O SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNGTS 9TEV*—NUMBER 226 Chicago, 111., četrtek, 25. septembra (Sept. 25), 1W0. Carina ne protek-tira delavcev Od nje imajo NMfek le induct rijskl magnatje ■ - - Portland, Oro. — (FP) — Ko so je pred meseci vrills naprava v kongresa o zakonu o visoki carini, so mnogi poudarjali, da bo ta sakon koristil ameriškemu delavstvu, ker ga bo protektirul pred ixdelkl is inozemskih dršsv. Med zagovorniki visoke carine je bilo tudi mnogo uradnikov delavskih u- • ni j, ki so bili mnenja, da se bo- i do razmere takoj izboljšale po sprejetju predmge o visoki carini. V tem eo se seveda motili, kar dokazuj, da se brezposelnost ni zmanjšala in delodajalci Še vedno znižujejo delavcem mezde, Geprav so nji- 1 hove industrije zavarovane z visoko carino. "Building Laborers", glasilo stavblnsklh unij v severnoza-padnih državah, v avoji aadnji izdaji objavlja daljši članek, v katerem dokasttje, kako ao se voditelji delavakth unij, ki so priporočali sakon o visoki carini, motili. Pred fctekaj meseci so lesni magnatje apelirali na delavstvo, naj se jinr pridruži v apelu na kongits, da se zviša carina na lesne izdelke. Nekateri delavski voditelji so se res dali premotiti, zakon je bil sprejet in lesni magnatje bodo spra- ( vili enajst milijonov dolarjev več letno kot doslej, toda de- , lavcem niso 'bila* zvišane mezde hn brezposelnost se nI zmanjšala. Zgodilo ae je celo nasprotno in leeni delavci morajo sedaj delati sa nižje mezde kot so poprej. ~ i - Obžalovanja vredno Je, piše "Building Laborers", da se de-lavai tako ntlo jitufii is izku-šenj. Lesne družbo potom svojih kompanijskih unij uvajajo nove vrste priganjaštva in is-koriščanja, ker nleo o pravem ¿aeu IzpoznaH igro lesnih baronov, ki eo že večkrat pokazali, da ao jim njihovi interesi prvi in da ae ne brigajo za p rotacijo delavcev. Sovjeti imajo tri milijone ton pšenice za "dompanje." Cene padajo po vecm svetu. Argentinski magnet zahteva, da ves ! svet bojkotira Ruaijo. čikaiki trg ni bil že 24 let .tako aiab. Tri ameriške preiskave Fašistični vodja v Nemčiji mora povedati pred eedlščem, če ae ogreva za ptiče proti repub. Pravi, da Je njegovo stališče» ki ga je zavzel glede aavarovaaja delavcev pigtl brezposelnosti. Indija ee pripravlja sa londonsko konferenco i Berlin. Nemčija, 24. eept.— Adolf Hitler, nemški Mussolini, ki je pri zadnjih volitvah izvoje-val veliko zmago, je bil včeraj posvan pred tukajšnje sodišče, da pove, če res agltira v nemški armadi za puč in strmoglavlje-nje republike. Pred sodiščem je v teku obravnava proti trem vojaškim častnikom, ki so obtoženi veieizdaje kot fašistični hujskači. Zagovornik častnikov je izjavil, da eo obtoženci prejemali navodila od Hitlerja, vsled česar je potrebno, da nastopi Hitler kot priča in pove koliko Je on-odgovoren za dejanja častnikov. ^ Naetop Hitlerja v tem procesu je važen, ker bo Hitler pri-moran izjaviti etallšče ovoje stranke glede nasilnega prevrata v Nemčiji—ako se na kak način ne izmaie. Ht. Paul, Minn. — (F. P.) -Glasovom, ki jih Je ališati zadnje čase proti William Green u, predsedniku Ameriške delavske federacije, ker ee Je izrekel proti sa-varovanju delavcev zoper brezposelnosti, ae je pridružil tudi "Minnesota Labor Advocate", vplivnp glasilo državne delavske federacije in delavakfcga strokovnega sveta v St. Paulu. Urednik ne isblra besed, ko kritlsira G ree na radi njegove isjavs o tem vprašanju. Green je dejal, da ameriški delavci ne marajo podpore, ki bi jo prejemali od države, kadar brez dela. Uradnik glasila gs vprašuje, na katero dejstvo ae opira, ko trdi, da ameriški delavec ne bi maral sprejeti podpore od drušbe, ki /mu odklanja priliko do zasluška. "Predsednik Ameriške delavsko federacije napačno tolmači idejo zavarovanja zoper brezposelnost," piše 'Advocate*. "To ni miloščina, če delavec, ki s svojim delom prispeva k blagostanju drušbe, po krivdi drugih, ki vodijo Industrijsko produkcijo, zabrede v revščino, kadar je vržen v brezposelnost In nima prilike, da bi s delom svojih rok vsdršs-val svojo družino. V denarni sklad sa vzdrževanje zavarovanja proti brezposelnosti naj bi prispevali «nagnati od ovojih prevelikih dohodkov. ^Araanntfa Kaaalia /I m aa agn^ ^Pn^WIiWw WW mm*w- riški delavec rasllkuje od evropskega s oairom na sprsjeaisnje podpore od države, kadar Ji brez dela, nimajo nobenega pomena ln predaednlk bo moral podati boljše argumente pri utemeljevanju svojega stališča." ' Zniževanje meed šelesnlšklm delavnem II*, f, Washington, D. C. — Ameriške železniško drušbe ne-samo, da odslavljajo delavce, temveč jim tudi snlžujsjo mezde, kot Je razvidno iz mesečnega Močila Meddržavne trgoviaako komisl-js. V mesecu juliju praJinjoga leta Je bHo število želesnlških delavcev 1,967,54, v latam mesecu letos pa ss Je skršilo na 1,661,036, V Istem rasm*Ju so m zmanjšale tudi izplačane mezde, ki so padle s $246,766,* 210 na $229,628,666. MMMHW. / ' jezeru Onta-rio, kjer se vrže letno maratonske plavalne tekmici Vriile so sfe tudi letos ravno v času mojega obiska, ki pa so izpadle bolj slabo za Kanadee, ki so izgubili vse boljše nagrade, namreč prvo, drugo in tretjo, katere so pobrali Amerikanci. Vzrok slabega rezultata za K*, nadce bo gotovo ta, ker so vode v Kanadi mrzle «kozi vse leto razen par mesecev in radi toga nepripravne za urjenje v pUval-stvu. Amerikancem pa je bila letos sreča še posebno mila, ker je bUo jezero izredno gorko — gorkejše kot druga leta. . Od Toronto aem ee podel proti severu, kjer Mm opazil jako lepe polja in tudi deftje ee im«li veliko. Kakih S00 milj severno od Toronto so imeli toliko dežja, da jim je vo<)a pota razdrla. Dežela severno od Huntsville je krasna in posebno pripravna za ribolov-stvo in bogata na divjačini — pravi raj za lovce. Gore pokrivajo smrekovi gozdovi, doline pa številna Jezera. Huntsville je mesto s 00,000 prebivalci in ima fine hotele. Ceste severno od Baree, ki je oddaljeno 60 milj od Toronto, niso ccmentirana. North Ba* slovi radi bogatega ribotovstve in je lovski paradiž. V Sudbury Je nekaj papirnic in v okolici pa kopljejo niklsvo rudo. Kot sem bil nformiran, so nekateri rudniki zelo nevarni, posebno pa eden, iz katerega skoraj vsak dan prine- Po Ameriki gre krik, ki m razlega gori do nebes in doli do pekla, da ruski boljševikl pro-dajajo plenico ne čikaškem trgu po tako nizkih cenah, da ameriški Ipekulentje ne morejo konkurirati s njimi in konsekventno k padla cena ameriški pšenici. (Sna pada že prscej časa in prej so rekli, da Je pšenice "preveč" -In «daj eo srečno potuhtaH, da Je kriva tega ruska plenica, katere je tudi "preveč". Ako eo sovjeti ukrivili tudi polom delnic na ameriških borzah pred enim letom in vsled toge sedanj« industrij «ko depresijo ter bres-pmikiffft tedej bo krivda aovjetov /popoln« in Bog nej bo z«hvsU«n,W Je v svoji neskončni modrosti dsl boljševike grešnemu svetu, de lahko kapitalistični pepeži odlagajo na nje odgovornost za svoje bsnkrotne in zločinske operacije! * ' . ,4){, Ameriške borze so stara institocijs in igfo na borssh z ljudskimi potrebščinami, to-rej tudi s kruhom, Je stara in blagoslovljena navada, ki Je po buržujskl etiki popolnoms pravilna. Ameriški Ipekulentje sami "dum-pajo" dnevno milijone builjev plenice ne trg In poljubno manlpulirsjo cone za svoj privatni dobiček. To je ell right. Zakaj ne bi smeli še bcijševiki malo pošpekulimtl po kapitalistično In ee poslužiti kapiUlistlčne medicine v kapitalistični Ameriki? Zakaj huronskl krik? — Ameriški špekulantje m ne boje Iti v Rusijo in tam prodejati svojo robo po nižjih cenah kot Jo more prodati eovjstska vlada, zakaj ne bi smelo biti narobe? • Zevijanje oči proti nebu in Jsvkanje, ds rusko ljMdatvo strada kruha, dočhn "dumpajo" boljševikl pšenico po veem svelfc ■■ TJ?» . Huronskl krik Ima en» dobro stran. In-dlrektno izpoveduje, da je nrkaj narobe s pre-modro la prssveto privatno produkcijo In trgovino kapitalističnega svata. Ako mlada so-vjetaka država užene v kozji rog vas dešole In razbija trg pšenioe pe veem svetu, fced^j je nekaj nsrobe ne kapitaUstlčni strani In neksj dobrega na sovjetakl. Pomislite! Se pred neksj leti Je Rueija ležala ne tleh razprostrta v krempljlh velike lakoU. danes pa producirs toliko plenice, da kurja pot obliva žitne magnete v Evropi le A-merikl! Raj pa čaka magnete, kadar Rusija It-vrli svoj industrijski progrsm ln sečna na debelo cksportirati ne aamo pšenico, temveč tudi obleko, stroj s in pogonsko silo? Nekaj je na vsak način narobe nekje — — Cikaškl list poroša tudi tole: "Preko 10,060 katoličanov m je udeležilo otvoritve svečane Jevne pobotnoetl ne čast sv. Tereziji, mali rošlcl, v karmallUki cerkvi, 14. ee-ts in Woodlawn ave, Pobolnoet, ki bo trajala sedem dni, je nagmjena molitvam sa olajšanje brsepoeduoaH in vrnitev aplošne proaperiteU v Združenih državah In Kanadi.** Kkonomske razmere tega sveta vplivajo tudi na neheško kraljestvo, ki nI od tega sva-ta. Včaal so svetni« In svetnice Imele v svo-Jem področju le letino poljs In živino poleg knge In vojne, danes pn so posvane. da skrbe tudi sa uposlltev delaveev in splošne proeperl-teto po Ameriki. Some job! Morde "mala ro-lica" poskrbi, da se kmalu obnovi borzno «pe-Mllfciijr na debelo, nakar pride prnsperiteta >« k s pitali stične rafcottfje! POTAPUAC Kitajski generali eo mea redsednik senata: "V zapis-obmejnega policijskega ko-rijata stoji, da ste ae val od-1, da boste vse po pravici izpovedali, ker ne marate biti komunist." Canžek: "Tega nisem jaz nikoli izpovedal." Predsednik senata: "Tudi ato-v zapisniku, da ate priznali uniatično delovanje po taj-licah v Studencih, na Jeznem in v Rušah ter o ustanovitvi posebnih odbprov sa koroško k ja to ponud-. Potem ae je etni »trojni delavec drž. žel Mon LekAa iz ,i ieležniški al tert iz Studencev Iri. železnic Pil studencev ter nojgter Nikola Novakovič iz lencev. à ^rjHHP! Vsi so bili aretirani aredi mar-•a tega letal Do aretacije je pri-ilo tako-le: železniškega delavca vana Pečnika, ki J« prišel let* 1928 v Maribor delat, je policija ujela kot svojega zaupnika. Madzornjk poljskih (JptakÇvqv na je predlagal, naj postane po-icijski zaupnik ter pomaga prodnem pri zasledovanj? komunistov. Pečnik je pristal. Izdajal se ¡e za komunista, kar so mu ko-nunistični delavci verjeli ter ga /zeli v svojo organizacijo, o kateri je Pečnik stalno obveščal podijo. Tako so imeli v avoji sredi il&na-izdajalca, pgliç. plačanca, je letos marca obširno porodi komisarju policije v Mariboru Jaki i Staniču o gibanju mariborskih komunistov. Poroča! Je 3 tajnih sestankih, ki ae jih je tudi sam udeleževal. Prvega ae je udeležil julija ali avgusta 1928. Na tem sestanku, ki ga je todil Zupane, se je razpravljalo o kom. propagandni šoli v Moskvi, ki naj bi se je udeležil tudi nekdo od Mariborčanov. Izbrali so Pečnika, no, P» bo seveda odklonil vriilo še več sestankov, na katerih so svojo organizacijo razdelili na več celic, dali vsaki celici itevilko ter si izbrali tajna ime» na. Pečnik je izpovedal, da so obstojale tri celice. Po tem referatu je obmejni in železniški policijaki komiaar izvršil hišne preiakave uri Canžeku m druRih. Pri Canfeku je našel več prepovedale literature 'Bolj* ševizacija stranke', časopis 'Srp i čakič*. 'Klasna borba' in razne letake. PH Novakoviču ao našli I« neke razglednice Liebknechta, kar smatra obtožnica tudi sa Propagando komunizma. Pri dru «lh niso našli ničesar. Aretirali P» »o vse, ki jih Je imenoval Pečaik. Zasliševali ao jih na policiji, kjer so deloma priznali, aklice-vati pa *o ae da je to bilo prad « januarjem 193», torej pred "^njim režimom. Pravijo,* da » w res sestajali, vendar ne kot «omimistl za svojo organ izad miLnW le <1* so govoriti o vol in strokovnem gifctoju. Or fsnizacijo tajijo. Ka razpravi ae lHovarjajo, da ao jim bile te Jz-JJ2 izsiljene, zakaj pred eofol-kow W vsi obtožend avoje izja-»♦Mrtlčali ter so zanikali sploh v* obremenitve. Zupane pravi, * Jt bilo vse, kar Je izjavil na ^«Ji. izsiljena Kar pa se tiče Rature, kiaojo našli pri nJem, M snasli. da je bila podtsknjeas. Pravijo, da ae nsvedbe ** Policijo nanašajo na njihovi dHovanje pred 1S24. letom in *"**lisUčae gibanje. Zapis-n «o na policiji podpisati, •» hi ga prej prebrali. Zaleta* prag ne ta prvi feS J* "hravnavo Je v vaem mestu «limnojfo —— - - - -- " Canžek: "Tega nisem nikoli dejal." Predsednik: "Pa Itako je potem šlo v zapisnik?" "Vse, kar aem jaz iz- ^■je nanašalo na čaa pred 1, januarjem 1929, ko je bilo delovanje popolnoma zakor O celicah nlaem govoril, amfck samo o volilnih odborih ob priliki državnozborakih volitev ^1927." , —-f Preda.: "Je to vaš podpis na tem-le zapisniku?" Obt: "Je". Predsednik: "Pa kako ate mogli podpisati, če se besedilo zapisnika ni ujemalo z vašimi iz-povedbsmi?" Canžek: "Ker sem komisarju in oatalim uradnikom zaupal." Prede.: In glede tistih vaših zaupnikov pri policiji in orožnikih? Canžek: "Nisem ničesar izpovedal." Preda.: "V zapisniku pa je na-vedtao." , ,,. • tožilec: "ToroJ je ta vaš podpis pristeh Canžek: "Je\ Drž. tožilec: "Pa kako je potem mogoč*; da je beaedjio zapisnika pophtoma drugačno od vaše izpovedi?" Canžek: "Ne vem". Drl. tožilec: "Ali atejtoalušali, kaj je komiaar narekoval uradniku ? • Canžek: "Sem". Drž. tožilec: "In fr prav jato, kar ate vi izjavili f Canžek: "Da". Drž. tpžilec: "Kdo se ja prvi podpisal na zapisnik?" Canžek: "Jaz." Drž. tožilec: "Kako je potem mogoče vae to?" Prodaednik Ažman: "AH mi-alite, da je uradnik, ki pu je komiaar diktira! vaša izpovede, tipkal nekaj povaem drugega, kakor ate pa vi izpovedali?" Canžek: "Mogoče je pa tudi, da je bil pripravljen tudi drugi zapianik, in da aem tega ponarejenega podpiaal. Kaj In kako bl vedel 7" Tako teče zasliševanje. Oetali Tedaj je/ ga privoz dfjal a Y ■ «1 ■hupo spasaisr opozar-SlpKnte. Mali Miloš pa, mil tem pa so se šli igrat na ceato. V snrve^i od Rajhenbur-vozil avto, čigar šofer je po znake ter . Mali MTtoš s leč da bo prehitovso4, bolj srednje. NI še. d^lgo, ko sem poročal o treh smrtnih slučajih v naši naaelbini in danee imam že aopet drugega. Dne iS. septembra je aa vedno zaspal daleč naokoli poznan rotjak Johan Ye-reb, rojen U. deeembra -1871. v vasi HoUvlja nad Skorjo Loko. Pokojni je bolehal S mesece in pol, in sicer zâ refcom na jetrih. V Ameriko je priiel pred Si. leti in bil ves čas tukaj na Universel. Pripadal je k 4 društvom, namreč Št. JSKJ, Center, Pa., 27 let; k 141 SNPJ, 23 let (preje društvo svete Barbare, po združitvi SNPJ) in bil uatanovni član; kXOOM št. 298 18 let in k slovaškemu društvu svetega Mihaela, Bil je mhogo let blagajnik društva evete Barbare, zadnja leta jQ bil predaednik SNPJ. ■ s-Wo sr pi! m ta. Isto noC Jt udarila itrels f trtnsférmâtor v bfttnjl elek-trimi ter so tako okoliške vasi ostale brez elektrike. St. Vidu mu je nasproti pripeljal avto, ki je močno avetil a svojimi lučmi, za njim pa je vozil mo-tocikel, ki je prav tako avetU s svojim reflektorjem. Konja je ta dvojna močna svetloba zmešala, da je savil v stran v kup gramoza in se je zapravljivček prevrnil. Najmla jšega otroka, šestmesečnega Jožka je držala inati v naročju, a pri padcu je tako nesrečno udaril ob kamenje, da je bil udarec smrten. Udaril se J6 na desno sence. Prenesli so ga v Kremžarjevo hišo v St. Vidu, a fantek Je kar kmalu izdihnil. Tudi ostali otroci so ae nekoliko potolkli, a ne nevarno. Dr. Arko v St. Vidu jih je obvezal ter ao nadaljevali pot domov. Mati je zdaj nosila v -naročju svoje najmlajše dete — mrtvo, ^¿u \ zaklal. — Pri a v. Urehu naPohorju je praznovala Podkrižnik Jožefa avoj god. V ao ji prišli čeatftat ter ao se pomudili pozno v noč. JCo so ae zjutraj gostje razšli, ja gospodar Podkrižnik akrtmo pregledal vse prostore, aH ni kdo ostal v hiši. Posebno še, ker Je k dekli hotel zahajati lSletni ko-v»Č Ivan Kovačič. Ko je pregledoval hišo, je zaališa! v sobi dekle šum. Kova« Je bil v sobi. Ko e Podkrižnik odprl vrata, ga je covač zgrabil za vrat ter mu zasadil 86 cm dolgo bodalo v srce. Gostilničar sa je zgrudil mrtev ns tla. Ubijalca ao prijeli, a on ae zagovarja, da Je bil pijan. Napil da ae je bil Šmamice. Utonil v mlaki. — Na praznik v ponedeljek popoldan Je ns Ponikvah pri Preserju pod Žalostno goro utonil v mlaki Jakob Koval, najmlajši aln nekdanjega župana v Preserju. Fant j* pohitel sa Ž!vlilo na paši ter preskočil neko mlako/ Spodrsnilo mu Je tar Je padel v mlako ter utonil v njej. Psdel Je namreč prav v žrelo ponlkovainice, ki jih je na tamolnjiti travnikih pre- U y Šmarja prt Jettah je udarila strela v ljedeljo zvečer v cerkev sv. Roka ter jI je pogorel Sa-dnjl del strehe. Obesil se Ja. — Včeraj 9. t. m. zjutraj ae rasvedelo po Zagorju, da ae je obaail r,«letni Franc Bo-kalj, delavec v Kamnolomu. Vzel Je za ženo Marijo Bullceljževo, ki je kbt vdova imela dva otroka. Ceato ja prišlo med nji** tar riied pastorki tar očimom 66 pre-fritlsinožnjlm ao aC epet i, očim Je zapodi! leno In o-■is hiša tar ae obesil v utM d poleg hiša. ¿lovsko paftfco eštrelll L_ v Tlaki \n1 I^rllu Št Ja tt&VA" tvojimi brati In sedttHfM v domači hiši. BiH so dobre volja, ker so al bratsfcl delili »00 difter1*V ki ao Jih bili Izkuplli za gobe. Tu dl ao Imeli na mizi liter vina aa IJkof. resneje Jš stopil Jote v sobico. kjer ima svojo lovsko »mi ko. a katere ffciM' '-«i.o s njiv. Vsd Je psško ter stopil v sobo Tods ob vrttlh as je nablts pu-šks iz neznanegs vzroka sproži Ia Obstali ao Is ko ta^Je dim razksdM. so zagledali «is tleh le-ia!i 10 i« t no Oeštro Alojzijo, k h, Je Ml etrel sadd v trebuh: "^ože, kaj si atoritr Je vprsfta-ta In kmshi nsto^imiia. Nnključ Je. Da je bil priljubi l« n med vae-mi narodnostmi, je pokazal njegov pogreb, ki se je vršil v nedeljo 21. septembra na katoliško pokopališče, Unity, Pa. Bilo je okoli 200 avtomobilov in mnogo venoev. Vsako društvo mu je darovalo krasen venec v zadnji pozdrav, kar je priča, da je bil pokojni zvest član vaeh 4 društev. Tukaj zapušča žalujočo ženo, 2 aina, 2 hčere in 2 sestre, vsi na Universal. Društvo Združeni sobratje It. 141 SNPJ izreka iskreno sožalje družini Jereb. Paul Kokal, tajnik. Razno is vzhodnega Ohio. Bridgeport, O. — Dne 13. in 14. aept. aem obiakal naselbino Powhatan v svrho agitacije. Uspeh je bil boljši kot sem pričakoval. Ker je imelo društvo SNPJ ravno sejo,* aem ae <šte udeležil. Prejeli so bili ravno poziv za priatop v federacijo društev SN)PJ, ki Je bila uata-novi j ena za ta okraj SI. avg. Rekli ao, naj razložim pomen In koriatl iste/kar šem radovolje storil. Rezultat ja bil, da ao takoj pristopili In izvollU dva zastopnika za prihodnjo «jo federacije, ki ae vrši v Bridgeportu v društveni dvorani 28. aept. ob 2. uri pdfroklne. Zastopnika ata John Mrzel in John Kostre-vec, oba zsVMna dolaves in delovni za StyPJ. 'Večer prejt amo uatanovill tudi soc. klub, v katerega ja pristopilo 12 članov In članic. Ker tam nI, dosti naHh rojakov, ao akoro val vstopili v klub razen en par» M pa st bodo tudi pridružili. Naši ljudje Um ao uljudnl in val naprednega mišljenja. t.r Kakor izgleda bo naaelbina Powhatan še nekaj štela kar ae tiče napredka. Le naprej rojaki za pojačenje SNPJ (n avoje poštene ao* stranke. Delavske razmere ao tudi tam miaome, n ravno sato ao sklenili, da aa organiziraj« proti tiranskemu kapitalizmu. Hvala vam vaem za vašo naklonjenost Domov aem se peljal z br. Piškom, ki Je bil tsm na obisku pri starših avoje žene. Vstavila sva sa na Glcnooe pri tajski društva SNPJ in aoc. kluba št. 2, sestri Albini Kravsnjs. In ker aa mi Je mudilo, ae nI- amo doati pogovorili. Rekla Je, da ao odglasovali proti pristopu v federacijo. Ko bi>ae članstvo zavedalo, koliko koristi Je faAp-racija, bi toga gotovo ne storijo. Ampak še ni aamujeno, še lahko popravijo. Stvar js ta, da kdor ja v rt*- g niči aa bodočnoat SNPJ in delavskega razreda, ta ne bo na-aprotoval, pač pa delal, da se bo njegovo društvo priključilo. Kaj dobrega ae lahko vae doseže potom federacije, bom enkrat prihodnjič opiaal na podlagi izkušenj, ki jih Imam kot "volni popotnik", ki dosti vidi in sliÜ. Pri aeatri Kravanji ae je ravno nahajala Mary Pire, ki se je bila ravno par dni prej vrnila Iz domovine. Je rekla, da je bilo doma prijazno, ampak je tukaj še vseeno malo bolje. Z izletnim uradom ae je m>hvalila. Kor Je ona organiaatorlca 'tukajšnje konference, upamo, da bo Šla sedaj na delo z veijo navdušenostjo. Enkrat sem nekaj sli šal, da bi imel njih klub obhajat 2ß-letnica To je nekaj nenavadnega in upamo, da ae urts-ničl. Le naprej, aaj Glenooe Je bilo včaal vedno v ospredju, itsj bo še aadaj. Mi smo a vami, korajža velja, je rekel Buoek/ r Joseph Snoy» Koncert v Besacmerju Gtrard, 0. — Sporočam alovsn-ski javnosti, da sem prejel sporočilo iz aoaednje naselbine Bas-^t mer, Ps., da ao člani društva Krim SNPJ aranžirali koncert za našega opernega pevca g. Anton Subljs. Naš pevec priredi koncert v Htgh School avditoriju v Beaaemerju dne 27. septembra ob 8, url zve&r. , ^ Tukaj je zopet dokas, da ae naši gostoljubni rojaki zanimajo za kulturo in stem pokažejo tujemu narodu, kaj nsš mali ns-rod premore na tem polju. Na tem koncertu bo jfel naš umetnik pesmi različnih narqdov, in nsšs narodna bo pa čet vae. Slovenci v Besaemer ao aa mu tako priljubili, ko ae je prvikrat nahajal na pevakl turneji po tej deželi, da zopet prihajala med te goato-ljubne rojake in to pot z bogatim koncertom. Torej cenjeno občlnatvo, ne pozabite tega kraanega večere in pohitite v to naaelblno in nagnite dvorano, da s tem razveš« Urno našega umetnika. Končno apfcltrsm na naše rojake v Glrsr-du, ds ae udeležejo tegs večera kolikor največ mogoče ln tako povrnemo poset našim požrtvovalnim rojakom, ki napi pri vseh takih prireditvah pomagajo do vellkegs uspeha. Ako bomo tako složno delovali roko v roki, nam je zasiguran uapeh. John Polete. Judovski avažsnlkl sž porodno Ustitndo Baltimore, Md. — Centralna konfereoes židovskih rabincev v Ameriki se je 82. t. m. izrekla zs petdnevni delovni tadtn v industrijah in kontrolo pohodov. Sklep se ima prečltatl v vseh a taeriških ainagogah v teku asds-njags praznika židovakega noVe-ga leta. Rablncl Izjavljajo, da rojatvo človeka je naravil» aila In človek, ki lahko kontrolira druge naravne alle kot paro, << lektriko, zrak In kemična poje ve, ame z napredkom clvIllMtelje kontrolirati tudi rojstva, kjer koli se fl tam prepreH trpljenje ljudstva. popolna protekcua jàmcena- Kiffforiiljflki vinorrjci so dobili vladno 11 gotovilo, d« me bo nobenega umešavanja od strani zvezne vlade s kupovalcl, kl si iête nabaviti grosdje aa ladelavt sadnega taka aa domaČo uporab» izključno. (irozdje letos dosoreva dva ladna preje kot navadno-pofcnejl* vreme lahko škodajt kakovosti, ki ae Jo sedaj lahko dobi na VSBft ŽELEZNIŠKIH POSTAJALIŠČIH ! '•'j - % • Ji' ^ NABAVITE S! "JUICK GRAPE«" 8R-nAJ POD VLADNIM NAČRTOM ' KONTROia H sa California G i* •itn ÇI—1À' 'Dn.MjidaA nsn rTsnnNCO ar k t aHfornla of the snttro California grapo prodoettoa Is • Velss markotod tkia yoar by agonelos «o-opsraUna with tho California Grapo Control Board, Lui. ^aWftw flHP^NflfftQ iNll caupokhia raurr sxchakob CAUWäNIA VINBYAaOlSTS AftSOCIATON SAÎf JOAQUIN OSOWW-SHlPWla ASaOCIATVON _in propadanje 1J ÂAMKN1EN V ZRAČNE VIÔAVB (Nadalfsvanjs a i. straal.) NS ahodu narodne demokrst-ake stranke Js Itjavll poalanec dr. Kramar, ds je iivršltev te obsodbe battamvo Italijanskega fašizma In cŠHUOsJe apatljo Bvrefe, da ne proteitira prati zločinom nad alovamrtvom In Jih ne more prepTSMtl. fašistična stranka" je izjavila, darbo v proteat preti zločinu fsMsma kpremenila svoje Ime, ker ne msra nositi v «vojem Imenu tako atsbo zvene-čo besedo "fsšlstlčns". Prev tako pišejo fraaesskl neti. lUUJsnsM emlgrsntl v Pari- rem opozarjajo avrepidio jav-nost «a mM Mi fešlama tar pddva, naj protestira ras Rvro-ps preti taain rimskemu barbar stva. KsJ ps fsUstiT V ursdnifm glaallu pišejo ts- T^ts^s. car čas revoladja ss Je edloMs »raniti Italijo aa znotraj ia sa-trsa Js le drag Torej tudi spovedniki Jim pri-dejo prev. Vsekakor pa nI dvoma, da Je U vsafc kakor tudi mnogo drugih vaati ftalljsnake-*a tlaka izmišljenih in Is stto, ds odgovarjajo proteatu Evro-ps. Tod* štiri žrtve H if^ dobil« 14 l>et, Hkupno 56 stl _ Htrell so Sli skoal hrhtovc* t da __ j_u |______11-__is^^u^ ■som auiinmo nviupo. v hr. * j IMS ^ Mlillk av ODnin pn raastrelbi Decatur, III.—Saat delsvcev js isgubllo življenje in dsset Js bolj sli manj oftgsnlh, ko Je sks. ptosIJs Akrobnegs prahu uničila tukajšnjo Ikrobno tovarno A E. Staley SUrch Co. AW>V ftT NARÎ V BNVM DNffVU pomnlto, da Je kola da homo dra- M repančijo fašisti še tako, ntkakor na morejo mol-če preko ¿roteata vas Evrope. Celo časoma, stlra. Pi trde brezobzirno, da Js V JENIH TovsrnUk* smošnost, ki daje pri-like ipdslaU 400000 parov WIngfoot Pst v enem saaiasi da dajo Ot»uk..v«lrois Ooolysar Tlrš Rubber Company tovsrsa v Akronu, Ohio, ta Hrtjfn. krajih MrsŠonlh dr-šav priliko »posntM aktivnost ivotov. no snen«ffs podjetja na polj« «e vrsto Itdelkov. Vel ljudi bodi na Ooody*sr WinJet Petah, kot na katerihkoli drsglk in v aei4ši n^ ti® Ja 11 h Išittfo ^Mi^^^k^ ^ drušbo, ki obrstaje oddelek aa lovanje teffa vašasgs gonošnjo Mtrebnoga In Sh povprofevinja jo dakaasta I jod- •tvu, ki ljubi le itdoWfc, da ja slšno v prvi vrsti lad alas aa protests vue *vru(m. »plsje Anifloške prota->smcosl|l čssoplsJ ps obzirno, da JS Mis ob- i pripravljena zadava da Je asiaaa, s 1 •viaoMaiilssl mmirr. n ■»iSMr.aUfce.de M tod iS slaplsl PefcemMis ped araoe, ki mmt n trans. Italljsnom Ja plaanje časopisov neprijetno. Zato Je protestiral konzul v Bratislavi, zato Je protastlrel konzul na Dunaju. Povaod zaman, tisk Je tamksj svoboden in vlada nima nanj nobenega vpliva. Menda radi ta zadrege priobčujsjo fe-Matlčnl listi novs vesti o zloči-nlh. Prav tako tudi tegalo-lo porofiJa, ki JBM «prožili v svat: Eden od na smrt obranih Ja pred Jtisttfl-k sel Jo dejal spovedniku: Oe bi bb da ae bo tako-le koašele vae to, M storil še kaj hujšega. eottintffl isdelku «vinlja is blaga delsnofo pri Ooodysar po Isvo-denefli ns toko visa stopinjo resvoja njih fuailjovlb obeašov K. je dsljo Iti iiv^rfl® IsNmi* torlšnl oddelek, v katerem ja spoale-nlh as dotale dtlaveev. Preko njlk vodstva v Izdelovanja earromnlh vo-fla ÜrtfMMInlh trskoplovev, ga-mljevih ibiušsr, Wlngfoet Pet, poleg toga •• je ■■ v Isdolovoaje mijevega Isdelka as vejerske pomvo m kmotljvfc« •trljo, ro.i.^n. YT*u eevl aa irsnAmtsljo, I tlak In ■IMpMflS. —m Ia vrtove. v a* lite p*1'r#i»sšifi#. Psmlkl, ki phijeje po asi m klniM Is še 4e| anAM.1-1. dm bi tri SEPTEMBRA. "Kako ti pa dolgočasen!" Je /wti«imiim od njega roko in ae obrnila proti bregu. "Za danee imam dovolj kopeli. Na prod ee grem solnčit . . C/tT "In jas odpotujem ie jutri, Hertal" ee je razjeiil kapetan. "Pot dni bo, kar aem ee povrnil a morja, pa mi eega te do grla vaa skupaj . . "Razumem, dragec," ae je staknila na produ ona in mu o-brnlla hrbet. Kapetan pa je pljuaknil so-pet v morje in ae prepustil valovom. Ko ae je vrnil na obalo, je Cena spela. (Konec Jutri) ■] Johe: Zvoabair TRPEŽNI PODPLATI za vase ČEVLJE Ako hočete imeti dolgo ¿asa lepe čevlje in poceni, nesite jih k čevljarju in zahtevajte, naj dene na nje Goodyear Wingfoot Podplate in Pete. Presenečeni boste, kako olajfiajo hojo in olepšajo čevlje. TI močni, trpežni in nepremočljivi podplati ao garantirani po f Goodyear družbi—pomagajo, da čevlji ostanejo dobri in lepi—in Goodyear Wing-foot Pete vas nosijo čvrsto po svetu. Podplati in Pete so izdelane v tovarnah Goodyear in Goodyear izdela več kot eno četrtino vseh pnevmatik (tires) za avtomobile, puu* je ¡prodanih V Amerik*, In dvakrat toliko pet za čevlje kakor katera druga družba s gumijastimi izdelki. Goodyear vsekakor ve, kako je treba narediti gumlj močan in trpežen! ^^^ kateri so trpežni kot GOODYEAR PNEVMATIKA WINGFOOT PETE IN PODPLATI Narejeni pri Izdelovalcih znamenitih Goodyear pnevmatik la na svoje rame. Zavestno priznanje odgovornosti v življenju pomeni * zavestno nase-vzetje trpljenja. Zakoni, do katagih pripomo rejo ¿JŠkušeni člani rodbine, ki računajo z neosebnimi in splošnimi premisleki — ti zakoni ao običajno srečnejši od zakonov ljubezni, kolikor ne prihajata v ljubezni v poitev pleme hi tip. ^Začetek mladega zakona je vedno težaven. Celo instinktiv-ni običaj poročenih parov, ki čuvajo prestiž in slaati medenih tednov kakor tradicijo, je bil v bistvu reziiltat modre željo: vzbuditi v slehernem novoporo-čenem paru predstavo, da so medeni tedni najsročnojši in najelpii čas v življenju in tako prikriti resnico, dokler jo poro-čenca ne spoznata sama. Kajti zakon Je predvsem veHka stvar odgovornosti. AM ste ie naročili Praavate •H Mladinski Ust ovojema pri-pMjm aH sorodniku e demovi- Brza Zveza V EVROPO preko Hsmburgs aa aailh modernlk psralkih HAMBURG DEUTSCHLAND ALBERT BALUN NEW YORK Redaa tedeaeke odplutjs. Zmerno cone. Dlrkstas idszsilka . svess s Jugoslsrijo. Redns odplutjs tudi ns nsiih snsnih ksbinskih psrsSdk ST. LOUIS, MILWAUKEE in CLEVELAND te nsvodila vpreiajte lokalnega agsnts all Hamburg-American Line 177 N. Michigan Avenue ♦ * ♦ * Q*-* KALIFORNIJSKO GROZDJE JE ŽE TU Kot snsno, ds se bavim « F«a grosdjs ie mnogo let, teko tudi M prodaja« ST°idje vseh vr«t ni« no In ddbelo, tudi osls kare, dir* is vlnogreds. Pošiljam «s * ' strani; blago fino in ce« tmtr Pripomniti moram, da jo Isto« p* Js bolj sgodsj srelo kot po ntni jo bolj sladko, tods ffs j« nunj lsni, vsled tess ns čsksjte do ■ njegs. H. H. MILROV Wholenale Fruit aad PriM 47—18th St., PRtsbufth, Ph Bell Phono: Atlsntfc 1171 Mr. Jay H. Twltcbell, predsodaik čikaikega komiteja California Grape Control Boards, Je eprejel saotopnika tujeseinskih Časopisov In jim israsil svoje sedovoljstvo v pogledu grozdne sseone. Ta komHeJ, kateremu nače-ljaje Mr. Twitohell, seetoji Is vplivnih članov čikedklh trgovcev in sa-lagateljev s grosdjom. člani so: Meyer Sehuman, Perry Stern, Jay H. Twltcbell, prmtfednik. Mark T. A damson, in Fred Sehweer. Vsled ugodnega vremonn v Kaliforniji prihaja grosdjo to leto bolj sgo-daj na trg kot pa draga leta. Grond-nl pridelek Je lavrstAo kakovosti in oena Je solo smerna. Jnftnl trgi se ie dobro saloionf s groedjem Isvrstne kakovosti, In to na vseh ielesniiklb poetajalittih ali prostorih, kjer se groe^je prodaja, ia ljndrtvo m poelu-iu je t» ugodne prilike. Mr. TwitckeB pravi: "'Kalifornijelritn vlnorejeom Je W lo od svsene vlade karotovijcno. de ee ne hode svesne obleatl umodnvale s kupo velel, ki si šele nabavi* grosd-ja Sa itdclavn gmzrinrga «<>ka za ls-kljnšao domačo uporabo." Nabavite si vaš -Jelee grapes" «o-daj ped vladnim načrtom kontrole. Grosdjo letos dosereva dva tedna pesje kot navadne posnojio vseS lahko ikodajo kakovosti. Iri ee Jo se., NE KAAlJUTEt služili tlovofttvn aa 'aimlMdr. Mil primeri trde oaode. Id et : « - člo\ <*kn rs doe t no