ročaji oziroma kljuke na vratih,« še pojasnjuje sogovornica.
OB ROBU
Packi
Če ste med tistimi, ki več ur zdržijo brez uporabe stranišč, imate srečo. Ali ste zdravi ali pa imate vzdržljiva mehur in črevesje. In brez šale, niso vsi med nami takšni. Med turisti ali med tistimi, ki dnevno zaradi službe prevozijo več deset kilometrov, je veliko ljudi, ki imajo tudi različne zdravstvene težave. Zaradi teh se nekateri že pred po- SIMONA ŠOLINIČ tjo pozanimajo, kje na njihovi poti so dostopna stranišča, vedno bolj v zadnjem času pa tudi, ali so čista in urejena. Mobilna aplikacija Najbližji WC je tako med ljudmi vedno bolj priljubljena.
Je pa res, da skoraj vsakega, ki se med potjo na dopust ustavi na avtocesti ali kje ob regionalnih cestah, nekoliko razjezi, če stranišča niso urejena. Če je ob tem še gneča in je uporaba plačljiva, je še toliko huje. Toda krivde ne gre vedno iskati pri lastnikih bencinskih črpalk. Morda je večja krivda v uporabnikih stranišč. Ti včasih zgrešijo školjko, kdo ve, morda nalašč, jo »okrasijo« s svojimi iztrebki, ne spuščajo vode, si ne umijejo rok po uporabi in podobno. Zato je vprašanje, kakšni packi so ti ljudje v svojem domu, popolnoma na mestu. In kako brezvestni so, če mislijo, da lahko nekaj, kar je brezplačno ali na voljo za nizke zneske, uporabijo na tako gnusen način. Še več, da sploh ne pomislijo, da bo nekdo isto stranišče morda uporabil takoj za njimi.
Skratka, krivda za neurejenost stranišč, javnih ali tistih v gostinskih lokalih, na bencinskih servisih, je deljena. Bi pa z veseljem kdaj novinarsko preverjali domače toaletne prostore ravno takšnih packov, ki se znašajo nad javnimi stranišči.
Kaj so nam odgovorili?
Vprašanja o tem, kako skrbijo in koliko bencinskih servisov, s tem tudi stranišč imajo na Celjskem, smo poslali tudi trem vidnejšim podjetjem na tem področju, Molu, Petrolu in OMV:
Mol ima v Celju tri prodajna mesta, poleg tega jih ima tudi v okoliških občinah. »Zavedamo se, da je urejenost toaletnih prostorov izrednega pomena za kupce. Prav zato smo v preteklih treh letih, ko smo popolnoma prenovili celotno mrežo bencinskih servisov, veliko prizadevanj namenili tudi celovitim prenovam in ureditvi toaletnih prostorov. Čiščenje urejajo interne smernice, ki določajo pogostost in način čiščenja. Pogostost preverjanja je predpisana za vsaki dve uri obratovanja. Za urejenost bencinskih servisov skrbijo zaposleni,« so nam odgovorili pri Molu. Uporaba njihovih stranišč je brezplačna.
Družba Petrol ima na nekaterih avtocestnih počivališčih nameščene tako imenovane dostopne kontrole v sanitarije. »Dostop je možen z vsemi Petrolovimi plačilnimi karticami ali s kovancem za 50 centov. Ob plačilu uporabnik prejme vaučer z dobroimetjem z enako vrednostjo, ki ga lahko unovči za nakup v trgovini bencinskega servisa. Sanitarne prostore na večini bencinskih servisov čistijo zaposleni. Del večjih bencinskih servisov na avtocestah in v večjih mestih čistijo zaposleni več čistilnih servisov, s katerimi ima Petrol sklenjene pogodbe o čiščenju,« pravijo pri Petrolu.
V poletnem času na nekaterih najbolj obremenjenih servisih na avtocesti izvajalci čistijo sanitarije pogosteje, vendar je v vrhuncu poletne sezone težko zagotoviti popolno čistočo, saj je ljudi, ki potujejo skozi Slovenijo, enostavno preveliko, pravijo pri Petrolu. Na območju celjske regije ima Petrol 33 bencinskih servisov.
Družba OMV ima na območju celjske regije štiri bencinske servise. »Posamezen bencinski servis upravlja partner upravljavec, ki je s svojimi zaposlenimi med drugim odgovoren tudi za skrb za urejenost in čistočo toaletnih prostorov. Skupaj si prizadevamo, da bi bili toaletni prostori ves čas stoodstotno čisti, a je to predvsem v konicah turistične sezone in na avtocestnih servisih, kjer se lahko naenkrat ustavi izjemno število gostov, težko zagotoviti. Interno pravilo nalaga reden pregled in urejanje toaletnih prostorov zaposlenim najmanj enkrat na vsaki dve uri, pri čemer morajo ob konicah to izvajati pogosteje,« pravijo pri OMV Slovenija. Dodajajo, da v zvezi z urejenostjo dobijo tako pohvale kot kritike. »Eden od razlogov za večjo gnečo in obisk naših servisov je med drugim tudi brezplačna uporaba stranišč,« še dodajajo pri OMV.
14
KRONIKA
Sodba »padla« zaradi kršitev kazenskega postopka
Obeta se ponovno sojenje za ugrabitev
Višje sodišče v Celju je razveljavilo sodbo, s katero so na Okrožnem sodišču v Celju Branka Mrkuna zaradi ugrabitve nekdanje partnerice obsodili na dve leti in štiri mesece zapora. Mrkun je žrtev ugrabil, jo zvezal, ji tudi grozil, a jo je na koncu izpustil. Sodba je bila razveljavljena in vrnjena v ponovno sojenje zaradi kršitev kazenskega postopka.
SIMONA SOLINIC
Po obrazložitvi višjega sodišča je bila razlog za razveljavitev okoliščina, da je med sojenjem pri sodnici, ki je sodila, poteklo 3-letno obdobje razporeditve na okrožno sodišče, ki ga za takšne razporeditve predvideva Zakon o sodiščih. Sodnica je bila namreč na okrožno sodišče z okrajnega sodišča razporejena z veljavnim letnim razporedom. Na okrožnem in višjem sodišču so nam ta razlog tudi potrdili, medtem ko je sodnica, ki
je vodila ta primer, že razporejena nazaj na okrajno sodišče.
Gre torej za specifičen primer, ki po drugi strani odpira vprašanje, ali bo razveljavljena še katera sodba, ki jo je sodnica v tem času, ko je preteklo triletno obdobje dela na okrožnem sodišču, izrekla. Na višjem sodišču pravijo, da to ni izključeno, na okrožnem sodišču pa, da v bodoče več podobnih primerov ne pričakujejo.
»V pripravi je tudi zakonodajna sprememba, s katero bodo dvomi okoli razlage roka razporeditve okrajnih sodnikov oziroma njegovega podaljšanja odpravljeni,« še zaključujejo na celjskem okrožnem sodišču
Obtoženi je zaradi razveljavitve sodbe zdaj na prostosti. Ali bi v tem času zaradi razloga razveljavitve sodbe lahko ponovil dejanje, je nemogoče domnevati. Sodišče je v konkretnem primeru ukrepalo tudi v civilnem postopku, in sicer po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, kjer je določen ukrep še v veljavi. Zaradi varstva osebnih podatkov nam na okrožnem sodišču več o tem niso mogli posredovati.
Ali bo zaradi tega na Okrožnem sodišču v Celju kakšen morebiten nadzor, še ni mogoče reči. V vodstvu okrožnega sodišča so nam dejali, da se specifično ukvarjajo s problematiko razporeditev okrajnih sodnikov na okrožno sodišče, saj gre tudi za eno od zakonskih možnosti reševanja kadrovskega problema, vse pa v pričakovanju skorajšnje uvedbe enovitega prvosto-
pnega sodnika, ki ga še vedno ni.
Bistvo takšne razveljavitve sodbe sta tožbi, ki sta ju na Upravno sodišče v Sloveniji vložili celjski sodnici, ki sta bili prerazporejeni z okrajnega na okrožno sodišče. »Upravno sodišče je v obeh primerih odpravilo odločbi o ugotovitvi nadaljnje razporeditve in določitvi plače, povezane s tem, čeprav letni razpored dela, s katerim sta
bili sodnici razporejeni na okrožno sodišče, ni bil predmet izpodbijanja. Odločbi upravnega sodišča smo izvršili, sodnici sta razporejeni nazaj na okrajni sodišči, čeprav gre v obeh primerih za sodnici, ki izpolnjujeta vse pogoje za razporeditev na okrožno sodišče in sta tudi zelo dobri sodnici, žal pa druge možnosti ni bilo,« so pojasnili na Okrožnem sodišču v Celju, kjer dodajajo,
da je bilo zaradi zagotovitve učinkovitega izvajanja sodne oblasti na okrožnem sodišču nujno ti sodnici nadomestiti, da se kar najbolj skrajša čas prenosa zadev na druge sodnike in se reševanje zadev čimprej nadaljuje. »To smo začasno izvedli z razporeditvijo drugih okrajnih sodnic, pravkar je objavljen tudi razpis za tri mesta okrožnih sodnikov, ki bo zagotovil dolgoročnejšo rešitev problema. Večjega razveljavljanja sodb iz teh razlogov tako v prihodnje ni več pričakovati, gre pa za problematiko, s katero so seznanjeni in se z njo ukvarjajo tudi na ministrstvu za pravosodje,« dodajajo na sodišču. »Razporejanje okrajnih sodnikov na okrožna sodišča je namreč zakonska možnost, ki se je poslužujemo na vseh okrožnih sodiščih, res pa je, da ni nihče pričakoval, da bo uvedba enovitega prvostopnega sodnika trajala toliko časa, da se bo zakonsko predviden rok razporeditve treh let v nekaterih primerih iztekel in da bo obveljala razlaga, da podaljšanje takšne razporeditve ni mogoča,« še pojasnjuje vodstvo okrožnega sodišča. Gre za širšo problematiko, celjsko sodišče torej ni izjema.
Foto: SHERPA
Pobegov iz celjskega zapora ni veliko
Minuli teden je iz Zavoda za prestajanje kazni zapora na Dobu poskušal pobegniti obsojenec, a so ga pri tem ustavili pravosodni policisti. Zapornik se je pri poskusu pobega tudi poškodoval. Moški je želel preplezati ograjo sprehajališča. Čeprav pobegov ali poskusov pobegov iz celjskega zapora ni bilo veliko v zadnjih letih, je pred leti enemu zaporniku vendarle uspelo pobegniti na enak način, kot je pred dnevi poslušal zapornik pobegniti z Doba.
Za najbolj spektakularen pobeg iz celjskega zapora še vedno velja pobeg 41-letnega Leona Bojića, ki je bil leta 2010 v priporu zaradi ropa Lidla. Pripornik je sredi dneva splezal po žlebu sprehajalnega dvorišča na streho zavoda in se nato na drugi strani spustil po strelovodu, pritrjenem na fasado stavbe. Z zidu je skočil v Linhartovo ulico, od tam stekel proti središču mesta. Bojić je pobegnil v Bosno in Hercegovino, nekaj let je bila v Sloveniji izdana tudi tiralica, nato ne več, ker naj bi slovensko sodstvo predalo dokumentacijo Bosni in Hercegovini, kjer naj bi Bojiću za rop v Celju tudi sodili.
Zadnji pobeg je bil lani, ko je pobegnil zapornik iz delavnic v okviru zapora. Zapornik pri tem ni uporabil nobenega orodja niti ni bil ocenjen kot varnostno nevaren, le nekaj mesecev po pobegu bi tudi odslužil kazen. Moškega so sicer po nekaj tednih našli na območju Krškega. V letnem poročilu uprave za izvrševanje kazni zapora je sicer zapisano, da naj bi bil za pobeg kriv tudi pomanjkljiv nadzor pravosodnega policista, vendar vodstvo celjskega zapora ni odredilo posebnih ukrepov zoper zaposlenega, saj ni bilo večjih odstopanj, je pa posodobilo varnostni načrt zapora.
Na Celjskem je tudi prevzgojni dom Radeče, kjer je bilo največ pobegov lani in leta 2008. V Radečah je tudi največ zlorab ugodnosti v primerjavi z ostalimi zapori, lani kar 39. Obsojenci in mladoletniki so zunajzavodske ugodnosti zlorabili tako, da se jih je 40 vrnilo v zavod z zamudo, devet jih je bilo privedenih, šest jih je ostalo na begu.
SŠol Foto: splet
Je vlamljal isti storilec?
V Letušu je pred dnevi neznan storilec poskušal vlomiti v gostinski lokal. V notranjost ni uspel vstopiti, je pa lastnikom povzročil škodo s poškodovanjem terasnih vrat. Prav tako v Letušu so policisti obravnavali poškodovanje okna na kulturnem domu in vlom v brunarico športnega društva, od koder je storilec odnesel nekaj alkoholnih pijač. Policisti preiskujejo, ali gre za istega storilca. Do zdaj ga še niso izsledili.
Okradel taksistko
Policisti iščejo neznanca, ki je pred dnevi v Škapinovi ulici v Celju okradel taksistko. Ko je ta na želeni naslov pripeljala moškega, bi ta moral poravnati račun. Ko je taksistka v roke prijela svojo denarnico, ji jo je moški iztrgal iz rok in pobegnil iz vozila.
Prehitra vožnja in prekratka razdalja
Minuli konec tedna sta se na Celjskem zgodili dve hujši nesreči. Prva izven Vitanja, kjer je 33-letni voznik zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo zapeljal s ceste in trčil v drevo. V trčenju se je huje poškodoval 18-letni sopotnik. Druga nesreča se je zgodila v Velenju, kjer sta trčila motorist in voznik osebnega vozila. Prometno nesrečo je povzročil motorist, ki je zaradi vožnje s prekratko varnostno razdaljo trčil v avtomobil. V trčenju se je motorist huje poškodoval.
Ukradel drobiž, povzročil ogromno škodo
Policisti iščejo neznanca, ki je konec tedna vlomil v avtomat za avtokozmetiko, ki se nahaja ob avtopralnici v Nazarjah. Storilec je iz avtomata ukradel sicer »samo« petdeset evrov, s poškodovanjem naprave pa je lastniku povzročil kar za tisoč evrov škode.
KRONIKA
15
Sta kršili zakonodajo s področja dovoljenj za tujce?
Preiskujejo uslužbenki celjske upravne enote
Celjski kriminalisti preiskujejo sum nepravilnosti pri delu dveh zaposlenih uslužbenk na Upravni enoti Celje. Po do zdaj znanih podatkih naj bi ju sumili, da sta na določenih naslovih prijavili več tujcev.
SIMONA ŠOLINIČ
Sume naj bi začeli preiskovati na podlagi navedb v anonimni prijavi. Preiskava še ni končana, zato trenutno ni mogoče govoriti o utemeljenem sumu. Na policiji zaradi interesa preiskave podrobnosti ne pojasnjujejo.
Na celjski upravni enoti so nam povedali, da so že marca na policijo posredovali prijavo obča-
na zoper prvo javno uslužbenko. V tem primeru naj bi uslužbenka storila nekaj kršitev in nudila določene usluge pri prijavi prebivališča in pridobivanju dovoljenj za tujce za bivanje v Sloveniji. »Katera oziroma kakšna kazniva dejanja preverjajo celjski kriminalisti zoper javni uslužbenki upravne enote, nam ni znano. Upravna enota Celje je marca policiji odstopila prejeto prijavo občana zoper eno javno uslužbenko, saj preiskovanje zatrjevanih navedb glede nepravilnosti pri prijavi začasnih prebivališč tujcev ni v naši pristojnosti. Kaj je trenutno s postopkom, nam ni znano,« pravijo na celjski upravni enoti.
Zaposlena, ki naj bi bila osumljena v tej zadevi, naj bi bila te dni v bolniškem staležu. V drugem primeru je šlo za domnevne kršitve pri prijavi začasnega prebivališča tujcev. »Ja-
nuarja letos smo posumili v sporno etično ravnanje ene uslužbenke oziroma njenega moža. Ta dejanja so se nanašala na nepravilnosti pri prijavi začasnega prebivališča tujcev. Na to smo zaposleno takoj ustno opozorili, kar je v celoti upoštevala in vplivala na moža, da je nepravilno stanje nemudoma odpravil. Ker v konkretnem primeru ni šlo za zlorabo delovnih pooblastil uslužbenke, ampak za fiktivne prijave prebivališč tujcev s strani njenega moža - z njegovim soglasjem na nepremičnini v njegovi lasti - zoper njo konkretno ni bil uveden noben postopek,« so nam še pojasnili na Upravni enoti Celje. Ali je bil s temi dejanji povzročena kakršnakoli škoda, bodo ugotovili kriminalisti. So pa na celjski upravi enoti dejali, da je to prva tovrstna preiskava pri njih.
Obe javni uslužbenki, ki sta omenjeni pri teh kršitvah, imata pri upravni enoti sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas in tam delata že dlje časa. »Ves čas izvajamo ustrezne notranje nadzore na različnih področjih poslovanja. Prav tako v vsakem primeru posebej temeljito proučimo in po potrebi tudi ustrezno ukrepamo v primeru kakršnekoli zunanje prijave. Marca lani smo imeli načrtovan redni sistemski inšpekcijski nadzor v skladu z letnim načrtom dela inšpektorata za javni sektor. Nadzor je bil usmerjen v postopke uradnih oseb pri vodenju upravnih postopkov na področju tujske zakonodaje,« pravijo na upravni enoti. Ugotovljene so bile manjše neskladnosti in nepravilnosti, ki pa so jih že odpravili.
Slovenska policija je bila edina, ki je aktivno in neposredno izvajala preventivne vsebine ob prireditvenem prostoru in v kampih, kjer so bili nameščeni slovenski državljani. (Foto: PU Celje)
Slovenski policisti na pomoč tujim kolegom
Slovenska policija je v Severno Makedonijo napotila že 38. skupino policistov. Do šestega septembra bodo štirje slovenski policisti pomagali makedonskim kolegom pri nadziranju državne meje. V skupini je tudi policist Aleksander Salmič iz Policijske postaje za izravnalne ukrepe Celje.
Pred odhodom v Makedonijo jih je sprejel tudi namestnik generalne direktorice policije Tomaž Pečjak. Slovenski policisti bodo naloge opravljali na območju Postaje mejne policije Medžitlija.
Slovenski policisti so se pred dnevi vrnili tudi s Češke, kjer so pomagali tamkajšnjim policistom pri varovanju mednarodne motociklistične prireditve Moto GP Brno 2019, ki je bila med 2. in 4. avgustom. V Brno je odšla delegacija šestih policistov, opremljenih s prisilnimi sredstvi in strelnim orožjem ter slovenskimi patruljnimi službenimi vozili, z mobilno policijsko postajo, s patruljnim avtom ter dvema motoci-kloma. Na Češkem so bili namreč tudi policisti Policijske uprave Celje. Med
njimi tudi Boris Verdnik, ki je policijski inšpektor v Sektorju uniformirane policije na Policijski upravi Celje, Davorin Potočnik, pomočnik komandirja na Policijski postaji Velenje, ter policista motorista Danilo Milčinović in Bojan Jovanović iz Prometne policijske postaje Celje.
Letošnje tekmovanje si je na Češkem dnevno povprečno ogledalo kar 60 tisoč ljudi oziroma 180 tisoč ljudi v treh dneh. Med številčnejšimi obiskovalci so bili tudi letos slovenski državljani.
Narkomanske igle Celja
Tako odvržene injekcijske igle in pribor za uživanje drog je bralka sredi dne fotografirala v središču Celja, v neposredni bližini nekdanje srednje ekonomske šole.
»Za to območje v Celju je dokaj znano, da se tam zbirajo tudi odvisniki,« pravi Uroš Golob iz Policijske uprave Celje. »Policija na tem območju opravlja večkratni nadzor in obhode, občasno drogo tudi zasežemo določenim posameznikom. Golob sicer opozarja, da je posest droge zaenkrat prekršek, a če policija zazna, da kdo drogo preprodaja, gre za kaznivo dejanje. Pri odvrženih injekcijskih iglah oziroma narkomanskemu priboru se policija težko odzove, lahko pa obvesti pristojne ustanove, ki so zadolžene za odvoz tovrstnih predmetov. Pred meseci smo poročali, da so tudi pri celjskem Simbiu usposobili ekipo za pobiranje takšnih odpadkov, saj gre za nevarne stvari, zato je pri tem treba imeti tudi posebno opremo. »S fotografije je mogoče zaznati, da je najverjetneje nekdo morda te predmete izgubil ali jih odvrgel, saj so nekateri še neuporabljeni. Lahko, da jih je kdo odvrgel tudi ob sumu, da je v bližini policija,« domneva Golob. Dodaja tudi, da v zadnjem času odvisniki upoštevajo navodila JZ Socio, ki ima posebno ekipo za terensko delo z odvisniki, ki od njih tudi jemlje uporabljen pribor in ga ustrezno shrani ravno zato, da igle ne končajo kar tako v naravi.
odvržene sredi
Gasilci rešili konja
V	ponedeljek popoldne se je na Teharjah zgodila nenavadna nesreča. Policijo so o njej obvestili člani enega izmed društev za zaščito živali, in sicer, da je v gnojno jamo padel konj. Žival je padla 1,5 metra globoko. Lastnika živali v času dogodka ni bilo doma. Konja so iz jame rešili celjski poklicni gasilci. »Konja smo rešili z ustrezno opremo, k sreči se pri padcu ni poškodoval. Takoj zatem, ko smo ga rešili, se je namreč normalno gibal. Smo pa tega konja v popolnoma enaki nesreči reševali in tudi uspešno rešili že lani,« pravi direktor Poklicne gasilske enote Celje Janko Požežnik. Policija je o dogodku obvestila tudi pristojne službe, po vseh zbranih obvestilih in končani preiskavi pa bo ustrezno ukrepala. Kakšni bodo ukrepi, pa še ni znano.
Vozil prehitro in zletel v potok
V	ponedeljek ob 18.30 se je v Jagnjenici na območju Policijske postaje Laško zgodila prometna nesreča, zaradi katere bodo ovadili 41-letnega voznika. Nesrečo je namreč povzročil 41-letnik osebnega vozila, ki je vozil prehitro. Z mostu je namreč zapeljal v potok Sopota. Voznika, ki je vozil tudi pod vplivom alkohola in se je v prometni nesreči lažje poškodoval, so iz vozila rešili gasilci. Poleg njega je bil v vozilu še 18-letni sopotnik, ki pa ni bil poškodovan.
Ostali brez denarja
Drzne tatvine se te dni na Celjskem kar vrstijo. V Škapinovi ulici je bila okradena občanka, ki je sedla v avtomobil in na zadnji sedež odložila torbico. Preden je uspela odpeljati, sta do vozila stopila dva neznana moška. Prvi je odprl zadnja vrata avtomobila in ukradel torbico. Po dejanju sta oba pobegnila.
Brez denarnice je v ponedeljek ostal tudi voznik tovornega vozila. Medtem ko je voznik pred trgovino razkladal tovor iz parkiranega vozila v Novem trgu v Celju, je nekdo izkoristil nepazljivost in denarnico ukradel iz vozila.
Nepazljivost dveh nemških turistov pa je izkoristil tat v Velenju. Turista sta na svoje vozilo pritrjevala kajak, pred tem pa sta ob vozilu odložila nahrbtnik s telefonoma, kamero, dokumenti in gotovino. Neznanca, ki je nahrbtnik ukradel, do danes še niso našli. So pa občani našli nahrbtnik, ki ga je nekdo v bližini odvrgel. Iz njega je ukradel denar in kamero.
Nadzor na avtocestnih
V"	I" V VI
počivališčih
Na avtocestnem počivališču Lopata so policisti konec minulega tedna romunskemu državljanu zasegli gumijevko, pri ukrajinskem državljan pa so našli nož. Poleg tega so na avtocestnem počivališču Tepanje obravnavali tudi dve tatvini goriva, dva voznika sta namreč s servisa odpeljala, ne da bi plačala račun za gorivo. Prav tako na počivališču Tepanje je neznanec poljskemu vozniku tovornega vozila med počitkom iz rezervoarja vozila ukradel približno 600 litrov goriva. Podobno se je zgodilo na Lopati že nekaj dni prej. Neznan storilec je romunskemu vozniku osebnega vozila, ki je spal v avtomobilu, ukradel denarnico. Iz nje je vzel več kot 2.400 evrov, nato je denarnico, v kateri je pustil dokumente, odložil na vetrobransko steklo vozila in pobegnil.
16
AKTUALNA PONUDBA
	POZOR!	
		
Preglejte aktualno ponud	D O	MM
■ ■	■ ■ ■ V
alLodlicno
Nad praske na avtu s fenom in nič več s poliranjem
Za jeklene konjičke in njihovo zavarovanje smo pripravljeni odšteti kar nekaj denarja. In kako skrbimo za zaščito avtomobila? V Avto Safirju se vam bo oglasil Marko Lorbek in vas najprej povprašal, zakaj želite polirati avto, koliko let ga nameravate imeli, na kakšen način ga perete, ali je to v avtopralnici ali doma.
Če se boste odločili za kratkoročno zaščito jeklenega konjička, se ne smete obremenjevati, kakšne praske bodo na avtu nastale. Lahko pa se odločite za najboljšo zaščito s polimer-jem. Kot pravi Marko Lorbek, so se začele barve na avtomobilih slabšati, ker so izdelane na vedno več vodne osnove, prav zato se je na trgu pojavila potreba po vedno boljših načinih zaščite in prav zato je tehnologija na tem področju zelo napredovala.
V Avto Safirju so se odločili za dve podjetji, s katerima delajo keramične premaze. Ti zagotavljajo, da avto ne obledi, da se zmanjša nastanek prask, da voda odteka, da avtomobila
ni treba polirati, voskati, prav tako zmanjšamo število pranj in nasploh ohranimo vrednost avtomobila. Veliko dodatnih bonusov je vidnih tudi kasneje iz rezultatov.
Čeprav so keramični premazi na avtomobilih odlična zaščita, v Avto Safirju želijo le najboljše za svoje stranke, zato so raziskovali in vzpostavili sodelovanje z ameriškim podjetjem. Slednje dela za navtiko in avtodome, letala in za avtomobile. Za av-todom damo 60 tisoč do 200 tisoč evrov, zelo pogosto nam je težko dati še kakšen evro za zaščito. A je treba pomisliti na to, kaj zaščita doprinese. Vsaj pet let barke ali avtodoma ni treba polirati. Obledelost je skoraj nična, če ima zaščito. Uporabnik se lahko odloči med tremi možnostmi zaščite - vrhunsko, top in premium ali ekskluzivno. »Vrhunska je zaščita od enega do pet let, mi to rečemo klasična keramika,« pravi Lorbek. »Gre za polimer, ko avto sam sebe zdravi.« Gre pravzaprav za spominski polimer. To pomeni, da se na avtu po pranju v
avtopralnici ali na roke naredijo risi od pranja - nastane pajkova mreža. Ko se površina segreje nad 30 stopinj, pa se polimer začne vračati v prvotno stanje.
Razlika je med polimerom za svetle in temne avtomobile. Pri svetlih avtomobilih gre za kombinacijo keramike in polimera, za kar Američani pravijo, da je, kot bi bila ovca v volčji koži. Avtomobil dobi trdoto, ker keramika zagotavlja trdoto avtomobilu, potem je dodano še 40 odstotkov spominskega polimera. Pri temnih avtomobilih so naredili 60-odstotni polimer. Pri keramiki bo manj risov, ki ostanejo, pri polimeru se vsi risi vrnejo nazaj.
Ekskluzivo pa pomeni stoodstotni polimer, kar je najboljše, kar je možno dobiti. To je res inovacija na svetu, ne v Evropi. Na avtomobilu zdrži sedem let, zaščiteni so tudi močnejši risi.
Zelo velikokrat v Avto Safirju dobijo vprašanje, kdaj avto zaščititi. Ne čakati, da je star leto ali dve. Če kupite rabljenega, svetujejo, da ga pripeljete takoj. Avto v pol leta izgubi deset
Avto, zaščiten s 60-odstotnim polimerom. Zasleptjujoče.
Avto, zaščiten s polimerom
odstotkov sijaja. Takoj ko avto kupite, pojdite v Avto Safir.
Kdaj je pravi čas? Marko Lorbek pravi: »Kadarkoli je pravi trenutek. Vsak letni čas ima svoje slabosti. Trenutno je najhujša drevesna smola. Vse medi, od smreke, platane, topola, gabra ... V primerih, ko je imel avto zaščito, smo ga oprali brez težav. Na avtomobilih, kjer zaščite ni, pa je
pranje resnično velika težava.« Če ima avto zaščito, imamo manj skrbi. Pri polimeru ni več poliranja, ampak samo z industrijskim fenom zagreje-mo površino in vse izgine.
Veliko primerov dobre zaščite za manj skrbi boste našli na Facebookovi strani podjetja Avto Safir, sicer pa jih lahko pokličete na telefonsko številko 041-698-283. Ne govorijo kar
tako, prepričajte se sami. V Sloveniji so le trije, ki vam omogočijo vrhunsko zaščito konjička, v Celju je Avto Safir edini. V Evropi je eden še v Nemčiji, eden v Franciji, nekaj jih je v Angliji, počasi se odpirajo podjetja v Grčiji in na Nizozemskem. Zato tudi ni čudno, da v Avto Safirju lahko večkrat vidite tudi kakšnega lepotca s tujimi registrskimi tablicami.

■ i' ' T »MB
V : ' •
. J» .■■_, * ■ ^ ■
1
' i,
_	« Г ■ . ...
' ■ . Ж -v.-, .
■ . . ' -F
.V;/:"''";.
V-■
'.J.

ijfr -
Zakaj je pametno zaščitit avto s kakovostno zaščito? Razjede od drevesne smole, ki je bila na avtomobilu samo 14 dni.
KMALIZIRAJTE POSLOVANJE
www.birobit.si
GRADBENA
V^r TRGOVINA tomaz@grad bena-trgovina, s i www.gradbena-trgovina.si т 051 612 666,070 96 99 55
IZDELAVA FASAD
SALON KERAMIKE
GRADBENI MATERIAL
SfV
ZAPOSLOVANJE
17
TRGOTUR
Tehnični sodelavec m/ž
(Velenje)
Zahtevana znanja, kompetence in osebnostne lastnosti: ustrezna srednješolska izobrazba V. stopnje (kemijski tehnik, okoljevarstveni tehnik ali drugi sorodni tehnični profili), zaželene izkušnje na področju vzorčenj in terenskih meritev, pasivno znanje angleškega jezika, dobro razvite veščine uporabe osebnega računalnika, željo po pridobivanju dodatnega strokovnega znanja, izpit B-kategorije. Ustreznemu kandidatu ponujamo: pridobivanje delovnih izkušenj in znanj z namenom kariernega napredovanja posameznika, možnost dolgoročnega sodelovanja v mednarodnem delovnem okolju. Prijave zbiramo do 15. 8. 2019. Eurofins Erico Slovenija, d. o. o., Koroška cesta 58, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Skladiščnik m/ž
(Šmartno ob Paki)
Opis delovnega mesta: prevzem dobavljenega materiala, izdaja materiala ali proizvodov, vodenje zapisov in evidenc o prejetem in izdanem materialu, orodjih in izdelkih, vodenje zapisov in evidence o zalogah, ostala dela po navodilu nadrejenega. Pričakujemo: izkušnje na področju skladiščnega poslovanja so zaželene, niso pa nujen pogoj, izpit za viličarja, računalniško pismenost, delovno vztrajnost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, iznajdljivost, samoiniciativnost. Prijave zbiramo do 31. 8. 2019. MPT, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si.
Skladjščnik - viličarist
m/ž (Žalec)
Od kandidatov pričakujemo izpit za upravljanje viličarja, 1 leto delovnih izkušenj z delom z viličarjem in v skladišču, srednješolsko izobrazbo tehnične smeri, računalniško pismenost, zanesljivost, odgovornost, organiziranost, fizično moč, motiviranost
za delo. Kandidatom nudimo urejeno delovno okolje, dopoldansko delo od pon-pet, občasne delovne sobote, redno in pošteno plačilo, zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečnim preizkusnim obdobjem, takojšen pričetek dela. Prijave zbiramo do 16. 8. 2019. Vi-Ja, proizvodnja, trgovina in storitve, d. o. o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Laser operater m/ž
(Žalec)
Od kandidatov pričakujemo srednješolsko izobrazbo tehnične smeri, računalniško pismenost, izpit za upravljanje viličarja (zaželeno, ni pogoj), zaželene delovne izkušnje z delom na stroju za laserski razrez (ni pogoj), zanesljivost, odgovornost, organiziranost, fizična moč, motiviranost za delo. Kandidatom nudimo zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim preizkusnim obdobjem, urejeno delovno okolje, 3-izmensko delo od pon-pet, občasne delovne sobote, redno in pošteno plačilo, takojšen pričetek dela. Prijave zbiramo do 24. 8. 2019. VI-JA, d. o. o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Delavec v proizvodnji II
m/ž (Prebold)
Od kandidata pričakujemo srednjo poklicno izobrazbo tehnične smeri (mehatronika, obdelava kovin), vsaj IV. stopnjo izobrazbe, eno leto delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, izpit za upravljanje viličarja. Kandidatu nudimo zaposlitev za nedoločen čas, s poskusnim obdobjem 6 mesecev, možnost profesionalne in osebnostne rasti, možnost sodelovanja pri razvoju novih izdelkov in rešitev, priložnost za izpolnitev kreativnih potencialov, stimulativno nagrajevanje, vezano na doseganje ciljev podjetja in individualne cilje. Prijave zbiramo do 11. 8. 2019. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Delavec v proizvodnji m/ž (Šmartno pri Slovenj Gradcu)
Od kandidatov pričakujemo: zaključeno osnovnošolsko ali srednješolsko izobrazbo, delovne izkušnje niso potrebne, ker bo vsak kandidat deležen natančnega uvajanja in priučitve za delo, pripravljenost na večizmensko delo. Kandidatom nudimo zaposlitev za določen čas 12 mesecev z možnostjo podaljšanja, poskusno obdobje 6 mesecev, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, možnost za profesionalni in osebnostni razvoj. Prijave zbiramo do 12. 8. 2019. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si.
Pomočnik tiskarja m/ž (Šmartno pri Slovenj Gradcu)
Od kandidata pričakujemo: vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dober vid, ročne spretnosti, urejenost, natančnost, vztrajnost, sposobnost timskega dela, dobro znanje angleškega jezika in osnovno znanje nemškega jezika, osnovno delo s preglednicami in bazami podatkov, pripravljenost na večizmensko delo. Kandidatu nudimo: zaposlitev za polni delovni čas, zaposlitev za določen čas 12 mesecev s 6-mesečnim poskusnim obdobjem in možnostjo podaljšanja pogodbe in delo v mladem, dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju. Prijave zbiramo do 12. 8. 2019. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si.
Traktorist m/ž (Ravne)
Od kandidata pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe kmetijske, strojne ali druge ustrezne smeri, 1 leto delovnih izkušenj, izpit B-kategorije, izpit za voznika traktorja, izpit za viličarista, zaželen izpit za nanašanje FFS, zaželen izpit za delo v gozdu, samostojnost in samoiniciativnost. Prijave zbiramo do 13. 8. 2019. Kmetijska Zadruga Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj Več
Prodajalec (m/ž) (Celje)
V trgovini Calzedonia Celje zaposlimo komunikativno in simpatično osebo na delovnem mestu prodajalca. Verudela, d. o. o., Anžurjeva ulica 2d, 1260 Ljubljana - Polje. Prijave zbiramo do 15. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Projektni koordinator
(m/ž) (Celje)
Osnovni pogoji: tehnična izobrazba - diplomirani inženir računalniških, matematičnih ali povezanih ved, vsaj 3 leta delovnih izkušenj, izkušnje s področja obdelave podatkov, odlično poznavanje Excella in pivot tabel, znanje izdelav poročil in diagramov v Excellu, tekoče znanje angleškega jezika (pisno, govorno). Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 9. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Referent v logistiki (m/ž)
(Prebold)
Na delovnem mestu boste odgovorni za upravljanje procesov materialnega poslovanja, nadzor in spremljanje gibanja zalog ... Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 12. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajno osebje (m/ž)
(Savinjsko-koroška
regija)
Big Bangov prodajalec obožuje delo z ljudmi, je odgovoren in zavzet. Predstavlja pomemben člen naše modre ekipe. Skrbi za kakovo-
informacij na www.trgotur.si.
Monter m/ž (Teharje in
teren)
Opis delovnega mesta: postavljanje in podiranje šotorov, hal, odrov, natovarjanje, raztovarjanje, montiranje, demontiranje v skladu z delovno dokumentacijo in postavitvenimi listi. Pričakujemo sposobnost dela v timu, fizično moč, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B kategorije, zaželene delovne izkušnje, niso pa pogoj. Kandidatom nudimo zaposlitev za nedoločen čas, s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 10. 8. 2019. Biro Ogis d.o.o., Teharje 56, 3221 Teharje. Več informacij na www.trgotur.si.
Komercialist za prodajo
m/ž (Teharje in teren)
Pričakujemo: vsaj VI. stopnjo strokovne izobrazbe (gradbeništvo, strojništvo, komerciala), najmanj 5 let delovnih izkušen na podobnih delovnih mestih, višji nivo uporabe računalniških orodij (MS Windows, MS Office), aktivno znanje angleškega jezika in nemškega jezika, vozniški izpit B-kategorije, zmožnost dela v timu, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja, profesionalno komunikacijo in osebno urejenost. Prijave zbiramo do 10. 8. 2019. Biro Ogis, d. o. o., Teharje 56, 3221 Teharje. Več informacij na www.trgotur.si.
Natakar, natakar barist
(Celje) m/ž
Pričakujemo: najmanj 1 leto delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu, urejeno, prijazno in komunikativno osebo, ki bo naše goste prijazno pozdravila, sprejela in pogostila, hitrost, odzivnost in prilagodljivost glede na potrebe strežbe, osebo, ki bo znala stranki svetovati, ji predstaviti novosti in prodati več, komunikacijo z vodstvom in posredovanje vseh potrebnih informacij, nujno: dobro znanje slovenskega jezika, osnovno angleško, izkušnje z blagajno, skrb za red in čistočo. Prijave zbiramo do 13. 8. 2019. CR CENTER, d. o. o., Rimska cesta 35, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Več informacij na www.trgotur.si.
stno svetovanje strankam in je visoko motiviran za uspešno zaključevanje prodaje. Big Bangov prodajalec je skrben in z nasmehom na obrazu. Big Bang, d. o. o., Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 18. 8. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Vzdrževalec (m/ž) (Celje)
Opis delovnih nalog: servisiranje in vzdrževanje strojne opreme v proizvodnji in na objektu ... Sapidum, proizvodnja brezglutenskih izdelkov, d. o. o., Resljeva ulica 18, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 30. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajni zastopniki (m/ž) (Primorska, Štajerska, osrednjeslovenska regija, Dolenjska in Gorenjska)
Pričakujemo sposobnosti in veščine prodajne komunikacije, VI. ali V. stopnjo ekonomske ali druge primerljive smeri, zaželeni 2 leti delovnih izkušenj v prodaji, niso pa pogoj, prednost bodo imeli kandidati s poznavanjem postopkov in pravilnikov izvoza blaga. Fructal, d. o. o., Tovarniška cesta 7, 5270 Ajdovščina. Prijave zbiramo do 28. 8. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Natakar (m/ž) (Laško)
Kaj pričakujemo? IV. ali V. stopnjo strokovne izobrazbe, leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca. Thermana, d. d., Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Prijave zbiramo do
Prodajalec m/ž (Velenje)
Opis delovnega mesta: prodajanje blaga z izračunom prodajne vrednosti in inkasom, svetovanje strankam pri izbiri blaga glede na kvaliteto in uporabnost, sodelovanje pri naročanju blaga, evidentiranje želja kupcev, prevzemanje in odpremljanje blaga, kontroliranje prevzetega in oddanega blaga. Kaj od kandidatov pričakujemo: IV. stopnjo izobrazbe trgovske ali kmetijske smeri, 1 leto delovnih izkušenj, sposobnost dela v timu, samostojnost, opravljen izpit za delo z viličarjem. Prijave zbiramo do 13. 8. 2019. Kmetijska Zadruga Šaleška dolina, z. o. o., Metle-če 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si.
Komercialist m/ž
(Šmartno pri Slovenj Gradcu)
Od kandidata pričakujemo zaključeno vsaj V. stopnjo izobrazbe ekonomske ali komercialne smeri, smisel in zanimanje za tehnično področje je nujno, znanje vsaj enega tujega jezika, vozniški izpit B-kategorije, proaktiv-nost in samoiniciativnost v prodajnem procesu, razumevanje in znanje prodaje. Kandidatu nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim obdobjem, stimulativno plačilo glede na realizacijo, delo v majhnem, sodobnem podjetju. Prijave zbiramo do 16. 8. 2019. Daplast, d. o. o., Legen 23, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si.
Prodajni inženir m/ž
(Velenje, teren)
Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektro-tehnič-ne smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro znanje tujega jezika - angleščina, zelo dobro znanje MS office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-kategorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 31. 8. 2019. FBS elektronik, d. o. o., Prešernova 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
15. 8. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Kuhar (m/ž) (Laško)
Zaposlimo kuharja za nedoločen čas. Pričakujemo IV. ali V. stopnjo strokovne izobrazbe, leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca. Thermana, d. d., Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Prijave zbiramo do 15. 8. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Strokovni sodelavec v računovodstvu (m/ž) (Muta)
Zaradi širitve poslovanja in povečanega obsega dela iščemo strokovnega sodelavca v računovodstvu, ki bo s sodelavci skrbel za knjigovodsko spremljanje poslovanja podjetja in pomagal pri finančnem poročanju znotraj in izven podjetja. Soustvarjal bo prihodnost uspešnega podjetja na globalnem trgu. Armature, d. o. o., Koroška cesta 55, 2366 Muta. Prijave zbiramo do 23. 8. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Samostojni prodajalec (m/ž) v Centru tehnike in gradnje Žalec
Vaše delo bo zajemalo prodajo blaga, svetovanje kupcem o prodajnih artiklih in možnostih plačila, opravljanje blagajniškega poslovanja in vodenje blagajniške dokumentacije. Mercator, d. d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 12. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
3 MojeDelo.com
Prodajnik - koordinator prodaje (m/ž) (Rimske Toplice)
Pričakujemo odgovorno, dinamično, komunikativno in podjetno osebo, prodajne, komunikacijske, pogajalske in prezentacijske veščine, osebo, ki ima sposobnost samostojnega in skupinskega sodelovanja, izkušnje iz prodaje turističnih destinacij, vozniško dovoljenje B-kategorije, aktivno znanje slovenskega in angleškega jezika ... Rimske terme, Terme Resort, d. o. o., Toplice 10, 3272 Rimske Toplice. Prijave zbiramo do 20. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Varnostnik - intervent/ prevoznik (m/ž) (Celje s širšo okolica)
Kaj pričakujemo: usposobljenost za posest in nošenje orožja, opravljeno strokovno usposabljanje za rokovanje z orožjem, opravljeno specialistično usposabljanje za opravljanje prevoza gotovine in drugih vrednostnih pošiljk ... Aktiva varovanje, d. d., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 20. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Kontrolor (m/ž) (po Sloveniji)
Pričakujemo: končano srednjo šolo tehnične smeri, opravljen izpit B-ka-
tegorije, lastno prevozno sredstvo, 2 leti delovnih izkušenj na področju kontrole prometa ali prevozov ali podobne dejavnosti. Nomago, d. o. o., Vošnjakova ulica 3, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 31. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Sestavljavec alu
stavbnega pohištva
(m/ž) (Vojnik)
Ponujamo vam delo v mladem in motiviranem timu, redna izplačila in spodbudno nagrajevanje glede na rezultate dela ... Mik, d. o. o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 31. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec (m/ž) (Zreče)
Vaše naloge bodo: pomoč kupcem pri izbiri blaga, delo na oddelkih in blagajni, skrb za urejenost trgovine. Spar Slovenija, d. o. o., Kadrovska služba, Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalci (m/ž) (Celje)
Naloge: svetovanje, strežba in upoštevanje kupcev, pregledno predstavljanje blaga, redno dopolnjevanje in ustrezno razporejanje blaga, delo na blagajni. New Yorker, d. o. o., Verov-škova ulica 55, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
18
ŠPORT
Na treh domačih tekmah celjski nogometaši zbrali le tri točke
Tretjič lovili zaostanek, drugič uspeli izenačiti
Izidi 4. kroga 1. SNL: Celje - Bravo 2:2, Aluminij - Rudar 1:1, Mura - Maribor 1:1, Tabor Sežana - Domžale 2:1 in Olimpija - Triglav 4:2.
Celje (4-2-3-1): Rozman - Vidmajer, Čalušić, Zaletel, Stojinović - Pungaršek, Pišek - Vizinger, Novak, Lotrič - Božić. Igrali so še Travner, Kerin, Štravs.
Po minuli sezoni in izpadu Gorice v 2. SNL sta ostala le še dva kluba, ki od osamosvojitve naprej nista izgubila prvoligaškega statusa, to sta Maribor in Celje. Nadejamo se, da bomo lahko to znova zapisali ob koncu te sezone. Dvom naj bi bil odveč, kajti oba kluba sta napovedovala boj za vrh lestvice. Vijoličasti seveda merijo zgolj na prvo mesto, Celjane bi zadovoljil že preboj v evropsko tekmovanje.
DEAN SUSTER
Trenutno sta kluba daleč od lastnih pričakovanj, po štirih krogih so na lestvici za njima zgolj - Domžale. Te so odigrale eno tekmo manj. Celjani so imeli ugoden razpored, nikogar od težkoka-tegornikov, od štirih so kar tri tekme odigrali na svojem štadionu. Po 0:2 so ulovili tako Muro kot Bravo, proti Aluminiju pa je bil za 0:0 najbolj zaslužen vratar Metod Jurhar. V gosteh je bilo še slabše, pri novincu Taboru je trener Dušan Kosič priznal, da se ne spominja, kdaj je njegovo moštvo igralo tako slabo. Ze dva ali morda celo zgolj en odmevnejši dosežek bi krivuljo občutno dvignil. Sledita derbija dna lestvice, kot se šalijo kritični spremljevalci dogodkov: v nedeljo v Domžalah in v soboto, 17. avgusta doma z Mariborom ...
Križanova
mojstrovina
Tudi petkov večer ni pripomogel k solidnemu obisku celjskega štadiona, še en novinec v ligi je uprizoril lekcijo. Po petnajstih minutah je bilo 0:1. Hrvaškega branilca Josipa Calušiča je
Lestvica 1. SNL
OLIMPIJA	4	3	1	0	10: 4	10
ALUMINIJ	4	2	2	0	5: 2	8
TRIGLAV	4	2	0	2	8: 9	6
TABOR	4	2	0	2	3: 4	6
MURA	3	1	2	0	7: 6	5
BRAVO	4	1	1	2	6: 8	4
RUDAR	4	0	3	1	6: 7	3
CEDE	4	0	3	1	4: 5	3
MARIBOR	4	0	3	1	3: 4	3
DOMŽALE	3	0	1	2	5: 8	1
osmešil pri 35 letih še vedno hitronogi Andraž Krim - zaposlil je Aljošo Matka, ki je ušel komu drugemu kot Dušanu Stojinoviču. Nekdanji igralec Celja Luka Zinko se je boril kot lev, še večji motiv je imel Mitja Križan, ki se v celjskem dresu ni naigral. Tokrat je sprva zapravil izjemno priložnost, ki se mu je ponudila, potem pa si jo je v 40. minuti pripravil sam. Zogo je sprejel na robu sredinskega kroga (v obrambni polovici) in jo popeljal celo v kazenski prostor, nato pa jo - potem ko ga je Calušič le »povohal« - z levico usmeril v mrežo. Redko viden gol!
Lotričev evrogol
V zadnji minuti prvega dela in v uvodnih minutah nadaljevanja so celjski nogometaši dvakrat zadeli. Na srečo so gostje storili zelo neumen prekršek, Stojinovič je bil namreč v neobetavnem položaju. Zogo je na beli krogec postavil Mitja Lotrič, ki je uspel zadeti. Precej bolj strupen je bil njegov strel z dvajsetih metrov, v levi zgornji kot gostujočih vrat. »Bilo je malo bolje kot na zadnjih dveh tekmah. Znova smo se, tako kot proti Muri, vrnili v igro po zaostanku z 0:2. Toda moramo začeti nabirati točke. Prej ali slej se nam bo trdo delo obrestovalo. Podobno kot na začetku prejšnje sezone je točkovni izkupiček skromen,« je bil iskren Lotrič.
Morajo biti
zadovoljni
Jure Travner je po 250 odigranih tekmah v celjskem
Mitja Lotrič proti svojim bivšim soigralcem, nogometašem Mure, ni uspel zadeti. Na srečo mu je to uspelo proti Bravu kar dvakrat.
dresu šesti na klubski lestvici. Dušan Kosič ga je v igro poslal v 2. polčasu, kasneje je trener Celja dejal: »Ekipa je v krču. Ze nekaj časa imamo težavo, da se težko sprostimo. Za razliko od zadnje domače tekme smo tokrat bolje zaigrali v uvodu, vendar sta se nam prikradli dve napaki in Bravo je uspel povesti. Vložili smo veliko energije, da smo se vrnili v igro. Na splošno gledano smo storili preveč napak v enostavnih situacijah. Vem, da lahko fantje bolje odigrajo. S točko moramo biti zadovoljni, čeprav smo si želeli več.«
»Opravičil ne
iščem«
Manjkal je odlični 21-letni vratar Metod Jurhar. »Poškodoval se je na treningu. Ustrašili smo se, misleč, da gre za hujšo poškodbo. Po-
škodovane ima kolenske vezi, a v ekipo se bo vrnil po nekaj tednih,« je pojasnil Kosič, ki je prej ostal brez najboljšega igralca lige v pretekli sezoni Rudija Požega Vancaša, zanesljivega in marljivega vezista Lovra Cveka, ki je v zadnji sezoni izpustil le eno tekmo, potem pa zaradi poškodbe še enega stalnega člana udarne enajsterice Amadeja Btrecla. Je vse skupaj razlog ali celo opravičilo za zgolj tri osvojene točke? »Opravičil ne iščem. Fantje, ki jih imam na razpolago, so dali vse od sebe. Še bolj disciplinirano in kakovostno morajo odigrati. Delamo na tem, toda ko pride tekma, nam ne uspeva. Trenutno stanje je pač takšno,« je za Novi tednik pojasnil Kosič. Ne glede na stanje na lestvici je jasno, kdo bo favorit v Domžalah. »Potrebujemo eno tekmo,
na kateri bi se nam odprlo, na kateri bi zmagali denimo po krivici. To bi nas dvignilo. Zahtevno bo. Domžalčani se bodo osredotočili na državno prvenstvo.« Glede Hrvatov Calušiča in Božiča ni ovin-karil: »Nista v optimalnem stanju.«
Vesel po prejetem
golu
»Celje zapuščamo z grenkim priokusom, saj smo imeli občutno prednost. Po mojem mnenju naše vodstvo z 2:0 sicer ni bilo realen pokazatelj dogodkov na igrišču. Storili smo prekršek za enajstmetrovko, ki ga ne
bi smeli. Nasprotni igralec je bil namreč obrnjen proti kotu,« je razmišljal gostujoči trener Dejan Grabič in dodal zanimivost: »V zadnji naši sezoni v drugi ligi smo trikrat izgubili tekmo po našem vodstvu z 2:0. Ko smo pred odmorom prejeli gol, sem bil na nek način celo vesel. Zdi se mi, da je bilo zaradi tega manj nihanj v naši igri v drugem polčasu.« Srečanje si je v spremstvu družine ogledal tudi nekdanji »celjski šef« Darko Klarič, sedaj lastnik Brava. V Celju ga žal nis(m)o znali zadržati.
Foto: GrupA
Podbregarjeva trikratna državna prvakinja
Štiri dni je trajalo državno plavalno prvenstvo v Kranju. Izkazali so se tekmovalke in tekmovalci celjskega Neptuna.
Na Gorenjskem jih je plavalo enajst. Hana Podbregar je z izjemnimi nastopi osvojila naslov kadetske državne prvakinje na 100, 200 in 400 metrov prosto. Najboljša med mladinkami na 50 delfin je bila Iza Vodenik, uspehu je dodala bron na 50 prosto. Zlata v članski konkurenci na 50 hrbtno je bila Anemari Košak. Lena Bornšek je med kadetinjami osvojila drugo mesto na 400, 800 in 1.500 metrov, kar je pomenilo tudi bron v absolutni kategoriji. Finalne nastope sta priplavala še Jan Vodenik in Aja Emma Wesenschegg. Plavalci Neptuna se bodo znova zbrali v začetku meseca septembra in se začeli pripravljati na novo sezono. Nekaj časa se bodo zadržali na ogrevanem celjskem letnem bazenu, nato bo sledila selitev v bazen Golovec.
DŠ
Foto: PK NEPTUN
NA KRATKO
Mladi košarkarji bronasti
Volos: Slovenska košarkarska reprezentanca do 18 let je na evropskem prvenstvu v Grčiji osvojila bronasto kolajno. V tekmi za tretje mesto je nadigrala gostitelje prvenstva z 81:57. Selektor je Peter Markovinovič, košarkarski trener iz Rogaške Slatine.
Spoznati olimpijsko prizorišče
Tokio: Svetovno prvenstvo v judu konec avgusta bo tudi generalka za olimpijske igre. Slovenija bo v deželi vzhajajočega sonca zastopana z deveterico bork in borcev. Nastopili bodo tudi Tina Trstenjak, Klara Apotekar, Ana Velenšek in Andraž Jereb iz celjskega Z'dežele Sankakuja. Prvenstvo bo za strokovnega direktorja JZS Marjana Fabjana pomembno tudi za prilagajanje na dvorano, časovno razliko in celoten proces na tekmi. Ti dejavniki bodo prihodnje leto odločali tudi o olimpijskih kolajnah.
Bo Kruder olimpijec?
Ljubljana: Športne plezalce med 11. in 21. avgustom čaka vrhunec sezone, svetovno prvenstvo na Japonskem. Tja se odpravljajo z visokimi cilji in željami po čim več olimpijskih vozovnicah. Med sedmimi našimi plezalci, ki bodo nastopili v vseh treh posameznih disciplinah kot tudi v olimpijski kombinaciji, je tudi Celjan Jernej Kruder.
(DŠ)
ŠPORT
19
Celjski trener prevzel Rudar, kjer so odpustili Sulejmanovića in Pušnika
Po dnevih čakanja na pojasnilo se je le odzvalo vodstvo kluba. Zapis je objavilo na spletni strani. »Izvirni razlog je nezmožnost medsebojnega sodelovanja obeh posameznikov. Vodstvo kluba, ki je pred dnevi prekinilo sodelovanje s članskim trenerjem Almirjem Sulejmanovićem, se je odločilo, da sodelovanje preneha tudi s športnim direktorjem Marijanom Pušnikom. Razlog za takšno odločitev izhaja iz medsebojnega spora omenjenih posameznikov. Ob uskla-
jevanju pogodb in pogovorov o delu, ki bi ga opravljala, sta bila oba seznanjena, da bo za to potrebna velika mera sodelovanja. Delo glavnega trenerja in športnega direktorja gresta namreč z roko v roki. Tako v tem času niso bili izraženi pomisleki, da to ne bo mogoče, nihče namreč ni kazal ali spregovoril o dejstvu, da na sodelovanje ni pripravljen. Takoj za tem pa so se odnosi začeli slabšati. Posledično je upravni odbor kluba julija sklical izredno sejo. Osebna verbalna
obračunavanja so se nadaljevala tudi tukaj, zato je upravni odbor obema izrekel opomin pred prenehanjem delovanja v NK Rudar Velenje. Vodstvo je upalo, da bo le-ta zadostoval ter da se bodo strasti umirile,
vendar temu ni bilo tako. Medsebojni spori obeh akterjev so presegli interese kluba.« Med drugim so zapisali še: »Spor je na žalost pripeljal do točke, ko je bil klub prisiljen kadrovsko resetirati športni del in na to
mesto postaviti neobremenjene ljudi, ki bodo na vse ravni kluba prinesle mirnost.« Bojda jim je postalo žal za Sulejma-novića, ki ga podpira velenjska športna javnost. »Sočasno lahko omenimo, da ideja vodstva o domačem trenerju še ni zamrla. Možnost ponovnega sodelovanja obstaja, vendar je ta tesno povezana z obojestranskim interesom, spoštovanjem in predvsem zaupanjem.«
Prvi »kiks«
Olimpije?
Na klopi NK Rudar je nato z oslabljenim moštvom uspešno debitiral celjski trener Jani Žilnik, v Kidričevem je pri tedaj vodilni ekipi lige iztržil točko. Gostitelji so povedli v 23. minuti, za »knape« je v 59. minuti izenačil Rijad Ko-biljar, z izjemno natančno odmerjenim strelom z dvajsetih metrov. »Dva razloga imam za zadovoljstvo. Aluminij je bil na vodilnem položaju na lestvici, v naši ekipi je bilo precej težav. Zasluženo smo osvojili točko,« je povedal Žilnik, ki se bo znova pomeril z vodilno ekipo. Olimpija je sama na vrhu lestvice: »Enkrat bo tudi vodilna ekipa >kiksnila<, upam, da že kar v nedeljo.« Žilnik se
V 2. slovenski nogometni ligi je Rogaška po dveh krogih brez točk. V Krškem je prejela kar pol ducata golov. Slatinčani so edini, ki v novem prvenstvu še niso dosegli zadetka.
je že pred časom pogovarjal z vodilnimi možmi kluba o morebitnem sodelovanju: »Tokrat ni bilo veliko časa za premislek, njihovi notranji problemi so naenkrat izbruhnili. Hitro smo našli skupni jezik.« V moštvo se bosta vrnila Žiga Škoflek in David Kašnik. »Ljubljančani so absolutni favoriti, toda svoje fante bom pripravil na našo morebitno zmago,« pravi Žilnik, ki bo priložnost ponudil mladim fantom. Ustanovitelj NK Šampion Celje še skrbi za dobro delovanje društva. »Potem ko smo prekinili pogodbo z NK Celje, kjer sem bil vodja akademije, sem pomagal pri delu v Šampionu, toda ne strokovno. Zagotavljal sem jim dobre pogoje za vadbo. Moj odhod v bližnje Velenje ne predstavlja težave za Šampion. Tako ali tako sem bil v zadnjem obdobju bolj vpleten pri NK Celje kot pri NK Šampion. Pri slednjem so že vajeni delati brez mene. Še naprej bom seveda spremljal njihove mlade nogometaše. Ce ne bodo zanimivi za NK Celje, pa bodo morda za NK Rudar.« Žilnik bojda nikakor ni našel skupnega jezika z enim izmed vodilnih mož NK Celje.
Foto: SHERPA
Janiju Žilniku ni bilo lahko
Za vodstvom Nogometnega kluba Rudar Velenje in še nekaterimi vpletenimi so vroči dnevi. Sprva je odpoved doletela trenerja Almirja Sulejmanovića, nato še športnega direktorja Marijana Pušnika. Vmes je trener članov postal Celjan Jani Žilnik.
DEAN ŠUSTER
Jani Žilnik je eden najbolj znanih celjskih nogometašev in trenerjev, odlično je igral tudi mali nogomet. Diplomirani inženir metalurgije je ustanovil Nogometno šolo Mali šampion. Bil je kapetan Celja, Rudarja in tudi islandskega Vi-kingurja, s katerim je igral v kvalifikacijah za ligo prvakov. Sredi leta 2006 je postal trener članskega moštva NK Celje, a je na položaju zdržal le pol leta. Dve generaciji nogometašev Šampiona do 15 let je pripeljal do naslovov državnih prvakov. Ko je prevzel vodenje mladincev NK Celje, sta ekipi mladincev in kadetov osvojili skupno tretje mesto v 1. SNL.
Jani Žilnik ni imel pretirane sreče ne z Areno Petrol ne s štadionom Zdežele. Na njem je opravljal več funkcij pri NK Celje, bil pa je tudi trener Šampiona, ko je ta igral v 2. SNL na drugem največjem slovenskem štadionu.
Mrk z Rusijo, navdih z Nizozemsko
Pred tednom dni se je v Celju začelo evropsko rokometno prvenstvo za kadeti-nje, končalo se bo v nedeljo.
Naše rokometašice ga bodo zaključile v soboto, v boju za (upajmo) deveto ali enajsto mesto. Po skupinskem delu se namreč niso uspele uvrstiti v glavni del turnirja. Proti Rusiji so povedle z 10:5, potem pa je sledil popolni mrk (20:33) in le še teoretične možnosti za napredovanje. Proti odličnim Francozinjam so slovenske kadetinje prejele zgolj 17 golov, a so jih dosegle le 13. Po zmagi v končnici (28:25) nad Crnogorkami so varovanke selektorja Bori-
sa Čuka pristale na tretjem mestu skupine D: »Proti Rusinjam smo zdržali le 25 minut, proti Franciji smo zbranost podaljšali do končnice tekme, v kateri bi lahko bili z malce sreče nagrajeni s točko, s Crno goro pa je odločila naša srčnost, ki je prevladala psihološki pritisk, saj smo potrebovali zmago.« Zanimalo nas je, če mu je žal, da si je med žrebom v Narodnem domu izbral skupino D. »Ne, ne. Druge skupine delujejo manj privlačno, vendar sem imel pregled nad kakovostjo ekip, kajti ogledal sem si pokal Partille na Švedskem,« je odvrnil Cuk.
Slovenske kadetinje so proti Nizozemkam navdušile s hitro in privlačno igro.
Slovenska reprezentanca se ni uspela prebiti v glavni del turnirja, preostaja ji boj za deveto mesto, ki še prinaša uvrstitev na svetovno prvenstvo. V prvi tekmi drugega dela je naša izbrana vrsta presenetljivo visoko, s 30:19 ugnala Nizozemsko. Selektor Cuk je pohvalil svoja sodelavca za do-
bro pripravo: »Aleksander Lapajne in Nino Legnar sta analizirala igro Nizozemk. Onemogočili smo hitro igro tekmic. Končni izid ni realen, naša prednost je bila previsoka.« Včeraj so se Slovenke pomerile s Portugalkami. Doslej je veliko igrala Ema Markovič, desno krilo celjskega kluba Z'dežele. Njena klubska soigralka Ni-kita Mrdženović in vratarka
Velenja Sara Meža sta dobili priložnost pri eni sedemme-trovki, medtem ko se Lana Artelj, desna zunanja napa-dalka Zelenih dolin Žalca ni uvrstila med šestnajste-rico in je tekme spremljala s tribun. Tekma za deveto mesto bo v dvorani Golovec ob 17.00, za enajsto pa ob 19.30.
DŠ
Foto: SHERPA
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
^ CINKARNA
Zastopa in prodaja za Slovenijo.
HERBICID Vodotopni koncentrat (SL).
Pakiranje: 11,201
l\
Nufarm Grow a better tomorrow.
STROJI
PRODAM
ENOOSNO prikolico za manjši traktor in stiskalnico za grozdje na vijak ugodno prodam. Telefon 041 763-846. 1070
KUPIM
KMETIJSKI stroj, traktor, motokultivator, fre-zo, koso, mulčar, prikolico, pajek, trosilec in drugo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.	984
TRAKTOR in traktorske priključke kupim. Telefon 041 680-684.	p
POSEST
PRODAM
www.posta.si
Spoštovani uporabniki poštnih storitev,
z 2. septembrom 2019 se spremeni delovni čas pošte
3225 Planina pri Sevnici.
Delovni čas pošte 3225 Planina pri Sevnici:
ponedeljek, sreda, petek:
8.00-10.30 in 14.30-17.00,
torek, četrtek:
8.00-10.30 in 14.30-18.00,
sobota:
zaprto.
Ob nedeljah in praznikih bo pošta zaprta.
Veselimo se vašega obiska.
Pošta Slovenije
MANJŠO kmetijo prodam ali menjam za dvosobno stanovanje v bloku z dvigalom in balkonom. Telefon 051 207-041. 1021 HIŠO, vikend in več gradbenih parcel prodam.
Telefon 041 689-748.	1087
MANJŠO hišo, staro 20 let, primerno tudi za vikend, relacija Štore-Svetina, ugodno prodam ali menjam za stanovanje v pritličju. Telefon 031 265-855. 1129
ODDAM
NA idilični lokaciji v Laškem ugodno oddam manjšo hišo z vrtom (dve spalnici, dnevna soba, kuhinja, shramba). Telefon 041 690-680.	p
STANOVANJE
ODDAM
STANOVANJE v bližini Celja oddam. Najemnine ni, samo tekoči stroški. Ostalo po dogovoru. Telefon 070 707-365. 1117 V IZOLI oddajamo za 7-dnevno počitnikovanje garsonjero za štiri osebe. Vhod je z dvorišča. Telefon 031 886-033.	p
NA Rogli oddam dobremu oskrbniku dva apartmaja za daljše obdobje. Vse informacije dobite na telefonski številki 041 604-651.	1098
ŠKOFJA vas. Petsobno pritlično stanovanje, veliko 130 m2, oddam delavcem. Telefon 041 725-092.
AKUSTIKA
PRODAM
1133
KLAVIRSKO harmoniko Hohner prodam ali menjam za drva. Telefon 070 331-292.
L 76
NAJAMEM
GARSONJERO ali enosobno stanovanje, relacija Celje-Rimske Toplice ali kje drugje, najamem. Telefon 040 290-694.
1131
AVTO STEKLO CENTER
Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91
LEPO ohranjeno kuhinjo s kombiniranim vgradnim hladilnikom in hrastov jedilni kot z mizo prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 354-921.
1116
PRODAM
BIKCA simentalca, težkega dobrih 400 kg, starega 7 mesecev, prodam. Telefon 070 445-858.	1136
novi tednik
Vedrn t штј!
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO!
VSAK ČETRTEK
od SEPTEMBRA 2019
za vse bralce Novega tednika popoln spored vseh TV programov z zanimivimi zgodbami iz sveta zabave in filma
Tudi stranišča so podoba Družina Škorjak se pobira Le tri točke za celjske Slovenije str. 12-13	po požaru str.7	nogometaše str.ie
novi tednik
Srečno za potnike
Nedavno iztirjenje mednarodnega potniškega vlaka pred železniško postajo Rimske Toplice seje srečno končalo za vse potnike. Za nesrečo naj bi bila po prvih podatkih kriva napaka na dveh vagonih. V teh počitniških dneh, ko številni potujejo po cestah in železnicah do svojih počitniških ciljev, naj bo zato skrb za varnost na prvem mestu. str. з
novi tednikA+ priloga STOP spored
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
V naših srcih bolečina je skeleča, saj s teboj za vedno odšla je naša sreča.
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi
JANKO LESKOVSEK
iz Vrbnega pri Šentjurju (4. 7. 1950 - 24. 7. 2019)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in bivšim sodelavcem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala bratrancu Viliju za ganljive besede slovesa ter župniku gospodu Srečku Hrenu za opravljen cerkveni
obred. Hvala pevcem iz Oplotnice. Posebna zahvala osebju NMP Šentjur in Celje ter dr. Bu-
latovičevi iz ZD Štore. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Pogrešali te bomo.
Vsi tvoji
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461798, 041 763-800, 051 379-031. p PRAŠIČE, težke od 30 do 180 kg, prodamo. Zbiramo naročila za breje svinje mladice. Domača hrana. Po dogovoru s kupcem možna tudi dostava. Telefon 051 720294.	p
Poroke
Laško
Poročili so se: Aleksandra KUNŠEK in Davor TERAŽ, oba iz Blance pri Sevnici, Barbara Srnovršnik in Darko Iljukić, oba iz Norderstedta (Nemčija). Žalec
Poročili so se: Irena DEDIĆ iz Žalca in Stevica MEGLA s Hrvaške, Lidija NOVAK in Branko POSEDEL, oba iz Grajske vasi, Polona KOLŠEK in Miran GRA-CER, oba iz Celja.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
PAŠNO telico simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 031 646-393. š 35 TELIČKO in bikca simentalca, težka od 180 do 190 kg, prodam. Telefon 031 777-353.
1135
TELICE limuzin, stare od 10 do 12 mesecev, težke približno 350 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 233-973. 1137 KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev, 4. tele, prodam. Telefon 051 332-448. 1139 TRI telice simentalke, stare 4 mesece, prodam. Telefon 041 794-301.	p
KUPIM
DEBELE, suhe telice, krave in bikce za pitanje kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653-286.	Š 132
PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
In jaz živim še v ljubljenih osebah in predmetih, kakor živeli so z menoj v minulih letih, saj veš,
čeprav izniči vse, kar nas na zemljo veže, do src globin in do ljubezni moč ne seže.
ZAHVALA
Najkrutejša usoda je iz naše sredine iztrgala nenadomestljivega, ljubečega atija in ljubljenega partnerja, zlatega sina, nečaka in bratranca
ALJAŽA GERŠAKA
iz Žalca (10. 10. 1993 - 16. 7. 2019)
Zahvaljujemo se Jerici in Maticu z družinama, Evini družini za nesebično pomoč in vsem sorodnikom. Posebej se zahvaljujemo njegovim sodelavcem in prijateljem podjetja Gratours, d. o. o., ki so ga še zadnjič lepo pospremili na
njegovo zadnjo pot. Zahvaljujemo se podjetjem in prijateljem, ki so v teh težkih trenutkih v mislih sočustvovali z nami in izrekli besedo tolažbe: Gratours, d. o. o., Petre šotori, Dars, d. d., Pograjec prevozi in Mik Prebold, sošolcem in sošolkam OŠ Žalec in srednje medijske šole Celje, gospodu Petru Šibilji in
gospe Urški Ljubec. Hvala soigralcem in trenerjem NK Žalec, NK Vransko in
DMN Šempeter. Vsem imenovanim in neimenovanim se zahvaljujemo za spremstvo na njegovi prerani zadnji poti in podarjena sredstva za njegovo ljubljeno Sofio. Hvala patru Viktorju Arhu, pevcem skupine Eros, gospe Ivanki za lep govor in pogrebni službi Ropotar za spoštljivo
opravljen obred. Posebna zahvala je namenjena njegovim sodelavcem in prijateljem za izvedbo zadnjega pozdrava s tega krutega sveta: Gratours, d. o. o., Pograjec prevozi, Glušič, Petre šotori, Tanta, CCP Celje, Kit-ek, Jure Plahuta, VOC Celje in Comark.
Žalujoči: njegovi najdražji
Ptice na nebu vedo
in rosa na travi, temni gozdovi vedo in oblaki sanjavi, da si tukaj, čeprav te več ni.
Ostale so zlate sledi in spomin, ki nikoli ne zbledi.
V SPOMIN
Minevajo štirileta od smrti mojega dragega
DARKA GUSTIJA BINCLA
iz Vojnika (5. 7.1961 - 11.8$. 2015) Njegova Anka s sinom Danijelom
ODLIČNO vino, belo in rdeče, cena 1 EUR, prodam. Telefon 031 499-910. p BELO in rdeče vino iz žlahtnih sort, možna tudi dostava, prodam. Telefon 041 631230.	1093 MEŠANO belo vino frankinja in 120 l jurke, območje Sladke Gore, ugodno prodam. Telefon 051 664-001. 1119 SUHE in silažne bale, 13 kosov, prodam. Telefon 031 683-810. š 36
KAKOVOSTNO belo vino rumeni muškat in mešano belo prodamo. Telefon 031 237193.	1140
OSTALO
Življenje celo si garal, ose za svoje Crage dal, sedaj pošle so ei moši, zaprl trudne si oči.

ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata, brata, strica in botra
ADAMA GR0iSSŠM0
iz Straža 24, Dramlje (23. 11. 19353 - 26. 7. 2019)
sse iskgeno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosed om, prijateljem in znancem, ki vte nam stali ob strani, izrazili
sožalje ter dorovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo ne pogrebni službi Žalujka, govorniku, pev-cam za odpete žalostinko in župniku za opravljen obred. Vsemin vsakemu posubej še enkrat iekrena livala.
Žalujoči: vsi njegovi
PRODAM
SUHA drva, hruška, prodam. Možna razrez in dostava. Telefon 041 980-188. l 75
Smrti
Laško
Umrla je: Karolina REZEC iz Reke pri Laškem, 80 let. Laško
Umrla sta: Viktorija KUMER z Vranskega, 87 let, Angela TRAVNŠEK iz Liboj, 97 let.
90,6 95,1 95,9 100,3
DESKE in plohe lipe, jesena, češnje in hruške, ese zračno ssho: prodam. Tslefan 040 211-346.	p
BALIRANO seno, drva, bikca simentalca, sta: rega 4 meseee in pol, vin o po 0,90 EUR in traktor Univeroal $15, prodam, jeleion 0S0 667-374.	1154
D№, bukev, na paletah, dolžina 25,33 in 50 cm, urodam. Cena 130 EOR. Po dago: voa tudi dvstava. Telefon 051 04e-942.p D5-kilogremslee odoj ne za nakol alinadaljnjo rejo in pšenična slamo a okroglih balah prodamo na kmetiji Zorki ču Babnem. Telefon 041 7410)28.	1134
STAR sem 69 let in iliem žensko, staro do 70 le t. Sem preskrbljen. Telefon 072 337174.	1076 IŠČEM žensko za prijateljstvo, staro od 60 do 65 let. Telefon 070 268-285. 1128
IZVAJAMO posek, spravilo in odkuc lesa. Si-ma-les, Zagosje 31, Lesiiio, telelon 040 211-346.	p
PRODAM
VINO, belo in rdeče, žlahtnih sort, laški in renski rizling, sauvignon, modra frankinja, cviček ... prodam. Sprejemam tudi naročila za grozdje in mlado vino. Možna dostava. Telefon 041 407-130. 984
radio celie
\ ш
od ponedeljka do petka ob 18.30 m 22.15
5533 tefemach
-----------------
kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152
Radio Celje vedno z vami!
Radio Celje je v tem tednu prešel na novo, modernejšo shemo in to pomeni kar nekaj velikih sprememb. Tistih glavnih poslušalci niti ne boste opazili, saj bodo po novem voditelji delali samostojno, brez tehnika. V kratkem se obeta vzpostavitev novega programa za oddajanje, prav tako pa je pred vrati tudi obnova studiev. Nekaj novih glasov vas bo vsakodnevno spravljajo v dobro voljo, predvsem pa je pomembno, da ostajajo med nami vsi voditelji, ki ste se jih v letih navadili in vzeli za svoje.
Imamo tudi novega glasbenega urednika. To je Štefan Šarkezi, eden od najboljših slovenskih »muzičarjev«, ki je sodeloval že s skoraj vsemi slovenskimi glasbeniki in se kalil na
področju glasbenega urejanja tudi na drugih radijskih postajah.
Nova urednica Radia Celje je Tanja Seme, ki ne sedi križem rok. Poleg najbolj očitnih programskih sprememb, o katerih nekaj več v nadaljevanju teksta, skrbi tudi za usposabljanje obstoječega in novega kadra, hkrati pa tudi drži roko nad vsebinami, ki jih boste poslušali.
Novinarsko ekipo sestavljajo Bojana Avgu-štinčič, Luka Žerjav in Simona Šolinič, ki bodo s pomočjo novinarjev Novega tednika vsakodnevno skrbeli za kakovostne, hitre in pomembne informacije, ki jih potrebujete za vsakodnevno življenje.
Foto: GrupA, osebni arhiv
Najpomembnejše spremembe v programu
Jutranja poročila Radia Celje so po novem ob 11.00 in ne več ob 8.00, saj dobijo s tem novinarji še dodaten čas za pomembne zgodbe, ki se morebiti zgodijo v prvih jutranjih urah.
Osmrtnice se po mnogih, mnogih letih umikajo iz jutranjega programa in so prestavljene na 10.00, drugič v dnevu pa jih lahko poslušate ob 17.30.
Ukinili smo novice nacionalnega radia, saj ima Radio Celje vrsto odličnih novinarjev, ki bodo poslušalce bolje informirali o dogajanju v regiji, kot je bilo to do zdaj.
Dodali smo rubriko Savinjska danes, ki je na programu večkrat dnevno. V kratki, minutni rubriki, ki je na sporedu vsako uro ob pol, na hitro pregledamo dogajanje v Savinjski regiji in vas obvestimo, kaj se novega dogaja.
Eva Rudman (voditeljica):
Res je veliko dela, ampak je čudovito, ko vsako jutro začutim to dinamiko, ta tempo. Res smo postali svetovljanski radio! Tudi glasba je čudovita. Ravno takšna, da spravi vsakega v dobro voljo že navsezgodaj.
Saša Pukl (voditeljica):
Pri prenovi radijske sheme se najbolj veselim novega načina dela, ki nas bo še bolj zbližal in v programu še bolj povezal radijski studio s poslušalci. Veselim se tudi novih izkušenj s sodelavci in sproščenega druženja s poslušalci. Preko etra ali pa na raznih dogodkih, ki jih bomo, kot radijska ekipa, pripravljali tudi izven studia Radia Celje.
Bojana Avguštinčič (novinarka):
Čeprav je ob uvajanju sprememb verjetno vsak nekoliko skeptičen, kaj bodo te prinesle, se verjetno vsi zavedamo, da so te nujne in dobrodošle. Veselim se dobre energije, ki veje iz radijskega etra, odlične glasbe, verodostojnih in ažurnih lokalnih informacij, najbolj pa seveda zadovoljnih poslušalcev.
Aljoša Bončina (šef tehnike):
Radio Celje vstopa v novo ero modernih in hitrih radiev. Seveda je to velik izziv in je ogromno dela, ampak na Radiu Celje smo pripravljeni na vse. Verjamem, da bomo še boljši, še hitrejši in še bližje dogajanju! Ker skupaj z vsemi vami nam bo zagotovo uspelo!
Tanja Seme (urednica):
Radio je dinamičen medij, ki se mora prilagajati trendom in načinu delovanja družbe. Razlikuje se lahko po poslanstvu in interesih, hkrati pa obstajajo točke, v katerih se radijske postaje morajo posodabljati. Te točke so lahko glasba, način govora, način informiranja, izbor pomembnih informacij itd. Spreminjanje programske sheme tako samo po sebi postaja neizogibno. Radijske postaje, ki tega ne upoštevajo oziroma jih ne bodo upoštevale, bodo odrinjene na obrobje radijskega trga, kjer se borijo oziroma se bodo borile za poslušalce. Veseli me, da se te posodobitve izvajajo tudi na Radiu Celje in verjamem, da jih bodo poslušalci sprejeli kot dobronamerne.
Štefan Šarkezi (glasbeni urednik):
Največji izziv je bil nekako združiti glasbo, ki se je na Radiu Celje vrtela do zdaj, s to, ki jo vrtimo danes. Res sem se potrudil in verjamem, da nam je vsem skupaj uspelo in da bomo uživali v novi glasbi. V veselje in čast mi je, da lahko sodelujem v prenovi tako legendarnega radia z dolgoletno tradicijo, kot je Radio Celje.
Branko Ogrizek (producent):
Komaj čakam, da nas ljudje spoznajo kot moderen, učinkovit radio, ki odkrito, profesionalno in predvsem najhitreje poroča o dogajanju v regiji, ter je izrednega pomena za vsakega, ki živi v naših koncih.
Simona Šolinič (novinarka):
Po vseh teh letih je Radio Celje »zadihal« predvsem v glasbenem smislu. In glasba je tista, ki mora slediti ljudem. Ponosna sem, da Radio Celje ostaja še naprej zanesljiv vir informacij. Tak, ki mu ljudje zaupajo. In če delaš za poslušalce, ki jim slediš in ti zaupajo, potem jim daš največ, kar lahko. Ne gre le za poslovni uspeh, gre tudi za osebni uspeh vseh, ki radio ustvarjajo: od poslušalcev do ekipe, ki diha kot eno. To je vodilo, da Radio Celje spet dobiva svoj sijaj.
radio celie
vMi/iy i iMMOj
»Kjer je lokalna informacija na 1. mestu«
Luka Žerjav (novinar):
Vsekakor se veselim velike doze sproščenosti in lahkotnosti, ki jo ima Radio Celje zdaj še več! Program bo z več odlične glasbe in prenovljenimi vsebinami še bolj prijazen in ljudski. Čutim, da gremo v pravo smer, saj se imamo vsi perfektno ob ustvarjanju novega programa, kar je tudi odličen motiv za nadaljnje delo.
Andreja Petrovič (voditeljica):
Pri novi shemi se najbolj veselim samostojnega dela, nove, pozitivne energije, iznajdljivosti, ažurnosti. Vesela sem dobre glasbe, novih radijskih elementov, jedrnatih info vsebin. Želim biti sopotnica vsem vam, ki me poslušate. Lahko rečem, da se veselim čisto vsakega trenutka, ki ga bom skupaj z vami preživela na radiu!
Z vami že 65 let
NAPOVEDNIK
23
Kino
CINEPLEXX
Spored od 8. 8. do 14. 8.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Angry Birds 2 - animirana pustolovska komedija četrtek, petek: 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.20 ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.10 sobota, nedelja: 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.20 Annabelle 3 - grozljivka, triler od četrtka do srede: 21.10 BTS - Bring the Soul - dokumentarni, muzikal od četrtka do nedelje: 19.00 Hitri in drzni: Hobbs in Shaw -akcijski, pustolovski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 15.40, 18.15, 19.30, 20.30 petek, sobota, sreda: 15.40, 18.15, 19.30, 20.30, 21.40, 22.10 Levji kralj - animirani, pustolovski, družinski
četrtek, petek: 16.20, 16.40, 17.40, 18.40, 20.00 ponedeljek, torek, sreda: 16.20, 16.40, 17.40, 18.40, 19.00, 20.00 sobota, nedelja: 14.00, 14.20, 16.20, 16.40, 17.40, 18.40, 20.00 Peter Pan: Iskanje knjige Nije - animirani
sobota, nedelja: 13.45, 15.00 Plazenje - grozljivka, akcijski triler
od četrtka do srede: 21.20 Prevarantki - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 20.50
sobota, nedelja, sreda: 20.50, 22.20
Raziskovalka Dora - družinski, pustolovski
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 18.00, 19.50 sobota, nedelja: 13.50, 15.50, 18.00, 19.50
Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov 2 - animirani, komedija, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.10
sobota, nedelja: 14.15, 16.10 Spider-Man: Daleč od doma -
akcijski, fantazijski, pustolovski četrtek, petek, sobota, nedelja: 16.50
ponedeljek, torek, sreda: 16.35 Stuber - Divja vožnja - komedija, akcijski
od četrtka do srede: 21.00
CETRTEK
20.00 Zvesti moški - komična
romantična drama
PETEK
20.00 Zvesti moški - komična
romantična drama
SOBOTA
18.00 Angry Birds film 2 - animirana pustolovščina 20.00 Zvesti moški - komična romantična drama NEDELJA
18.00 Angry Birds film 2 - animirana pustolovščina 20.00 Zvesti moški - komična romantična drama SREDA
20.00 Zvesti moški - komična romantična drama
PETEK
18.00 Angry Birds film 2 - animirana pustolovščina, sinh. 19.00 Zvesti moški - komedija 20.00 Črna reka - kriminalka 22.15 Jekleno nebo 2 - akcijska komična avantura
SOBOTA
18.00 Angry Birds film 2 - animirana pustolovščina, sinh. 3D 20.00 Zvesti moški - komedija 21.30 Črna reka - kriminalka NEDELJA
16.00 Angry Birds film 2 - animirana pustolovščina, sinh. 18.00 Spider man: Daleč od doma - akcijska pustolovščina, 3D
19.00 Zvesti moški - komedija 20.30 Jekleno nebo 2 - akcijska komična avantura

E POD ZVEZDAMI
na ploščadi ob Domu kulture Velenje (brez vstopnine) PONEDELJEK
21.00 Whitney Huston - dokumentarni
v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina Velenje
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 8. 8.
16.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski
angleško vodstvo po
razstavi
17.00 Galerija Velenje
Tišina v času hrupa javno vodstvo po razstavi avtorja Borisa Beje
17.00 Vila Bianca Velenje
Šaleška dolina v grafiki
odprtje razstave grafik Velenjčanke Katarine Aman
18.00 Mestna plaža Celje
Celjani Celjanom: To se lahko zgodi tudi vam
predstavitev zbirke zgodb, izvaja: Bojan Ekselenski z gostom, vstop prost; v primeru slabega vremena v Celjski kulturnici
19.00 Savinov likovni salon Žalec
Likovni krožek Univerze za tretje življenjsko obdobje
odprtje razstave likovnih del
20.30 Špital za prjatle
Špitalov poletni jam
Martin Rošer - bobni, Jaka Krušič - bas, Urban Ulrych - klaviature
PETEK, 9. 8.
20.00 Letni oder Epik teatra in kavarna Pri kulturni pip'ci Zgornji trg Šentjur Epik komični petek 4: Da ti gate sleče, al' je Kalobje, al' so Zlateče Dominik Gračner in Tom Kosto bosta na komični način predstavila svojo poezijo
20.30 Vodni stolp Celje_
Vudlenderji
koncert, v primeru slabega vremena odpade
20.30 Žička kartuzija
Poletni glasbeni večeri v Žički kartuziji: Katalena
koncert
21.00 Šlandrov trg Žalec_
Festival Zeleno zlato: Andrej Šifrer
koncert
21.00 Mestna kavarna Metropol Happy Acoustic
koncert, vstop prost; v primeru slabega vremena odpade
21.00 Pred Domom kulture Velenje
Goran Bojčevski quartet
koncert; v primeru slabega vremena odpade
SOBOTA, 10. 8.
10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje
Sobotne lutkarije: Picko in Packo
Gledališče Makarenko; v primeru slabega vremena predstava odpade
18.00 Fontana piva Zeleno zlato Festival Zeleno zlato: duo La Vivo
koncert
21.00 Mestna kavarna Metropol In Motion
koncert skupine, vstop prost; v primeru slabega vremena odpade
NEDELJA, 11. 8.
11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
TOREK, 13. 8.
18.00 Mestna plaža Celje Lutkarije: Šivilja in škarjice
izvaja: Gledališče Lalanit - Društvo lutkovnih ustvarjalcev, primerno za otroke od 3. leta starosti, vstop prost; v primeru slabega vremena odpade
19.00 Grad Podsreda_
Stekleni izdelki Zvoneta Drobniča in Matjaža Bornška
odprtje razstave steklenih izdelkov; vstop prost
19.30 V dvorani pri sv. Duhu v
Celju_
Predavanje o Valentinu Vodniku
predava: dr. Cvetka Rezar 20.00 Atrij Galerije Velenje
Square Waltz
koncert; v primeru slabega vremena v Domu kulture Velenje
20.30 Glavni trg Celje_
Svet v mestu: Vitezi ritma
koncert, vstop prost; v primeru slabega vremena odpade
SREDA, 14. 8.
18.00 Grad Podsreda_
Zaključni koncert udeležencev seminarja za saksofon
20.30 Vodni stolp Celje_
Svet v mestu: Same babe
koncert, vstop prost; v primeru slabega vremena odpade
20.30 Atrij Velenjskega gradu Rudi Bučar in Istrabend
koncert; v primeru slabega vremena v Domu kulture Velenje
Ostale prireditve
ČETRTEK, 8. 8.
16.00 do 22.00 Trška cesta v Podčetrtku Ob prazniku občine Podčetrtek: Kuhna pod gradom
lokalni ponudniki hrane in pijače, za zabavo bo skrbel DJ Ney; vstop prost
19.00 Velenjski grad
Kako se je na Velenjskem gradu živelo nekoč?
pogovorni večer z nekdanjo prebivalko gradu
PETEK, 9. 8.
18.00 do 23.00 Na trgu v Podčetrtku
Ob prazniku občine Podčetrtek: Petek pred Lovrenčevim
zabava s Tamburaši Rogatec
20.00 Plaža Mia Mia Velenje Veški dečki
koncert
SOBOTA, 10. 8.
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje
8.00 Cankarjeva ulica Velenje Poletni bolšji sejem
20.00 Ramna, Slivniško jezero
Bossa Nova večer z zasedbo BosaZnova
poletni večer plesnih brazilskih ritmov in kulinarike; v primeru slabega vremena bo dogodek 24. 8.
20.00 Letni oder Epik teatra in kavarna Pri kulturni pip'ci Zgornji trg Šentjur
8.00 do 13.00 Inotrak, Kapla, Tabor
Sejem starodobnikov
9.00 Letni oder Epik teatra in kavarna Pri kulturni pip'ci Zgornji trg Šentjur
Sobotna risalnica
likovne delavnice za šolarje z Manjo Koren Kodele
9.00 do 11.00 Ponirkova
postojanka pri Ribniku Vrbje
Otroške ustvarjalne delavnice
9.00 do 19.00 Trška cesta Podčetrtek Ob prazniku občine Podčetrtek: Lovrenčevo v Podčetrtku
Lovrenčev sejem, otroške delavnice, skupina Šani Šeni, ljudski pevci, državno tekmovanje v kuhanju bučne juhe, otroška predstava ter zabava z ansamblom Slovenski zvoki
10.00 Drevesna hiša, Mestni gozd Celje Kako postati vilin
delavnica za otroke z Ivano Ristić, izvaja: IR doživetja; primerno za otroke med 6. in 12. letom, v primeru slabega vremena odpade
10.00 do 20.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu
tudi v nedeljo ob istem času
Salsa
plesni večer
NEDELJA, 11. 8.
11.00 Citycenter Celje, otroški park Džungla
Mavrična ribica zgladi prepir
pravljica za otroke
17.00 Koča pri čarovnici Olimje Zajček išče srečo
igrana lutkovna predstava, ogled dežele pravljic in predstava avtorice Mirjam Kampuš
10.00 do 17.00 Kavčnikova domačija
odprta vrata, ob 11. uri prikaz izdelave masla
PONEDELJEK, 12. 8.
17.00 Dom sv. Jožefa Celje
Pogovori o življenju in smrti
voditeljici: Metka Klevišar in Julka Žagar
TOREK, 13. 8.
9.00 Društvo Novus Velenje Ulovimo svoje sanje
pogovorna delavnica
9.00 in 16.00 Travnik pri Domu Kulture Velenje Lutke se po mestu potikajo
Poletje na travniku; v primeru slabega vremena igrarije odpadejo
SREDA, 14. 8.
10.00 Mestna knjižnica Velenje Zabava s kužki
zabavna sreda, obisk kužkov s svojo vodnico
17.00 V dvorani pri sv. Duhu v
Celju_
Mini atikvariat
izmenjava prinesenih knjig
10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Celje S knjigo v film
druženje ob knjigi in filmu, primerno za otroke od 7. do 12. leta; vstop prost
12.00 Kamrica, medgeneracijski center Vojnik
Izdelajmo si svojo vrečko
delavnice otroke
18.00 Mestna plaža Celje
Čararije: Čarodej Toni
predstava za otročke, mamice in očke, vstop
prost; v primeru slabega vremena odpade
20.00 Celjski mladinski center Milonga
večer argentinskega tanga; vstop prost
20.00 Plaža Mia Mia Velenje Kingston
koncert
Razstave
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje pre-kletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetli-kanje prekletih 2. del - fragmen-tacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje:
razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Zemlja pleše; do konca leta 2019
Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Cas in repeticija; do 22. 9.
Likovni salon Celje: razstava Normalizacija, umetnika: Borut Krajnc & Martin Kollar; do 1. 9. Osrednja knjižnica Celje: razstava Zgodovina kulturnih društev na območju občine Štore avtorja Mateja Ocvirka; do 31. 8. Mestna plaža Celje, Savinjsko nabrežje: razstava zloženke Flying High Branka Lesjaka; do 31. 8.
Splošna bolnišnica Celje: razstava Svetovni dan možganov, gradivo dijakov Srednje zdravstvene šole Celje; do 31. 8. Dvorana pri sv. Duhu v Celju: razstava o Valentinu Vodniku in Ignaciju Knobleharju; ogled vsak dan od 17. do 20. ure do 17. 8. Galerija Volk Celje: 3. slikarska in fotografska razstava ex-tempo-re: Poletje, v okviru I. celoletne likovne kolonije Štirje letni časi 2019 (zima-pomlad-poletje-je-sen) in XXI. Poletnega slikarskega ex-tempora JSKD OI Celje; do 31. 8.
Schwentnerjeva hiša Vransko:
razstava Bela krizantema, ambi-entalna postavitev ateljejev Var-stveno-delovnega centra Tončke Hočevar in Martine Obid Mlakar; do 30. 8.
Muzej usnjarstva na Slovenskem Šoštanj: razstava Usnjarska literatura; do 31. 8. Jakijeva hiša - Galerija Nazarje: razstava Bogdana Sobana Odtisi časa; 20. 8.
Galerija Velenje: razstava Borisa Beje Tišina v času hrupa - kiparski objekti in instalacije; do 31. 8. Velenjski grad: razstavi Taborni-štvo v Šaleški dolini in Litosfera do 31. 8.
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Šrot Aužner
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
Tujerodnih rastlin vse več
Ste opazili to nevarno rastlino?
V zavodu za varstvo narave oziroma na gozdarskem inštitutu opozarjajo, da je tudi na območju Štajerske v gozdovih vedno pogosteje mogoče opaziti posebno rastlino, tako imenovano navadno barvilnico. Gre za invazivno tujerodno rastlino, ki je strupena za ljudi in živino. Tako imenovana zelnata trajnica izvira iz Severne Amerike in jo kot okrasno rastlino pogosto sadimo na vrtovih. V naravi uspeva v presvetljenih delih gozdov, pod daljnovodi in ob poteh.
SIMONA SOLINIC
Že manjša količina zaužitih jagod lahko vodi v zastrupitev ali celo smrt. V ugodnih razmerah navadne barvilnice zastrejo gozdna tla, zato druge rastline ne morejo vzkliti. Ker je s tem močno ovirano pomlajevanje gozdov, lahko navadna barvilnica povzroči tudi veliko okoljsko škodo. Zato strokovnjaki opozarjajo tudi, da je treba nujno odstranjevati to rastlino, sicer se njeno širjenje nadaljuje in škoda hitro narašča.
Rastlino lahko ljudje odstranjujejo od maja do avgusta, jesenski čas je manj primeren, saj takrat plodovi že dozorijo in jih lahko ob
premikanju rastlin še bolj razširijo. Košnja ni primerna, saj s tem le za krajši čas preprečimo cvetenje in plo-denje, že naslednje leto pa rastline ponovno zacvetijo. Najučinkovitejša metoda je izkopavanje, pri čemer mora oseba poleg nadzemnega dela odstraniti še najmanj pet centimetrov korenine. Druga možnost je puljenje rastlin, vendar se deloma obrastejo, zato je treba to ponoviti najmanj dvakrat v rastni sezoni. Ukrepe je običajno treba ponavljati več let. Odstranjene rastline lahko kompostiramo in jih prepustimo naravnemu razkroju. Če so plodovi že
Težave v naravi zaradi svoje razširjenosti povzroča 11 vrst, in sicer kopenske rastline sirska svilnica, žlezava nedotika, orjaški dežen in veliki pajesen ter vodna rastlina zahodna račja zel ter živali nutrija, pižmovka, signalni rak in rak trnavec, riba psevdorazbora in želva popisana sklednica (rdečevratka in rumenovratka).
blizu zrelosti, kup prekrijemo s folijo. Ker je navadna barvilnica strupena in lahko rastlinski sok preko ranic v koži prehaja v kri, moramo pri delu uporabljati rokavice. Nosečnice se morajo izogibati vsakega stika z rastlino, saj lahko povzroči splav.
Seznam nevarnih
rastlin in živali se
širi
Evropska komisija je sicer razširila seznam tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst, ki zaradi svoje invazivnosti pomenijo grožnjo rastju in živalstvu Evropske unije. Na seznamu je zdaj kar 66 vrst. Zanje veljajo najstrožji ukrepi, zato jih je prepovedano gojiti, prodajati, kupovati, izmenjevati, razmnoževati in izpuščati v naravo. Prepovedi bodo za vse te vrste veljale od 15. avgusta letos. Na evropskem seznamu niso vse vrste, ki so tudi v Sloveniji močno invazivne. Tako na primer na seznamu ni japonskega dresnika, močno razširjenega tudi ob številnih rekah, potokih in jezerih v Sloveniji.
Na seznam so na novo dodali 13 vrst rastlin, med njimi več okrasnih dreves in trav, ki so iz parkov in vrtov že »pobegnile« v naravo, ter vodne rastline, ki so priljubljene zlasti pri akvaristih. Med novimi živalskimi vrstami so ribi in ptica. Od no-
vink na seznamu se v naravi Slovenije že pojavljata drevo veliki pajesen in riba sončni ostriž. Veliki pajesen se je razširil že po večini slovenskih mest, saj je izredno skromen in preživi tudi v manjših razpokah v asfaltu ali ob stavbah, v opornih zidovih. Sončni ostriž je - zaradi privlačnega videza - akvarijska riba. Če ga ljudje spustijo v naravo, je plenilec in uničuje ribji zarod ter tekmuje z domorodnimi vrstami za življenjski prostor.
»Za invazivne tujerodne vrste velja, da so najbolj učinkoviti in tudi najcenejši tisti ukrepi, s katerimi naselitev preprečujemo ali pa vrsto odstranimo takoj ob naselitvi. Zato se pozanimajmo, preden na vrt posadimo novo rastlino, ki izredno hitro raste ali je izredno trdoživa. Iz ribnikov na vrtovih in iz akvarijev v naravo ne spuščajmo živali in ne odlagajmo rastlin. Poskrbimo, da bo opuščenih zemljišč čim manj, saj se prav tu invazivne tujerodne vrste rastlin še posebej hitro in uspešno naselijo,« svarijo na ministrstvu za okolje in prostor in dodajajo, da je treba biti pazljiv pri odstranjevanju teh rastlin. »Veliki pajesen odstranjujmo z rokavicami, saj je sok nevaren, če imamo roke ranjene ali ožuljene. Povzroči namreč lahko vnetje srčne mišice.«
Gozdarski inštitut Slovenije skupaj z zavodom Symbiosis, Zavodom za gozdove Slovenije in Zavodom RS za varstvo narave od leta 2016 izvaja projekt Life - Osveščanje, usposabljanje in ukrepanje za invazivne tujerodne vrste v gozdu (Artemis). Na njihovi spletni strani https://www.tujerodne-vrste.info/ si lahko ogledate tudi priročnik za prepoznavo tujerodnih vrst in preberete nasvete, kako urediti naravi prijazen vrt. S pomočjo spletne aplikacije jim lahko sporočite tudi svoja opažanja o pojavu invazivnih tujerodnih vrst v naravi.
Nevarna navadna barvilnica naj bi se razrasla predvsem po številnih ujmah, ko so v gozdovih nastale vrzeli. Samo letos je gozdarski inštitut dobil že več kot 450 podatkov o najdbi te invazivne tujerodne vrste.
FOTO TEDNA
Sanja o klovnesi
Foto:Gr upA
Ted ni ko ve ši zgodbe
Št. 32/ Leto 74 / Celje, 8. avgust 2019
Za manj sivine na cestah v Celju
str. 30-31
Poletni obisk ranča Sprehod med	Kraj, kjer je človek
Kaja in Grom str. 32-33	krošnjami dreves str. 34-35 pred dobičkom str. 36-37
26
INTERVJU
Boštjan Vrščaj, predsednik Turističnega društva Laško
Turizem danes poganjajo
doživetja in zgodbe
Ob letošnjem Pivu in cvetju je Turistično društvo Laško v Muzeju Laško na ogled postavilo razstavo ob 130-letnici delovanja društva, s čimer je obeležilo svoj častitljivi jubilej. Kot je povedal naš sogovornik, je svojevrsten izziv tako dolgo zgodovino prikazati na nekaj kvadratnih metrih razstavnega prostora, še posebej, ker je precejšen del gradiva društva končal v poplavah. Kljub vsemu verjame, da so na celovit način prikazali zanimivo zgodovino, ki je navdih za smele načrte v prihodnosti.
ROBERT GORJANC
Kaj sporočate z razstavo, ki bo odprta do konca septembra? Kakšen pomen ima pri obeleževanju in vrednotenju tako častitljivega jubileja?
Z razstavo smo želeli spomniti na tri zanimive projekte, ki jih je turistično društvo v 130-letni zgodovini poleg vseh ostalih uresničilo. Gre za pogozdovanje Huma, vremensko hišico iz časa med obema vojnama, ki še danes stoji, in seveda za našo organizacijo Piva in cvetja v preteklih letih. Sicer pa smo želeli predvsem sporočiti, da smo v sedanjem vodstvu društva izjemno ponosni na preteklo delo vseh naših članov v tej 130-letni zgodovini. Vsebina delovanja društva se je v zgodovinskih obdobjih spreminjala, nameni in cilji pa so bili vedno isti: to pomeni olepšati mesto Laško in pripraviti še boljše pogoje za življenje prebivalcev in za obiskovalce mesta. Društvo se je zato ob ustanovitvi leta 1889 imenovalo olepševalno društvo. Verjetno je bilo vse to v nekem sozvočju z novim lastnikom Zdravilišča Laško: leta 1882 je to postal
Teodor Gunkl, svetovljan z Dunaja, ki je v Laško pripeljal dunajsko smetano. Turistično društvo Laško je posledica te odločitve, da se takratni trg naredi prijaznejši in lepši za obiskovalce, ki so od drugod prihajali v Laško.
Če je bila letošnja razstava v času Piva in cvetja ob jubileju TD Laško enkraten projekt, v društvu vsako leto sodelujete pri pripravi prireditve Dan Laščanov na predvečer uradnega
četka Piva in cvetja. Sodeč po številnem obisku, se je med sedanjimi in nekdanjimi prebivalci Laškega zelo dobro prijela. Delite to mnenje?
V zadnjih dveh letih smo bolj podporni organizatorji prireditve Dan Laščanov, glavni organizator je Stik Laško, javni zavod, ki deluje na področju turizma. V osnovi ima prireditev jasno sporočilo: »Laščani ste v Laškem pomembni. Zato smo pred leti pripravili prireditev samo za vas, preden so naše mesto zavzeli navdušeni prebivalci prireditve lOLiütt- Pivo in cvetje.« Prepričan sem, da organizatorji po več kot dvajsetih letih še vedno s to mislijo ustvarjajo prireditev.
Je ta prireditev tudi neka alternativa za pomembnejšo vlogo turističnega društva pri organizaciji Piva in cvetja, kot jo je imelo nekoč, ko je bilo pobudnik in glavni organizator te danes še vedno največje slovenske turistične prireditve?
Če ste letos obiskali Pivo in cvetje, ste bili verjetno navdušeni nad cvetličnimi stvaritvami in inovativnim pristopom pri predstavitvi, ki jo je pripravilo Hortikulturno društvo Laško. Ravno v tem s skriva odgovor. Dan Laščanov ni alternativa, je pa skupaj z inovativnimi pristopi mogoče pot k dejavnejši vključitvi prebivalcev Laškega in lokalnih društev pri ustvarjanju te največje slovenske turistične prireditve. To pomeni, da spodbudi kreativnost in ustvarjalnost prebivalcev pri ustvarjanju Piva in cvetja.
je bil prvi direktor Zavoda Celeia Celje, ki je najprej deloval samo na področju turizma. Takratni zavod je bil na prelomu novega tisočletja ustanovljen na podlagi Zakona o pospeševanju turizma in je deloval kot lokalna turistična organizacija, potem se je združil z zavodom za kulturne prireditve. Potem ko je zapustil zavod v Celju, se je ukvarjal s področjem marketinga, z oblikovanjem tiskovin in s podobnimi zadevami. »V življenju se v principu ukvarjam s tremi zadevami: prva in največja ljubezen poleg žene in družine je zgodovina, sledijo turizem ter marketing in oglaševanje. Nekoč sem se dejavno ukvarjal s športom, z rokometom. Včasih ga malo pogrešam, a to nadomeščam z igranjem košarke,« je Boštjan Vrščaj opisal okvire poslovnega in drugega delovanja. V ta okvir pa seveda gre šteti tudi vodenje Turističnega društva Laško, kjer je predsednik drugi mandat. Delovanje društva s tako častitljivim jubilejem je pravzaprav bilo povod za ta intervju. Ne gre spregledati tudi trgovine Katka, ki jo imata z ženo Katarino in ki je po svoje tudi povezana s turizmom. V njej združujeta ponudbo lokalnih proizvajalcev, obrtnikov, skupaj z »vintage« izdelki, ki iim želita dati novo vsebino in uDorabnost.
»Če se pogovarjamo o zasnovi Piva in cvetja, verjamem, da se koncepti, projekti, prireditve tako kot življenje hitro spreminjajo in temu se moramo znati prilagoditi. Verjamem, da se bodo organizatorji prireditve Pivo in cvetje v prihodnosti dobro odzvali na vse izzive, ki jih organizacija takšne prireditve v Sloveniji prinaša.«
Kako gledate na spremembe pri organizaciji Piva in cvetja v zadnjih letih, na konceptualna iskanja: ali še naprej množična prireditev ali bolj festivalska, z bolj izbranimi glasbenimi izvajalci ...? Vemo, da je bil tudi poskus z vstopnino, pa se je izjalovil.
V organizacijskem odboru prireditve nisem nikoli deloval s kakšno pomembnejšo vlogo. Sicer sem bil član odbora kot predsednik turističnega društva, ampak takrat je to že predalo zaradi različnih pogledov organizacijo dogodka Pivovarni Laško. Letos je organizator Piva in cvetja že bil Stik Laško, z veliko pomočjo seveda še glavnega sponzorja Pivovarne Laško Union in Občine Laško kot stalnega partnerja prireditve. Koncept prireditve postavlja organizacijski odbor. Zasnova prireditve, kot so jo izvajali predhodniki društva v preteklosti, je bila drugačna. Mogoče se po svoje vračamo k tej osnovi, ki jo je postavi-^ lo turistično W društvo v pre* teklosti, v neki nadgrajeni obliki. Želim si, da bi pri ustvarjanju prireditve še bolj intenzivno pritegnili lokalne ustvarjalne posameznike, društva, ki želijo delovati za to, da
bodo obiskovalci prišli na doživetja lokalnega prostora.
Imate v društvu kaj nostalgije po tistih časih in si v tej novi shemi ponovno želite pomembnejšo vlogo pri organizaciji Piva in cvetja ali ste zadovoljni s takšno, kot ste jo imeli letos?
Težko vprašanje. Povabilo k sodelovanju je stvar organizacijskega odbora oziroma tistih, ki prireditev pripravljajo. V turističnem društvu verjamemo, da neke izkušnje in ideje imamo, res pa je, da vlagamo energijo v prireditev, ki smo jo pred dvema letoma začeli skupaj z etnološkimi društvi Zveze Možnar, s hortikulturnim društvom in z ostalimi ustanovami iz občine Laško, z Muzejem novejše zgodovine Celje ... Gre za prireditev Laško med obema vojnama. Letos jo bomo še nadgradili in izvedli v nekoliko drugačni obliki. To bo prireditev Guštfest, ki bo septembra, poudarek bo na kulinariki in njeni kombinaciji s pivom. Tako je naša laška energija razdeljena, če se lahko tako izrazim, na veliko prireditev, ki ima tradicijo, torej Pivo in cvetje, in na prireditev, ki jo razvijamo, tudi s pomočjo pokrovitelja Pivovarne Laško Union.
Na sejah laškega občinskega sveta se tudi v novem sklicu, kot prej v starem, kot rdeča nit vlečejo razprave o razvoju turizma v Laškem. Torej, kako naj Laško zastavi svoj turistični razvoj, zdaj ko ni več laška pivovarna generator razvoja, predvsem finančni. Kako gledate na to novo obdobje razvoja turizma v Laškem? Vidite bolj priložnosti ali bolj nevarnosti?
Mislim, da je vedno pravilno razmišljanje takšno, da vidiš priložnosti. Laško ima kot mesto na turističnem zemljevidu neizmerno veliko priložnosti. K temu lahko veliko prispevajo domači lokalni proizvajalci oziroma ustvarjalci z inovativnimi idejami. V lokalnem okolju je treba poiskati kakovostne zgodbe ali jih ustvariti, na podlagi tega pa oblikovati dobre doživljajske programe, ki bodo zanimivi za obiskovalce našega mesta. To seveda ni enostavno in za vse to je seveda potreben čas. Imamo neizmeren potencial, smo edina občina z dvema termalnima središčema, Thermano Laško in Rimskimi termami, z veliko turističnimi posteljami in drugimi zmogljivostmi, imenitno zgodovino in tudi z energijo tistih, ki v turizmu delajo. V Laškem se dogajajo pozitivne stvari.
Bi izpostavili kakšen projekt, ki bi lahko bil še poseben adut in bi prispeval k turistični prepoznavnosti Laškega?
Občina Laško je s partnerji nosilka projekta Okusiti Laško, v okviru te krovne blagovne znamke združuje ustvarjalce na področju rokodelstva in kulinarike. Mislim, da je to super projekt, ki predvsem združuje. Ker v turizmu v lokalnem okolju nismo konkurenti, smo predvsem sodelavci. Tudi z bližnjimi turističnimi kraji smo pravzaprav sodelavci, čeprav smo na nek način tudi konkurenti, zato, da na območje pripeljemo obiskovalce. Nihče ne pride na dopust v hotel, ampak pride na območje doživet lokalno okolje, prebivalce, kulinariko. Pri nas v občini Laško imamo dobro, tudi še neodkrito ponudbo lokalne kulinarike, lokalnih proizvajalcev, imamo vrhunsko kulinariko na gradu Tabor z Markom Pavčnikom, tako da mislim, da imamo odlično osnovo za to, da se posamezni nastavki teh projektov razvijajo v odlične turistične produkte.
Je morda Laško še vedno preveč pod vtisom tega, da se je Pivovarna Laško umaknila kot glavni igralec tudi na področju turizma in kot motor razvoja v mestu? Prehod v nove čase pa je zelo zahteven in težaven in se nič ne more zgoditi čez noč.
Mogoče sem vam tudi zaradi tega omenil projekt Okusiti Laško, ker predstavlja enega ključnih izzivov, namreč okrepitev sodelovania med
INTERVJU
27
turističnimi ponudniki. Iz velike baze vseh teh, ki imajo energijo, ki ustvarjajo na področju turizma, je treba poiskati odlične ideje za razvoj turizma s pomočjo občine in večjih turističnih ponudnikov. Na primer pomembno je, da turistu v nekem gostinskem lokalu v Laškem postrežejo izdelek, ki je bil narejen pri laškem ustvarjalcu. Če nekdo vpraša, od kod so deske za rezanje, da ga usmerimo k proizvajalcu, ki je na primer iz Laškega, in da tudi proizvajalec jasno pove, da bodo ljudje na teh deskah dobili odlično hrano v določenih restavracijah, gostilnah, pubih v Laškem. To je tista oblika sodelovanja, da smo pravzaprav vsi ponudniki svojih storitev in proizvodov zase, predvsem pa smo promotorji in prodajalci drug za drugega.
Na sejah občinskega sveta v Laškem je rdeča nit razprav tudi, kam naj gre denar od turistične takse, ali za promocijo turizma ali turistično infrastrukturo oziroma infrastrukturo nasploh. Kajti, če bo mesto razvito in obnovljeno in bodo zadovoljni prebivalci Laškega, bodo zadovoljni tudi turisti. Se strinjate s takšno tezo?
Župan ima pri tej svoji razlagi prav. Seveda, karkoli postoriš na področju infrastrukture, je namenjeno vsem, ki jo uporabljajo. Sam verjamem tudi v to, da bi bilo zelo smotrno del turistične takse nameniti za razvojne turistične projekte, ki bi jih v okviru občine ali ob sodelovanju z največjimi turističnimi ponudniki izbirali vsako leto. Denar, ki ga vložiš v razvojni turistični projekt, če bo ta uspešen, če ne bo samo narejen, ampak bo tudi živel in deloval, se bo nekoč vrnil v obliki dodatne turistične takse v občinski proračun. Menim, da je vsekakor treba vlagati več denarja v razvojne in inovativne turistične projekte v sodelovanju z najrazličnejšimi ponudniki, predvsem v lokalnem okolju, hkrati pa se ne omejevati samo v tem prostoru. Prav tako je treba večji del sredstev nameniti za oglaševanje in promocijo turističnih produktov, ki že obstajajo.
Zagotovo je bila velika pomanjkljivost, da turistično mesto z znano pivovarno že nekaj časa ni imelo značilne pivnice. To si ljudje težko predstavljajo. Z novo pivnico v Savinji, ena je še na vidiku v nekdanjem Hotelu Hum, se stvari vendarle premikajo tudi na tem področju?
Verjamem, da si to težko predstavljajo. Pivnico v Laškem seveda potrebujemo, ampak ne gre le za to, da bi bila v pivovarskem mestu. Pivnica je en delček mozaika ponudbe posameznega turističnega območja oziroma mesta, zato je treba s tega vidika ocenjevati odprtje nove pivnice v Laškem. Je pa pozitivno znamenje, kar se tudi pozna pri obisku. Ko greš zvečer čez most v Laškem, je na eni strani polna Špica, na drugi Pivnica Savinja. To me veseli in kaže to, da si ljudje želijo takšno ponudbo. Zelo pozitivna stvar je tudi napovedana oživitev Hotela Hum, predvsem zaradi tega, kar ga oživlja lokalni predstavnik z domačim znanjem. V naši občini bi lahko še našli kakšen primer drobnih premikov na bolje.
Kako kot dolgoletni turistični delavec ocenjujete ambiciozne, posebne turistične projekte, kot na primer gradnjo razglednih stolpov, ti so postali že prava modna muha, viseči most v Celju, fontano piva v Žalcu ...? So tiste prave poteze, ki prinašajo preboj v turizmu, v ponudbi? Ali tudi Laško potrebuje nekaj tako »posebnega«, kar bi ga še bolj utrdilo na turističnem zemljevidu?
Če preletimo posamezna turistična območja, lahko ocenimo, da gre za dve veliki skupini: za tiste, ki so v preteklosti ustvarili nekaj posebnega in zdaj to tržijo z zgodbami, ki so prilagojene novim zahtevam v okolju in tehnologiji, ter za tiste, ki zgodbe ustvarjajo zdaj. Mislim, da se
turistične posebnosti, zanimivosti rojevajo tako, kot se rojeva življenje. To pomeni, da je pravzaprav normalno, da območje, ki v preteklosti ni ustvarilo kakšne turistične posebnosti, jo zdaj pripravlja in se poskuša vpisati na turistični zemljevid. Občini Žalec je z zgodbo o fontani v teh prvih korakih zelo uspelo in iskreno ji želim, da to zgodbo uspešno nadaljuje, z njo namreč pridobiva celotno območje. Mi v Laškem moramo sami sebi odgovoriti: ali smo v preteklosti ustvarili te posebnosti, ki so zanimive izven našega lokalnega okolja, izven Slovenije in mogoče tudi izven Evrope, ali je treba kaj zanimivega ustvariti na novo. Pravzaprav tudi sam še nimam odgovora na to vprašanje, vsekakor se mi pa zdi, da je treba osvežiti vse tisto, kar smo doslej predstavljali v Laškem, in razmisliti o idejah, za oživitev obstoječih ali za ustvarjanju novih turističnih zgodb.
Kaj vas je navdušilo za turizem, da ste s to panogo že toliko let povezani?
Pri tem moram omeniti svojega mentorja na področju turizma, človeka, ki ga neizmerno spoštujem in človeka, za katerega verjamem, da bi ga bilo treba na trenutke bolj poslušati, čeprav si verjetno niti sam tega ne želi. To je Rok Videc, on je bil tisti, ki me je navdušil za turizem in ki mi je dal priložnost v takratnem Kompasu Celje, da sem postal turistični vodnik. Vzel me je na svoje prve turistične ture in mi po dveh uvajanjih zaupal samostojno večdnevno pot v Atene. Ko te turizem enkrat prevzame, mu verjetno ostaneš zvest do konca življenja. Od turističnega vodenja sicer nikoli nisem živel, šlo je bolj za honorarno zaposlitev. Iz celjskega zavoda za turizem me je pot pripeljala v TD Laško, iz nekega profesionalnega v prostovoljno delo v turizmu, za katerega zdaj vem, da je izredno pomembno. Verjamem namreč, da se pri prostovoljnem delu na vseh področjih rojevajo odlične ideje.
Zgodovino, turizem, to, kar vas privlači, uveljavljate tudi na modernih platformah. Ste tudi član ekipe za virtualna doživetja, tako imenovani VR, virtualna resničnost (virtual reality), kar je zdaj postalo modno v turizmu. VR storitve so uvedli Thermana Laško, Zavod Celeia na Starem gradu, Ekomuzej hmeljarstva v Žalcu ... Te storitve so očitno zelo na pohodu?
Gre za moderno predstavitev turistične zgodbe na način, ki je prilagojen zgodovinskemu času. Ne le, da jo vidiš skozi neka oblačila in predmete, ampak da jo doživiš tako, kot da si ravno tam, sredi dogajanja. VR je odziv na tehnološki razvoj, ki se je zgodil v zadnjem času. Thermana me je pred dvema letoma povabila kot člana ekipe, ki je šla tekmovat na prvi turistični hekaton, ki ga je organizirala STO. Naša ideja z naslovom Ali si pripravljen spremeniti tok zgodovine je bila med štirimi zmagovalnimi. S pomočjo svetovalnih ekip smo v pol leta razvili VR-produkt, v katerem z igro vstopiš v Stari grad Celje in v čevljih Friderika II. poskušaš zbežati iz ječe na vrhu Fri-derikovega stolpa, kamor te je zaprl Herman II., ki ni odobraval tvoje ljubezni z Veroniko Deseniško. Mislim, da smo vsi kot ekipa lahko ponosni na ta produkt, ker je celotna animacija narejena tako, kot da si dejansko na Starem gradu. Vanj stopiš v sedanjem času, ko si nadeneš VR-očala, in vstopaš v čas 15. stoletja. Veseli smo sodelovanja z Zavodom Celeia Celje, ki je prepoznal to vrednost in skupaj s Thermano, ta je namreč nosilec tega projekta, ustvarja to virtualno doživetje na mestu resničnega zgodovinske dogajanja. Želimo si nadaljnji razvoj na tem področju prepleta virtualne in realne resničnosti. Če imaš zgodbo in znamenitost, jo je treba samo prilagoditi sodobnim usmeritvam in mogoče je VR samo odgovor na to.
Foto: GrupA
Začetnik turističnega društva, kot ga poznamo danes, je bilo olepševalno društvo, ki si je prizadevalo, da bi bil zdraviliški kraj mikaven za evropsko smetano. ^^Hfl
»Laško je mesto, ki ima čudovito naravo, okolico, zanimive kolesarske poti, zato lahko veliko ponudimo tistim, ki prihajajo v občino za več dni. Ker smo tudi v neposredni bližini Celja, je Laško zelo primeren cilj tudi za enodnevne izlete.«
»V času študija smo s prijatelji ustanovili turistično agencijo v Ljubljani, ob
■	V a	I* •	•	•	V|t	•••	a •
koncu študija pa smo jo zaprli in šli novim izzivom naproti.«
»Absolutno je pri vsaki stvari, pri razvoju posameznega področja, pomembno sodelovanje, v turizmu pa to še posebej velja. Sodelovanje med tistimi, ki so glavni igralci, in tistimi, ki rečejo, kakšne bodo stvari, in vsemi tistimi, ki prispevajo dragocene drobtinice.«
Ob občinskem prazniku z županom Cirilom Roscem
Do športne dvorane samega evra dolga
Občina Luče praznuje uradno 10. avgusta, ko je god njenega župnijskega zavetnika sv. Lovrenca. To je tudi vrhunec turistične sezone, ki je v znamenju vsakoletnih Lučkih dni, sklopa različnih prireditev. Občinski praznik je seveda tudi priložnost za razmislek o včeraj, danes in jutri. O tem smo se pogovarjali z luškim županom Cirilom Roscem.
brez enega
Župan Luč Ciril Rosc
BRANEJERANKO
O občinskih vlaganjih od lanskega praznika je povedal: »Asfaltirali smo še vse preostale makadamske ceste v Ra-duhi v skupni dolžini več kot dveh kilometrov. Začenjamo tudi sanacijo cest, asfaltiranih pred desetletji, ki so jih po lanskem vetrolomu dokončno uničili številni težki tovornjaki z lesom. Izvedena je bila elektrifikacija do Koče na Loki in slovesno predana svojemu namenu ob 40-letni-ci gradnje koče. Dokončno podobo so dobile mobilne etno hiške na prostoru pred jezom. Vsebina teh ličnih koč skriva kulturno dediščino pozabljenih poklicev iz naših krajev. Pomembno je tudi, da je bila Občina Luče sprejeta v omrežje Gorniških vasi, ki združuje kraje oziroma občine v Alpah s tradicijo traj-nostnega gorskega turizma. Omrežje predstavlja veliko možnosti v tradiciji, kulturi in pristnosti. Slovesnost ob
vstopu bo konec septembra v Lučah. Prav tako smo pred začetkom gradnje nove čistilne naprave Luče, kjer smo po številnih birokratskih ovirah le prišli do izbire izvajalca. Izvedbo načrtujemo za jesen. Trenutno prenavljamo prostore vrtca v Lučah. Seveda so bile vse občinske naložbe zadnjih let na nek način podrejene gradnji športne dvorane.«
Največja naložba Luč vse od nastanka nove občine je gradnja športne večnamenske dvorane. Kako ji trenutno kaže?
Naše pobožne želje so res bile takšne, da bi lahko odprli to za kraj in dolino pomembno pridobitev že ob občinskem prazniku. Gre za največjo občinsko naložbo v Lučah v sodobnem času. Resničnost je takšna, da je stavba danes pod streho in v tem tednu obrtniki opravljajo dela v notranjosti in na
fasadi. Naslednji teden se bo začela še montaža opreme. Še kakšen mesec in dočakali bomo slavnostno otvoritev športne dvorane, na katero bomo Lučani lahko izjemno ponosni.
Kako je z zadolževanjem Občine Luče? Doslej je bila tako rekoč brez vsakega starega dolga ...
V Lučah se v vseh sedemnajstih letih mojega župano-vanja res nismo zadolževali. Tudi ne za športno dvorano, ki bo stala nekaj več kot dva milijona evrov. Sredstva za to naložbo smo zagotovili iz proračuna občine s pomočjo nekajletnega varčevanja ter s sredstvi iz dveh državnih razpisov. Na zadnji seji občinskega sveta smo za izvedbo nujne gradnje nove čistilne naprave z rebalansom potrdili možnost črpanja brezobrestnih povratnih sredstev države v višini sto tisoč evrov poleg že predvidenih 250 tisoč v letošnjem proračunu. To bo v primeru, če tega denarja s prerazporeditvami v integralnem občinskem proračunu ne bomo mogli zagotoviti.
Veliko govorimo o varovanju okolja. V vaši občini naj bi nastala prva energetska skupnost v državi, ki se bo v celoti oskrbovala z obnovljivimi viri energije. Kako je s to skupnostjo?
V Lučah smo zadovoljni in hkrati ponosni, da smo bili izbrani na evropskem razpisu - kot eden od petih evropskih krajev - kjer se bo naslednja tri leta izvajal pilotski projekt ustvarjanja prve slovenske energetske skupnosti. Izvajal se bo v delu občine. Ta skupnost naj bi sama zadostila svoje potre-
be po električni energiji in to v celoti iz obnovljivih virov energije. Čas, ki prihaja, prinaša namreč hitre in korenite spremembe v razmišljanju in posledično v potrebnem pristopu k novi energetski politiki na vseh področjih. To velja tudi za ustvarjanje čim bolj samozadostnih energetskih skupnosti ter tudi pri novih
poslovnih modelih njihovega upravljanja. Naše območje z doslej razmeroma nestabilnim električnim napajanjem je v tem primeru za stroko resen izziv. Upajmo, da se bodo s tem pilotskim projektom pokazale prednosti za vse udeležence v projektu, tako za končne uporabnike kot tudi operaterje.
Zanimiva odkritja raziskovalca luške preteklosti
Bob Dylan je odraščal med Lučani
Ste vedeli, da se je pri Lučah zgodil tako strahoten trojni umor, da je upodobljen celo na slovenskih panj-skih končnicah? In da je Lučan Jože Arnič tako rekoč »vstal od mrtvih«? Ime tega vojaka so že napisali na spominsko obeležje padlih, vendar so ga morali po več kot pol stoletja od tam izbrisati! Iz Rusije se je namreč vrnil ... Ste slišali, da je o Slovencih v svojem domačem Hibbingu v Minnesoti - kjer je bila kolonija luških izseljencev - pisal celo Nobelov nagrajenec za književnost, kantavtor Bob Dylan?
BRANEJERANKO
To je le nekaj zanimivih drobcev, ki so plod obsežnega raziskovanja Metoda Ro-sca, nekdanjega Lučana. »Že desetletje in pol se pospešeno ukvarjam z raziskovanji na področju rodoslovja in zgodovine Luč. Zato sem se moral takoj na začetku naučiti branja gotice ter osnovne rodoslovne izraze v latinščini
ter stari nemščini,« je povedal Metod Rosc, ki je postal pred desetimi leti član Slovenskega rodoslovnega društva. Najprej je seveda izdelal prvi podrobnejši rodovnik svojih prednikov, nato še druge. Njegovi rodovniki so danes na kar štirih celinah. Med drugim je izdelal rodovnik ameriškega astronavta Ran-
dyja Bresnika, potomca luških izseljencev.
Metod Rosc izkorišča za svoja raziskovanja tudi tisti del svojega dopusta, ki ga ne preživi s svojo družino. »Več kot stokrat sem obiskal nadškofijska arhiva v Mariboru in Ljubljani ter številne ostale arhive, muzeje in župnišča po celotni Sloveniji. Podatke sem iskal v matičnih knjigah in ostalih zgodovinskih virih,« je še povedal rodoslovec in raziskovalec. Stare podatke in zanimivosti, povezane z Lučami, išče ob večerih tudi na svetovnem spletu. »Vedno pogosteje se name obračajo domačini in tujci, ki sprašujejo o tem ali onem predniku ali o posameznih dogodkih iz zgodovine Luč,« ugotavlja Rosc. »Nekatere stvari jim lahko hitro odgovorim. Če je preveč zagonetno, najdem
odgovor v večini primerov v zgodovinskih arhivih,« pojasnjuje.
In Luče po rodoslovni plati celo prednjačijo! Rodoslovje se namreč v zadnjem obdobju zelo prepleta z genetiko. Metod Rosc je bil eden od dveh pobudnikov, da bi Luče upoštevale sodobne trende tudi na tem področju. »Zato smo v letu 2017 kot prvi v Sloveniji pokrili z gensko analizo celotno občino. Za vse moške predstavnike štiridesetih osrednjih luških rodbin sem izdelal mini rodovnike, ki smo jih oddali skupaj s krvnimi vzorci. Na rezultate še čakamo,« je obrazložil.
Nagrobniki v ZDA v
»lučki šprahi«
Metod Rosc je med drugim podrobno raziskal - od kod in kdaj - so se v Luče prise-
lili prvi predniki rodbin, ki v Lučah niso bile avtohtone. To so na primer ljudje s priimki Ajnik, Kaker, Krebs, Krivec, Plesnik, Resnik, Škrubej ... V letih, ko smo se spominjali 100-letnice prve svetovne vojne - ko so naši predniki umirali na bojiščih Evrope - se je lotil še ene obsežne raziskave. Na območju celotne Zgornje Savinjske doline je ugotovil več kot štiristo padlih vojakov. To, da se je Metod Rosc rodil kot eden od trojčkov, ga je spodbudilo še k enemu raziskovanju. »Sistematsko sem se lotil iskanja trojčkov v Zgornji Savinjski dolini in to v obdobju zadnjih 250 let. Po večletnem iskanju po zaprašenih krstnih knjigah sem doslej našel v naši dolini 17 rojenih trojčkov in tudi ene četverčke,« pojasnjuje. Ti četverčki so tudi naj-
starejši na območju celotne Slovenije.
»Verjetno sem največ časa in energije vložil v iskanje Lučanov, ki so pred približno stoletjem odšli s trebuhom za kruhom v obljubljeno deželo - Ameriko. Doslej sem izvedel za več kot 250 takšnih Luča-nov in spoznal veliko njihovih pretresljivih življenjskih zgodb,« je še povedal Rosc. Na svetovnem spletu je našel več kot osemdeset fotografij njihovih grobov v novem svetu. »Nekateri nagrobni napisi so tam kljub veliki oddaljenosti izpisani še v stari pristni »lučki šprahi« izpred več kot sto let,« je povedal o o zanimivih odkritjih. Metod Rosc je predstavil svoja različna odkritja že večkrat na predavanjih v Lučah in v tamkajšnjem občinskem glasilu.
Foto: arhiv Metoda Rosca
NA PRAZNIČNEM OBISKU
29
Lučani čez veliko lužo
Kar tri četrtine luških izseljencev v ZDA se je naselilo v rudarskih krajih Minnesote.
»Še danes so v rudniku železa Soudan blizu Hibbinga stari napisi, ki opozarjajo na upoštevanje varnostnih predpisov v v angleškem, slovenskem in finskem jeziku. Tudi v tem jezikovnem
vrstnem redu,« pojasnjuje Metod Rosc. Danes je ta rudnik urejen kot turistična znamenitost. V Hib-bingu je odraščal tudi Bob Dylan. »V svojih spominih je zapisal, da je odraščal ob zvokih slovenske polke, živahne in poskočne glasbe, ki je donela med rudarji,« je še povedal Rosc.
V omenjenem kraju je bil leta 1891 v prvi skupini rudarjev Lu-čan Franc Golob, po domače Je-rijev. Leta 1894 je odšla za njim v Ameriko še njegova družina in to kot prva iz Luč. Njegov sin Janez (John) Golob, ki je bil udeleženec prve svetovne vojne, je bil eden od ustanoviteljev ameriške invalidske
veteranske organizacije DAV in nekaj časa tudi njen predsednik. Leta 1966 je obiskal Luče. Po njegovi smrti je razglasil guverner Minnesote 23. maj za dan Johna Goloba.
Zanimive so tudi zgodbe drugih luških izseljencev in njihovih potomcev. Albert Breznik, ki je po-
stal upoštevan hollywoodski fotograf, je bil v osnovni šoli sošolec poznejšega predsednika Ronalda Reagana. Med drugim je bil osebni fotograf Amelie Earheart, prve ženske, ki je sama preletela Atlantski ocean. Albertov vnuk Randy je Nasin astronavt, ki je bil dvakrat v vesolju - in lani še v Lučah.
Odmeven trojni umor
Nekdanji avstro-ogrski vojak Jože Arnič spet med domačimi v Lučah po več kot pol stoletja. Pisma, ki jih je pisal iz Sovjetske zveze sorodnikom v »Avstrijo«, so mu avstrijski poštarji dolgo vračali.
»Mrtev« se je vrnil po pol stoletja
Za avstro-ogrskim vojakom Jožetom Arničem iz Luč se je na ruski fronti izgubila sled. »Doma je bil uradno med mrtvimi, zapisan tudi na spominski tabli na pročelju luške cerkve,« pojasnjuje raziskovalec Rosc.
Kot ujetnik je bil poslan v Sibirijo, pozneje se je poročil z Rusinjo in si v Sovjetski zvezi ustvaril družino. Iz te zaprte države je večkrat pisal domačim v Luče, v »Avstrijo«. Tudi to, da je pripisal »Untersteiermark« (Spodnja Štajerska), ni nič pomagalo in vestni avstrijski poštarji so njegova pisma zavračali. Ko je Jože po dolgih letih končno izvedel, da so Luče po novem v Jugoslaviji, je njegovo četrto pismo po dolgih desetletjih končno prišlo v prave, v sestrine roke. In leta 1968 je uspel nekdanji vojak Jože po pol stoletja obiskati rodne Luče. Presenečeni Lučani so takrat njegovo ime z obeležja padlim vojakom seveda odstranili.
Za Lučane je tako rekoč »vstal od mrtvih« ... Jože Arnič, nekdanji vojni ujetnik v Rusiji, ki se je vrnil v rodne Luče čez več kot pol stoletja (na fotografiji med obiskom rodnega kraja).
»Zlato« letos čebelarjem
Osrednja prireditev občinskega praznika Luč bo danes, 8. avgusta. Med njo bo podelitev letošnjih občinskih priznanj in županovih petic za najuspešnejše devetošolce.
Zlato plaketo bo prejelo Čebelarsko društvo Luče, ki praznuje stoletnico. Med štirimi prejemniki tako imenovanih priznanj občine sta mag. Simona Moličnik, ki skrbi za ohranjanje luškega ljudskega petja, ter gasilec Tadej Potočnik. Za različne uspehe bosta priznanje prejela tudi Ana Strmčnik, ki deluje na športnem in kulturnem področju, ter osnovnošolsko športno društvo. To je bilo na tekmovanjih uspešno v različnih panogah.
Županove petice bodo prejeli učenci Nika Čerček, Ema Moličnik, Tine Robnik, Ana Strmčnik, Tina Supin in Zala Zamernik.
Metod Rosc je med drugim raziskal trojni umor v Strugah pri Lučah iz leta 1884. Ta je bil tako zelo odmeven, da so ga dolgo upodabljali celo na panj-skih končnicah. Na luškem pokopališču je še ohranjen spomenik, ki spominja na tri žrtve umora. »Na pogrebu je bil tudi 27-letni čevljar Karel Čuvan po rodu iz Mozirja, ki se je glasno zgražal nad človekom, ki jih je pokončal,« je opisal Rosc.
Čuvan, ki je bil občasno »flosar« in telovadni učitelj Sokola, je bil znan tudi kot pretepač. Nekoč mu je luški krojač dal denar za šivalni stroj, ki naj bi ga Čuvan pripeljal iz Celja, vendar je slednji denar zapravil v gostilnah. Krojaču se je izgovoril, da je denar izročil nekemu celjskemu »furmanu«, prevozniku. Denar, ki ga je moral vrniti, je skušal ukrasti gostilničarju v Strugah ...
Čuvan je v noči, ko je umoril tri ljudi, prespal v tamkajšnji gostilni, kjer je popival. Ponoči se je pritihotapil v sobo, kjer je gostilničar hranil denar. Opazila ga je sestra nepokretne gostil-ničarjeve žene, ki jo je zato ubil z nožem. Vpitje nepo-kretne žene je privabilo še gostilničarja, zato je Čuvan ubil še njega in za njim še njo, pričo umora. Trojnega morilca je pozneje izdala njegova odvržena, okrvavljena srajca.
Celjsko sodišče ga je obsodilo na smrt z obešanjem, vendar ga je rešil cesar Franc Jožef s pomilostitvijo.
Na pokopališču v Lučah je po več kot stoletju ohranjen nagrobnik žrtev trojnega umora v gostilni v Strugah.
Tako je bil obsojen »le« na seča žena skupaj z enoletno dosmrtno ječo. Zaradi hude hčerko za vedno izselila iz sramote se je morilčeva no- Luč.
Trojni umor pri Lučah je ljudstvo tako pretresel, da so ga ljudski umetniki dolgo upodabljali na panjskih končnicah.
Jubilejni Lučki dan
Osrednja turistična prireditev v občini, Lučki dan, je letos že 50. leto. Med njo se bodo zvrstile različne etnološke, koncertne, planinske in športne prireditve. Začetek je bil v soboto, zadnji dan bo v nedeljo, 11. avgusta. Ob 50-letnici Lučkega dne bo danes tudi otvoritev razstave o njem. Postavljena bo v kulturni dvorani.
30
REPORTAŽA
V podjetju Simbiu z načrtnimi zasaditvami tudi precej prihranili
Hortikulturne stvaritve na
I	V ■ V V" I	■■■	I
kroziscih za manj sivine na cestah
■
Krožišče na Bežigrajski cesti v bližini
ШШШШ ПН1 11 m 111
Morda Celje ni mesto, ki bi imelo največ krožišč, čeprav so deli knežjega mesta, kjer jih je veliko, kot na primer Nova vas. Zaradi tega je pri nekaterih to naselje dobilo vzdevek »olimpijska vas«. Najbrž pa Celje spada med tista mesta, kjer so krožišča lepo urejena, z mikavnimi hortikulturnimi, cvetličnimi aranžmaji. Kdor se bolj ali manj redno vozi po Celju s svojim jeklenim konjičkom, kolesom ali Celebusom, pa tudi če gre le peš, je to zagotovo opazil.
ROBERT GORJANC
»V zadnjih osmih letih smo v podjetju Simbio res precej pozornosti namenili kroži-ščem in drugim obcestnim prostorom, ki mejijo na vozne površine. Za rekultivaci-jo in nove zasaditve smo se odločili tudi zato, da bi bili stroški za Mestno občino Celje, kot financerja urejanja tovrstnih in in zelenih površin v mestu, manjši.
Pretežno enoletne zasaditve smo menjali s trajnimi zasaditvami, z zimzelenimi in cvetočimi trajnicami, ki jih odlikuje dolga periodika cvetenja,« je povedal Miloš Milovanovič, vodja zelenega sektorja v podjetju Simbio. Dodal je še, da so zelo zmanjšali število delovnih ur, potrebnih za vzdrževanje teh površin, ker so pri zasaditvah uporabljali sodobne materiale, protiplevelne vrtnarske folije, zastirke. »Predvsem pa si na celjski občini in v našem podjetju kot izvajalcu
želimo, da se Celjani in obiskovalci dobro počutijo in da je mesto karseda lepo, zeleno in ocvetličeno.«
Naš sogovornik je dejal, da kakšnih konkretnih zgledov v drugih mestih niso iskali. »Vsak prostor ima svoje značilnosti, tako je tudi v Celju. Na občini so nam zaupali, da smo lahko bili ustvarjalni, pripravili smo načrte, idejne zasnove, ki so jih pristojni potem potrdili. Na tej podlagi smo potem v Simbiu izvajali hortikulturne preureditve krožišč,« je še pojasnil Milovanovič.
ga števila ljudi za urejanje in stalno vzdrževanje.
»Na Novem trgu, kjer gre za bolj urbano sosesko, smo umeščali modernejše rastlinske vrste, ta, m kjer Celje prehaja že v neko bolj ruralno okolje, npr. pri krožišču pri sv. Duhu, pa smo se odločili za bolj naravni videz. Pretežno smo uporabljali trajnice, ki so nezahtevne in jih ne napadajo bolezni in ki jih tudi splošna svetovna in evropska hortikulturna stroka priporoča za umeščanje na javne površine,« je postopek opisal naš sogovornik.
-^iŠliSfe
ЏЉШ Ш
Smotrno oblikovanje
Za oblike hortikulturnih aranžmajev se odločajo po določenih kriterijih, po načelih in praksi hortikulturne stroke. Upoštevali so usmeritve, ki veljajo za mesta, predvsem, da so krožišča smotrno oblikovana, da ne zahtevajo prevelike-
Na nekaterih krožiščih so se odločili tudi za kombinacijo sezonskega cvetja in zimzelenih zasaditev. Tak primer je omenjeno krožišče Novi trg, kjer so delavci vrtnarskega oddelka v Simbiu namestili sezonsko cvetje, konkretno begonije. »Ravno zaradi tega, da na tej dolgi liniji krožišč ustvarimo kompozicijo nečesa stalno cvetočega.«
Nujno upoštevanje prometnega režima
Vse hortikulturne prenove so v Simbiu izvedli tako, da so pripravili ustrezne idejne zasnove z vizualizacijo. Na podlagi tega je tudi skupina, ki so jo oblikovali na oddelku za okolje in prostor ter komunalo celjske občine, dala zelo luč za izvajanje zamisli. »Pri tem
smo seveda v-* . morali


upošteval zakonitosti prometni režima, kar pomeni, da so krožišča pregledna, da rastline ne zastirajo pogleda na cestišče. Upoštevati smo morali tudi delovanje zimske službe, na primer izmet soli na cestišče ob krožiščih, vzdrževanje v poletnih mesecih, zalivanj ..., Na teh krožiščih mora biti toliko prostora, da lahko delovno vozilo stoji in po potrebi tudi oskrbuje ta krožišča,« je kriterije, ki jih je bilo treba upoštevati, opisal Miloš Milovanovič.
Ob tem ko so s pretežno trajnimi zasaditvami poskrbeli za bolj racionalno vzdrževanje krožišč oziroma hortikulturnih ureditev, nas je zanimalo, kako pogosto jih morajo vzdrževati. Za krožišče, ki ni bilo urejeno s sodobnimi materiali, ki jih priporoča evropska hortikulturna stroka, so potrebovali na mesec skoraj štiri- do petkratni poseg samo za pletje. Sedaj je treba krožišča pleti enkrat mesečno in dvakrat letno opravijo večja hortikulturna urejanja. »Predvsem enkrat do dvakrat letno obrezujemo zimzelene gr-movnice, da ohranjajo obliko, da
ШМШШ
so rastline bolj zdrave, kompaktne, da dobro prenesejo težji sneg, da se ne lomijo in ne poškodujejo. Krožišča tudi večkrat kosimo kot ostale javne površine, praviloma dvakrat na mesec, ker se zavedamo, da so to tudi zelena ogledala našega mesta.«
Zadnje za največ ustvarjalnosti
Našemu sogovorniku je osebno najbolj všeč zadnje zgrajeno krožišče, ki so jim ga zaupali za ureditev. Gre za krožišče na Dečkovi cesti pri IV. OŠ.
»To krožišče se mi zdi zelo zanimivo in je prometno razbremenilo Dečkovo cesto. Urediti ga je bilo treba povsem na novo, pri ostalih smo se namreč morali tudi nekoliko prilagajati zasaditvenim mejam. Nekatere rastline na obstoječih krožiščih, ki so ustvarjale hortikulturni videz, smo tudi ohranili, tega zadnjega smo pa lahko oblikovali čisto na novo in ustvarili po svoje,« je ob koncu pogovora svojega favorita med krožišča razkril Miloš Milovanovič, vodje zelenega sektorja v podjetju Simbio.
Foto: SHERPA
j*
iS

REPORTAŽA
31
Še eno krožišče na robu Celja, tudi sveže pokošeno.
Tudi to krožišče ima raznoliko in barvito zasaditev, ki daje nekaj več pestrosti hladnemu okolju poslovno--industrijske cone.

32
REPORTAŽA
Poletni obisk Ranča Kaja in Grom
Kjer hranijo ključ do narave in srca konj
Na idiličnem Ranču Kaja in Grom je zanimivo, zabavno in poučno vse dni v letu. Vsak dan lastniki na prvo mesto postavljajo živali in njihovo dobrobit. To morajo spoštovati tudi gostje. Še posebej veselo je v zeleni oazi nedaleč od mesta, ki geografsko leži v občini Vojnik, poleti. Že vrsto let namreč na ranču organizirajo poletne tabore za vse otroke in mladostnike, ki želijo del počitnic preživeti dejavno in v družbi konj.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Ranč smo obiskali v petek, ko je ena od letošnjih skupin ravno zaključevala svoje nepozabno bivanje in druženje s konji. Za nekatere je bilo to že tretje poletje na ranču, spet drugi so bili na tovrstnih počitnicah prvič. Glas o dobrem delu in nepozabnih doživetjih že leta seže daleč čez regijske meje, tako da so skupine zares pisane.
Ponudbe aktivnega preživljanja počitniških dni, ki lahko otrokom veliko dajo, predvsem pa razbremenijo starše, je vsako leto več. Tudi taborov, kjer se otroci družijo z živalmi, je v Sloveniji že veliko. A nekateri so preprosto drugačni. Ranč Kaja in Grom je zagotovo eden takšnih. »Primerni smo za tiste otroke, ki imajo radi živali in naravo in katerih starši si želijo, da imajo otroci čas
zgraditi dober in uravnotežen temelj razumevanja živali ter prijateljstva z njimi, in želijo svojemu otroku omogočiti pristno doživetje,« pravi Manca Grubič, ki je v zadnjih letih od staršev prevzela vodenje ranča. Sicer pa z rančem, delom na kmetiji, predvsem pa s konji živi že od nekdaj.
Za športne
navdušence in
ljubitelje konj
Tedenske tabore na ranču organizirajo celo poletje, programi pa se nekoliko razlikujejo. »V vseh teh letih dela z otroki in mladimi sem spoznala, da obstajata dve vrsti ljubiteljev konj. Eni so takšni, ki imajo konje preprosto radi, uživajo v njihovi družbi in cartljanju z njimi ter jih razveseljuje že sam pogled nanje. Drugi so ljubitelji jahanja. Ti izhaja-
jo iz sebe in zadovoljevanja lastnih potreb,« Manca predstavi osnovno razliko med tabornimi temami.
V vsakem primeru se mladi spoznajo z osnovami jahanja in treniranja konj po metodi equility. »To je športna panoga, ki jo izvajamo v simbiozi s konjem, vendar ne na njem, temveč ob njem. Gre za disciplino, ki zagotavlja boljše razumevanje konja, kar je pogoj tudi za doseganje boljših rezultatov pri drugih konjeniških disciplinah. Equility je zabaven nov šport, ki je sestavljen iz različnih preizkusov in vaj, ki jih izvajajo konji ob ukazih vaditeljev, ki se običajno nahajajo ob njih. Vaditelji vodijo svoje konje z glasom in govorico svojega telesa, nikoli z bičem ali drugimi prisilnimi sredstvi. Glavni cilj je poudariti povezanost in sporazumevanje med konjem in njegovim
»Svobodno gibanje v naravi in v sožitju z njo, ljubezen do živali in njihovo razumevanje bogatijo človeka, ga umirjajo, mu dajejo samozavest ter ga
• •	VI	I	I	V • I •	•	•
usmerijo v človeka vredno življenje,« je moto, ki mu že leta sledijo na Ranču Kaja in Grom.
lastnikom, prijateljem oziroma vodnikom. Ta povezanost se vidi in izraža v dejavnem in prostovoljnem delu konja, ki je pozoren na ukaze vodnika ter jih izvaja sproščeno in harmonično. S to vadbo omogočimo konju, da pridobi drugačen status, saj se tukaj v celoti izražata njegova inteligenca in sen-zibilnost, zato ne deluje le kot športni stroj tako kot v ostalih konjeniških tekmovanjih.«
Ko je delo zabava
Konjem na ranču družbo delajo tudi druge živali, za katere v času počitniškega bivanja prav tako skrbijo otroci.
Ker dela na kmetiji nikoli ne zmanjka, so počitnikarji pridni že vse od jutra. Ko nasitijo lačne želodčke, se že odpravijo v hlev kjer jih čakajo prva opravila. Ta so seveda odvisna tudi od vremena. A ne glede na temperature ali padavine je treba živali oskrbeti, jih očistiti, skrtačiti, pocartljati in jih seveda nahraniti. In res lepo je videti nasmejane mlade obraze, ki z veseljem in brez prigovarjanja poprimejo za grablje, vile in lopato. Očitno na ranču seva posebna delovna počitniška energija, saj tam delo postane zabava.
Pred odhodom na delo
Veselo na delo
REPORTAŽA
33
Ob prihodu na ranč vas najprej pozdravi simpatična fotografija, ki izžareva točno tisto, kar na ranču učijo. Povezanost med človekom in konjem. Fotografija je nastala pred desetimi leti, ko je takrat še ne triletni Aljaž prvič pobliže spoznal konje. Ti so se mu vtisnili globoko v srce in vse od takrat je reden obiskovalec ranča. Najprej je prihajal s starši, nato kot »tabornik«, danes je že v šoli za pripravnika. V desetih letih je iz malčka zrasel v pravega fanta, zrasla je tudi njegova ljubezen do živali.
Otroci se osnov jahanja učijo na prav posebnem konjičku, ki mu je ime Valentinček.
Eni so kidali, drugi pometali.	Opazovanje konj poboža in umiri še tako razigrano dušo.
Ko je padal dež, so otroci in animatorji sedli za veliko skupno mizo. Prvi dan so na posebne liste zapisali svoje prve vtise in misli o konju, ki so ga dobili v skrb. Zadnji dan so nato spet zapisali svoje občutke in spoznanja.
Uživač Max je otroke spremljal na vsakem koraku. Najbolj je užival ob masaži nežnih prstkov.
Eni kobili so pri izvajanju vaj nagajali »lasje« in tako je morala k frizerju
j. / - ..."	•- • .-i- • .	;. .?-
^ .	: - Zädnji-sö na ranč prišli poniji; in sicer, iz
t i.?"-, vDriiltva za zaščito konj.V, dneh na tašču^o že zelo napredovali tudi s pomočjo tehnike 4trenitfga equility. Med ^igra«-s;e,iotr.oci;y asi ^ Spl^ konjem povežejo na poseben načinjo.prav
vsi v tem neizmerno uživajo.
' ' * " - t ~ ' ■ ■
34
REPORTAŽA
Sprehod med krošnjami v češkem zimsko-letnem turističnem središču Lipno nad Vltavo
Iz oči v oči z najvišjim storžem na smreki
Ogromno jezero daje Lipnemu skoraj obmorski značaj. A pristanišče z jadrnicami s prostranimi smrekovimi gozdovi v ozadju vseeno utripa drugače. Zdi se kot oaza, v kateri kraljuje poletje, a vročinski valovi vanjo ne sežejo. Na kratkem sprehodu proti vrhu bližnjega hribčka si lahko mimogrede postrežemo s svežimi borovnicami. O kakšni posebni gozdni spokojnosti pa ne moremo govoriti. Pod vznožjem ogromne kovinsko-lesene konstrukcije nam je jasno, zakaj. Se bodo takšne trume navdušencev že čez nekaj tednov valile tudi proti naši Rogli?
SASKA T. OCVIRK
Gozdna pokrajina na 900 metrih nadmorske višine vsekakor zelo spominja na pohorske griče. Vrh sredi smrekovih debel ne ponuja posebnih razgledov. Če seveda izvzamemo otroški živžav na igralih in forma vivo v obliki lesenih živalskih skulptur na vsakem koraku. Morda je bil takšen dan - sončna nedelja je kar vabila k doživetjem v naravo - a vrsta pred blagajno se je zdela neskončna. Kljub temu da gozdno doživetje v celotni razsežnosti z avtobusnim prevozom ali nihalko ni ravno poceni. Vstopnica za družino s tremi otroki stane približno 1.500 kron ali 60 evrov. Za ta denar najmlajši večino časa preživijo v igralnem parku Gozdno kraljestvo, od koder jih starši tudi pozno zvečer težko spravijo domov. Družinski izlet za to ceno res ponuja veliko gibanja in zabave sredi tako vsakdanjih gozdov, kot jih imamo pri nas na vsakem koraku. Le kako se ni še nihče domislil zgraditi takšnega parka?
Poučno in
adrenalinsko
Sprehod med krošnjami se seveda začne na tleh in se
vzpenja prijazno tako do gibalno oviranih kot do vseh, ki jim je rekreacija španska vas. 675 metrov dolga pot nas v šestih zavojih pripelje do vrha krožnega stolpa. Najvišje nadstropje stoji 40 metrov visoko in ponuja razglede čez Šumavo in Novohradske hribe. V jasnem vremenu menda seže vse do Alp. Najlepši je pogled na jezero Lipno. Gre za največjo umetno zajezitev na reki Vltavi, ki je nastala med letoma 1952 in 1959. Ima pomembno vlogo kot vodni vir, še bolj je okrepila veter v jadra turističnega razvoja na tem območju. Sprehod na 675 metrih se morda ne sliši ravno omembe vreden dosežek, a je doživetje prav vsak korak posebej. Na ograji so lesene skulpture ptic in drugih živali s spremljajočimi podatki, nekaj učnih postaj ponuja poglobljen pogled v vitalni pomen gozda. Največ navdušenja požanjejo adrenalinske postaje. Na enajstih ovinkih z glavne poti so različni gibalni izzivi, ki se jim redkokdo upre. Korak na premikajočo se ploščico ob pogledu naravnost na gozdna tla nekaj deset metrov pod teboj spodbudi krvni obtok na višji ravni. Pa
če je še tako temeljito poskrbljeno za varnost. Tudi babice so stale v vrsti za te utrinke, otroci pa seveda niso zamudili priložnosti, da ne bi vsake od omenjenih postaj prehodili vsaj nekajkrat.
Na toboganu
majhni in veliki
otroci
Ste vedeli, da smreka do višine 30 metrov raste od 90 do sto let? Tudi to so informativni drobci, ki smo jih mimogrede pobrali ob poti. In ko se nam je zazdelo, da bi se lahko z roko dotaknili vrha najvišje smreke, smo vstopili v krožni stolp. Nosilni stebri so v posebnih pokritih napisih razkrivali sto in eno zanimivost o stolpu in njegovi gradnji. Zal samo v češčini. Slovansko jezikovno opremljeni po-hodniki smo lahko marsikaj uganili, za številne tujce vseh barv in jezikov pa prevodi vsaj v angleščino ne bi bili odveč. O razgledu na vrhu ni treba izgubljati besed. Ko je stolp preletelo ultralahko letalo, se nam je zdelo, da smo lahko videli vzorec na pilotovi srajci. Malo pretiravam, ampak občutek je bil tudi za tiste z višinsko fobijo kar znosen. Seveda je otroke najbolj mikala pot navzdol. Niti dolga vrsta pred toboganom ni nikogar spravila v slabo voljo. Doplačilo za spust je 50 čeških kron oziroma dva evra. Če citiram najmlajše uporabnike v družini, je bil spust po 52 metrov dolgem - najdaljšem suhem toboganu na Češkem - vreden vsakega centa. »Gremo še enkrat!« je bilo dretje, ki ga je bilo mogoče slišati še pred pristankom na izhodišču. »Bomo šli na Rogli,« smo se po
krajših pogajanjih vseeno ze-dinili. Nenazadnje je atrakcija zbudila otroka tudi v odraslih članih družine.
Septembra med
krošnje tudi na
Rogli
Češko podjetje Zšžitkovš Akademie (ZAK) - sicer hčerinsko podjetje nemškega podjetja Elebnis Akademie AG - doslej upravlja že tri poti nad krošnjami. V Evropi je podobnih doslej že osem. Vsaka je malo drugačna. Prav zdaj na Pohorju gradijo novo. Prvotno je bilo odprtje načrtovano za julij. Če bo šlo vse gladko, bodo 20. septembra letos na Rogli na sprehod med krošnjami povabili prve sprehajalce. Celotno investicijo v vrednosti 4,5 milijona evrov nosi podjetje ZAK. Občina je k projektu z brezplačnim najemom za 20 let prispevala zemljišče. Najem lahko podaljša, občina lahko objekt odkupi ali ga investitor odstrani. Gre za trajnostni poseg v okolje brez dolgoročnih vplivov. Tudi zavod za varstvo narave pripomb ni imel. Les naj bi bil lokalnega izvora. Za stolp v Lipnem so ga na primer porabili več kot 737 kubičnih metrov. 560 metrov dolgo sprehajališče bo 20 metrov visoko, razgledni stolp se bo dvigal 35 metrov od tal. Seveda ne bo manjkal tobogan. Iztekel se bo skoraj naravnost v trgovino s spominki. Glede na češke izkušnje bodo tudi na Rogli vsi zmagovalci. Lokalna skupnost, obiskovalci in nenazadnje investitor. Poslovni model se kljub visokemu vložku glede na navdušen odziv javnosti očitno splača.
REPORTAŽA
35
Pot med krošnjami je odprta celo leto. Ponoči se stolp spremeni v izjemno koncertno prizorišče.
Nočni koncerty
na Stezce
korunami strorrü
4 i

Na vrh griča pelje nihalka. Lipno je tudi eno najbolj priljubljenih zimskih središč na Češkem.
1 hSBp!
m
s p mm
m
v
IŠBS
- -
H ш
Pot je lahko poučna .
		4%'fP 1 ' № - -.1 A	
	^i.Jjl		I n Ml
ш			
	ШТ>' • .V | J's j[		jfl Hh
wy	V ff ■ ■ V/>| 1 ||Ж1	1	£ H/j
i	lili!		... ali adrenalinska.
Vs

Spust s toboganom kot adrenalinska češnja na torti

M
Ћ
i- \
•r	J
*.....h
ЕЛ-, 1
36
REPORTAŽA
Na obisku na eko-socialni kmetiji Korenika
Kraj, kjer je človek pred dobičkom
V Pomurju, ki velja za eno najbolj zapostavljenih regij v državi, je bilo pred desetletji še toliko teže urediti primerno zaposlovanje težje zapo-sljivih oseb, to je invalidov in drugih predstavnikov družbeno ranljivih skupin. Svoje je na tem območju prispevala tudi velika kriza, ki se je vlekla vse od propada Mure in se je stopnjevala. Pisalo se je leto 2004, ko so pobudniki ustanovili društvo Mozaik z namenom, da bi pomagali pri reševanju te težave. Takrat je tudi URI Soča v Murski Soboti ustanovila svojo enoto, namenjeno pilotnemu projektu
vzpostavljanja rehabilitacije v skupnosti. Društvo Mozaik je pri tem odigralo ključno vlogo. »Začeli smo različne projekte, osnovna ideja je bila, kako izkoristiti lokalne možnosti, ki izvirajo iz naravnih danosti, iz tradicij, iz tega, kar se je tukaj pridelovalo, in načinov, kako so ljudje na tem območju živeli. Vse to smo želeli ponovno obuditi,« pravi Goran Milosevic, direktor zavoda Korenika, v tistem času pa eden od dejav-nejših članov društva Mozaik. Prav to društvo in zavod zdaj delujeta z roko v roki. V širšem evropskem prostoru
predstavljata primer odlične prakse na področju socialnega podjetništva, zaposlovanja invalidov in oseb iz drugih ranljivih skupin ter zaščitnega zaposlovanja.
Od ljudi za ljudi
Na eko-socialni kmetiji Korenika so vzpostavili sistem ekološke pridelave in pre-
delave zelišč, poljščin, sadja in zelenjave na 23 hektarjih zemljišč. »Viške pridelanih rastlin predelamo v predelovalni kuhinji. Pri tem uporabljamo stare tradicionalne načine predelave. Izdelujemo vložnine, zeliščne in sadne sirupe, pečemo tradicionalno pecivo, kot so >rejtaši< (zavitki, op. p.) in prekmurska gi-
banica. Imamo sušilnico, kjer vsa zelišča, a tudi sadje in zelenjavo sušimo,« o delu na kmetiji razlaga njen direktor. Tretja ponudba je storitvena. Obiski na kmetiji so doživljajski, kulinarični, izobraževalni in sprostitveni, namenjeni različnim skupinam.
Kompleks Korenike, kakršna je zdaj, obsega tri pove-
zane kmetije. »To so bile nekoč največje kmetije v vasi, ki so sčasoma propadle. Prva kmetija je bila v lasti Občine Šalovci. Ta jo je pridobila, ker je prevzela skrb za starejšo občanko, ki ni imela svojcev. Po njeni smrti je kmetija prešla v občinsko last. Ko smo jo prevzeli, je bila v razpadajočem stanju. Dogovorili
smo se za simbolično najemnino,« pripoveduje Goran Miloševič. Za drugo kmetijo, imenovano Rotceni, so z gospodom, ki na kmetiji še živi, sklenili pogodbo o preužitku. »Skrbimo zanj in za kmetijo, vso oskrbo ima pri nas, dela lahko po svojih željah. Tretjo kmetijo smo odkupili tržno in jo zdaj prenavljamo za namen medgeneracijskega centra,« pripoveduje sogovornik. Vse kmetije so obnovili tako, da obiskovalec takoj prepozna njihovo prvotno podobo. Dali so jim novo vsebino in na novo osmislili njihovo delo.
Edini kriterij
dobrega dela so
ljudje
Miloševič se zaveda, da je izjemno pomembno sodelovanje v lokalni skupnosti in z njo. »Pri nas deluje enota večgeneracijskega centra, društvo izvaja tudi social-novarstveno storitev pomoč ogroženim na terenu. Na tem območju je namreč veliko starejših, ki so sami in ne vedo, kako se znajti, so brez socialne mreže. Pomagamo jim, da si uredijo položaj.« Na kmetiji pripravijo tudi po deset dogodkov mesečno, kamor se lahko vključijo ljudje iz lokalnega okolja, med dru-
gim imajo inštrumentalno skupino z orffovimi inštrumenti, pripravljajo kulturne dogodke, kulinarične delavnice, organizirajo telovadbo. Ko bo obnovljena še tretja kmetija, bo na voljo tudi možnost dnevnega varstva za starejše osebe.
Eko-socialna kmetija, kakršno lahko občudujemo danes, je rezultat 15-letnega dela. »Zavedamo se, da to, kar počnemo, lahko na ta način delamo samo v tem okolju, kjer smo. Naš princip je od spodaj navzgor. Z neko vizijo in zavezanostjo je zagotovo to mogoče tudi kje drugje,« je prepričan ekonomist Goran Miloše-vič, vizionar in strokovnjak za razvoj socialnega podjetništva. V okviru kmetije je trenutno približno 40 redno zaposlenih, od tega približno 80 odstotkov oseb iz ranljivih skupin. Princip delovanja je mentorski. To pomeni, da je en mentor na voljo manjšemu številu zaposlenih, ki imajo ves čas dostop do mentorja. Ključnega pomena je tudi povratna informacija. Poleg tega je na kmetiji še 12 oseb, vključenih v program socialne vključenosti, in tri osebe, ki so v postopku ocene zmožnosti za delo. Preko inštituta za rehabilitacijo dobijo oceno
Si v sodobnem svetu, kjer šteje samo dobiček, kjer je zaposleni vreden samo toliko, kolikor večjo vsoto prispeva v skupne bilance podjetja, še lahko predstavljate, da obstaja podjetje, kjer kljub vsemu postavljajo na prvo mesto človeka? Če dvomite, vam lahko zaupam, da obstaja. Je tam daleč na Goričkem, tik pred mejo z Madžarsko, ob koncu Šalovcev. Tam štejejo človeški nasmeh, dobro počutje zaposlenih, izjemno zaupanje. Tam človeško dostojanstvo še nekaj pomeni. In najpomembneje. Tam ni šefov. So mentorji, ki ne izrabljajo svoje avtoritete za gospodovanje in štetje minut učinkovito opravljenega dela. So vodje, ki vedo, da je njihovo poslanstvo opravljeno, če se ljudje ob njih razcvetijo. In veste kaj? To je pravzaprav edini recept za uspeh. To dokazuje prav eko-socialna kmetija Korenika.
MARJETKA R. LESJAK
»Ljudje v večjih krajih imajo povsem drugačne možnosti, ki so tudi cenejše, kot ljudje na podeželju. Na vasi je velikokrat
a V	V	M	V •	V • I •	•
težava že prevoz. Tudi način življenja na
■ V ■ •	•	I •	v	v
podeželju se je v zadnjem času močno spremenil. Če je bila tukaj nekoč zelo povezana družinska in vaška skupnost, tega zdaj ni več. Mi kot socialno podjetje skušamo to vzpostaviti nazaj, vendar na drugačen način,« pripoveduje Goran Miloševič.
REPORTAŽA
37
»Pri nas je žal zaradi slabih izkušenj prišlo do nepravilnega razumevanja socialnega podjetništva. Socialni podjetnik namreč ni tisti, ki zgolj zaposluje invalide in jih pri tem morda celo
• I	*v v	V • •
izkorišča za večji dobiček.«
o preostanku delovnih zmožnosti. Na podlagi te ocene izdajo odločba o zaščitni zaposlitvi ali odločba o neza-posljivosti, na podlagi katere takšne osebe socialno vključimo,« razlaga Lili Miloševič, predsednica društva Mozaik. »Tem osebam se pravzaprav še več posvečamo, letos bodo šle tudi na morje. Nadomestimo jim tisto, kar jim na področju socialnih stikov in vsakdanjega življenja manjka.« Nekatere osebe se pri njih usposobijo, da potem v sodelovanju z URI Soča pri njih izdelajo ponovno oceno
Na eko-socialni kmetiji Korenika pripravljajo izobraževalne programe za šole. Razvili so programe naravoslovja v smislu »iz učilnice v šoli do učilnice v naravi«. V poletnem času imajo tudi počitniške programe.
sti. Pri nas smo tako že imeli primere, da so se ljudje ob vztrajnem delu in medsebojnem zaupanju tako rehabilitirali, da so postali ponovno zaposljivi. To je tisto, kar je zame največji pokazatelj, da je to res zgodba odlične prakse,« pravi Lili Miloševič, inkluzivna pedagoginja, ki je pred petimi leti pustila varno službo v javnem sektorju in se posvetila delu v društvu ter z ljudmi na kmetiji Kore-nika. »Resnični kriterij uspešnosti našega dela so ljudje. Izjemno je, kaj lahko iz človeka naredi dober socialni in
»Ko sem pred petimi leti pustila službo v šoli in prišla, je bila Korenika v precej drugačnem stanju. In ni bilo zagotovila, da nam bo uspelo. To je bilo in je še tveganje in ogromno dela.«
»Na eko-socialni kmetiji Korenika oživljamo življenje, vzpostavljamo delovna mesta za ljudi, ki teh mest ne bi imeli, še posebej ne v tem okolju, vzpostavljamo storitve za prebivalstvo, ki je tukaj, pridelujemo zdravo hrano,
V	•	I	v	••	■ • I
omogočamo izobraževanje in stik z naravo otrokom in mladim, podpiramo ekosistem. Delamo na ekološki način in tako prispevamo k ohranjanju okolja. Namen našega poslanstva ni ekonomski, marveč družbeni dobiček oziroma učinek.«
tno bogatijo,« o prednostih delovanja v društvu pripoveduje njegova predsednica. »Naš način dela temelji na podpiranju in motiviranju sodelavcev. Ko ima nekdo težave, greš in mu pomagaš. Bistvo uspešnega vodje je, da okrog sebe razvija ljudi. Kot vodjo te mora veseliti, da se ljudje okrog tebe razcvetijo. Če te to moti in te je tega strah, to ni prav. Zame kot vodjo ni uspeh, da so okrog mene sodelavci prestrašeni in postavljeni v gosjem redu. Pri nas besede šef ni. Ne maram te besede. Za naše okolje je neustrezna. Vodilna oseba mora biti najprej človek, potem vodja in mentor,« razkriva preprost in žal zelo pozabljen recept za uspeh Lili Miloševič. Da deluje, dokazuje odnos zaposlenih do
nje in do direktorja Korenike. Na mojem obisku pri njih nekega petkovega dopoldneva, ko sem se sprehodila skozi različne dele kmetije, so prav vsi zaposleni o svojih dveh karizmatičnih vodjih govorili z izjemno spoštljivostjo, s takšnim pristnim in nena-rejenim navdušenjem, da mi je - še preden sem ju sploh spoznala - postalo jasno, da bom ta dan spoznala dva izjemna človeka. Pionirja. Ne zgolj na področju socialnega podjetništva, marveč pionirja, ki vzpostavljata povsem drug model na področju odnosov med vodstvom podjetja in zaposlenimi. Pristen, topel in zaupanja poln človeški odnos, ki ga s svojim zgledom prenašata ne zgolj med zaposlene, marveč tudi med obiskovalce.
delovnih zmožnosti in jih zaposlijo.
»Imamo tudi zgodbe o uspehu. Po približno letu se recimo oseba, ki pride na rehabilitacijo, v tem mikroo-kolju, kjer najde varnost, razcveti. Ljudje so lahko namreč zelo zablokirani zaradi neustreznih pogojev dela ali slabih odnosov. Če ljudje dobijo osnovne elemente varnosti, ki jih lahko navežejo na svoje delo ali rezultate svojega dela, lahko sčasoma pokažejo povišanje delovnih zmožno-
psihološki prostor. Ljudje se odprejo in zacvetijo.«
»Pri nas besede šef ni«
V društvu Mozaik delujejo med drugimi socialne delavke z univerzitetno izobrazbo, ki so nekoč delale v javnih zavodih. »To, kar delamo, je nov način dela, ki ni v skladu z ustaljenimi vzorci dela. Vendar tudi te strokovne sodelavke s tem načinom dela pridobijo toliko novih, drugačnih izkušenj, ki jih doda-
»Odraščala sem med živalmi, v naravi, pri dedku in babici, bila sem otrok narave. Kasneje sem postala učiteljica otrok s posebnimi potrebami, glasbenica, zaljubljena v otroke in ljudi. Ob otrocih z motnjami v duševnem razvoju sem spoznavala, da so izjemne duše. Če sem most med njimi in svetom, kot po mavrici prilezejo ven. To me motivira. To, kar vidim v njih, ko še nihče drug ne vidi, potem pa jim omogočim, da zablestijo še pred vsemi ostalimi,« pravi Lili Miloševič.
38
NA POTEP Z DRUŽINO PEPERKO
S Češke do poljskega Leszna
Letališče brez arhiva
Družina Peperko (Miha in Nuša z Bino Roso, 5 let in Ja-rošem, 2 leti in pol) se je po lanskoletni World clean up day odpravi do Črnega morja letos odpravila na Poljsko mimo letališča Leszno in če bo sreča, še do Baltskega morja in Mazurije ter mednarodnega vojaškega letališča Swidnik. Letošnja odprava je zelo intimne narave. Gredo namreč po poteh očeta, tasta, dedka Ferenca, mojstra jadralnega letenja, ki je pred skoraj pol stoletja prav na Poljskem opravil za Celje prvi 500-kilometrski prelet z jadralnim letalom.
Težko je verjeti, a letošnjo pot smo začeli tam, kjer smo končali lansko. Utrujeni in s krči, saj smo se iz Bolgarije privlekli z zadnjimi atomi močmi in s trebušno virozo. Kakšen neverjeten spomin izrisuje telo ... Tihi, neješči, zaskrbljeni, sumljivo mirni in sitno čistunski.
NUSA KOMPLET PEPERKO
Blanik in čmelak s
Češke
Na začetku so nas vsi semaforji gledali rdeče in deževalo je kot iz škafa. Nič kaj obetaven začetek, kljub svežim rogljičkom babice Darje in kljub zajtrku pri babici Urši, kljub Magnificu in polnim zalogam hrane ter vode in v piko pospravljeni Milici. Nič kaj obetaven začetek.
In čisto zares nas niso sprostili niti odličen postanek ob urejenem jezeru v Avstriji niti robinzonski večer ob ognju ter mirna noč ob češkem vodnem zajetju na reki Thaya.
Niti labod, ki je priplaval k
nam v prvo jutro in ga je Ja-roš kdo ve od kod začel klicati: »Mitja, Mitja!« Kanček veselja nam je na obraz narisala pot, ki smo jo speljali mimo mesta Kunovice, kjer izdelujejo jadralna letala Blanik, in
mesta Zlina, kjer izdelujejo motorna letala, med drugimi tudi znamenitega čmelaka. Vendar se je slikovita stranska, pravzaprav vinska cesta, ki smo jo pogumno izbrali, vlekla kot kurja čreva in šele popoldne smo prišli do Zlina in letališča in ... zaprtih vrat podjetja Zlin Aircraft. »Co to hledate, vidim, da blodite,« nas je nagovoril prijazen vratar in pojasnil, da imajo zaradi kolektivnega dopusta zaprto.
Poljski Žar
Z dolgimi nosovi smo torej šele pozno popoldne prečkali češko-poljsko mejo in prespali na kopališču ob jezeru Mied-zyebrodzie s pogledom na letališče Žar. Izjemno letališče s stezo, speljano v hrib tik pod smučišče, kjer je še danes center za letenje v gorah.
Jezero pod Žarom in večerja s kamelama
S kočijo in konjičem po živalskem vrtu
Naslednji dan smo letališče Žar tudi obiskali in kot se za letališke domačine spodobi, nihče od njih ni niti trenil z očesom niti dal kakršnegakoli znaka, da nas je opazil. To sem že nekajkrat doživela, ker pač nisem »posvečena« v letenje in z otroki, dirjajočimi okrog letal, predstavljam dejavnik tveganja, ampak za Miho je bilo to prvič in je bil precej začuden in zadržan. No, potem je le povedal, kakšno pot imamo, malo povprašal o letališču in so se našli ljudje na pravi letalski frekvenci. Z Roso sva uživali v razgledu in razpredali o življenju, fanta sta si ogledala hangar in delavnico. Popoldne smo vozili čoln in plavali z racami in labodi, prenočili smo v kampu, ki je našel svoje mesto med ogrado z ovcami in žago. Pretiranega miru in spokojnosti res ni bilo, smo se pa tuširali s toplo vodo, metali frizbi, se smejali ovci s heavymetal blejanjem in počivali. In risali in brali in se predvsem sprostili. Šele tam sem si nadela potovalno verižico - lesen zob, ki mi ga je pred časom naredil Miha. Šele tam sva si v miru prvič skuhala popoldansko kavico in šele tam se je zares začelo naše potovanje.
Za nosom v
Auschwitz?
Nos včasih zavoha »must see« turistične zadeve. Potem nas je seveda peljal v Auschwitz, kjer smo se strumno opremili z malico in vodo in s klobuki proti pripeki ..., a se nismo postavili v vijočo se vrsto za vstopnice. »Danes ne,« reče nos, »bomo jutri prvi in bomo vstopnice kupili na spletu.« Našli smo otroško igrišče znotraj blokovskega naselja, ki je bilo včasih del taborišča, božali smo kužka, opazovali starše in otroke, ki jih povsod prepoznamo kot enake nam, in si mimogrede ogledali razstavo judovskega arhitekta Liebeskinda z zgodbami preživelih. Naš jutri za ogled Auschwitza ni prišel, izgovor, da ogleda ne priporočajo otrokom, mlajšim od 14 let, je priročen, vemo pa, da nas je odbila predvsem množica obiskovalcev. Se znotraj morišča zgodovine ta glasna vrsta množice kaj spremeni? Postane bolj spoštljiva, čuječa, povezana ali nadaljuje s svojo ihto fotografiranja, snemanja, objavljanja in je zares ne gane niti najbolj ganljivo?
Živalski vrt v
Wroclawu
Opečnate zgradbe na poti proti Wroclawu so še nekaj
Razstava v Auschwitzu
Vsak po svoje čaka na štart.
časa odzvanjale to blaznost, ki smo jo zavohali v Auschwi-tzu. Peljali smo se mimo mesta Gliwice in predli zgodbe ob napisu na tabli NightClub Gliwice. Napenjali smo oči za lokalnim lodijem*, polizali prvi lodi na Poljskem in zvečer prispeli v Wroclaw. Noč smo preživeli v parku tik ob živalskem vrtu, kjer sta otroka občudovala in se do pozne noči vrtela ob klasični glasbi in vodnem nastopu Fontane Multimedialne. Naslednji dan je sledil obisk živalskega vrta. Tisti dan bi jaz bila puščavska lisica, Miha lemur, otroka pa seveda medved in slon po Edu Medu in slonu Babuju, zvestima spremljevalcema in plišastima podaljškoma naše družine.
Leszno check
V	petek pozno popoldne smo se tako že peljali proti letališču Leszno. Iskre so letele od Milice, ko smo se peljali po ulici Szybownikow, ulici Jadralnih letal.
V	soboto Mihe ni bilo. Letel je. Letalo Astir Jeans. Šest ur jadranja. Vreme, je povedal, je bilo fantastično.
Mi trije pa smo raziskovali kamping, napol zapuščene stavbe, zaradi prenove (ki se še ni začela) zaprt hotel, s ki-slico preraščene travnike, zo-
*lody - sladoled po poljsko
bali smo ringloje, žagali drva in pripravljali večerni ogenj. In v sodobnem zračnem tunelu v zasebni lasti gledali lebdeče ljudi.
Arhiva na letališču nimajo. Imajo pa delujoč pralni stroj, kar me je izjemno razveselilo. Najstarejši pilot in vodja aerokluba je začel leteti šele leta 1981 in o času, ki nas zanima, ni vedel veliko. Je pa obljubil, da bo poskusil poiskati fotografije s svetovnega prvenstva, ki je bilo leta 1958, 1968 (in nazadnje leta 2003). Kaj se dogaja s prenovljenim letalom Mucha Standard z oznako SP2268, nam (zaenkrat) še ni znano.
Kako je bilo to pred petdesetimi leti, ko je bilo vse novo? Kako je pogledal Ferenc, ko je prišel sem? Kako se je počutil - majhnega, velikega?
Miha opiše letališče Les-zno kot obubožanega upokojenca, ki si v velikem meščanskem stanovanju lahko ogreva le eno majhno sobico, a v tej meša spomine z nadebudnimi mladimi jadralci in tej sobi, jadralnemu letenju, je podrejeno celo mesto.
Zdaj smo že res globoko na poti. V hladilniku ni več hrane slovenskega porekla in v shrambi ne dobrot z babiči-nega vrta.
ZA ZDRAVJE
39
Ko vam vzame sapo
Neupoštevanje pravil zdravljenja poslabša bolezen
Astma je kronična bolezen dihal, ki pomembno vpliva na kakovost življenja in obolevnost, a tudi na umrljivost v številnih državah po svetu. Spremljanje bolnikov je pomembno, saj ustrezna preventiva in zdravljenje bolezen uspešno preprečujeta oziroma obvladujeta.
SIMONA SOLINIC
Primarna preventiva pri astmi vključuje svetovanje že v nosečnosti ter izogibanje različnim alergenom in pogostim okužbam spodnjih
Astmo naj bi imelo približno šestnajst odstotkov Slovencev, starih od 28 do 65 let.
dihal v otroštvu. Astma spada med obstruktivne bolezni dihalnih poti in je pri otrocih najpogostejša kronična bolezen. Prizadene tudi številne odrasle. Znaki astme so obča-
sni in ponavljajoči. Za mnoge bolnike ima astma velik negativen vpliv na vsakdanje življenje. Zato morajo zdravniki v ospredje obravnave postaviti urejenost astme in ne predpisovanja zdravil. Astma se v odrasli dobi prej pojavi pri ženskah, v otroštvu pa je pogostejša med dečki, njena pojavnost je večja, če jo imajo tudi starši in če je človek občutljiv na določene alergene. Na pojavnost vplivajo tudi številne okužbe spodnjih dihal, kajenje, debelost, seneni nahod, prisotnost domače živali. Vdih že neznatnih količin alergena (mačja dlaka, perje, pršice, hišni prah, pelodni
Za astmo je značilno stalno vnetje dihalnih poti. Posledično se pojavi otekanje dihalne sluznice, nastaja gosta sluz, gladke mišice, ki obdajajo bronhije, se krčijo, dihalne poti se zožijo. Astmatiki vedo, da je to moteče predvsem pri izdihu, kar otežuje dihanje. Astmo je mogoče prepoznati po kašlju in piskanju v pljučih, pogosto se pojavita pritisk v prsih in pomanjkanje zraka. Značilni simptomi astme so tudi napadi nočnega kašlja, predvsem med 3. in 4. uro zjutraj. Bolniki se zjutraj zbudijo tudi z občutkom dušenja v prsnem košu, pogosto so ob manjših telesnih obremenitvah hitro zadihani. Glede na stopnjo bolezni se lahko simptomi tudi spreminjajo - od blagih do hudih. Značilno je tudi, da se simptomi pri nekaterih pojavljajo le sezonsko, pri nekaterih pa tudi celo leto.
prah) lahko privede do akutnega poslabšanja astme. Poslabšanje astme poteka v več stopnjah. Stik z alergenom ne poslabša astme le v trenutku stika, ampak poslabša simptome astme tudi za nekaj dni do nekaj tednov.
Nekateri bolniki na žalost tudi tvegajo, kar pomeni, da ko menijo, da simptomov astme ni več, prenehajo uporabljati zdravila in se o tem ne posvetujejo z zdravnikom. To na drugi strani pomeni možnost, da se bolezen izredno poslabša. Zato zdravniki svetujejo, da ljudje zdravil nikakor ne smejo samovoljno prenehati uporabljati, saj se v večini primerov bolezen tako poslabša.


j' 4
*4

v
Bolnik si lahko lajša blage težave z zdravilnimi pripravki v obliki toplih čajev, za resnejše težave pa mora poskrbeti skupaj z zdravnikom in s pravilno uporabo zdravil, ki mu jih je predpisal na recept.
Za to bolezen velja, da ni ozdravljiva, zato je njeno spremljanje ključnega pomena. Bolj kot je bolnik osveščen in bolj kot upošteva preventivne nasvete, bolj urejena je bolezen in manj je poslabšanj simptomov.
Najboljša protivnetna zdravila so še vedno tako imenovani inhalacijski glukokortikoidi, ki jih zdravniki imenujejo tudi preprečevalci. Gre za zdravila, ki jih morajo bolniki jemati vsak dan. Med druga zdravila spadajo olajševalci, ki v primeru težav z dihanjem
bolniku sprostijo dihalno pot. Ta zdravila bolniki uporabljajo samo po potrebi.
Dojenje za boljši jutri
Drugi avgust je bil v znamenju svetovnega dneva dojenja s poudarkom na informiranosti staršev o prednostih in pomenu dojenja. Zato se je tudi vodilna misel ob tem dnevu glasila Opolnomočimo starše -omogočimo dojenje. Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije je v Celju v petek pripravilo tudi srečanje nosečnic in doječih mater. »Ravno izmenjava izkušenj o pomenu dojenja je zelo pomembna,« pravi predsednica društva Cvetka Skale.
»Na žalost so mnogi starši še vedno deležni informacij, ki pogosto niso točne. Te informacije pogosto pridobijo od svojih staršev, iz okolice, na žalost še vedno tudi od strokovnjakov, ki bi morali imeti točne podatke,« pravi Skaletova, ki si vrsto let na ravni države prizadeva za osveščanje o pomenu dojenja.
V Celju je zdaj že nekaj časa urejena tudi tako imenovana MAM klopca, ki je namenjena tudi doječim materam. »Klopca je na Savinjskem nabrežju pri otroškem igrišču in večkrat vidim, kako jo mame tudi uporabljajo,« dodaja sogovornica. Na splošno se za dojenje odloča vedno več žensk, čeprav je še vedno nekaj takšnih, ki to težko sprejmejo v prvih dneh po porodu zaradi različnih okoliščin, tudi zaradi stiske. »Tudi če je dojenje
delno ali traja po porodu le nekaj mesecev, je to odlična naložba v zdravje otroka in mame,« pojasnjuje Skaletova. Društvo, v katerem deluje, v zadnjih letih premika meje na področju dojemanja dojenja in je eno najdejavnejših v Sloveniji. Tudi zato, ker člani jasno poudarjajo, da izključno dojenje in nadaljevanje dojenja ob mešani hrani predstavljata optimalen način prehrane za otroka. »Dojenje ne obremenjuje družinskega proračuna, ker je brezplačno, omogoča enak začetek življenja vsem ne glede na spol, raso in narodno pripadnost. Bistvo je, da otrok z dojenjem prejme optimalna hranila in tudi zaščitne snovi, kar pozitivno vpliva na njegovo zdravje,« pravi Skaletova. Omenja, da je dojenje pomembno povezano z boljšim zdravjem mater, saj zmanjšuje tveganje za poporodne krvavitve, osteoporozo, raka dojk in jajčnikov. Mati ustvari z otrokom tesnejšo vez, hitreje izgubi odvečne kilograme po porodu, je tudi čustveno stabilnejša. In tudi z vidika ekologije ima dojenje pozitivne učinke, saj ni odpadne embalaže, prav tako se ne porablja energija za proizvodnjo mlečnih formul, posledično je manj odpadkov tudi v farmaciji. Vse to so tudi ključni cilji trajnostnega razvoja do leta 2030.
SŠ
Petkovo srečanje je minilo v dobrem vzdušju. (Foto: FB stran Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje)
V nekaterih državah v prvem avgustovskem tednu pripravljajo tudi svetovni teden dojenja, ki je sicer v Evropi prvi teden v oktobru.
40
PODLISTEK / BUKVARNA
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Dr. Milko Mikola
Westni - celjski veleindustrialci <17>
Sodni proces proti
Westnom avgusta
1945
Tako kot mnoge druge podjetnike v Sloveniji je po vojni komunistična oblast tudi Avgusta Westna, Adolfa Westna ml. in Maxa Adlo-fa Westna obravnavala kot sodelavce nemškega okupatorja in jih obsodila pred vojaškim sodiščem. Javni tožilec je zoper njih sestavil obtožnico, v kateri jih je obtožil, da so zagrešili zlo-činstva po 14. členu Uredbe o vojaških sodiščih z dne 24. maja 1944. Obtožnica je vsebovala štiri točke, v katerih jim je bilo očitano:
»1. da so kot odgovorni predstavniki A. Westen d. d. v Celju in Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d. stavili ti svoji podjetji na razpolago in gospodarsko izkoriščanje okupatorju s tem, da so v tovarni A. Westen v Celju zgradili nov objekt, ki je služil izrecno v vojne produkcijske svrhe, da je bilo celotno podjetje vključeno v nemško vojno industrijo ter izdelovalo dele za letala, morske mine in razne druge dele za nemški vojni aparat, da so apnenice, last Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku polno obratovale in dobavljale apno za Tvornico dušika d. d. v Rušah, katere lastnik in eksploatator je bil nemški nacistični velekon-
cern I. G. Farbenindustrie, eden od največjih proizvajalcev vojne industrije;
2.	da so obtoženci: Westen Avgust, Westen Adolf, dipl. inž. Westen Max Adolf vsi, čeprav jugoslovanski državljani, bili člani izdajalske politične organizacije Kul-turbunda že pred zlomom Jugoslavije, da sta obtožena Westen Avgust in Westen Adolf prispevala v letu 1940 Din 60.000 članarine, obtoženec Max Adolf Westen pa Din 40.000, da je Westen Adolf bil že od leta 1936 Parteigenosse in da je ob zlomu Jugoslavije navdušeno sprejemal okupatorje, da je obtoženec Westen Max Adolf bil član NSDAP (Nacionalsocialistič-ne nemške delavske stranke - op. M. M.), da je takoj po zasedbi Celja v tovarno prišel v nemški uniformi in hodil po tovarni v spremstvu vodilnih osebnosti nacistične vojske in civilne uprave in da je prirejal pojedine, ki so izzvenele v manifestacijo Führerja;
3.	da so obtoženci Westen Avgust, Westen Adolf in Westen inž. Max Adolf imeli že v času pred zlomom Jugoslavije nameščene v podjetju A. Westen d. d. Celje vodilne

www.kamra.si
kamra
uradnike petokolonaše, da se je v podjetju vodila kartoteka Kulturbunda, da je bil ob-čevalni jezik v tvornicah izključno nemški, da je bilo vse dopisovanje in naročila internega značaja v nemščini, da je podjetje podpiralo nemške prireditve v Celju in zanje delilo brezplačne vstopnice, da so bili slovenski delavci veliko slabše plačani od nemških, da so bili v letu 1938 iz podjetja odstranjeni predstavniki delavskega športnega društva Olimp, zavedni Slovenci in delavski športniki;
4. da so kot odgovorni predstavniki Tovarne kemičnih izdelkov d. d. v Hrastniku imeli v času pred zlomom Jugoslavije nameščene v tem podjetju kot vodilne uradnike znane petokolonaše, da je bil občevalni jezik v podjetju nemški, da sta bila knjigovodstvo in korespondenca nemška, medtem ko se je slovenščina uporabljena edino le v občevanju z uradi, da so sprejemali slovenski uslužbenci dva do trikrat nižje plače od Nemcev, da so nemški nameščenci sprejemali še posebne nagrade, katerih slovenski nameščenci niso dobili.«
Se nadaljuje ...
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
ALBUM S CELJSKEGA
Na nabrežju Savinje v Celju, 4. avgust 1932
Fotografija je drag družinski spomin na babico Elizabeto Wagner (roj. Lopata) in očeta, takrat dveletnega, Venčeslava Wagnerja (sedita na levi). »Babili« Lila, kot smo jo klicali, je bila iz Našic, kjer je spoznala Janka Wagnerja (mojega dedka) na poroki svojega soseda in dedkove sestre. Oba sta bila vdovca. Dedku je prva žena umrla na porodu, babičin prvi mož je padel v prvi svetovni vojni. Prva njuna hči je umrla zaradi otroške paralize, ko je bila stara le nekaj mesecev. 4. novembra 1930 se jima je rodil moj oče Venčeslav.
V ozadju sta vidna del stavbe z ostrešjem Stare grofije (na levi) in hiša Na okopih 13,
kjer prebiva naša družina že več kot devetdeset let. Na njej so zelo dobro vidni polste-bri, ki so na žalost bili odstranjeni po letu 1945. Zahodni del hiše je bil porušen med bombardiranjem med 2. svetovno vojno in ni bil obnovljen, tako da je bil takrat prehod med stavbama precej ožji, kot je to danes. Prispevala: Vlasta Gričar
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: 03 426-17-00 (Srečko Maček) Vir: www.kamra.si, Album Slovenije -osebni spomini 20. st.
Amelie Nothomb: S strahospoštovanjem
SSTRAHOSPOŠTOVANJEM
Drugačen svet
Knjiga je že dolgo med slovenskimi bralci, saj je prevod izšel že leta 2001, a mi je v roke prišla šele zdaj. Verjetno zaradi lahkotnosti, ki jo zahteva poletje, ko razgreta glava ne prenaša težkega čtiva.
Že zgodba o avtorici, povzeta na platnici knjige, je zelo neobičajna. Takšna je tudi njena avtobiografska pripoved o tem, kako se je za leto zaposlila v japonskem podjetju Jumimoto in se pri tem srečala s strogo hierarhično ureditvijo, ki jo tujec težko razume in se ji prilagodi.
Že kmalu po prihodu je naredila slab vtis. Morala je ves dan pisati vabila na sestanek, a nobena izvedba tega pisma njenemu nadrejenemu ni bila všeč. Pošlje jo v pisarno gospodične Fubuki Mori, neobičajno visoke in lepe Japonke, ki je po hudih preizkušnjah in ponižanjih dosegla visok položaj v podjetju, a je bila zato še vedno samska. Za Japonko je to sramota. Fubuki ji dodeli
strežbo kave in čaja na poslovnih sestankih, kjer prav tako niso zadovoljni z njo. Pregreši se, ko med klanjanjem govori v japonskem jeziku. Ne razume povsem, kaj naj sploh naredi, da bo prav. Bistvo je, da ne sme razmišljati s svojo glavo, ampak mora narediti tako, kot so ji ukazali. Ko s svojim znanjem francoščine pomaga enemu od zaposlenih, da hitreje sestavi poročilo o poslovanju z Belgijo, spet ni v redu, ker je pri tem pokazala preveč samoiniciativnosti. Za kazen mora cel dan fotokopirati nepomembno besedilo in vsakokrat, ko izdelek prinese nadrejenemu, ga ta vrže v koš, češ da ni v redu. Protestira, da je sposobna večjih intelektualnih naporov in Fubuki ji zato naloži preverjanje potnih stroškov zaposlenih v tujini. V to delo vloži nadčloveške napore, a se izkaže, da nima smisla za številke. Prizna, da ne zmore, in Fubuki slavi. Ves čas se namreč boji, da bo tujka napredovala z manj napora in
brez ponižanj, kakršne je morala sama prestati. Nazadnje avtorica konča kot čistilka na stranišču. Razmišlja, da bi dala odpoved, a veže jo enoletna pogodba. »Mislim, da bi kdorkoli na mojem mestu dal odpoved. Kdorkoli, razen Japonca,« ugotavlja in tudi sama vztraja. Ob tem delu ima čas razmišljati o Japonski in njenih ljudeh, ki živijo in dihajo za podjetje in drugačnega načina življenja niti ne poznajo. Ironično in s humorjem opisuje življenje na drugem koncu planeta. Tik pred iztekom enoletne pogodbe vendarle obupa in da sramotno odpoved ter se loti pisanja knjige. Leto kasneje izide njen prvi roman in nekega dne iz Tokia prejme pismo z besedilom:
O avtorici:
Amelie Nothomb se je kot hči belgijskega diplomata rodila na Japonskem in velik del mladosti preživela v deželah Daljnega vzhoda. V otroštvu se je borila z anoreksijo, vendar je našla moč in bolezen premagala. S knjigo S strahospoštovanjem je dosegla svetovno slavo. Prevedena je v 26 jezikov. Zanjo je prejela veliko nagrado Francoske akademije.
»Amelie-san, čestitam. Mori Fubuki.« Pri pismu, ki jo je zelo razveselilo, jo je najbolj očaralo to, da je bilo napisano v japonščini, zaključi svoj roman.
TC
»Ko sem bila majhna, sem hotela postati Bog. Zelo kmalu sem doumela, da je to prevelika zahteva, in sem kanila malo blagoslovljene vode v svoje mašno vino: postala bom Jezus. Hitro sem se zavedela, da je moja ambicija pretirana, in sem se sprijaznila z vlogo mučenice, ko bom velika.«
IZ SVETA ZABAVE
41
Jazzvo sestavljajo (z leve) Jon Leskovec, Katja Kovačič, Klemen Dovjak, Jasna Žitnik, Anej Kebrič, Anja Hrastovšek in Andrej Perdih. Tonski mojster je Jure Matoz. Repertoar sestavljajo priredbe skladb najrazličnejših žanrov. (Foto: arhiv Jazzve)
Tretje mesto za Jazzvo
Na letošnjem evrovizijskem izboru za zbor leta v Götebrgu na Švedskem je slovenska a cappella zasedba Jazzva osvojila tretje mesto. Zmagala je danska zasedba Vocal Line, drugi so bili Latvijci, ki sestavljajo skupino Babite Municipality Mixed Choir Maska.
Tekmovanje sta že drugič organizirali Evropska televizijska zveza (EBU) in fundacija Interkultur. Na njem so nastopili zborov in vokalne skupine iz Slovenije, Belgije, z Danske, iz Nemčije, Latvije, z Norveške, s Škotske, Švedske, iz Švice in Walesa. Slovensko predstavnico je izbralo Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Pred dvema letoma je na prvem tovrstnem tekmovanju zmagal slovenski ženski komorni zbor Carmen manet.
Na plažo z Niko Zorjan
Medtem ko je duet Nike Zor-jan in Isaaca Palme Ola, ola že deset tednov na prvem mestu najbolj predvajanih slovenskih skladb Slotop 50, pevka nikakor ne počiva. Na vrhuncu poletne sezone je postregla z novo skladbo Na plažo.
Po letu in pol premora petja v prekmurščini je Nika v refrenu pesmi uporabila delček svojega prepoznavnega in melodičnega dialekta: »Ponovno sem vključila nekaj prekmurskih besed, a zgolj kot začimbo. Enostavno deluje zelo eksotično, kar je za poletno uspešnico tudi svežina za poslušalce,« je ob izidu pesmi zaupala Nika. Nekaj posebnega je za Niko pesem tudi zato, ker je njena sestra Eva Zorjan sou-stvarila besedilo. »Moja mlajša sestra je del moje glasbene zgodbe, največja podpornica in tudi spremljevalna vokalistka v moji zasedbi.«
Foto: Neo VIsuals
OD ENA DO DESET
Mrtvi ne umirajo
»Apokalipsa z zombiji.« »Čudnost« tiste vrste, ki preveva film Mrtvi ne umirajo, je postala mainstream že dolgo nazaj. Gre za zaspano kombinacijo največjih občutkov odtujenosti iz Twin Peaksa in najbolj anti Kingovskega znanja v predstavljanju majhne skupnosti. Tudi Romerov zombijevski socialni komentar je svetlobna leta pred tem na nosove prilepljenim podtekstom. Najnovejši film Jima Jarmuscha je problematičen, ker ne raziskuje ali razlaga, temveč je le preprost - in eden mnogih - glasnik, čeprav z zvezdniško zasedbo in nekaj relativno smešnimi odlomki.
OCENA: 4 / 10
Utoya, 22. julija
»Pokol na Norveškem.« Utoya, 22. julija je najprej in predvsem izrazito napet film. Mnogo bolj od mnogih aktualnih studijskih akcijskih ponudb. Med drugim tudi zato, ker gledalec pozna dogodke, medtem ko jih protagonisti ne - in zaradi neverjetnega »neprekinjenega posnetka«, ki zares vrže v dogajanje in ki dovoljuje le izredno uporabo lokalnega zvoka. Nobeno branje ali poslušanje o podobnih pokolih ne bo prineslo bolj silovite odklonilne reakcije. Moraš se počutiti, kot da si bil tam, da bi se zavedal, kako pomembno se je boriti za preprečitev podobnega.
OCENA: 7 / 10
PETER ZUPANC
V KINO PRIHAJA
Angry Birds 2
Nenavadni novi sovražniki prisilijo jezne ptiče in zelene pujse, da sklenejo zavezništvo. Pomembno: drugi del animiranega hita, posnetega po računalniški igrici.
Raziskovalka Dora
Dora se po raziskovanju mnogih džungel s starši počuti zelo neprijetno, ko se odpravi v neznano: srednjo šolo. A ko starša izgineta, ima razlog, da se odpravi na lastno avanturo. Pomembno: film je posnet po otroški nanizanki studia Nickelodeon, malo Doro igra Isabela Moner.
Anabel predstavlja pesem Mama
Mlada vokalistka iz okolice Celja je ob začetku poletja v radijski eter poslala novo pesem Mama, ki se je hitro prebila med najbolj predvajane slovenske pesmi, kar je mladenki med
ustvarjanjem videospota dalo dodatno motivacijo in energijo.
Videospot za pesem Mama je njen najbolj zahteven projekt do zdaj. Z ekipo ga je snemala štiri dni in pri tem zamenjala številne kraje snemanja.
Foto: Matic Gabrijel
Zvesti moški
Osem let po razhodu Abel sreča Marianne na Paulovem pogrebu in misli, da je to dobra priložnost, da jo ponovno osvoji. Pomembno: v nagrajenem filmu režiser, koscenarist in igralec Luis Garrel igra z Laetitio Casta. Kje: art mreža.
(PZ)
novi tednik
42
BRALCI POROČEVALCI
Sprejem za mlade gasilke
V nedeljo, 21. julija, popoldne je bilo v Andražu nad Polzelo zelo veselo. Člani Prostovoljnega gasilskega društva Andraž nad Polzelo (PGD) in številni krajani so pripravili slovesen sprejem za mladinsko ekipo gasilk, ki je od 14. do 21. julija nastopila na 22. mladinski gasilski olimpijadi v švicarskem mestu Martigny. Ob sprejemu so jim pripravili curkomet, živo glasbo in domače dobrote.
Skupno je pri mladincih in mladinkah nasto- Andraž nad Polzelo, ki je pred dvema letoma na pilo 56 ekip iz 23 držav. Mladinska ekipa PGD olimpijadi v Avstriji osvojila bronasto medaljo,
je bila tokrat deveta. Na sprejemu so zbrane nagovorili predsednik regijskega sveta Branko Verk, župan Občine Polzela Jože Kužnik, predsednik GZ Žalec Edvard Kugler, poveljnik gasilskega poveljstva občine Polzela Lado Košec in predsednik domačega društva David Zabukov-nik. Vsi so mladi ekipi gasilk čestitali za uspeh in ji zaželeli še več mednarodnih uspehov.
Za ekipo mladink PGD Andraž so nastopile Anastazija Blagotinšek, Hana Dušič, Maša
Zabukovnik, Neli Stankovič, Nežika Kužnik, Patricija Krk, Maruša Krk, Ajda Kužnik, Este-ra Kužnik in Judita Kužnik. Mentorja sta Iztok Drobež in David Krk.
Prav takšna olimpijada bo leta 2021 organizirana v Sloveniji. Na delegatski skupščini največje gasilske organizacije na svetu CTIF je Slovenija izbrala za organizacijo 23. gasilske olimpijade, ki bo v knežjem mestu Celju.
T. TAVČAR
»Aloha« in Havajski dan
V	poletnem času pogosto potujemo v tople kraje. Naši stanovalci žal težko obiščejo morje, zato smo jim v Pegazovem domu pripravili Havajski dan.
Zaposleni, odeti v pisana oblačila s havajskimi venci okoli vratu, smo pričakali stanovalce na novi terasi doma, ki je izgledala, kot da si prispel na Havaje. Žive barve, palmini listi, havajska glasba in polna miza havajskih dobrot. Ob slikovni predstavitvi Havajev so stanovalci v dar prejeli havajske vence okoli vratu ter vsi skupaj smo zaplesali hula ples, ki smo ga prilagodili tudi tistim na invalidskih vozičkih. Ta dan smo se pozdravljali z »aloha«.
V	tem tednu smo stanovalce odpeljali v kino v kulturni center, kjer nas je pričakal upravljavec Tobija Medved. Pozdravil je stanovalce in jim zaželel obilo užitka ob gledanju filma Stan in Ollie. Pred začetkom filma so stanovalci dobili še kokice. Z zanimanjem so pogledali film, ki govori o pravem prijateljstvu. Dogodek je bil poseben predvsem zato, ker je bil kino rezerviran le za nas. Pepi je dejal: »Nisem si mislil, da bom pri skoraj 99 letih obiskal kino, bilo je super!«
VALENTINA JECL, delovna terapevtka
BRALCI POROČEVALCI
43
Z izobraževanja v okviru projekta Munera 3 (Foto: arhiv GCC)
Številni projekti bogatijo šolsko delo
Gimnazija Celje - Center (GCC) s tremi izobraževalnimi programi, več kot 1000 dijaki in zaposlenimi sodi med večje srednje šole na Celjskem. Neposredni naslednik bogate tradicije pedagoškega izobraževanja je danes program predšolska vzgoja, ki ga izvajajo na GCC, ob tem pa so tudi številni projekti, s katerimi se na šoli trudijo opla-jati učno okolje s sodobnimi pristopi, ki temeljijo na sinergiji s številnimi šolskimi in drugimi partnerji iz Slovenije in tujine.
GCC izobraževalno središče je krovni projekt organizacije različnih seminarjev, delavnic in drugih izobraževanj, ki so namenjena pedagoškim delavcem, zlasti na področju predšolske vzgoje, pa tudi osnovno- in srednješolskega izobraževanja. Na šoli deluje od šolskega leta 2015/2016 in odtlej so na več kot 100 programih gostili 67 predavateljev in 2000 udeležencev iz regije in države, pod istim imenom pa so s pomočjo programa Erasmus + (ključni ukrep 1, mobilnost učnega osebja)
v letih med 2016 in 2018 omogočili izobraževanja v tujini za več kot 20 profesorjev z GCC.
V šolskem letu 2018/2019 so na GCC postali eden izmed koordinatorjev štiriletnega ESS projekta Munera 3, ki ga sicer vodi Šolski center Nova Gorica. Gre za programe nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja za zaposlene (dodatna usposabljanja, (prekvalifikacije), ki sledijo potrebam na trgu dela. Projekt nudi zaposlenim številne možnosti s ciljem izboljšanja njihovih kompetenc zaradi potreb na trgu dela, večje zaposljivosti in mobilnosti med področji dela ter osebnega razvoja in delovanja v sodobni družbi. V projekt se bo do leta 2022 lahko vključilo najmanj 17.640 zaposlenih, na GCC pa koordinirajo področje storitev za vzhodno kohezijsko regijo.
Veliko ponudbe v novem
šolskem letu
Bogat program GCC izobraževalnega središča in projekta Munera 3 bo v prihodnjem
šolskem letu ponudil več kot 30 različnih izobraževanj v obsegu od 4 do 50 ur.
Šola bo začela kmalu izvajati projekta Podvig - podjetnost v gimnazijah in Inovativna učna okolja - 1/1 pedagogika, ki v razrede vnašata številne nove metodološke pristope in omogočata usvajanje vseživljenjskih kompetenc ter ustvarjata kreativen most med formalnim in neformalnim izobraževanjem. Nadaljujejo se tudi dejavnosti v okviru 6 ESS in E+ projektih, ki pokrivajo različna področja. Novembra pa se bosta na šoli začela tudi dva strateška projekta programa Erasmus + (ključni ukrep 2), in sicer Podjetnost v srednjih šolah s partnerji iz Bolgarije, Turčije in Srbije, ki ga koordinirajo na GCC, in Matematika v zgodnjem obdobju za področje predšolske vzgoje, ki ga koordinirajo španski partnerji.
Ravnatelj GCC Gregor Deleja je na temo projektov, ki velikokrat sicer razdvajajo šolski prostor, povedal takole: »Projekti in sodelovanja v njih predstavljajo velik izziv za šolo. V zadnjih
letih so postali nujen del šolskega prostora, ki z njimi postaja bogatejši, če seveda šola v njih vidi lastno vizijo in pot za doseganje skupnih ciljev vseh udeležencev. Čeprav zahtevajo od včasih preobremenjenih zaposlenih na šoli dodaten vložek dela in dobro voljo, se takšna investicija bogato obrestuje. Mednarodni projekti spreminjajo organizacijsko klimo, krepijo občutek za skupno delo, na široko odpirajo vrata novim izkušnjam in prinašajo sodelavcem dodatno samozavest in potrditev, da je delo, ki ga opravljamo sami, velikokrat izjemno in prav tak primer dobre prakse, kot jo želimo včasih poiskati daleč čez mejo domovine. Z dolgoročnim vključevanjem v nacionalno in mednarodno projektno okolje šola krepi svoj ugled, motivacijo dijakov, staršev in zaposlenih. Res pa je seveda tudi to, da morajo vsi sodelujoči, zlasti pa projektni vodje, vedno iskati ravnovesje med rednim šolskim delom in obogatitvami, ki morajo rutinske proces spodbuditi le toliko, da postajajo boljši, in ne obratno.«	AB
Branko Ribizel podeljuje pokal zmagovalcu Matiji Grivcu.
Ribiči za pokal hmeljske kobule
Ribiška družina Šempeter je v sodelovanju s Turističnim društvom Braslovče organizirala tekmovanje v lovu rib s plovcem za pokal hmeljske kobule, tokrat četrtič na jezeru Braslovče. Največ uspeha so imeli člani RD Šempeter, ki so zasedli prva tri mesta.
Tekmovanja na prvo avgustovsko nedeljo se je udeležilo 15 ribičev. Največ uspeha je imel Matija Grivec, ki je ulovil 19 kg rib, na drugo mesto se je uvrstil Karel Hudournik z 9 kg rib in na tretje Otmar Goropevšek, ki je nalovil 6,6 kg rib (vsi člani RD Šempeter). Pogoji za tekmovanje so bili zelo dobri.
Pokale sta prvim trem pri ribiškem domu v Preserjah podelila predsednik TD Braslovče Branko Ribizel in vodja tekmovanja Matija Grivec.
TT
Na Vranskem 69 krvodajalcev
V prostorih Kulturnega doma na Vranskem je žalska območna organizacija RKS v sodelovanju z Občino Vransko 25. julija pripravila letošnjo šesto terensko krvodajalsko akcijo za Transfuzijski center Celje.
Kljub poletnim počitnicam so se krvodajalci v velikem številu odzvali povabilu. Akcije se je udeležilo 69 krvodajalcev (lani ob tem času 71), kar je v tem letnem času zelo dobra udeležba, sploh če upoštevamo,
da je veliko krvodajalcev na dopustu, svoje pa je dodala tudi poletna vročina. Na dan akcije se je živo srebro povzpelo kar na 33 stopinj Celzija. Nekaj je bilo tudi tistih, ki so kri darovali prvič. Teh so še posebej veseli, saj se na ta način ohranja nadaljevanje prostovoljnega krvodajalstva.
Letos bodo organizirali še štiri akcije, naslednja, sedma, bo v prostorih Osnovne šole Šempeter 12. septembra od 7. do 10. ure.
T. TAVČAR
44
BRALCI POROČEVALCI
50 let duhovništva Antona Pergerja
V nedeljo, 7. julija, je župnik Anton Perger praznoval 75. rojstni dan in v župnijski cerkvi svetega Jerneja v Vojniku zlato mašo, torej 50 let duhovništva.
Na slovesnost so se župlja- njost cerkve. Že v zgodnjih in ko je prišel zlatomašnik iz ni pripravljali že dlje in pletli jutranjih urah, po prvi maši, cerkve, so mu čestitali ter se z zimzelene kite, s katerimi so je Balonarski klub Vojnik pri- balonom dvignili nad Vojnik. okrasili notranjost in zuna- pravil balon z napisom 50 let Pred mašo in po njej so igrali
člani Godbe na pihala Nova Cerkev.
Na slovesni maši so poleg jubilanta sodelovali vojniški rojaki, in sicer škof dr. Stanislav Lipovšek, dr. Bogdan
Kolar, vojaški vikar Matej Jakopič, Ivan Šelih ter mariborski generalni vikar Janez Lesnika, dekan Alojz Vicman, Stanko Domajnko in Franc Brecl. Spremljali so jih številni ministranti. Na začetku je zlatomašnika v imenu farnega občestva pozdravil Karli Brezovšek. Pel je zbor, sestavljen iz pevcev Mešanega cerkvenega pevskega zbora sv. Jerneja in Mešanega zbora Forte, ob orgelski spremljavi Tomaža Marčiča ter inštru-mentalistov Filipa in Erika Brezovška, Tomaža Adamiča, Miha Pesana in Gregorja Gubenška. Čudovito petje in igranje sta ustvarila vtis, kot da se vse to dogaja v veliki koncertni dvorani. Slovesni pridigar dr. Stanislav Lipov-šek je čestital slavljencu in orisal njegovo življenjsko pot.
Brezje pri Sv. Juriju ob Ščavnici je bilo tisti kraj, kjer je Tonček kot enajsti otrok zagledal luč sveta. V glasbeni in verni družini je oblikoval svoje življenje. Od prvega do osmega razreda je vsak dan ministriral. Po osnovni šoli se je odločil za odhod v semenišče in gimnazijo v Vipavi. V Ljubljani je nadaljeval teološki študij in bil 29. junija 1969 posvečen v duhovnika. 6. julija je imel novo sveto mašo pri Sv. Juriju. Leta 1973 je bil kot kaplan poslan v Vojnik. Župnik Martin Lupše ga je z veseljem sprejel in zaradi njegove bolezni je kmalu postal
župnijski upravitelj, leta 1985 še župnik.
Je eden redkih duhovnikov, ki vsako nedeljo in ob praznikih opravi tri maše, včasih tudi ob sobotah in drugih dnevih, če so poroke, pogrebi ... Pri mašah sodelujejo štirje pevski zbori, sam pa je 17 let vodil cerkveni pevski zbor. V župniji ob njegovi spodbudi uspešno delujejo župnijski pastoralni svet, gospodarski svet, župnijska Karitas, zakonska in molitvena skupina, jasličarji, animatorji ter ministranti. Odprt je za novosti in ohranjanje običajev. Vedno si vzame čas za sodelovanje z občino, s šolo, z vrtcema, s KS, z društvi, družinami in s posamezniki. Skrbi za urejenost sakralnih objektov. Njegova ideja je postavitev Doma svetega Jerneja, v katerem so prireditve, koncerti, še posebej pomemben prostor je za razstavo jaslic ob Božičnem Vojniku. V Jerneje-vem parku pa so že posajena drevesa v spomin občinskim nagrajencem. Vse duhovnikovo delo je nazadnje milost in dar, posebna milost pa je, če smeš spremljati k oltarju kar pet novomašnikov - Jožeta Špesa, Bogdana Kolarja, Jožeta Lipovška, Mateja Jakopiča in Ivana Šeliha.
14. julija je bila ponovitev zlate maše v rojstni Župniji Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer so ponosni na svojega rojaka.
MILENA JURGEC Foto: JANI ROJNIK
Blagoslov križa povezal Ljubečno
Zadnjo nedeljo v juniju se je pri Deželakovih na Ljubečni zbrala množica domačinov, župljanov in sorodnikov, ki so se udeležili blagoslova križa.
Postavitev križa je sad večletnih prizadevanj hčerke Alenke Deželak, ki z družino živi v Italiji. Na njeno povabilo so se slovesnosti udeležili duhovniki prof. dr. Slavko Kranjc, ki je blagoslov tudi vodil, pater Peter Lavrih, Franc Ornik, Jože Turk, Anton Perger, letošnji zlatoma-
šnik, Janko Ivančič, sedanji župnik Župnije Ljubečna, ter Alojz Kostanjšek, dolgoletni župnik Župnije Ljubečna.
Z izbranim petjem je kvartet Šalom pod vodstvom Aleša Kolška obogatil dogodek.
Alenka Deželak je vesela, da je postavitev križa povezala mnoge ljudi, ki so pri tem nesebično pomagali s svojimi spretnostmi in z znanjem. Po blagoslovu je ob številnih domačih dobrotah sledilo prijetno druženje na Deželakovi domačiji.	SJ
Zlatomašnik Branko Zemljak
Župnik Branko Zemljak je v cerkvi sv. Jurija v Gotovljah v nedeljo, 28. julija, praznoval 50-letnico pastoralnega dela. V Župniji Gotovlje je župnik že 42 let. Pri zlati maši sta se mu pridružila župnik iz Šempetra Mirko Škoflek, ki je tudi dekan Dekanije Žalec, in duhovnik Tone Šeruga iz Celja.
Številne Gotovljane, ki so se zbrali pri zlati maši, je v uvodu nagovoril v imenu župnijskega pastoralnega sveta Tone Lavrenc, nato je govoril dekan Mirko Škoflek, ob koncu zlate maše pa sta zbrane nagovorila še v imenu KS Gotovlje Božo Radič in žalski župan Janko Kos, ki je poudaril, da sta strpnost in povezovanje značilna za zlatomašnika Branka Zemljaka. Zlato mašo je praznoval brez zunanjega blišča in s svojimi župljani, je podaril župan in mu podaril spominsko in praktično darilo. Po maši so druženje nadaljevali v dvorani gasilskega doma Gotovlje.
Branko Zemljak, ki je letos praznoval 80. rojstni dan, je bil rojen v vasi Poklek nad Blanco. Bil je prvi otrok v družini s še dvema bratoma in tremi sestrami. Osnovno šolo je obiskoval na Blanci. Po osemletki so ga starši poslali v srednjo kmetijsko šolo z namenom, da bi kot najstarejši sin prevzel kmetijo. Po kmetijski šoli se je za nekaj let zaposlil na sadjarskem posestvu v Sevnici. V tistem času je začutil, da bi rad postal duhovnik, zato je nadaljeval šolanje v Ljubljani.
Po letu študija teologije je bil moral na služenje 18-mesečnega vojaškega roka v Srbijo. Po vrnitvi iz »armije« je nadaljeval študij in bil na dan, ko je prvi človek stopil na Luno, v domači Župniji Brestanica posvečen v duhovnika. Prvo mesto, kjer je bil duhovnik, je bil Ormož, nato so sledile Pišece, zdaj je že 42 let v Spodnji Savinjski dolini v lepi Župniji Gotovlje.
T. TAVČAR
MLADI ZA MLADE
45
Vtisi otrok z letovanja v Baški
V Baški smo se imele lepo. Všeč so nam bili kopanje, druženje, hoja po mestu, obiski marketa, vožnja z ladjo in skakanje z nje. Edino, kar nam ni bilo všeč, je to, da smo imeli jutranjo telovadbo in da nismo imeli telefonov vedno, kadar smo hoteli. V soboto smo imeli prireditev Baška ima talent, nato še disko, ki se je na žalost prehitro končal.
Amadeja, Nika in Nataša, 12 let
Dan 1: Ko smo prišli, me je bilo zelo strah, saj sem bila najmlajša v sobi. Vseeno sem se hitro sporazumela z večino deklet.
Dan 2: Zvečer smo imeli športne igre. Bilo je zanimivo. Sklenila sem nova prijateljstva.
Dan 3: Končno mesto! Lepo!
Dan 4: Oblekli smo se v risanko ali pravljico. Bilo je zelo lepo, da smo se spomnili, kako je bilo, ko smo bili petletniki.
Dan 5: Šli smo na ladjico, s katere smo lahko skakali. Bilo je nepozabno druženje ob glasbi in soku.
Dan 6: Nočno kopanje ali risanke. Tudi to je bilo veselo druženje.
Dan 7: Mislim, da je bil to eden najboljših dni. Ko je žirija pri prvem nastopu dala nizke ocene, sem skoraj pogrizla lonček in svoje nohte na rokah. Na koncu se je spremenil v enega najboljših večerov v Baški. Tudi disko je bil zabaven, čeprav nam je nesrečen padec malo pokvaril vzdušje.
Ostali dnevi: Krst novincev in novih vzgojiteljic, ogled filma, odlična hrana in veliko zabave v vodi.
V	celoti je bil obisk Baške lep, čeprav sem na žalost doživela tudi stvari, ki si jih ne bi več želela doživeti. Tako pač je, v celoti je bilo zelo zabavno.
Lia, 12 let
Meni je bilo v Baški zelo lepo, saj smo se zabavali. Najbolj smešne so mi bile zmenkarije. Na plaži je bilo tudi zelo dobro. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo šli na ladjico in smo skakali z nje.
Eva, 14 let
V	Baški mi je bilo zelo všeč. Spoznala sem veliko prijateljic. Bilo je zelo prijetno, sploh pa je bila zelo dobra hrana. Tudi učitelji so bili zelo prijazni.
Maja, 8 let
46
RAZVEDRILO
Oven
Tehtni ca ISŽJ
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
»Dragi, naredila sem ti tvoje najljubše piškotke, da se opravičim, ker sem ti opraskala avto.« »Kaj si naredila?« »Piškotke!«
Blondinki je zgorela hiša.
Gasilci: »Umirite se, gospa. Povejte, kako pridemo do vas.«
Blondinka: »Ja s tistim velikim rdečim kamionom!«
Ko pridem v službo, odločen, da bom prijazen.
Čez eno uro.
Vprašajo študenta: »Od česa živiš?« »Od pisanja.« »Oooo, bravo. In kaj pišeš?« »Pišem staršem, naj mi pošljejo denar.«
Vaš vladar Mars v ognjenem znaku vam daje ogromno energije, od katere boste kar prekipevali. Kljub temu vam občutek, da premalo naredite, in večja lastna kritika ne bosta dala miru. Lotili se boste dela, ki je kar nekaj časa čakalo na vas, in končno boste zadovoljni s seboj. Na zasebnem področju bo pestro in zanimivo, dovolj časa si boste vzeli za srečanja z ljudmi, ki so vam dragi. Čas bo vse prehitro mineval, zato ga maksimalno izkoristite.
3ik

Dvojčka
Rak
Lev

Devica
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
Končno se bo neka ovira sprostila in vam olajšala delovanje. Razmislite, kaj vse še morate storiti. Delali boste inventuro in marsikaj vam ne bo všeč. Na zasebnem področju se bo treba lotiti reševanja pomembnega odnosa. Soočiti se še ne boste pripravljeni, saj čutite, da trenutno nimate dovolj moči in živcev. Pametno je, da še počakate kakšen dan.
škorpijon
V ponedeljek bo planet Uran, ki potuje po vašem znaku, stopil na retrogradno pot, kar bo nekoliko upočasnilo razvoj dogodkov. Ker imate strategijo dela dobro izdelano, vas ne bo metalo iz ustaljenih tirnic. V goste boste povabili ljudi, s katerimi ste se malo odtujili. Prijetno boste presenečeni nad njihovim odzivom in obeta se vam zelo prijetno srečanje.
V četrtek boste ves dan imeli Luno v svojem znamenju. Precej stresen, nemiren, čustveno nestabilen bo dopoldanski čas, ko bo pretila cela paleta negativnih čustev. Potrudite se za večje ravnovesje. Že večer bo prinesel sprostitev energij. Zanimanje za neobičajno zadevo se vam je prebudilo že pred časom, zdaj bo ponovno stopilo v ospredje. Zavedali se boste tudi tega, da je bistvo v dajanju in ne v sprejemanju.
Strelec
Vaš vladar Merkur bo v soboto vstopil v znamenje leva, kar vam bo v veliko pomoč pri delu. Tudi v teh dneh ne boste mirovali, kajti čas vas priganja, obveznosti se kopičijo in jim ni videti kraja. Potrudite se za večjo zbranost, da boste v krajšem času storili več. Prijazno se boste odzvali na vabilo, ki ste ga potihoma pričakovali že nekaj časa, in odlično se boste imeli. Načrt, ki ga kujete počasi, je že čisto blizu uresničitve.
V četrtek, petek in soboto boste gostili Luno, zato boste zelo dejavni. Za nameček se bo v nedeljo končno, po daljšem času, postavil planet sreče Jupiter, ki potuje po vašem znaku, v direktno smer, kar bo sprostilo blokirane situacije. Vse do začetka decembra vas bodo spremljale pozitivne silnice. Vpliv tujine bo izredno pozitiven. Več planetov v ognjenih znamenjih predstavlja vašo prednost. Strasti, poguma in želje po osvajanju ne bo manjkalo.
V četrtek in petek bo Merkur, ki je zadolžen za delo, še v vašem znaku, kar bo odlična opora pri dogovarjanju, učenju, načrtovanju in komunikaciji na splošno. Dom in družina bosta na prvem mestu, kar je prav, prijatelji bodo že počakali. To, da boste morali urediti zadeve, ki vas mučijo že nekaj časa, vas bo spremljalo kar naprej. Vsaj za konec tedna bi lahko malo izpregli, saj ste v preteklih dneh naredili dovolj.
Kozorog
Od nedelje do torka bo Luna potovala po vašem znamenju. Bolj se potrudite za boljše počutje, saj boste čutili upad fizične energije. Po drugi strani bo naraščala intelektualna energija, kar bo pripomoglo k temu, da boste razmišljali o marsičemu. Glede zdravja bodite bolj odgovorni in resni, sicer vam bodo pretile težave. Preventivno lahko ogromno storite zase in tako preprečite škodljive posledice stresa, ki vam že načenja zdravje.
V soboto bo vstopil v vaš znak tudi Merkur, ki se bo tako pridružil Soncu, Marsu in Veneri. S tako odličnimi pomočniki se vam obeta izjemno zanimiv in dober teden. Za dežjem vedno posije sonce, zato se lahko veselite, saj se bo situacija ponovno obrnila vam v prid. V tem času si naberite moči za nov krog dejavnosti. Izredno lepo se boste lahko imeli na zasebnem in čustvenem področju. Tokrat boste resnično blesteli in oddajali krasno energijo.
Vodnar
V ponedeljek se bo vaš planet Uran obrnil v retrogradno smer in začel upočasnjevati svojo pot. Vsekakor to predstavlja v prihodnjem obdobju upočasnje-vanje vaših načrtov in potrebo po ponovno preučitvi. Težave, s katerimi se trenutno ukvarjate, morate reševati sami. Vse vam bo lažje uspevalo v torek popoldne in v sredo, ko vam bo Luna v vašem znaku v pomoč. To vam bo dalo pravo podlago in zalet za naprej. Druge zadeve bodo pač morale počakati.
V teh dneh boste želeli izkoristiti proste dni, zato si le privoščite počitnice. Čutili boste, da se počasi bliža obdobje, ko boste morali krepko zgrabiti za delo, dogajati se bo začelo že v zadnji tretjini meseca. Nekoliko lenobno vzdušje bo vladalo v vašem domu, kar vas bo nekaj časa sproščalo, kasneje boste hoteli storiti tudi kaj koristnega, vendar vas bo čas priganjal.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.
Ribi
Polpretekli dogodki so vam prikazali dogodke zadnjega obdobja v drugačni luči. Napako, ki ste jo storili v tem obdobju, boste zlahka popravili. Pravzaprav vam tega nihče niti ni resno zameril. Šlo bo bolj za vaš občutek slabe vesti, ki ga boste še poveličevali. Poletje se počasi preveša v drugo polovico in vsak dan vam bo trenutkov, ki minevajo. Skušajte jih čim bolj preživeti v bližini vode, ki je vaš naravni element in vas neskončno sprošča.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
H i
mi
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
SUDOKU 373
Nagradni razpis
novi tednik
1. nagrada: darilni paket Rocky rolls in What snack pod-
Vedm г Ш\ЛУј i
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
Ime in priimek: Naslov:
jetja Knaus, majico in platneno vrečko NT&RC
2.	nagrada: darilni paket Rocky rolls in What snack podjetja Knaus in kuhinjski krpi NT&RC
3.	nagrada: darilni paket Rocky rolls in What snack podjetja Knaus in platneno vrečko NT&RC
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Obkrožite: a) sem naročnik
Telefon:
b) občasni bralec Novega tednika
Podpis:
		3					8	2
		1		3				9
		7		4				
					9		4	8
5								
9					2		6	
	1		3			8	7	
	6		8			1		
	2		5			3		
SUDOKU 64
4		5			9	1		
	1	6			7	9		
						4	3	6
8	3		2					
			4			5	1	
7			3					
				2				9
5	7	2						
				8	5			4
REŠITEV SUDOKU 372
REŠITEV SUDOKU 63
7	4	9	6	1	3	8	5	2
6	8	2	5	7	4	9	1	3
5	1	3	9	2	8	6	7	4
2	5	4	7	9	1	3	6	8
3	9	7	8	6	5	4	2	1
8	6	1	4	3	2	7	9	5
9	3	5	1	4	7	2	8	6
1	2	6	3	8	9	5	4	7
4	7	8	2	5	6	1	3	9
6	5	8	4	7	1	9	2	3
7	1	4	2	9	3	5	6	8
2	3	9	6	8	5	1	4	7
9	6	1	3	4	8	7	5	2
8	2	5	7	6	9	3	1	4
3	4	7	1	5	2	6	8	9
5	8	3	9	1	4	2	7	6
4	7	2	5	3	6	8	9	1
1	9	6	8	2	7	4	3	5
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 12. avgusta.
Geslo iz številke 31: Vse se vrača, vse se plača.
Izid žrebanja
1.	nagrado, darilni paket Rocky rolls in What snack podjetja Knaus, majico in platneno vrečko NT&RC, prejme: Tanja Mlač iz Žalca.
2.	nagrado, darilni paket Rocky rolls in What snack podjetja Knaus in kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Tatjana Strmčnik z Raven na Koroškem.
3.	nagrado, darilni paket Rocky rolls in What snack podjetja Knaus in platneno vrečko NT&RC, prejme: Anja Zajc iz Liboj.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
ROČNO IZBRANI SUDOKUJI NAJVIŠJE KAKOVOSTI
Z VAMI ŽE OD LETA 2006
\j /o
I DVOMA
NAJVIŠJA KAKOVOST
48
RUMENA STRAN
»Čudež v Golovcu«
S tem stavkom se je ob koncu rokometne tekme kadetinj na evropskem prvenstvu v Celju odzval Tone Tiselj (levo), najuspešnejši slovenski rokometni trener, ki se je še posebej izkazal v ženskem klubskem rokometu.
Užival je v predstavi naših mladih igralk proti Nizozemkam, ki so bile morda celo favo-ritinje. Vsekakor pa tako izdatne zmage gostiteljic ni pričakoval nihče. Ob Tislju je Jure Cvetko, ki že tretje leto uspešno vodi veliko tekmovanje za mlajše kategorije v Celju.
Na spodnji fotografiji pa je razvidno, da je bila ena izmed najbolj gorečih navijačic slovenske reprezentance celjska podžupanja Breda Arnšek.
Foto: SHERPA
Krizni marketing sredi gozda
Direktor prodaje in marketinga v Termah Olimia Vasja Čretnik še sredi gozda nima miru. Takole smo ga ujeli tik pred odprtjem stolpa na Rudnici. Le kako naj se človek sprosti, ko pa nikoli ne ve, iz katerega gnezda bo kaj priletelo! Vasji v zadnjih dneh na primer življenje grenijo lastovke. »Pa čisto zares jim pri nas nihče nič noče,« je bil odločen. Saj se je vendar tudi on učil tisto pesmico o »grdobah grdih paglavih« ...
Foto: GrupA
m ш ■	I	■ \f ■ ■	■	■ \f ■ ■
»Visok, višji, najvišji ...«
Morda si je nekaj v tem stilu mrmral slatinski župan Branko Kidrič, ko se je stopnico za stopnico vzpenjal na novozgrajeni stolp na Rudnici. Verjetno bo prav beseda stolp najbolj zaznamovala njegov šesti županski mandat. Kot je znano, si Kidrič prizadeva odkupiti razgledni stolp na Janini. Ce mu slučajno uspe zgraditi še stolp Kristal, ki bo najvišji v državi, bomo fotografije s tistega odprtja gotovo objavljali še nekaj let.
Foto: GrupA
Na počitnicah, a odzivna za novinarje
Franc Zdolšek, župan Občine Laško, in Tina Rosina Košir, direktorica občinske uprave v Laškem, sta v teh dneh na zasluženem dopustu. Direktorica zanesljivo v obmorskih krajih, kar smo razkrili, ko se je z vrnjenim telefonskim klicem prijazno odzvala na naše novinarsko poizvedovanje o temi, ki nas je zanimala. Ob tem nas je napotila na sodelavce na občini, ki nam lahko o želeni temi predstavijo podrobnejše informacije. Po dosedanjih izkušnjah vemo, da bi bil enako odziven tudi župan, a je tokrat imel srečo, da ga nismo (z)motili. Sicer pa sta morala vodilna v laški občini ob zadnjem »fotošutingu« pred dopusti najbrž še marsikaj doreči, kajti jesen bo tudi v Laškem delovno pestra.
Foto: GrupA
O politično pestri jeseni
Še bolj kot v Občini Laško bo bržčas politično pestra jesen na državni ravni. Ceprav sta se (tradicionalno) srečala v bolj sproščenem okolju, ob nedavnem Pivu in cvetju, sta predsednik države Borut Pahor in radeški poslanec Socialnih demokratov v državnem zboru Matjaž Han zagotovo kakšno rekla tudi o aktualnih političnih temah, še zlasti zato, ker sta bila oba nekoč v istih političnih barvah. V vlogi predsednika države je Borut Pahor uradno postal brezbarven, kar se za ta položaj tudi spodobi, nikakor pa našemu predsedniku ne moremo »očitati« brezbarvnih političnih in drugih nastopov.
Foto; GrupA