st<*vilo
bralcev
1.441
1.692
1.T99
1.914
2.069
.Stpviln
.ibiskovalcev
6.655
5.555
4.726
5.148
5.148
Sievilo izpo-
.•^ojenih knjig
14.604
12.687
12.083
11.452
12.479
PERSPEKTIVE LJUDSKE KNJIŽNICE V ŠKOFJI LOKI
C) razvoju in delu Ljudske knjižnice v Škof ji Loki je pisal že Branko Berčič
v prvem letniku Loških razgledov leta 1954 (str. 174—176). Danes, po petih letih
je knjižnica dosegla že tak razvoj, da je potrebno zopet ]K>gledati nazaj na delo
zadnjih let, ko je knjižnico v glavnem vodil Stane Pečar, in na bodoče delo, kajti
knjižnico čaka velik razmah, ki ga pričakujemo s sprejemom zakona o knjižnicah,
pa tudi zato. ker smo dobili nove prostore v domu Zveze borcev. Pogled nazaj
nam kažejo naslednje statistične številke:
Leto l"^..i'"
*^'"" knjig
1954 5.098
1955 , 5.525
1956 5.866
1^7 6.281
19^ 6.706
Ti podatki nam kažejo, da se je delo v Ljudski knjižnici ustalilo, da knjižni
fond sorazmerno narašča in da v zadnjem času zopet narašča število novih
bralcev (2167) in izposojenih knjig. Tako smo letos julija izposodili 1056 knjig proti
510 knjigam lani. Knjižni fond se je letos povečal za 595 knjig, ki pa niso vse v
Škofji Loki, ampak smo jih posodili tudi knjižnicam v Zmincu in v Poljanah. Knjižnica
kot samostojna proračunska ustanova občinskega ljudskega odbora deluje torej
uspešno že vsa leta po vojni, vsekakor pa jo čakajo v zvezi z novim zakonom,
njenim razvojem in novimi smermi izobraževanja CKlraslih obširne naloge:
1. Knjižnica naj postane centralna ustanova te vrste, ki naj vodi vse knjižnice
v občini. Zato je treba pripraviti vsaj štiri potujoče knjižnice (Poljane, Trebija,
Reteče in Luša). Na Trati naj se delo pojača in poleg sedanje izposojevalnice ustanovi
še čitalnica. Knjižnica in čitalnica na Trati naj postane kulturni center obširne
okolice od Zabnice do Reteč. Ker delo ovirajo slabi in vlažni prostori, naj se knjižnica
preseli v suhe sodobne prostore.
2. Ljudska knjižnica v Škofji Loki naj svojo dejavnost razširi s tem. da se ustanovi
poseben oddelek za pionirje (pionirska knjižnica), ki bi posloval ločeno, prirejala
naj bi razne krožke, srečanja s pisatelji itd. Ljudska knjižnica pa naj bi
se postopoma in v zvezi s finančnimi možnostmi preuredila v knjižnico s svobodnim
pristopom. Sčasoma bo treba urediti tudi oddelke tujih jezikov, posebno če bodo
prihajali k nam tuji turisti. Ze letos je bilo veliko povpraševanje po novih srbohrvaških
knjigah. Glede na sedanji fond bi lahko uredili nemški, srbohrvaški in
angleški oddelek. Postojjoma pa še italijanskega in francoskega. V sodelovanju z
Delavsko univerzo naj bi pri Ljudski knjižnici poslovala še posebna strokovna in
politična knjižnica. Ze ta razdelitev po strokah bi bila osnova za uvedbo svobodnega
pristopa.
3. Čitalnica naj bi razširila izbor jugoslovanskih in tujih časopisov in revij.
Postane naj zbirališče odraslih in ne samo mladine. Zvečer naj bi v čitalnici prirejali
predavanja in debatue večere, organizirali gledanje televizijskih poučnih
oddaj itd.
4. Vzporedno z razvojem Ljudske knjižnice, naj bi se pripravljala ustanovitev
študijske knjižnice. Če naj bi Loka postala nekak študijski center in turistično
mesto, bo v daljni prihodnosti potrebna tudi študijska knjižnica, ki ima vse možnosti
za razvoj. Njen osnovni fond bi bila lx>gata muzejska knjižnica in knjižnica
kapucinskega samostana z mnogimi inkunabulami.
252
Naj zaključim z željo, da bi bil čez nekaj let — ob dvajsetletnici — uresničen
vsaj pretežni del teh načrtov in da bi postala Ljudska knjižnica v našem mestu
poleg muzeja močan kulturni center, ki bi plemenitil. vedril in učil ter zbliževal
bralce vse naše občine.
Janko Krek
253