LETO XXI. — številka 84 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jisenice. Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časo-oisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Ža redakcijo odgovoren Albin Učakar » • 11 n ( T V A ZA GORENJSKO GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNE KRANJ, sobota, 26. 10. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarje« List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedenska Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah Prisilna uprava v KI Trne. Na eni izmed svojih prihodnjih sej bo tržiska občinska skupščina razpravljal ^di o predlogu, da v tržiški kmetijski zadrugi uvede pridno upravo. Zakaj naj bi se odborniki tržiske občinske skupščine odločili za ta ukrep? pred nedavnim sta namreč kmetijska in finančna inšpekcija v svojem pojilu svetu za družbeni nad- poudarili, da sta v kmetski zadrugi Tržič ugotovili Malomarno in nestrokovno ^»slovanje, primere osebnega okoriščanja, neažurno blagajniško poslovanje, zastarelost internih predpisov in samoupravnih aktov. Komisiji sta med drugim tudi zapisali, da si je v tržiški kmetij siki zadrugi vsak po svoje razla' gal interne samoupravne akte in temu primerno tudi delal. Skratka, že iz teh kraHkih vrstic lahko prerokujemo, da se odbornikom tiržiške občinske skupščine obeta živahna razprava, mi pa bomo o tržiški kmetijslki zadrugii še obširneje pisali. V. G. Prihodnje leto izplačevanje bruto osebnih dohodkov Zvezni izvršni svet je v sredo sklenil, da se v prvem trimesečju 1969 preide na izplačevanje bruto osebnih dohodkov. Vsak zaposleni delavec naj bi torej sam plačeval razne prispevke — vendar na podlagi samoupravnega sklepa v posameznih delovnih kolektivih. Razen tega je predvideno, da bi prihodnje leto uvedli progresivno obdavčenje dohodkov. Tisti z manjšimi osebnimi dohod, ki bi tako plačevali manjše prispevke in obratno. Zvezni izvršni svet je na O seji sprejel tudi elemente ekonomske politike za 1969. leto. Predvidel je, naj bi le-ti zagotavljali 7-odstotno povečanje osebnih dohodkov v prihodnjem letu. 2. ■■•■■■■■«•«■«■■■■■•■■■»■■■■»■■•■4 ••••••■■••■■••■■■••■aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaii' -■ ■■ aa ■■ aa "jj Elektrika ne bo dražja )] Govorice, da se bo elektrika prihodnje leto podra-5; žila, je pred nedavnim zanikal predstavnik zveznega za-voda za gospodarsko planiranje v Beogradu. Sedanja ■» podražitev elektrike bi namreč vplivala na standard S občanov pa tudi na široko potrošnjo elektrike. Po li mnenju zavoda je treba sedaj, ko so začele obratovati :: nove elektrarne, pospeševati potrošnjo električne ener-» gije. — L. M. ■■luaimiimiBiiMii« Slabši časi za naš avtomobilizem ? Prihodnje in še naslednje leto se obeta našemu avtomobilizmu sušno leto. Podražitev bencina je že napove- V četrtek zvečer je v bolnišnici v Ljubljani preminil v 73 letu starosti Janez MLAKAR, znani revolucionar, član KPJ in Zveze komunistov Jugoslavije od leta 1920, nosilec spomenice in številnih visokih odlikovanj. V Kranju in na Jesenicah so imenovali odbor za organizacijo pogreba. Odboru predseduje Martin Košir. V odboru so: Pavle Bajželj, Matevž Bernard, polkovnik Edo Bohinc, Stane Boštjančič, Andrej Brovč, Stane Božič, Pavle Draksler, Igor Janhar, Ludvik Kejžar, Franc Kobentar, Franc Rogelj, Marjan Skok, Slavko Zalokar, Pavle že-rovnik in France žvan. Janeza Mlakarja bomo pospremili na zadnji poti v nedeljo, 27. oktobra 1968, ob 15. uri izpred gasilskega doma v Šenčurju, dotlej pa pokojnik leži v gasilskem domu v Šenčurju. dana, slišijo pa se tudi glasovi o podražitvi avtomobilskega zavarovanja za 30 do 70 odstotkov. Pa ne samo to. Podražila se bo menda tudi registracija avtomobilov, večji bo prispevek za ceste in še marsikaj drugega. Z vsemi temi ukrepi se lastnikom avtomobilov obeta drugo leto vsaj še enkrat toliko izdatkov za avtomobil kot letos. Vsi ti davki, ki bodo uporabljeni za ceste in razne deficite, imajo namen zaustaviti razvoj avtomobilizma pri nas. Vprašanje pa je, če ga bodo, in koliiko bodo s temi ukrepi prizadete vse druge dejavnosti, odvisne od avtomobilizma pri nas, če se bomo zaradi drage vožnje manj vozili. L. M. Prihodnja številka Glasa bo izšla v četrtek i v 1928 1968 TE KSTILINDUS KRANJ 1 NAŠE PODJETJE V LETOŠNJEM LETU PRAZNUJE 40-LETNICO OBSTOJA, KAR JE ZARADI DOLGOLETNIH IZKUŠENJ PODJETJA ZAGOTOVILO VEC ZA KVALITETO NAŠIH IZDELKOV. 9911 Janez Mlakar -Granit V četrtek zvečer je po hudi bolezni v ljubljanski bolnišnici v 74. letu nenadoma umrl Janez Mlakar-Granit, doma iz Šenčurja pri Kranju. Očetu Matiji in materi Mariji iz Vogelj pri Kranju se je sin Janez rodil 8. junija 1895 na Jesenicah. Bil je sin kmečkih delavcev, ki sta se preselila na Jesenice. Oče je kmalu odšel za kruhom v Ameriko, mati pa se je potem preselila v Šenčur. Tod je Janez obiskoval osnovno šolo. Takrat je bilo težko in zato je že z dvanajstimi leti odšel služit za pastirja. Zbolel je in postal invalid. Težka invalidnost pa ga ni odvračala od naprednega gibanja za zavzemanje za delavske pravice. Takoj po končani prvi svetovni vojni se je začela njegova trdna in odločna pot. že 1920. leta, ko je delal v jeseniški železarni, je postal član Komunistične partije Jugoslavije. Ko je bila le-ta prepovedana, ni odnehal. Umaknil se je v ilegalo in neumorno delal v železarni in v Šenčurju. Predaval je o delavskih pravicah, pisal o njih v napredne časnike in spodbujal k boju proti izkoriščevalcem. Kmalu so ga spoznali. Ko so izvedeli za njegov boj, so mu bile takratne oblasti nenehno za petami. Tako je bil 1927. leta že prvič zaprt. Drugič pa so ga aretirali in zaprli 1936. leta, ko se je zavzemal za stavko v Kranju. Takrat je v zaporu spoznal tudi Franca Le-skoška. Njegova življenjska pot je tako vse do začetka druge svetovne vojne dobršen del vodila skozi ilegalo, njegovo ilegalno ime Granit pa je bilo že takrat znano mnogim, ki so se zavzemali za isti cilj: za delavske in narodne pravice. Vojna ga ni presenetila, že leto poprej je zbiral orožje. Takoj po vdoru okupatorja pa je odšel v partizane. Zaradi invalidnosti je največ delal v ilegali. In tako so ga avgusta 1942 ujeli Italijani. Obsodili so ga na smrt, vendar so ga kasneje pomilostili. Ni pa mu bila prizanesena izselitev na Rab. Tam je bil do julija 1943, ko so ga kot invalida izpustili. Takoj je začel iskati stik s partizani in pri tem spet padel v roke sovražniku. Tokrat so ga Nemci poslali na prisilno delo v nemška taborišča. Do konca vojne je potem doživljal grozote nacističnih taborišč in se šele avgusta 1945. vrnil v domovino. Doma, v Šenčurju, je bil le nekaj dni. Septembra se Je že zaposlil v železarni na Jesenicah. Kot prekaljen pobornik za delavske pravice je potem neumorno nadaljeval delo. Od 1945. do 1947. leta je bil sekretar komunistične partije v železarni. Bil je član sekretariata partijske celice, član mestnega komiteja ZK Jesenice, član okrajnega komiteja ZK Radovljica, odbornik sindikalne podružnice v železarni, delovni inšpektor v sindikatu, večletni član delavskega sveta, ljudski poslanec in član prezidija ljudske skupščine. Ko je bil 1955. leta upokojen, pa je z delom nadaljeval v različnih družbenopolitičnih organizacijah v Šenčurju. Janez Mlakar-Granit je nosilec spomenice 1941. Razen tega pa je bil odlikovan z redom zaslug za narod z zlatim vencem, redom dela z zlatim vencem, redom bratstva in enotnosti s srebrnim vencem, redom zaslug za narod s srebrno zvezdo, zlatim redom zveze Svobod, z odličjem Osvobodilne fronte. Ob desetletnici delavskega samoupravljanja v železarni Jesenice pa je prejel plaketo. že nekaj let je skrbno zbiral gradivo o zgodovini delavskega gibanja na Gorenjskem, vendar mu je kruta smrt preprečila, da bi izdal knjigo. Andrej Brovč Vencelj Perko MISLITE PRAVOČASNO NA STANOVANJE! Sobotna vaja civilne zaščite Kranjska vaja civilne zaščite je za nami. V njej je sodelovalo prek 1300 ljudi, ogledalo pa si jo je okrog 400 gostov, med njimi tudi predstavniki republiškega političnega in družbenega življenja, predstavniki republiških sekretariatov za narodno obrambo, predstavniki slovenskih občin in drugi. Pred vajo smo pisali, da je njen namen praktično prikazati naloge občinskih enot civilne zaščite ob morebitnem sovražnem napadu na našo državo. Danes smo dolžni zapisati oceno te vaje, v kateri so posredno sodelovali tako rekoč vsi Kranjčani. Vse ocene gostov, ki so si vajo ogledali, so laskave. V njej se je ves čas kazala dejanska zavzetost vseh sodelujočih za uresničevanje predvidenih nalog, na vsakem koraku smo bili lahko priča resnosti in odgovornosti. Skratka vse enote civilne zaščite in drugi so ves čas kazali, kakšne bi bile njihove naloge, če bi bilo njihovo delo resnično potrebno. Vso pozornost pa so vaji posvetile tudi delovne organizacije oziroma njihovi samoupravni organi. Predvsem v tovarni Sava, kjer je potekal dobršen del vaje, so pokazali velike organizacijske sposob nosti, pripravljenost, hitrost ukrepanja. Skratka nekateri opazovalci so celo menili, da to niso bili delavci tovarne Sava, marveč že pravi profesionalci. Podobne so bile ocene tudi za sodelujoče na področju krajevne skupnosti Vodovodni stolp. Toliko torej o vaji. Prvim laskavim ocenam pa bo sledila sedaj temeljita analiza o delu vseh, ki so v njej sodelovali. Ta analiza naj bi pokazala, kaj vse bi bilo treba na področju civilne zaščite v občini še urediti. Gre namreč za to, da morajo biti enote civilne zaščite tako kadrovsko, organizacijsko in materialno usposobljene za hitro in dobro ukrepanje. Čeprav je razstava pripomočkov in opreme enot civilne zaščite v spodnjih prosto- rih občinske skupščine, te malo sodila v praktični okvir vaje, pa je prav ta pokazala, kaj vse bi bilo treba v enotah civilne zaščite še storiti oziroma dopolniti. Zato bo kranjska občinska skupščina že ob letošnji razpravi o resoluciji za prihodnje leto skušala upoštevati del materialnih potreb za področje civilne zaščite. A. Ž. Predstavniki Pulja v Tržiču Pred dnevi so obiskali Tržič predstavniki občinske skupščine Pulj, ravnatelji 3 puljskih osnovnih šol in predstavniki puljskega društva za zaščito otrok »Naša deca«. Tržiška občinska skupščina sodeluje s puljsko že od leta 1960 in vse dosedanje sodelovanje je bilo omejeno na izmenjavo letovanj otrok in na stike med predstavniki obeh občinskih skupščin. Nedavni obisk puiljskih Očiščene* in zmrznjene morske ribe v prodajalnah Akcijski program občinske konference ZK pred odborniki Ko prva točka dnevnega reda 17. seje skupščine občine Škofja Loka v sredo, 23. oktobra je bil na sporedu referat tov. Toneta Polajnarja, sekretarja občinske konference ZK o akcijskem programu te organizacije. Stališčem, ki so jih škofjeloški komunisti zavzeli do najrazličnejših aktualnih problemov — mednarodna vprašanja, nagrajevanje po delu in osebni dohodki, davčna politika, organizacija ZMS in kljub študentov, naloge prosvetnih delavcev, ustavne spremembe in naloge SZDL, vloga samoupravnih organizacij v našem samoupravnem sistemu, nerešeni problemi borcev NOV in naloga njihove organizacije, naloge članov ZK v samoupravnih organih, aktivnost organizacij in članov ZK ter delo komiteja občinske konference ZK — so odborniki z zanimanjem prisluhnili. To je namreč prvič, da so komunisti tako rekoč javno, pred skupščino, povedali svoje ideje, mnenja in stališča ter z njimi seznanili tudi občane, ki niso člani ZK. Odpiranje navzven torej ni le papirnata fraza, ampak dejstvo. Upajmo, da bodo komunisti s takšno prakso nadaljevali tudi v bodoče. O drugih točkah dnevnega reda seje bomo poročali v prihodnji številki. I.G. predstavnikov v Tržiču pa je že prinesel pobude za nove oblike sodelovanja med občinama. Tako so člani pulj-ske delegacije izrazili pripravljenost za izmenjavo organiziranega letovanja otrok v zimskem času, s Tržičani P3 bi zlasti radi izmenjali izkušnje na področju pedagoških služb in otroškega varstva. Ob zaključku svojega bivanja v Tržiču so tudi povabili Tržičane, naj pridejo na obisk v Pulj, kjer naj bi se domenili o določenih oblifkab sodelovanja med obema občinama in tudi določili delovni program sodelovanja. V. G. KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA odda v najem zasebnemu obrtniku opremljeno avtomehanič-no delavnico v Selcih. Interesenti naj se zg'a" sijo na upravi zadruge v škofji Loki. ■■»■■•■»■■■■■■■■■■■»■■■■■■■!2SSa«*" VAS VABI IN Nu?* v G R I L restavraciji DOMAČE SPECIALITE*«' P E T K I 2 SOBOTA« NEDELJAH i VAS ZABAVA Sani .Zato-varčujte i Gorenjski kreditni haubi ki vam odobri na podlagi, privarčevanega denarja po 2°o obrestni meri. Poleg tega lahko pri ŽREBANJU zadanete lep dobitek. OGLEJTE SI BOGATO ZALOGO PEČI: peči na trda goriva, peči na olje domače proizvodnje in iz uvoza, oljni gorilniki za kamine, plinske peči, električne peči, termo-električni kamini z ventilatorjem NOVOST NA TRŽIŠČU žarilne peči na premog, plinske peči s katalitičnim izgorevanjem blagovnica SMIlIfifMf škof ja Joka. Ekonomika določa razvofno smer naše trgovine IV. zbor slovenskih trgovinskih delavcev na Bledu Vobdobju gospodarske re-wme postaja ekonomika ne. T^K) tudi tisti kazalec, ki BotrT- rPV0J'T10 smer naše Takih?Je 131 zunanJe trgovine. c^na trditev je morda ma- lo drzna. Najbrž je res ne moremo posplošiti na vsa podjetja. Vendar pa najbrž tudi drži, da bodo velika trgovska podjetja, če bodo hotela uspešno povezovati pro- Iskri trije Oskarji za embalažo pruženo Podjetje ISKRA red ,,h , S tre*Jič zaPO" najbom ,!° kovanja za usi!xjšo embalažo in to zelo Jge*no. Kajti Iskrin odde-SDlo« razvoJ embalaže v Zavod tehnicnem sektorju od TtL? avt°matizacijo je dobil - Poslanih vzorcev sicer Pl]znaDJa kar za tri in radii t* transP°rtno embalažo JSKega sprejemnika porto-KM4 ^nopr°Jektor ISKRA Obi^ lmm in za embalažo °&iemnih kotnikov. J^etošnja podelitev Oskar-đvan^ embalažo Je bila že VainTV3 . ^Pored, ocenje-«ala iw SlJa pa je pregle" ^P0daL,?OrCeV- Zanimanje teI«novanS or&anizacij z* to oreaI?ran,e Prica» d« nase SSfSJl ^ proda3ati atrakt • deUce v uporabni in kvalhof? zalazi. Visoko ^žnih Posameznih emba-ka^au modelov so letos po-^amhS*1 ProizvaJalcl pre-elekt«f. i. ' ko»netičnih in sam« «f ćnih "de^ov- že delov Io Prijavljenih mo- *SKre, njeni prejšnji Oskarji za embalažo pa so dokaz, da spada Iskra v najvišji jugoslovanski vrh. če že omenjamo Iskrine Oskarje, naj omenimo tudi škofjeloški Invalid, ki je dobil Oskarja za kartonsko embalažo. V. G. izvod njo s potrošnikom, morala vse bolj upoštevati najnovejše ugotovitve na področju organizaoije dela, tehnologije, proizvodnje, prevoza, vskladiščenja itd. To in pa elementi ter metode racionalizacije trgovinskega poslovanja pa so bili glavna ugotovitev in cilj IV. zbora slovenskih trgovinskih delavcev, ki je bil v torek in sredo v veliki dvorani Kazine na Bledu, čeprav prvotno ni bil namen takšen, je ta zbor vseeno že postal tradicionalen. Zanesljivo je namreč že, da bo prihodnje leto na Bledu podoben — V. zbor. Letošnji zbor je organiziral center za napredek trgovine in embalaže v Ljubljani, njegov pokrovitelj pa je bil predsednik gospodarske zbornice Slovenije Leopold Krese, ki pa se zbora žal ni mogel udeležiti. Udeležili pa so se ga direktorji, komercialisti, vodje gospcdarsko-računskih sektorjev, tehnični delavci podjetij in drugi. Že iz uvodnega referata tovariša Rista Gajška, direktorja poslovnega združenja za trgovino v Celju, kakor tudi iz razprav, je bilo razvidno, da je bil letošnji zbor precej drugačen od prejšnjih. Organizator se je namreč potrudil, da so na zboru res načeli tista vprašanja, ki so danes najbolj aktualna za našo trgovino (investicijska dejavnost, nabava in prodaja blaga, notranja organizacija dela, kontrola, razmejevanje funkcij vodenja in upravljanja podjetja itd.). K boljšemu uspehu zbora pa je veliko pripomogla tudi razstava trgovinske opreme, kjer so nekatera domača in tuja podjetja predstavila in tudi praktično prikazala razne stroje in druge pripomočke za pakiranje in označevanje. Bila pa so celo podjetja, ki so prikazala nekatere nove živilske izdelke. Prednost letošnjega zbora je bila tudi, da so tokrat na njem sodelovali tudi nekateri predstavniki republiškega sekretariata za gospodarstvo, gospodarske zbornice SRS, službe družbenega knjigovodstva, inšpekcijskih služb in bank ter drugi, ki so odgovarjali na vprašanja. Drugi dan potekanja zbora pa so po končani razpravi sprejeli tudi sklep, da bodo na podlagi referata, koreferatov in razprave pripravili vrsto sklepov, posebna komisija pa bo zaprosila za sprejem predsednika izvršnega sveta Slovenije tovariša Staneta Kavčiča in ga seznanila o nadaljnji usmeritvi naše trgovine. A. Ž. IZREDNA PRILIKA Zlata košuta TOVARNE RAŠICA otroški petdelni komplet (jopica, pulover, krilo, nogavice in kapa) iz najfinejšega volnenega pletiva naprodaj v poslovalnici Babv-Elita, Kranj (bivša lekarna) po znižani reklamni ceni 159,90 ND (preje 338,40 ND) vas vabi da ne zamudite enkratne možnosti za tako ugoden nakup najkvalitetnejšega blaga. blagovnica škof ja loka Posojilo za vlečnico v Mojstrani Turistično društvo Mojstrana in družbenopolitične organizacije na področju krajevne skupnosti Dovje—Mojstrana so se resno lotili gradnje smučarske vlečnice v Mojstrani. Imenovali so gradbeni odbor, ki je organiziral in vodil začetna dela. Vaščani so pomagali tudi s prostovoljnim delom. Z novo vlečnico bo uresničena želja mnogih smučarjev! domačinov in turistov. Celotna vrednost vlečnice bo znašala okrog 258.000 N din. V poslednji . fazi gradnje je zmankalo denarja, zato je Turistično društvo Mojstrana zaprosilo pri Gorenjski kre-diltni banki za 80.000 S din posojila. Na zadnji seji občinske skupščine so odborniki izdali soglasje oziroma garancijsko izjavo, da bi banka lahko odobrila krediit. J. V. Skupščinska anekdota Na zadnji (četrtkovi) seji kranjske občinske skupščine se je eden od odbornikov, ko je bila na dnevnem redu razprava o alkoholizmu v kranjski občini, močno zavzemal za podražitev kvalitetnih alkoholnih pijač in prepoved točenja nekvalitetnih. Dal je tudi še nekaj drugih predlogov na temo boja proti razširjanju alkoholizma v občini. Ko pa je bila na predzadnji seji kranjske občinske skupščine na dnevnem redu razprava o predlogu programa razvoja otroškega varstva v občini, je taisti odbornik izrazil zadovoljstvo, da se je to vprašanje v kranjski občini premaknilo z mrtve točke. Takrat je vzrado-ščen razpravo zaključil takole: »Ko bo ta program uresničen, takrat tovariš predsednik, ga bomo pa pili.« (aže) Še ena Murkina razstava K vrsti letošnjih razstav je pred kratkim trgovsko podjetje Murka iz Lesc dodalo še eno razstavo. V zgornjih prostorih Kazine na Bledu so 5. oktobra odprli razstavo pohištva, žele-Znine, tekstila in druge stanovanjske opreme. Na tej razstavi, ki bo odprta do 3. novembra, so prodali že za okrog 40 milijonov starih dinarjev različnega blaga. Zanimivo je, da so nekaj Izdelkov prodali tudi za devize. Predstavniki podjetja so nam pred kratkim povedali, da Je to njihova zadnja samostojna razstava letos. Sodelovali bodo le še na novoletnem sejmu v Kranju, na katerem pa ne bodo prodajali pohištva. Povedali so nam tudi, da so bili z vsemi dosedanjimi samostojnimi razstavami na Bledu in drugod zadovoljni. A. Ž. Stop za trgovce na Titovi cesti Po Titovi cesti na Jesenicah pelje mednarodna cesta, ki je povezana z dvema mejnima prehodoma. Pločnik v tem delu Titove ceste je samo na eni strani. Na tem delu je tudi cesta precej ozka. Zato so na zadnji seji občinske skupščine sprejeli odlok o prepovedi opravljanja slaščičarskih, gostinskih in trgovskih poslovnih dejavnosti na Titovi cesti od hišne številke 52—53 do hišne številke 64—65. V obrazložitvi je rečeno, da je ta ukrep potreben zaradi varnosti občanov. Ce bi še nadalje odpirali poslovne prostore v ozkem delu Titove ceste, bi se povečalo število pešcev, pred poslovnimi prostori pa bi bila gneča, tako da bi se občan na pločniku moral večkrat umakniti na cesto, kjer je velik promet in zato nevarno. Dosedanji poslovni prostori bodo še naprej tako kot doslej opravljali svojo dejavnost. J. Vidic Kakšna je cena za rečni gramoz in mivko? V sredo so na seji obeh zborov skupščine občine Jesenice odborniki razpravljali o osnutku odloka o pridobivanju rečnega materiala na območju občine. Osnutek odloka je izdelal upravni organ občinske skupščine na podlagi republiškega zakona o vodah in predloga Vodne skupnosti Gorenjske. V odloku je točno določeno, kje se lahko pridobiva rečni material in kje ne. Odlok, ki je bil soglasno sprejet, navaja naslednja prodišča: Na Piš-nici pri Jasni v Kranjski gori; od novozgrajene pregrade na Pišndci do elektrarne v Kranjski gori; v strugi Pišni-ce pod lesenim mostom na glavni cesti v Kranjski gori do Gozd Martuljka; v hudourniku Hladnik v Gozd Martuljku na levi strani Save Dolinke; na odseku Zg. Belca, Sp. Belca do Mojstrane; na Plavžu, cd novega mostu na Hrušici do Zvagnovega mostu na Jesenicah; prodišče — peskolov pri naselju Gradiš Jesenice na reki Savi Dolinki; nad glavno pregrado pri Železarni Jesenice, nad mostom ceste za Blejsko Dobravo in pri jezeru Završnica nad Žirovnico (za odvzem manjših količin). Rečni material pa je prepo- vedano izkoriščati na hudourniškem nanosu v dolini Tamarja pod smuškimi skakalnicami. Točen obseg prodišč bo določila Vodna skupnost Gorenjske, ki bo tam postavila opozorilne table. kot sindikat v razpravi skušali doseči sporazum o nekaterih stališčih glede politike in financiranja zdravstvenega varstva za prihodnje leto v naši republiki. Začetna razprava je pokazala, da se na primer sindikat ne strinja s tem, da bi še naprej povečevali partipa-cijo zavarovanca kot posebni dohodek zdravstvenega zavarovanja. Posebno še zato, ker do sedaj še ni nobene analize, ki bi potrdila uspešnost participacije zavarovanca pri zdravstvenih storitvah. Prav tako je sindikat tudi proti vsakemu dodatnemu obremenjevanju gospodarskih organizacij. Vrsta ukrepov, ki so Ustanovljena služba pravne pomoči Odborniki jeseniške občinske skupščine so v sredo s posebnim zadovoljstvom glasovali za spremembo odločbe o ustanovitvi Službene pravne pomoči za območje občine Jesenice. Občani jeseniške občine so neredko pravno pomoč iskali pri pravilnikih drugih občin tja do Ljubljane. Tovariš Pogačnik je dejal, da bodo z ureditvijo pravne službe tudi vodilne osebe v podjetjih dale pravnikom več veljave, ne pa kot doslej, ko so pravniki zaposleni v podjetjih reševali samo zavožene zadeve. Služba pravne pomoči je že doslej delovala na Jesenicah, toda za stranke samo dvakrat tedensko. Pri tej službi nihče ni bil v rednem delovnem razmerju. Z novim odlokom občinske skupščine bo Za pridobivanje rečnega materiala je potrebno soglasje Vodne skupnosti Gorenjske. Za nesojan rečni grame« je določena cena 3 N din za 1 rn3, za sejan rečni gramoz 6 N din za 1 m3 in za rečno mivko 8 N din za 1 m3. J. Vidic • Skupna seja izvršnega sveta Slovenije in predsedstva republiškega sveta j zveze sindikatov Slovenije Usklajevanje različnih pogledov lioSeJiJKbi!lSkllCai?a z že" I J'ih "vcd" v delovnih organi-Uo, da Di tako izvrsni svet J zacijah za racionalnejšo potrošnjo zdravstvenega varstva, je privedla do stanja, ko se že sprašujemo, ali s temi ukrepi prizadeto osnovno delavčevo zdravstveno varstvo. Sindikati pa se strinjajo * tem, da je treba izvesti racionalizacijo potrošnje v sami zdravstveni službi. Posamezni zdravstveni zavodi naj bi nosili odgovornost za svoje poslovanje, tudi za izgubo. Na seji so se opredelili tudi za mnenje o nameravani odpravi limita oziroma 23 ukinitev zgornje meje pri določanju višine rednih prispevkov. Izvršni svet meni, da bi z odpravo limita komunalne skupnosti dobile večje možnosti, da z večjo odgovornostjo do gospodarstva urejajo odnose na področju zdravstvenega varstva. Predsedstvo sveta zveze sindikatov se j« z odpravo limita strinjal' izrazili so le pomislek, da n* bi s tem še bolj obremenili gospodarstva. V razpravi so bila dosežefl* načelno enotna stališča o P°" litiki in financiranju zdraT" stvenega varstva v prihod" njem letu. Na seji je bilo di govora o financiranju ia' validskega in pokojninskega zavarovanja. Oba foruma sta se strinjal* da je treba za prihodnje le»» zagotovili redno izplačevanj* pokojnin, ponovno realno va* Iorizacijo .izdvojitev stao*' se služba pravne pomoči imela status zavoda in stalne uslužbence. To pa pomeni, da bo pisarna službe pravne pomoči odprta vsak dan za stranke (razen sobote in nedelje). Čeprav je služba pravne pomoči doslej samo dvakrat tedensko imela odprto pisarno za stranke, je samo letos v osmih mesecih sprejela 556 strank. Zavod bo dajal pravno pomoč proti plačilu po odvetniški tarifi. Nižjo tarifo bo določil zavod s svojim statutom iin to za nekatere kategorije občanov (npr. otrokom padlih borcev, osebam pod skrbstvom ipd.). Pisarna zavoda je v pritličju stavbe carinarnice Jesenice oziroma v pritličju stavbe, kjer je občinsko sodišče. J. Vidic -----,— - vanjskega prispevka *er nadaljnje usklajevanje st?. pokojnin z novimi. Za us ^ jevanje starih in novih P kojnin bi bilo treba sedaiu prispevek povečati za stotka, s čimer se je sin*iK^ tudi slrinjal. L. M* pin!llUmil!lll[mi!IUIIIlll!:i!!!!l!!lllimi!l!ini:!!llllll!llll!!!ll||||||||||||||||||||m......llllllllllllimilHIlIHlimmiHIfl!!!^^ VEDNO IN WZW /|n|]WSW TOVARNE POVSOD S *^*^«tLVf*l KLOBUKOV OGLEJTE SI NOVE JESENSKE IN ZIMSKE MODELE V TRGOVINAH: KRANJ TEKSTIL, Prešernova nI, KONFEKCIJA, Titov trg MODA, Titov trg JESENICE KONFEKCIJA. Titova 40 SLOVENIJASPORT, M.Tita 16 SEŠIR 1 Škof j* Lošia " w. mm te SAVICA mj%wmmwm ^ """,»"'»»»»»«»»i»i*»i"«ii»i««MMiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiifii.....imniimitmimiiimmmnmimmmimimimmimmiimiimn^ .....„,„,„„„„„.....w*0* TRŽIČ KONFEKCIJA, PRESKRBA RADOVLJICA MANUFAKTURA BLED KOKRA, MURKA BOH. BISTRICA SAVICA ^IfHTiiiiiiiiPlilliri|||||||||||E|I|11II||||||I||1||I|V||I|||||IEII|I||||IK|||||||I||||||1||I]i||li||ilI1|jgf IIIISI;||^ ~ Vaše razvedrilo pozimi S seje občinske skupščine Kranj Alkoholizem § bližnje razpravo o alkoholizmu, ko bo o njem raz- 5 Pravljal socialno-zdravstveni zbor republiške skupščine, 5 ° s tega pojava v naši družbi končno sneta oznaka — 5 tabu. Družba se bo morala odločiti ali bo še naprej 5 dajala velike zneske za vso škodo, ki jo povzroča alko- 5 0uzem pri nas, po drugi strani pa dopuščala široko in 5 ceneno, vsakomur dostopno prodajo alkoholnih pijač. 5 u ^azne raziskave kažejo vznemirljiv odstotek alkoho- g "Znia pri nas. Znano je, da smo Slovenci narod pivcev, g * ne zna piti. Pijemo ob nepravem času, in to večkrat 1 c . Pijače, kot so špirit in umetno narejena vina. 5 amtarno inšpekcijska služba je neučinkovita: pije se I V*rgovinan in vinotočih, mladoletnikom ni težko dobiti I a|k°bolne pijače v lokalih, prav tako ni redko, da vinje- 5 nun osebam prav tako točijo. Absurdno je slišati, da a ima vsak trezen občan tudi, če je kronični alkoholik, 1 Ustavi pravico dobiti v javnem lokalu zahtevano S ^Jaco' ^° se je zgodilo uglednemu gostinskemu lokalu, 3 se je hotel znebiti težav z neprijetnimi gosti. y Sloveniji nimamo nobenega zavoda, kamor I anko Poslali na zdravljenje alkoholika. Poznamo le dvo- 5 ^sečno bolnišnično zdravljenje. Tako zdravljenje pa 5 Prostovoljno oziroma če je alkoholik napravil kazni- 5 ° dejanje, ga lahko sodnik pošlje na prisilno zdrav- § 1» ^e Pa aikohoIu podvrženi človek noče na zdrav- g ■» nJe, ga zakon v tem podpira. S temi in še z drugimi § ?r?*!'eni* si razbijajo glave socialne službe po občinah, S aj. Y sedanjem položaju si družba še ni na jasnem, a naj še v naprej tolerira popivanje ali je treba res g mu družbenemu zlu napraviti konec. Treba je enkrat S j J edati resnici v oči: ali je navidezna korist od pro- | aaJe alkohola res korist? bi = TURISTI! Priložnost vam nudi ugodnost. Za vsakogar nekaj, nekaj za vse boste dobili v gostilni in trgovini Jože Malle Loibltal — St. Lenart v Brodeh le 3 km od ljubeljskega predora Govorimo slovensko! Ugodna menjava! Dobrodošli! Akc iji proti alkoholizmu, ki sta jo sprožili občinski = skupščini Krško in Sevnica se je na četrtkovi seji pri- | družila tudi skupščina občine Kranj, potem ko je poslu- | Poročilo o alkoholizmu v občini Kranj, ki ga je 1 Pripravil center za socialno delo v Kranju. Med predlogi | rePubliški skupščini so tudi zahteve po ustanovitvi | ustreznega zavoda za alkoholike, sprejetje zakona o pri- | "Unem zdravljenju ter še drugi ukrepi, za katere pa bi i 1 šala 3 J , --"»"JU1JU ICJ. K lil Ligi U IVI tLIlj § Poskrbele občinske skupščine same. ^■■■■iiiiiiiiiih L. M. li!i|llliiilll!l!l!!l!ltl!lll)l!il!lllil!li!illlli;!llllllll|[||!llillll!!!!l!lll!|j||![ll!!lilllll!llil OBRTNO PODJETJE Kovinoservis Jesenice ZAPOSLI TAKOJ ALI PO DOGOVORU dva VK ali KV brusilca, ki sta vešča vseh del na brusilnem stroju. Zaželjena daljša praksa. Samsko stanovanje zagotovljeno. Nagrajevanje po dogovoru. Interesenti naj se oglasijo v upravi podjetja. V 74. letu življenja je preminil Janez Mlakar revolucionar, neutrudni borec za pravice delavskega razreda v predvojnem ilegalnem delu, ljudski revoluciji in v izgradnji socialističnih družbenih odnosov. Njegovo dolgoletno požrtvovalno delo je vtkano v prizadevanja in uspehe družbenopolitičnih organizacij Jesenic in Kranja. Pogreb pokojnika bo v nedeljo, 27. oktobra 1968, °b 15. uri izpred gasilskega doma v Šenčurju. Slava njegovemu spominu! Družbenopolitične organizacije Jesenic in Kranja Družbenopolitične organizacije Šenčurja S Posredujemo prodajo KARAMBOLIRANEGA OSEBNEGA AVTOMOBILA NSU 110 leto izdelave 1967 prevoženih 14.000 km začetna cena 9.800,00 N din Ogled vozila je možen vsak dan od 10. do 13. ure pri ZAVAROVALNICI SAVA, PE KRANJ, Oldhamska 2. Pismene ponudbe sprejema ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ v sprejemni pisarni do srede, 30/10-1968 do 12. ure, s kavcijo 10 % od izklicne cene. ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ miiaiiiiiiifliiiiisiaiiiiiiBCHai Delovni kolektiv Tekstilindus praznuje Včeraj je bila v kinu Center osrednja prireditev 40-letnice obstoja podjetja KRANJ, 25. OKTOBRA. — S centralno prireditvijo v dvorani kina Center so danes člani delovnega kolektiva tekstilnega kombinata Tekstilindus iz Kranja proslavili 40-Ietnico obstoja podjetja. 3100-članski kranjski delovni kolektiv slavi letos pomemben jubilej. Letos mineva 40 let, odkar so zabrneli prvi stroji v obeh predhodnikih (Inteksu in Jugobruni) sedaj združenega podjetja Tekstilindus. To je nedvomno dolga doba, za katero so značilni izredno veliki napori proizvajalcev pri osvajanju proizvodnje tekstila. Ko v teh dneh v Tekstilindusu ocenjujejo delo proizvajalcev, so v teh prazničnih dneh lahko zadovoljni in s ponosom gledajo na prehojeno pot, ki je prav po uveljavitvi samoupravnega sistema dosegla svoj najvišji rezultat. V delovnem kolektivu se dobro zavedajo, da je bila pri nas tekstilna industrija in s tem tudi Tekstilindus v vseh teh letih postavljena pred vedno nove, mnoge težke pogoje gospodarjenja, predvsem zaradi obveznega vključevanja v izvoz in ustvarjanje deviz za pokrivanje osnovnih surovin, vedno večjega uvoza tkanin za reprodukcijo in široko potrošnjo, novih gospodarskih predpisov, ki so postavljali podjetje v nove položaje, katerim se je moral Tekstilindus prilagoditi, nedodelanih in večkrat neurejenih deviznih in carinskih predpisov, ki so oteževali poslovanje in podobno. S stalnim spremljanjem novih dosežkov v tekstilni tehnologiji in zbiranje zahtev, ki jih postavljata reprodukcija in trgovina, je podjetje z aplikacijo tehnoloških postopkov za njihove pogoje proizvajanja doseglo zelo dobre rezultate. S podpisom licenčne pogodbe z znano angleško firmo TOOTAL za visoko plemenitenje tkanin bo podjetju omogočeno, da bo lahko nudilo kvalitetne izdelke predvsem konfekcijskim podjetjem, ki so doslej enakovrstne tkanine uvažali. Ves dosedanji investicijski razvoj, perspektive za bližnjo prihodnost in preusmeritev proizvodnje so lahko podjetju Tekstilindus (poleg ureditve zunanjih ukrepov, do katerih počasi prihaja) jamstvo, da je kranjski tekstilni kombinat na dobri poti in da se načrtno razvija kljub težavam, v katere občasno zaide. Danes je bila v podjetju slavnostna seja centralnega delavskega sveta, na kateri so skromno obdarili tiste Člane kolektiva, ki so zaposleni v Tekstilindusu. Priznanja je dobilo 56 delavcev, ki so več kot 35 let oziroma delavke z več kot 30 leti zaposlitve v Tekstilindusu. Na popoldanski centralni prireditvi v kinu Center je ob jubileju spregovoril glavni direktor Rudi Polak, nakar je sledil kulturni program, v katerem so sodelovali solisti ljubljanske Opere Vilma Bukovec, Zamara Ar-duino in Ladko Korošec, recitator Saša Miklavc, pianistka Zdenka Lukec in komentator Tone Kozlevčar. V zadnjem delu programa pa so s krajšo modno revijo prikazali del asortimenta tkanin iz bogatega proizvodnega programa podjetja Tekstilindus. J. J. ■ iBiiiitiDiaiaiiiiiiiiiieiiiRaiiiiiiii»Mi>itDBifi» Zapostavljeno družbeno izobraževanje Na pobudo republiškega sveta sindikatov Slovenije in zveze delavskih univerz je bilo v torek v Kranju regionalno posvetovanje za direktorje delavskih univerz in predsednike občinskih sindikalnih svetov iz vseh sedmih gorenjskih občin. Pogovarjali so se o uresničevanju dokumentov VI. kongresa ZSJ, smernic izvršnega komiteja centralnega komiteja ZKJ in programskih osnov zveze sindikatov Slovenije na področju izobraževanja ob delu ter o priporočilih predsedstva ZSJ o nadaljnjem razvoju delavskih in ljudskih univerz. Na posvetovanju so ugotovili, da je na področju izobraževanja ob delu vrsta nerešenih vprašanj, ki se še posebej odražajo v družbenem izobraževanju. Prav pri slednjem je zanimanje, tako pri tistih, ki bi jim to izobraževanje koristilo, kot pri tistih, ki so dolžni, da skrbijo zanj, zelo skromno. Sprejetih je bila že vrsta priporočil, vendar podatki kažejo, da je oblik družbenega izobraževanja v delovnih organizacijah vedno manj. Pa ne le to. Vse manj je tudi delovnih organizacij, kjer pripravljajo oziroma se zavzemajo za to izobraževanje. Tretja ugotovitev s tega posvetovanja pa je, da tam, kjer še posvečajo vsaj nekaj pozornosti družbenemu izobraževanju delavcev, so oblike Ie-tega krajše, nezahtevne itd. Te ugotovitve gorenjskih predstavnikov sindikata in delavskih univerz so nedvomno zelo resne. Razen tega pa je zanimivo, da so ugotovili, da se programa izobraževanja članov sindikata in samoupravnih organov ne moreta bistveno razlikovati. Zato so menili, da bi bilo treba narediti osnovni program izobraževanja in se zavzemati za njegovo uresničitev. Sklep je torej tu. Treba ga je le začeti uresničevati. Pri slednjem pa ne bi smeli pozabiti, da za tovrstno izobraževanje delavcev v delovnih organizacijah ne bi smeli biti zadolženi oziroma odgovorni le sindikati na eni in delavske univerze, kot programski organizatorji, na drugi strani. Za družbeno izobraževanje oziroma dviganje zavesti človeka — delavca ter s tem posredno za uresničevanje gospodarske in še bolj družbene reforme namreč ne more biti odgovoren le eden. Dolžnost vseh družbenopolitičnih organizacij — predvsem pa zveze komunistov — in tudi drugih (vodstev in samoupravnih organov) je, da osveščanje človeka z oblikami družbenega izobraževanja ne bo ostalo le pri sklepih. Ugotovitve na tem področju so jasne in nedvoumne ter terjajo le akcijo. Gre torej za to, da so se na posvetu dogovorili za izdelavo .okvirnega programa izobraževanja — tega bodo pripravile delavske univerze — in da bi se v prihodnje morale zanj zavzeti vse družbenopolitične organizacije, vodstva in samoupravni organi, pa tudi občinska skupščina. Gre namreč za prispevek in obliko k enemu naslednjih korakov razvijanja naših samoupravnih odnosov. A. Žalar Kranjska občinska skupščina bo sofinancirala gradnjo kliničnih bolnišnic v Ljubljani le pod posebnimi pogoji Na dnevnem redu četrtkove seje obeh zborov kranjske občinske skupščine je bila tudi razprava o sofinanciranju gradnje kliničnih bolnišnic v Ljubljani. Odborniki so razpravljali in sklepali o sofinanciranju tretje faze prve etape gradnje. še pred sklepanjem so v razpravi načeli nekatera vprašanja, na katera skupščina že nekaj časa ni dobila zadovoljivega oziroma ustreznega odgovora. Gre predvsem za vprašanje, kaj bo po izgradnji ljubljanskih kliničnih bolnišnic z bolnišnicami na Gorenjskem; predvsem z bolnišnico na Golniku. Direktor gradbenega odbora sofinanciranja gradnje kliničnih bolnišnic dr. Dular je potem odgovarjal na nekatera vprašanja in poudaril, da mu niso znana mnenja, da bi po izgradnji bolnišnic na Golniku bolnišnico opustili. Izrazil je tudi prepričanje, da se kaj takega sploh ne bo zgodilo. Po dokaj pestri in zanimivi razpravi so odborniki sprejeli naslednje predloge sveta za zdravstvo in socialno varstvo ter sveta za finance. Sklenili so, da občinska skupščina Kranj prevzema obveznost sofinanciranja gradnje tretje faze prve etape, vendar pod naslednjimi pogoji: © da bodo vsi ostali sofinancerji sprejeli ustrezne obveznosti, 9 da skupna investicija ne bo presegla predvidenih 19 milijard 160 milijonov starih dinarjev oziroma da se obveznosti kranjske občine zaradi morebitne podražitve gradnje ne bodo povečale in 6 da v prihodnjih dveh mesecih skupščina dobi pismeni odgovor o stanju razpoložljivih zmogljivosti bolnišnic na Gorenjskem po izgradnji ljubljanskih kliničnih bolnišnic. če bodo izpolnjeni vsi prejšnji pogoji, potem bo občinska »kupšč»na v prihodnjih treh letih prispevala 29 milijonov starih dinarjev dotacij in dala za približno 44 milijonov starih dinarjev kredita, ki ga bo investitor najel v prihodnjih treh letih. A. Ž. Nizke odkupne cene razburjajo duhove rejcev klavne živine. Javnost negoduje. Kdo drži bika za roge? Kmetje: »Živine se ne splača več rediti opustili.« — Mesarji: »Ne moremo Lotiti se tako obširne, tako nehvaležne teme, kot je pisanje o mesu, o njegovi ceni, o odnosih med rejci ter odkupovale! živine na eni strani in med mesarskimi podjetji ter potrošniki na drugi, ni ravno iahka stvar. Težko bi še našli snov, ob kateri se križa toliko različnih intneresov. že lep čas problemi v zvezi z mesom in klavno živino povzročajo hudo kri. Vse več je medsebojnih obtoževanj in kritik. Spričo visokih prodajnih cen so nejevoljni potrošniki, nizke odkupne cene živine spravljajo v bes živinorejce, oboji pa kažejo s prstom na mesarska podjetja. Da bi vsaj približno osvetlili vzroke takšnega stanja, smo se odločili za obširno akcijo, ki je zajela vse prizadete strani. Jed, ki v sestavi prehrane našega človeka zavzema vsak dan pomembnejše mesto, pač ne more biti sredstvo neupravičenega bogatenja. Prav slednje pa je tisto, kar vse pogosteje slišimo iz ust poklicanih in nepoklicanih ljudi. Imajo prav? NIZKA ODKUPNA CENA — NUJNOST ALI IZKORIŠČANJE? Obiskali smo Kmetijsko gospodarstvo škofja Loka, v katerega okvir sodi tudi obrat Mesoizdelki. Leta je eno največjih mesarskih podjetij pri nas. Svoje poslovalnice ima raztresene širom po Sloveniji, njegovi mesni izdelki pa so znani in čislani tudi onkraj državnih meja. Na zastavljena vprašanja je odgovarjal računovodja KG Janez Mrak. Prvo, kar nas je zanimalo, je bila odkupna cena klavne živine in razlog za njeno letošnje čezmerno znižanje. »Klavno živino nabavljamo — tako kot druga mesarska podjetja — od rejcev-privat-nikov, bodisi prek kmetijskih zadrug, bodisi neposredno pri zasebnikih,« smo zvedeli. »To je na poseben način pitana goved, težka od 450 do 500 kg. Pri tej teži je meso najboljše. Omeniti velja, da se odkupna cena živine izoblikuje na osnovi ponudbe in povpraševanja ter svobodne konkurence. Naravno je torej, da težimo k za nas čim ugodnejšim tržnim pogojem.« Povedali so nam, da je podjetje v prvem polletju lani odkupovalo klavno živino po- Velika hiša za vsakogar Radio Schmidt Klagenfurt — Celovec Bahnhofstrasse 22 prečno po 580 starih din za kilogram, letos v istem obdobju pa po 496 S din za kilogram (to je 15 odstotkov manj). Kje so vzroki za drastično znižanje? »Odkupna cena v letu 1967 je bila za nas dokaj neugodna. Celotni stroški za kg govejega mesa (odslej bomo delali primerjave samo ob tem mesu, saj ga je največ in se najbolje prodaja — op. p.) so znašali 1170 starih din. V številki je poleg odkupne cene zajeto tudi vse ostalo. Znesek pomeni torej lastno vrednost. Povsem enaka tej vsoti pa je bila tudi prodajna cena na trgu — 1170 S din. Torej smo z njo komajda pokrili stroške. Skoraj isto velja za ostale vrste mesa. Tudi če bi hoteli, prodajnih cen ne bi motili dvigniti, saj v primeri z odkupnimi niso proste, ampak kontrolirane.« Namesto z zvišanjem prodajnih cen — kar bi prizadelo potrošnika — so v podjetju znižali odkupne cene, kar je prizadelo rejce živine. Začarani krog torej, ki mu ni videti konca. »Sedanje stanje za nas vseeno ni preveč ugodno. Spričo dodatnih carin na italijanskem trgu jim prodajamo meso pod lastno ceno (1000 S din za kg). Zato je tudi vrednost izvoza od lanskih 353 milijonov S din v prvem pol-let'u zdrknila na letošnjih 126 milijonov S din. Kljub temu moramo izvažati, saj potrebujemo devize.« V podjetju so lani kljub zanje neugodni odkupni in prodajni ceni vseeno zabeležili aktivno poslovanje — v akumulacijo je šlo 2 odstotka ustvarjenih sredstev. Vzrok za to velja iskati, po besedah računovodje, v mesnih izdelkih, ki slovijo za ene najboljših v državi in se zelo dobro prodajajo. Kakor predvidevajo, pa bo delež za akumulacijo spričo omenjenega znižanja odkupne cene letos precej večji. Kot že rečeno, višina nabavne cene se izoblikuje na osno- . Vse skupaj bomo drugače.. .« vi ponudbe in povpraševanja. Prav to je vzrok sedanjim nevzdržnim razmeram, v katerih so se znašli rejci. Zdi se, da zmanjšanje izvoza močno vpliva na povpraševanje, k' je za to nekoliko upadlo. Na drugi strani pa ponudba vse bolj raste in s tem zbija ceno govedu. Mesarska podjetja so gospodarji trga, kmetom — rejcem vsiljujejo svoje pogoje in si kujejo dobiček. 03* no takšno stanje ne more dolgo trajati. Kmetje že sedaj množično opuščajo gojenje klavne živine in se preusmerjajo na druge dejavnosti. Toda to je že druga plat medalje, ki jo bomo obravnavali pozneje. DOBRO MESO JE NA VOLJO VSAKOMUR Naslednje vprašanje, ki smo ga zastavili našemu sogovorniku, se nanaša neposredno na KG škofja Loka. Gre namreč za vse glasnejše očit- ke potrošnikov, da v domači* prodajalnah (tu mislimo teritorij občine škofja Loka i* Kranj) ni mogoče dobiti dovolj mesa najboljše kvalitete, medtem ko ga imajo podružnice loških Mesoizdelkov "a Primorskem v izobilju. Tovariš Mrak pravi o tem naslednje: »Res je, da našim podružnicam na Primorskem pošiljamo precejšnje količine prvovrstnega mesa. Toda njepova cena je tam znatno višja» povpraševanje pa večje, &) tujci, ki potujejo skozi obmejne kraje, radi sežejo P° njem. V našem in njihovem interesu je torej, da so tamkajšnje prodajalne založene * mesom najboljše kvalitet«- Govorice pa, da zato trp> ka' —t. kovost v matičnih trgovinah« ne drže. Doma še vedno Pr°" damo dve tretjini nalbolfšeg3 mesa, od tega kar 80 odstotkov zares prvovrstnega da živina). Za ilustracijo povem, da smo nekatere Vte" zahtevne kupce od drug0" celo zavrnili, boječ se, da «" zaradi njih trpel domači trg-* Mesar v eni izmed kranjskih podružnic je kasneje trdil besede računovodje P°°' jetja. Pri njem največkr*« zmanjka drugovrstnega, mastnega govejega mesa, K velja 800 S din, skoraj nikdjj pa najboljšega, tistega P 1250 S din za kg. Morda bi bilo zanimj^ spregovoriti še nekaj besed izvozu. Kot že rečeno, raz^J re na italijanskem trgu sprav ljajo mesarska podjetja škripce. Kaj pa drugod? r KG škofja Loka pravijo, «j so zadnje čase začeli izvaZ'e v ZRN. Toda novi kupec J zanima predvsem za telotiri ' Le-te pa kljub zelo u*°t,n" cenam ne kaže na veliko Pr dajati, saj bi potem kaj kmalu izostal stalen dotok mlade govedine. Zavoljo tega bodo izvoz zelo omejili. V Nemčijo je bilo doslej prodanih 120 telet. PRECEJŠNJE RAZLIKE V OSEBNIH DOHODKIH Za ugotavljanje razmer v Deki gospodarski organizaciji utegne biti poprečni osebni dohodek na zaposlenega zelo pomembna stvar. Iz njega se da sklepati vsemogoče. V času konjunkture na primer bodo dohodki in s tem tudi osebni dohodki boljši kot sicer. Prav zato smo v upravi kmetijskega gospodarstva Škofja Loka poprosili za tovrstne podatke. Dokaj zanimivi so. Poprečni osebni dohodek znaša 101.798 S din. Toda po posameznih vejah dejavnosti se razlikuje: obrat Posestvo (kmetijska dejavnost) — 76.648 S din, obrat Meso-izdelki — 104.798 S din in uprava — 126.656 S din. Razlika med prvim in drugim obratom je 28 tisočakov, kar ni malo, če upoštevamo, da i gre za dve dejavnosti znotraj iste gospodarske organizacije. So morda višji osebni dohodki v obratu Mesoizdelki posledica sedanjih, za mesarje dokaj ugodnih razmer? »Tako delo na polju kot tudi delo z mesom in živino Je precej težko in umazano. Toda vzrok za višje osebne dohodke v obratu Mesoizdelki tiči drugje,« meni računovodja Mrak. »Ljudje tamkaj često delajo po deset ur in več. Tudi izobrazbena struktura delavcev v kmetijski dejavnosti *e ne da primerjati s strukturo v mesarskem obratu — slednja je zelo visoka. Naša gospodarska organizacija nam-reč vlaga mnogo sredstev za šolanje kadrov. Kdor le hoče, se lahko izpopolnjuje. In ne nazadnje, upoštevati moramo, da obrat Mesoizdelki ustvarja ntalone 85 odstotkov celotnega dohodka, kar vsekakor vpliva na višino osebnih dohodkov njegovih članov.« To brez dvoma opravičuje razliko v plačah. Toda zanimivo bi bilo vedeti, kolikšne so možnosti — na eni in na drugi strani — za dodatni zaslužek. Podatkov o tem ni, zato gornje številke verjetno niso odraz dejanskega stanja. NEKOREKTNO RAVNANJE ŠKOFJELOŠKIH ODKUPOVALCEV Oglasili smo se tudi v kranjski kmetijski zadrugi Sloga. Direktor Pavle Šubic nam je rad postregel s podatki. »Zadruga igra vlogo posrednika med mesarskimi podjetji in zasebnimi rejci. Slednjim tudi kreditiramo močna krmila. Poleg tega zadruga regulira prodajo, tako da posamezniki živino, ki Je godna, Pravočasno oddajo. Za te uslu-Se ter za prevoz, vzdrževanje tehtnic in odkupnih mest zahtevamo 4 odstotke od prodajne cene goveda.« V KZ Sloga menijo, da sedanje ravnanje mesarskih Podjetij ni pravilno. Po kal-ku,aciji, ki so jo izdelali, sta- ne bik 680 S din na kg žive teže, vendar zanj v najboljšem primeru iztržijo 540 S din. Razliko je prisiljen kriti kmet sam. »Tega stanja so krive razmere na tujem (italijanskem) tržišču,« pravi direktor. »Od-kupovalci, ki imajo razmeroma proste roke, izkoriščajo zagato kmetov. Ponudba je spričo izobilja govedi velika, cena pa nizka. Odveč bi bilo poudarjati, da se takšno ravnanje mesarjem utegne kaj kmalu maščevati, živine bo zmanjkalo, o tem ni nobenega dvoma. Kmetje se zaklinjajo, da pri sedanji ceni v bodoče ne bodo več redili klavne živine. Preusmeriti se nameravajo v proizvodnjo mlekaric. Kaj sledi, si ni težko predstavljati. Posledice so lahko še hujše, če bi se razmere v Italiji izboljšale.« Zvedeli smo, da trenutno najslabše plačuje ravno loško podjetje Mesoizdelki, medtem ko so Kranjčani v primeri z njimi kar solidni. Omeniti bi veljalo tudi skrajno nekorekten odnos škofjeloških odku-povalcev, ki jih nekajkrat enostavno ni bilo na odkupna mesta, dasi so po pogodbi to dolžni storiti, živina, godna za zakol, mora pravočasno v klavnice, sicer pomeni za kmeta čisto izgubo. Tudi kvaliteta mesa se s starostjo naglo slabša. »DRUGO LETO BOM VSE SKUPAJ OPUSTIL« Za konec poglejmo, kaj pravi eden od rejcev klavne živine. Zbrali smo kmeta iz vasi Pševo (imena ne bomo zapisali), ki ima doma 16 že skoraj godnih bikcev. Redi jih po najmodernejših metodah, z močnimi krmili. Za odkup bodo godni januarja prihodnje leto. »Poglejte ta nesmisel: teleta sem kupil po 780 S din za kg žive teže, sedanja odkupna cena mlade govedi pa ne dosega niti 500 S din. Z denarjem bom komaj, komaj pokril stroške, če pa bi k vsemu pri-štel še delo, ki smo ga vložili v rejo, bi bila izguba ogromna. Ne splača se. Drugo leto mislim gojenje klavne živine opustiti, čeprav ne vem, s čim bom potem začel.« To so na hitro zbrana stališča vseh prizadetih strani. Kdo ima prav? Težko je reči. Vsakdo gleda predvsem nase. Toda zdi se, da ravnanje mesarskih podjetij vendarle ni pravilno, da ne vodi nikamor. Posledice, ki skoraj zagotovo ne bodo izostale in ki jih je lepo opisal tovariš Šubic, utegnejo prizadeti predvsem potrošnika. Zadnja odrešilna bilka je pač vedno zvišanje cen. Dokler ne bo prepozno, bi torej kazalo nekai ukreniti. I. Guzelj Kakšne osnovne šole so v tržiški Nova Bračičeva šola bo Osnovno šolo heroja Brači-ča štejejo v Tržiču za veterana, kateremu so šteti dnevi. Kajti tudi to šolsko poslopje bo, če bodo starši in drugi Tržičani glasovali na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka, dobilo novo vlogo. Sicer pa, kakšna je Bračičeva šola danes in kakšna bo po ureditvi? O tem smo se pogovarjali z ravnateljem osnovne šole heroja Bračiča Mirkom Brejcem. »Sedanjo Bračičevo šolo so začeli graditi leta 1912 in leto kasneje je bila njena svečana otvoritev. Vendar takrat šola še ni imela dveh nadstropij, eno nadstropje več je dobila šele leta 1923. Bračičeva šola je najprej opravljala funkcijo nemške ljudske šole, kasneje je bila v njej meščanska šola, danes pa je v njej osemletka. Da je v šoli res stiska s prostori, kaže že dejstvo, da je bilo leta 1923 v enakih prostorih kot danes 116 učencev, danes pa jih je kar 494, medtem ko smo pred dvema, tremi leti imeli tudi prek 500 učencev.« »Tovariš ravnatelj, koliko kvadratnih metrov prostora pride na učenca v vaši šoli, če upoštevamo, da normativi zahtevajo najmanj 1,7 kvadratnega metra na učenca?« »Na naši šoli normativom sploh ne more biti zadoščeno, saj v prvem nadstropju pride na učenca 1,2 kvadratnega metra, malo več pa v drugem nadstropju — 1,4 kvadratnega metra. Skratka, če upoštevamo normative, potem lahko rečemo, da smo v veliki stiski. Sploh pa v tržiški občini samo osnovna šola heroja Grajzarja ustreza vsem normativom. Ob tem se mi postavlja vprašanje, ali naj imajo šole kljub neenakim delovnim pogojem enake obveznosti, saj vemo, da je učni program za vse enak.« »Iz tega lahko sklepam, da delate v dokaj nenormalnih pogojih. Kaj vse bi potrebovali za normalno delo?« »šola bi morala imeti deset matičnih učilnic, poleg njih pa še specialne učilnice za tehnični pouk, fiziko kemijo in biologijo, likovni in glasbeni pouk, za gospodinjstvo, potrebovali pa bi tudi primemo telovadnico, saj sedanja ne more zadovoljiti vseh potreb. Zato imamo pouk telesne vzgoje največ- VALILNICA V NAKLEM PRI KRANJU RAZPRODAJA krat na dvorišču ali pa »gostujemo« v telovadnici trži-škega Partizana. Poleg tega bi potrebovali še kuhinjo, v sedanji lahko pripravimo le malice, tako da na opoldanski topli obrok sploh ne moremo misliti. Danes imamo res deset učilnic, nekatere med njimi smo preuredili iz prejšnjih prostorov — risal-nice in glasbene sobe. V skoraj vseh učilnicah imamo dvoizmenski pouk — dopoldne ima pouk 10 oddelkov (od 5. razreda naprej) — 270 učencev, popoldne pa 8 oddelkov s 224 učenci.« »Kljub pomanjkanju prostora pravite, da ste znali uporabiti vsak koristen prostor. Zanima me, kako je pa z izvenšolskimi dejavnostmi?« »V kleti so našli svoj prostor številni krožki — modelarski, fotoamaterski, radio-tehnični krožek. Poleg teh pa je ze'o aktiven tudi literarni krožek, ki izdaja šolsko glasilo Siezice, njegovi recita-torji pa sodelujejo na vseh šolskih proslavah pa tudi na kulturnih prireditvah v samem Tržiču. Učenci naše šole sodelujejo tudi na vseh med-šolskih športnih tekmovanjih, zlasti v atletiki, orodni teio- občini ? v Bistrici vadbi in v smučanju. Naj povem še to, da je večina članov tržiške alpske smučarske šole iz naše šole.« V STARI ŠOLI BODO LE NIŽJI RAZREDI »Znano je, da bo sedanja Bračičeva šola »preneslac svoje ime na novo šolo, kate« ro naj bi zgradili v Bistrici pri Tržiču. Kaj pa bo v seda« nji šoli?« »Res je, po novem naj bi bila Bračičeva šola v Bistrici. V sedanjih prostorih bi bili le nižji razredi za otroke iz mesta. S tem bomo razbremenili nižje oddelka Grajzarjeve Sede, na šoli sami pa bomo lahko uredili celodnevno varstvo. Dovolite mi, da ob referendumu poudarim željo, da bi vsi otroci iz tržiške občine imeli enake pogoje za učenje. Če bo referendum' uspel oziroma če bodo starši glasovali za lepša šole svojih otrok, potem bomo pereče vprašanje šolskih prostorov rešili v petih letih, če pa tega ne bo, po;em bomo veliko večino otrok prikrajšali za lepše učilnice. Sama občinska skupščina pa najbrž potem-še dvajset iet ne bo mogla rešiti šolskega vprašanja.« V. Guček do 1. novembra, zaradi preurejanja vzrejališča, jarčke stare 2 do 3 mesece po ceni od 5 do 10 N din. Po organizaciji šolske mieže v Tržiču, seveda če bo izid glasovanja na referendumu pozitiven, bo sedanja Bračičeva šola prevzela le nižje oddelke za otroke iz mesta in njegove bližnje okolice. V sedanjem šo!Wkem poslopju pa naj bi uredili tudi prostore za celodnevno bivanje otrok. — Foto: F. Perdan A Glasbena šola v Radovljici se zelo prizadeva vzgojiti mlade glasbenike Glasbena šola v Radovljici ima pri svojih delovnih enotah v Radovljici, Lescah, Boh. Bistrici, Kropi in Bledu oddelke za godala (violina, violončelo) pihala in trobila (flavta, oboa, klarinet, trobenta, rog, pozavna, blok flavta) harmoniko in kitaro. Pri pouku je za vse učence obvezen tudi stranski predmet nauk o glasbi, šolski ko. ledar se ujema z osnovnošolskim. Vsak učenec ima tedensko dvakrat po pol ure individualni pouk in enkrat tedensko eno uro nauka o glasbi. Ob koncu šolskega leta bodo morali učenci opraviti prestopni izpit za v višji razred, poleg tega pa še kontrolnega, pri katerem se preveri, če so učenci predelali vso snov za tekoči letnik, šola je dala vsem staršem navodila, kako lahko spremljajo napredek svojih otrok v glasbeni šoli. Razen tega pa so vsakemu učencu dali kontrolno knjižico, kjer starši lahko sproti zasledujejo ocene in uspeh otrok pri glas- Kakšen je odmev na razpise delovnih mest za učitelje? Zal imam podatke samo za jeseniško občino. Podatki so zanimivi, saj na primer kažejo, da je več prijav za prosta delovna mesta za učitelja angleščine kot slovenščine. Na osnovnih šolah jeseniške občine so letos razpisali naslednja prosta delovna mesta: Eno prosto mesto za učitelja slovenskega in srbohrvatske-ga jezika. Prijavil se je eden, sprejet ni bil nihče. Sedem prostih mest za učitelje matematike in fizike. Prijavili so se Štirje, ki so bili sprejeti v službo. Za slovenski jezik je bilo eno prosto mesto, prijavil se je eden, ki je bil sprejet. Na dve prosti mesti za angleški jezik je kandidiralo sedem učiteljev. Po eno delovno mesto je bilo razpisano za učitelje zemljepisa, tehničnega in likovnega pouka in samo tehničnega pouka, toda ta mesta so še nadalje prazna, ker se nihče ni prijavil. Na prosto delovno mesto za zgodovino in zemljepis so se prijavili štirje kandidati. Na eno prosto delovno mesto za pouk biologije in kemije so prispele tri prijave. Za glasbeni pouk sta v občini še vedno dve prosti mesti. Na eno prosto delovno mesto za likovni pouk so se prijavili štirje kandidati. Šole so razpisale naslednje število prostih delovnih mest: Osnovna šola Kranjska gora je razpisala tri prosta delovna mesta, prijavil se je eden, ki pa ni bil sprejet (ni izpolnjeval pogojev). V Mojstrani so razpisali štiri prosta delovna mesta, prijavilo se je devet kandidatov, sprejeli so tri učitelje. V osnovni šoli Prežihov Vorane so razpisali dve delovni mesti, prijavil se je eden, ki je bil sprejet. Osnovna šola Tone Cufar je razpisala 5 prostih delovnih mest, od petih kandidatov sta bila dva sprejeta v službo. Za pet prostih delovnih mest na Koroški Beli se je prijavilo 12 kandidatov, od teh so pet sprejeli v službo. V Žirovnici so razpisali šest prostih delovnih mest, od devetih kandidatov so štiri učitelje sprejeli v službo. Drugačna pa je slika pri vzgojiteljicah. Za štiri prosta mesta vzgojiteljic v jeseniški občini se je prijavilo kar 15 kandidatkinj. J. Vidic Prva knjiga letošnje knjižne zbirke Prešernove družbe Pred kratkim je Prešernova družba izdala prvo knjigo letošnje redne knjižne zbirke Simon Gregorčič: MOJO SRČNO KRI ŠKROPITE. Izbor najboljših pesmi je priredil Janez Logar. Druge knjige: PREŠERNOV KOLEDAR ZA LETO 1969, TI DROBNI OTROŠKI KORAKI (Karel Grabeljšak-Gaber — povest), ŽALOSTNE OCI HANE KARADžIčEVE (Ivan Olbracht — roman) in NAŠE SOSEDNE DRŽAVE (dr. Avguštin Lah) bodo izšle v prvi polovici novembra. GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturno-zgodovinska, etnografska in umetnostno-zgodovinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši razstavlja plastike in risbe kipar Peter Jovanovič. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na ogled razstava Partizanski tisk na Gorenjskem, v II. nadstropju pa razstava Domača obrt na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v galeriji pa razstava akad. slikarja Viktorja Majdandžiča. Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10.— 12 in od 17.—19. uro. Kulturni dogodek v Tržiču benem pouku. Vse vpisane v šolo so opozorili, da izstop iz šole med letom ni mogoč, če pa bi jo kdo kljub temu zapustil, bo moral plačati šolnino do konca polletja. Šolnina za starše ni velika, saj prispevajo na mesec le 15 N din, za izposojo glasbil pa le 10 N din na leto. S tem denarjem seveda ni mogoče kriti vseh stroškov šole, saj prispevki staršev predstavljajo le osmino vseh potrebnih sredstev za delovanje šole. Ostalih sedem osmin prispeva občinska izobraževalna skupnost. Razumljivo je, da je za šolo veliko zanimanje, saj učenje ni drago, glasbenim talentom pa se s tem omogoči, da se lahko pozneje vpišejo na višje glasbene šole. B. Blenkuš UspeM na jeseniški gimnaziji v preteklem šolskem letu V četrtek, 17. oktobra, so na jeseniški gimnaziji imeli i sejo zbora delovne skupnosti s predstavniki javnosti. Za novega pi-edsednika zbora sio izbrali profesorja Ven-gusta. Glede na to, da se je preteklo šolsko loio zaradi popravnih izpitov končalo še. I le septembra, so pregledali j celotni uspeh dijakov. Ugotovili so, da je bil boljši kot leto prej, saj jo letos izdela- J lo 94 odstotkov vseh učencev, ' medtem ko jih je leto prej j le 83,2 odstotka. Vsekakor je bil najboljši IV. razred, v katerem so izdelali prav vsi učenci. H končnemu izpitu se je prijavilo 77 dijakov, opravilo pa 74. Naslednji naj- j boljši razred je bil tretji, kjer je izdelalo 98,5 odstotka, nato slede drugi razredi z 91,8 in poslednji prvi, ki , ga je naredilo 89,9 odstotka \ dijakov. Poprečna ocena se ■ je gibala od 3,32 v drugem, 3,38 v prvem, 3,56 v tretjem in 3,67 v četrtem razredu. Tudi letos so morali tisti, ki so biili sprejeti v prvi letnik, opraviti sprejemni izpit. Snov testov iz matematike, slovenščine in angleščine je tokrat predpisal Republiški zavod za šolstvo. Na seji zbora je bilo glede tega rečeno, da so bila merila za spoznanje lažja od tistih, ki so jih doslej na šoli predpisovali sami. Od 88 prijavljenih izpita nista opravila le dva. Glede na tak uspeh so ugotovili, da prihajajo na gimnazijo na Jesenicah le dijaki, ki so osemletko z lahkoto izdelali. Je pa za to šolo značilno- da je na njej od 340 dijakov kar 220 deklet. Videti je, da sc fantje v veliko večji meri odločajo za strokovne šole, ker menijo, da bo do tako prej prišli do pokli. ca B. Blenkuš Ob 100-letnici smrti tržiške. ga rojaka, pesnika Ignacija Holzapfla (1799—1868), so na njegovi rojstni hiši dne 22. t. m. odkrili spominsko ploščo. Istega dne zvečer je bil v prostorih tržiškega muzeja prirejen slovesen literarni ve čer, ki ga je organizirala Delavska univerza. Nastopali so recitator j i in pevski zbor, o pesniku, njegovem pomenu in njegovem'mestu v slovenski književnosti pa je govoril slavist Jože Pretnar. Hkrati z lepo in kulturno uspelim večerom je bila v prostorih muzeja odprta razstava literarnih del in bio grafskih dokumentov o Ignaciju Holzapflu. Vse gradivo je zbral prof. Rakovec, ki je razstavo tudi uredil. O Ignaciju Holzapflu, sodobniku in prijatelju našega Prešerna, bo v Glasu morala še steči beseda. Posebno za to, ker je znal s svojo delavnostjo ii\ osebno skromnostjo postati eden prvih slovenskih mecenov. Prav zaradi tega pojma, tako neznanega v današnjem življenju, in pa zaradi toplega prijateljstva, ki je tržiškega rojaka družilo z velikim Vri> nanom, ne sme ostati ta zapis naša zadnja beseda o ljubeznivem človeku Ignaciju Holzapflu. C. Z. V Loškem muzeju danes pričakujejo 20.000 obiskovalca V Loškem muzeju pričakujejo danes 20.000 obiskovalca. Doslej ta magična številka še ni bila presežena, dasi si je lani muzej ogledalo že prek 19.000 ljudi. Jubilejnega gosta bo podjetje Kroj iz škofje Loke obdarilo z darilnim pismom. V eni od njegovih prodajaln bo z njim srečni obiskovalec lahko kupil plašč. Nagrada čaka tudi 19999. in 20001. gosta. Za prvega je podjetje Koteks Tobus iz Ljubljane namenilo dva darilna čeka v skupni vrednosti 20.000 S din. Z njima si bo srečni dobitnik v Boutique izbral, kar bo hotel. 20.001. obiskovalca čaka darilni ček veletrgovine Nama. Z njim bo lahko v katerikoli poslovalnici tega podjetja kupil za 20.000 S din blaga. ■ Slovesnost in obdaritev jubilejnih gostov bo v ponedeljek, 28. oktobra, ob 16. uri. Ob tej priliki Bife na loškem gradu namerava v svojih prostorih nagrajence in predstavnike podjetij pogostiti. Kot zanimivost naj povemo, da Loški muzej slavi to pomembno delovno zmago prav v tednu muzejev. I. G. ZAPOSLIMO TAKOJ uličnega prodajalca časopisov (kolporterja) Zaslužek dober. Zaposlitev primerna tudi za upokojence. S stanovanjem ne razpolagamo. Ponudbe sprejema CP »Delo« Kranj. Komisija za razpis prostih delovnih mest pri osnovni šoli France Prešeren Kranj RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO socialnega delavca Pogoji: Končana višja šola za socialne delavce z diplomo. Prednost imajo socialni delavci s pedagoško predizobrazbo. Prijave sprejema razpisna komisija pri osnovni šoli France Prešeren, Kranj do 10. novembra 1968. mm Te dni po svetu mm BEOGRAD, 22. oktobra — Na dvodnevni uradni obisk v našo državo je dopotoval zambijski zunanji minister Reuben Kamanga. Zambij-skega ministra je sprejel tudi Predsednik Tito. HONGKONG, 22. oktobra — Južnoviotnamska osvobodilna fronta je sporočila, da bi ameriško-severnovietnam-ska pogajanja v Parizu napredovala samo, če bi ZDA brezpogojno prenehale bom-bandirati področje DR Vietnama. BEOGRAD, 22. oktobra — letošnje novinarsko nagrado »Moša Pijade« je dobil glavni urednik ljubljanskega Pavline Jule Vrbič. Žirija je menila, da je Jule Vrbič z iztanjšanim smislom za ocenjevanje resnične vsebine družbenih pojavov znal obdelati tudi najdelikatnejše družbene teme. SLATINA RADENCI, 22. oktobra — Predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič je na poti na Gradišćansko obiskal Pomurje. PRAGA, 23. oktobra — Češkoslovaška časopisa Rude Pravo in Pravda sta objavila vest o govoru predsednika Tita v Vranju. Češkoslovaška časopisa sta posvetila največ Pozornosti tistim Titovim besedam, da je Jugoslavija že dvajset let cilj napadov z faznih strani ter vztrajanju Jugoslavije v politiki obrambe miru. MOSKVA. 23. oktobra — tisk je svoje klevet-niške napade proti naši državi usmeril na kritiko jugoslovanske poliltike blokovskega nepovezovanja. Zanimivo je *°, da sovjetski tisk sploh še ni našel prostora za predstavitev govorov predsednika *tta temveč postavlja jugoslovansko politiko le skozi ^tate zahodnega tiska. EISENSTADT, 23. oktobra ~~ Predsednik republiškega *S Stane Kavčič je z delega-Clio is prispel na uradni obisk na Gradišćansko, kjer se bo pogovarjal o sodelova-nJu med obema deželama. LJUBLJANA, 24. oktobra ~~ V Slovenijo je dopotovala strokovna delegacija Mednarodne banke za obnovo in ra-*v°j, ki bo preučevala vprašanja ž nameravano graditvijo mednarodne avto ceste, ^asti za tehnično in ekonomiko dokumentacijo projektov *n soudeležbo Mednarodne banke pri kreditiranju te gradnje. SOFIJA, 21. oktobra — Na osnovi pogodbe med SZ in LSSR So se s češkoslovaškega ozemlja začele umikati tudi "Olgarske čete, ki so sodelo-VaIc pri zasedbi Ceškoslova-skc- £c prej pa so se začele Um«kati madžarske vojaške enote. Ljudje Ob dnevu OZN O dnevu Združenih narodov — 23-obletnici ustanovitve svetovne organizacije — je generalni sekretar svetovne organizacije U Tant v svoji poslanici dejal: »Dan OZN proslavljamo z mračnim spoznanjem, da se ideali in cilji, postavljeni v ustanovni listini OZN, niso uresničili tako, kakor smo pričakovali in da niso rodila sadu nekatera naša najbolj iskrena upanja in stremljenja. Kljub našemu prizadevanju, da bi rešili bo. doče generacije pred vojnimi strahotami, še naprej živimo pod grožnjo jedrskega uničenja. V Aziji, Afriki, na Srednjem vzhodu, v Evropi in drugod politika in akcije, ki jih tam izvajajo, popolnoma nasprotujejo načelom ustanovne listine o tem, da mo- ramo »pokazati strpnost in živeti skupno drug ob dru gem kakor dobri sosedi«. V tem mednarodnem letu človekovih pravic, v katerem proslavljamo 20. obletnico sprejema splošne deklaracije, so milijoni ljudi izpostavljeni pomanjkanju, zatiranju in so prikrajšani za možnosti, da bi sami kovali svojo usodo... Cilji, I.i so jih postavili ustanovitelji svetovne organizacije, veljajo danes, kakor so veljali leta 1945. še naprej si moramo prizadevati, »da bi združili naše sile in da bi obvarovali mednarodni mir in varnost.« še naprej moramo »krepiti n.ašo vero v os no vile človekove pravice« in si prizadevati za gospodarski in socialni napredek vseh narodov. Alternativ ob teh ciljih ni, kajti to so krivica, trpljenje in množično uničenje ...« Obletnice OZN se je spom- Tovarna gumijevih izdelkov SAVA Kranj želi v skladu z nadaljnjim razvojem podjetja pridobiti za sodelovanje bodoče mlade strokovnjake, zato razpisuje več štipendij na naslednjih srednjih šolah in fakultetah: — na ekonomski srednji šoli 1 — na tehniški srednji šoli ■■ ■■ ■■ • oddelek za strojništvo ■■ • oddelek za kemijo ■ ■ ■■ * oddelek za gradbeništvo ■■ — na ekonomski fakulteti — na fakulteti za strojništvo M — na pravni fakulteti — na fakulteti za naravoslovje ■ ■ in tehnologijo ■S ■■ H ti oddelek.za kemijo mm ■■ ■■ • oddelek za fiziko Kandidati naj predložijo: 1. lastnoročno napisano prošnjo, kolkovano z 0.50 ND, 2. zadnje šolsko spričevalo oz. potrdilo o opravljenih izpitih in frekventacijsko potrdilo, 3. potrdilo o premoženjskem stanju, 4. življenjepis najkasneje do 9. 11.1968 na naslov Gumarski izobraževalni center, Tovarna gumijevih izdelkov SAVA, Kranj. "■•■»■•■■••■•■riiiisiiiiiiiiiiioami ««■«■«■■■■■■■■■■■■■■■■*»■»■«»»■ ■■•c-aiui »17 ■ ■■■■•■■•■■■aiiiHi»......»■■■■■■»'»■»»■■■■»■lil.......•»■■»iiHiaibUHiiiHi nil tudi predsednik republike Tito z naslednjimi besedami: »OZN praznuje svoj letošnji jubilej v razmerah, ko se množe grožnje za miren razvoj človeštva. Spet nastaja položaj, v katerem sta se bolj ogrožena neodvisnost in varnost, predvsem majhnih in srednjih dežel. Pogosta uporaba sile vse bolj zaostruje sedanja protislovja in zavira razvoj sodobnega sveta. Politika odkrite kršitve načel ustanovne listine vodi k vojaškim spopadom s katastrofalnimi posledicami za vse človeštvo. Odločilnega pomena je, da se napori članic OZN in vs^h narodov sveta združijo za odpravo politike sile v mednarodnih odnosih. Mednarodna skupnost si mora odločno prizadevati za preprečevanje kršenja osnovnih pravic vsakega naroda do neodvisnosti in do svobodnega odločanja o svojem razvoju. ... Jugoslovanska vlada so-di, da je OZN nujni in nenadomestljivi instrument za ohranitev miru in razvoj mednarodnega sodelovanja. Treba je bolj kot kdajkoli doslej dojeti načela ustanovne listine OZN kot obvezne norme v mednarodnih odnosih vseh držav. OZN nujno potrebujejo vse dežele, ne glede na njihovo velikost, moč in bogastvo. Na dan njene obletnice želim potrditi vso podporo narodov Jugoslavije OZN in vsem prizadevanjem za ures-« ničevanje njene prave in popolne vloge univerzalnega foruma, na katerem bi se morali enakopravno in odgovorno reševati vsi problemi miru in varnosti na svetu.« V. G. in dogodki V nekaj stavkih GRABČE — Krajevna skupnost Gorje je pred kratkim začela obnavljati most v Grabču prek Radovne. Dela dobro napredujejo. Most v Grabču je eden večjih mostov, za katere mora skrbeti krajevna skupnost Gorje. Vsega skupaj pa jih ima kar dvanajst. J. A. VELESOVO — V ponedeljek, 28. oktobra, bo v gasilskem domu v Velesovem republiški poslanec Franc Puhar govoril o nekaterih gospodarskih problemih pri nas ter o drugih dogodkih pri nas in v svetu. Na željo volivcev bo govora tudi o nekaterih težavah volivcev tega področja. — an GRAD — Krajevna skupnost Grad se je tako kot nekatere druge vasi pod Storžičem vključila v letošnje prizadevanje, da bi to turistično področje bilo kar najlepše urejeno. Komisija za turizem pri krajevni skupnosti Grad bo v teh dneh še enkrat obiskala vse vasi na svojem območju in ocenila, kje so najbolj skrbeli za red in čistočo. Za najbolj urejene hiše, dvorišča, vrtove in vaške parke bodo podelili priznanja. — an Za boljše otroško varstvo 7. oktobra so se sestali v prostorih vzgojno-varstvene ustanove »Julke Pibernik« na Jesenicah predstavnice te ustanove s člani krajevne skupnosti in upravnega odbora otroškega vrtca na Blejski Dobravi z namenom, da se dogovorijo o možnosti priključitve otroškega vrtca na Blejski Dobravi k varstve-no-vzgojni ustanovi »Julke Pibernik«. Navzoča sta bila tudi zastopnika temeljno izo. b raže valne skupnosti ter ena izmed obeh vzgojiteljic otroškega vrtca na Blejski Dobravi, že večkrat prej je bilo govora, da bi se s to združitvijo otroško varstvo na Blejski Dobravi izboljšalo. Vzgojiteljici si sicer prizadevata, da bi šla vzgoja vzporedno s časom, vendar sta bili sedaj preveč prepuščeni sami sebi, v večjem kolekti vu pa bi bili gotovo deležni večje pomoči pri svojem delu. Zastopnici ustanove »Jul- ke Pibernik« sta meniU, da bi lahko prišlo do združitve s L novembrom, vendar pod pogojem, da še vedno skrbi krajevna skupnost na Blejski Dobravi za kurjavo in razsvetljavo, za nabavo hrane in za osebne dohodke za kuharico. Na naslednjem sestanku, ki je bil na Blejski Dobravi 15. oktobra, so se dokončno dogovorili, da se izvede združitev 1. novembra, in sicer zaenkrat tako, kot je bilo sklenjeno že na prvem sestanku. Odbor krajevne skup. nosti bo na prihodnji seji o tem dal svoje soglasje in sprejel obveznosti za nemoteno poslovanje otroškega vrtca, katerega obiskuje okoli 30 otrok. Prav tako bo tudi kolektiv vzgojno-varstvene ustanove »Julka Pibernik« ta predlog obravnaval in ga osvojil še pred koncem tega meseca. S. šorli kdor ponudi DONAT ponudi zdravje O Peter je pogledal na karto in bral: Baxendale, Prosit in EIlery, pravni zastopniki, 30, Keen Court, »Hvala, Mr. Lisgard,« je dejal in spravil vizitko. »V kratkem vas obiščem!« »Prav,« je dejal pravnik in vstal. »Oprostite me zdaj, žal moram iti. Spanje pred polnočjo je najbolj zdravo, posebno še za moškega mojih let in mojega poklica. Lahko noč!« S temi besedami ga je zapustil in se pridružil Kyneju in Jani Selby pri sosednji mizi. Peter Rae je na skrivaj gledal za njim. Nekaj trenutkov kasneje se je vrnilo k mizi dekle, vzelo svojo ročno torbico in se mu nasmehnilo. »Lahko noč, Mr. Rae!« »Kaj vi tudi že greste?« je vprašal. »Da, Mr. Lisgard me popelje domov.« »Aha,« je dejal. »No, potem pa lahko noč!« Gledal je za njo, kako je skupaj z Lisgardom zapustila dvorano. Nato je vstal in se počasi sprehajal med množico. Nenadoma je zaslišal za seboj tih smeh in ko se je obrnil, je zagledal znan mu obraz. Seržant Gage iz Scotland Yarda je bil možak v najboljših letih, veselega, odkritega značaja, vendar zaradi tega nič manj ostroumen in čuječ policijski uradnik. Dal mu je skrivno znamenje in Peter je stopil bliže. »Halo, Gage, ali ste napredovali, da tu praznujete?« Z zanimanjem si ga je ogledoval. »Ali pa mislite začeti tu s kako racijo?« Seržant Gage se je veselo smehljal temu smešnemu vprašanju. »Sicer sem tu službeno, toda pri Dargiju ne delamo racij, kajti on nima masla na glavi in vodi svoj lokal brez napake.« Peter je vedel, da je to res. »Megleni krog« ni bil le zelo priljubljen lokal, temveč je bil tudi — čeprav zveni to čudno — povsod na dobrem glasu. Na to je Dargi, kar je Peter dobro vedel, zelo pazil. Dargijev sloves je bil nedotakljiv in vodstvo lokala je skrbno pazilo na vedenje gostov, kar se o marsikaterem drugem klubu ni dalo trdita. Gage je pokimal Petru. »Dajte, privoščiva si kozarček!« »Jaz imam celo svojo mizo,« je bil Peter takoj za to in peljal gosta k mizi, kjer je Gage takoj sedel in se zadovoljno oddahnil. Peter mu je natočil wiskyja in Gage je pobožno dvignil polno čašo. »Fino je takole majhno okrepčilo — toda drago! Mnogo predrago za nas navadne smrtnike, ki si v potu svojega obraza služimo kruh.« Peter se je medtem stalno ogledoval po dvorani, vendar pri svojem iskanju doslej ni imel uspeha. Kazalo je, da Marigolda danes ni v lokalu. Pisec anonimnega pisma se je moral v svoji napovedi zmotiti. Ko pa se je spet ozrl v dobrovoljni obraz seržanta Gageja, mu je šinila v glavo nova misel. »AM ste danes tu iz kakih določenih razlogov?« je vprašal. »Najbrž bo tako, kajti Scotland Tard vam navadno nalaga samo posebno važne in izredne naloge.« Okrog širokih Gagejevih ust je zaigral prevejan smehljaj. »Ce bi ne bili poročevalec, bi bili lahko dober kriminalni uradnik, Mr. Rae. Nekaj bi stavil, da tudi vi zberete vsak dan kopico izkušenj in informacij, skoraj toliko kot jaz. In najbrž naletite prav tako na mnogo nenavadnih sodobnikov. Je Lisgard vaš prijatelj?« Iz njegovega glasu se je dalo čutiti, da ga odgovor na njegovo vprašanje posebno zanima, kar Petru ni ušlo. »V vojski sva bila pri isti enoti.« V Gagejevih očeh se je za-bliskalo. »Tako, Lisgard je bil vojak? Tega bj mu pa ne bi prisodil.« »Ni ravno slab človek,« je dejal Peter. »Sicer ga ne poznam kaj dosti, imeli so ga pa zmeraj za dobrega tovariša, ki ni nikoli zatajil.« Radovedno se je ozrl v Gageja: »Ali vas Chesney Lisgard kakorkoli zanima?« Gage je vrtel svoj kozarec na namiznem prtu. »Da in ne! Prosim naj ostane to strogo med nama! To je svoje vrste človek. Pravnik naj bi bil in tajnico ima tudi. Saj ste jo prej videli.« Mrko je gledal predse. »No, pa da ostaneva pri stvari, Mr. Rae, čemu pa ste danes tukaj? Ali koga iščete? Morda bi vam lahko pomagal?« Peter ga je naglo pogledal, toda obraz Gagejev je bil ne-prodiren. »Ali mislite resno, Gage?« Seržant je vzdihnil. »Za to sem plačan, da bi pomagal svojemu bližnjemu, kot se pravi. No torej, kaj vam teži srce, Mr. Rae? Ce bi jaz ne mogel rešiti uganke, nama je na voljo oddelek pri Scotland Yardu, ki se g«*^ sebno zapletenimi stj* pQ_ Za trenutek je j dsglo molčal, Potem pa se J zBali odločil: »Ali ste M«* . inšpektorja MangoM«-vprašal. , mislite Gage se je zavze:.arigolda, na eks-iiispektorja ^ ' Mr. Rae? Oziroma to^^ čeno, eks-višjega mw Marigolda?« ( t je po- »Da, njega mišim , ^ trdil Peter. »Vidim, slišali o njem.« teze„3Ga- »Seveda sem.« ^oi 5e gejevem obrazu so ^ iQ spremenjene. . ^jj' ar jaz sva bila nJeg* je >il dobra prijatelja. * ^(e-mož, ki so zanj vS1 dreje»m lali, ki je svojim P° j ,}_ vedno kril hrbet in ■ 3ta. koli bal Pred9to,IT.lseg» * vim, da bi kaj lis-mogli trditi o Chesn ^ gardu.« PomežikmJ J u na »Kako pa sploh W Marigolda?« at'n »Mislil sem, da m da srečal,« je de->a,in \fi*t Gage si je d°\°'>^ opazen smehljaj. »*» ut ki so bile nekoliko višje ra- J^ne" Pa so imeIe ^ zgo-J, danes bi rekli na pocl- v fcff nekaj lesenih kamer, Ka.erih so prav tako živele aruzine Vsi u prostm. _ ra_ J spodnjih in zgornjih hiš, V n3,!1"111 S° Dile P£Č'< da SO njih kuhali — so bile zelo hladne in zato so ljudje samo spali v njih. Kuhinj v današnjem pomenu besede tokrat niso poznali. Imeli so krušne peči, v katerih so kuhali in pekli kruh. V eni peči sta običajno kuhali po dve družini, ki sta posebno pozimi tudi jedli v skupnem prostoru, saj v kamrah ni bilo peči in je bilo zato zelo mrzlo. Hrano so kuhali v posebnih liitoželeznih loncih, ki so jih z burkljami postavljali v peč na kozice ali v bližino ognja. Burklje so posebno orodje, nekakšno železno natikalo, nasajeno na lesenem drogu; z njimi so posodo prestavljali in postavljali ob ogenj, saj z rekami to ni bilo mogoče, kere so biii lonci vreči in bi se opekli. Največ pa so v tistih časih kuhali kar v vigenjcih, kjer so tudi jedli. Razumljivo je, da je bila hrana posuta z drobci prahu in oglja. Osnovna hrana takat je bila: ko-ruzn; in ajdov; žganci z mlekom, zelje, krompir, kaša, ješprenj, fižol in kruh. Kruh so pekli doma. V posebni mizi mentrgi so kruh zamesili. petem pa v pečeh pskli. To de'.o so običajno opravljali v sobotah. Zene so zamesile od štirih do pet hlebov, odvisno pač od števila družine, hlebi pa so bili težki tudi 3 do 4 kg. V tistih časih, ki se jih še sam spominjam, pa tudi prej, so žene, ki so tudi kovale, nosile majhne otroke v zibelkah kar s seboj v vigenjc. Na mehovih, ki so s pomočjo vodnih koles dovajali ognju potreben zrak, so imele posebne vzmeti, na katere so privezale zibelko. Ta pa je skladno z mehom enakomerno zibala in uspavala otroka. Takšno je bilo življenje v Kamni gorici ki Ilropi še pred 70 leti. Kljub težkim delovnim pogojem so nekateri žebljarji delali tudi po 50 in celo 60 let, dokler niso popolnoma obnemogli. Mnogo moških in žensk, ki so se izčrpali v vigenjcih, je moralo na stara leta prosjačiti — če so bili za to seveda sploh še sposobni — da so se preživeli. To velja predvsem za tiste, ki niso imeli svojcev. Spominjam se Jožefe Dobre iz Krope, ki je pri svojih osemdesetih letih še vedno kovala žeblje. Kdor pa bi rad danes videl, kako so včasih kovali žeblje, naj v Kropi poišče upokojenega žebljarja Danie-la Šolarja, ki mu bo to v še ohranjenem vigenjcu z veseljem pokazal. Po pripovedovanju starih ljudi pa se celo spominjam, da so začetniki železarstva stanovali kar po votlinah, ki so še danes ohranjene in kjer so v kasnejših časih večkrat dobili svoje zavetišče cigani. IZDELOVALI SO NEKAJ STO VRST ŽEBLJEV V tistih časih so v Kamni gorici, Kropi in v Železnikih izdelovali nekaj sto vrst žeb-ljev. Po spominu jih bom naštel samo nekaj: kamelarji, klopniki, na dva pera, stre-harji, zidniki, planinčarji, ta okrogli, kladuca (manjša za rudnike, večja za pritrjevanje železniških tirov) itd. Najdaljši žebelj je bil dolg 1,80 m in so-ga uporabljali pq gradnji jezov, »šifnegelne« — ladijske žeblje — pa so izdelovali za gradnjo ladij. Se pred sto leti in tudi pozneje so imeli v Kamni gorici čez 30 močnih konj, ki so z vozovi ali brez njih prevažali in prenašali žeblje. Vse žeblje so dali v barigle; to so posebni sodi, izdelani po naročilu v različnih velikostih. Vsak konj je nosil po dve barigli po 170 funtov žebljev. Pot je trajal 14 dni. Mnogo žebljev pa so vozili z vozovi skozi Ljubljano v razne kraje Slovenije. Na Gorenjskem je bilo mnogo prekupčevalcev žebljev, imenovanih kramarji. Ti so žeblje odkupovali od kamnogoriških in kroparskih veljakov — gospodarjev in jih potem prodajali po svetu. Žeblje so vse do druge svetovne vojne prodajali v Kropi in v Kamni gorici tudi po hišah. Jože Vari (Naprej prihodnjič) •>]JIIIII!IPIIf||IHIIIIftM»|[EIIIfIIIiIllltlIIIII!IlflIIIIIIIIIHI!ffirUIMniIlIlfllIllllIIIIlll|||l!ll!{lllIllII[irt Obiščite v Celovcu ESPRESSO-CAFE ROSSIELLO Villach — Celovec, Hauptplatz 19 šfc Prodaja čokolade, slaščic in žganih pijač Zlata igra narave Nedavno so izkopali v čukutskem rudniku Tundra nekaj kep samorodnega zlata, od katerih ima ena kepa obliko peterokrake zvezde, tehta pa 60 gramov. V rudnikih zlata na področju Kolime pa so izkopali več kot pol kilograma težko kepo zlata, ki ima podobo zubra, evropskega bizona. Na lanski razstavi zlata in dragega kamenja v Moskvi je bilo med drugim razstavljenih 120 kep nenavadnih oblik. Ena od večjih kep zlata se imenuje veliki trikotnik in tehta 36 kilogramov. Izkopali so ga leta 1842 na Uralu. Kepa konjska glava tehta 14 kilogramov in podobno. Ponoreli možgani Toda ne čolveški. V španskem mestu Bilbau so namreč kupili za svojo telefonsko centralo električne možgane. Z njimi so sestavili tudi telefonski imenik. Iz neznanih vzrokov pa so elektronski možgani ponoreli in pomešali vse telefonske številke. Na pomoč so morali priskočiti običajni človeški moigani, da so uredili zmešnjavo številk. Titanic bodo dvignili V Londonu so objavili načrt, da bodo začeli dvigati ladjo Titanic z morskega dna. Titanic se je potopil pred 56 leti, ko je zadel ob ledeno goro. Najprej bo seveda treba natančno določiti, kje ladja leži. Domnevajo, da leži Titanic južno od Nove Fundlandije v globini 4800 metrov. Titanic naj bi dvignili tako, da bi na razbitine pritrdili balone, ki bi vse skupaj dvignili na površino. Kot je znano, je Titanic na svoji prvi vožnji v noči od 14. na 15. april leta 1912 zadel na ledeno goro In se Je nekaj ur nato potopil. Od 2224 potnikov jih je pri tem 1513 utonilo. Nekaj statistike Preden statistika uredi številke, pač preteče nekaj časa. Tako so sedaj šele znani nekateri podatki za leto 1966. Tega leta je bila najbogatejša dežela na svetu Kuwait, najrevnejša pa Indija. Največ filmov so naredili na Japonskem. Največ cigaret pa so pokadili Amerikanci, nato jim slede Rusi, Japonci, Nemci in Francozi. Posledice pretiranega sončenja ■■■■■■■■■•■■■■a Opozorilo naj bi veljalo za vse, ki se poleti ali pozimi radi sončijo, dokler ni njihova koža čokoladne barve. Neki ameriški dermatolog opozarja vsa mlada dekleta, ki izkoriščajo vsako priložnost za sončenje, da bodo imela pri štiridesetih letih kožo kot kak star mornar. Posledice pretiranega sončenja so precej hude. Koža je manj prožna, odebeli se, pojavijo pa se rumene in rjavkaste pege. Najhuje pa je to, da se posledic pretiranega sončenja ne da odpraviti. Nenavadna očala Za letošnjo zimsko smučarsko sezono so iznašli spet nekaj novega. Smučar bo lahko nosil očala, ki bodo v senci prozorna, na soncu pa bodo stokla potemnela in tako zavarovala oči. Učinkovito sredstvo Policija v brazilskem mestu Sao Paulu ima velike težave z vozniki, ki parkirajo svoja vozila na prepovedanih mestih. Denarne kazni niso zalegle, zato so sedaj kratkomalo začeli izpuščati zrak iz vseh štirih zračnic napačno parkiranih avtomobilov. Miha Klinar: Mesta, ^cestja •JI — Pfui, Gesindel! — Pakasch! — Pakasch! češkim o S takimi kriki so se pognali J* ^ ^govorn/ školom, ki so samo naglo zaprli vagone, " $ *fegov nJ hove psovke. Sam je videl Čehinjo, ki fifa in 2go^JUn<*. Zato pa množica na jeseniški postaji ni rj^^^era^ je, da so morali vsi turnerji, kolikor jih r & «*em " vlaku pobegniti in nato počakati na svoj ^ ju 12Ven na_ sedja. Cehi so se obnašali kakor * ^ p^1^ nekateri časniki pisali z občudovanjem, ker ^ om sprejeli tumorsko izzivanje. ttfl*£^* Plin - Češke gosoodične so ravnog £ jft ^"gke nemških kavalirjev ... Nemški kulturcnosa up ^ ^ znajo... Upamo, da so Cehi vajeni nemške n *a zla vrlim Gorenjcem ne bodo štele v zlo. :1Ženjr pf] Tako so pisali tiste dni kranj5*1^ bjjL laun mu je pisal o tem in mu zagotavljal, orožja in da bedo preprečili u^tan pr^prav *' °™enU je tudi nekega visokošolca, nekega bofe. Rominja. " ^lau 80 hcteli nasilno obračunati z n .m. a so P1^, iVTnit. n J% moral — Oh, ti si! Kaj nisi rekla, da se ne boš nikoli »več vrnila? Ta naj bi bil^obudnik in nosilec P^a<3liJ,>r pjlga < njim, a »PjTO^»i3K c Pr€V-^ SVOJ0 V!o v bojih pri Mazurskih jezerih z«* »rili da 5'° lfi Jf .Dl'a to knjiga, ki je pred dvema ^°ma£^ ^ ^ atin. • ' in ki je poleg pisanja o vindušarjih p}S ^t-A^ °Wstu »Kroaten und Slowenen « jf£P^«2«f**bl v t"1?"' or da bi te knjige, ki je iz&a P ki s^j, P'sala /J jon, v fci/Verstandnis der Volker« ^.ffi&hl^** kakor zbirk činovič in dr. Janez Evangelist vse o Slovencih« komajda kaj P°v »Selhsit v ei-sta ndl teb,« pri trd i »piše u dinasti knjiga je v cesarstvu prepovedana, ga opozori, kakor da bi je oberst Freismg ne smel brati. Takoj po izidu je bila zaplmjena, vendar je prišla v reke prav temu Cankarju, po kalerem povprašuje, in ga ogorč-ila. »Lesen Sie, bltte,« pomoli predenj list papirja, pripetega na iztrgani potiskani list, na katerem je natiskano ime Ivana Cankarja in naslov FOZABLJENE ROKAVICE. »Das ist slovvenisch und das ist deutseh,« pekaže. ne da bi za nianso spremenil svoj glas, na prevod, ki ga je cskibel sam, ne zaradi ljubezni do Cankarjevega pisateljevanja, marveč zaradi zbiranja vsestranskih podatkov o tem človeku, ki je cesarstvu mnogo bolj nevaren kakor slovenski politiki. Pisatelji so za obstoječo državno oblast nevarnejši, ker poustvarjajo življenje in ker njihove ideje rastejo iz življenja, kakršno je, in ne iz spremenljivih, trenutnemu položaju, prilegajočih se, največkrat že v samem začetku neživih idej, s kakršnimi se postavljajo pred ljudstvo in nad ljudstvo različni politični voditelji, ki se spreminjajo kakor vreme, čeprav mislijo, da črpajo svoje ideje iz ljudstva in pri izpovedovanju svojih idej in političnih zahtev zatrjujejo, da govore iz svojega ljudstva in da se naslanjajo nanj. V resnici pa je samo zadnje resnično: Naslanjajo se! Ce pa se kdo naslanja na drugega, dela temu silo! Na-slajanje ni nič drugega kakor nasilje, ki ga tisti, ki na nekom sloni, ne čuti. Zato pisatelji vselej ne morejo biti zadovoljni s politiki in so najpogosteje v sporu z njimi. Čeprav politiki mislijo in razglašajo svojo voljo kot voljo ljudstva in se imajo za najbolj razgledane in prodorne v bit svojih ljudstev, pri sebi skoro vselej prav boleče občutijo, da lažejo samemu sebi, če menijo, da je politika nad umetnostjo ali celo poklicana, da vedi umetnost in da zato umetnost za narod ni tako pomembna kakor politika. Toda umetnost je srce, je čut, ki ne more lagati, da je zlo dobro in da je dobro zlo. Naj oberst Freising prebere samo tele stavke pisateljeve kritike o Krekovem pisanju o Slovencih: O POMEMBNOSTI TE KNJIGE. O NJENI VREDNOSTI TER O DUHU, V KATEREM JE PISANA, BODO NAJBRŽ SODILI DRUGI LJUDJE. JAZ BI RAD POVEDAL LE NEKAJ, KAR TEM DRUGIM LJUDEM MORDA NE BO PRIŠLO KOJ' NA MISEL. NEKOLIKO (A NE PREVEČ) NAS JE TAKIH, KI KLJUB VOJNI IN DRUGIM NADLOGAM SE ZMTROM BOLJ CENIMO MALO-VRENDE MALENKOSTI. LlSP, LUKSUS IN SPOMLADANSKO CVETJE, -NEGO NAJTEHTNEJŠE VSAKDANJOSTI. PODOBNI SMO TISTEMU GORENJSKEMU DEKLETU, KI JE NAJPREJ HITELO RES IT SVOJE NAGELJNE, KO JE GORELA HIŠA. Najdragoceneje, kar človek ima, je lepota, ki jo ljubi. Ta ljubezen šele napravlja človeka za človeka. Ljubezen pa je v človeku. Je srce človeka. Kjer ni srca, njegove prizadetosti, ni žive lepote, ni življenja. Zatri v ljudstvu lepoto žive besede, pa boš ljudstvo ubil. Samo beseda ga izraža. Samo umetnost ga izpoveduje. KNJIGO NAPISATI SE PRAVI, ZlVO BITJE USTVARITI. Tako meni tale Cankar, po katerem ga oberst Freising povprašuje, kaže, oberst Lamm nemški prevod teh besed. Politik Krek, ki je napisal v cesarstvu zaplenjeno in prepovedano knjigo o Slo-: vencih, pa umetnosti, duši in srcu slehernega naroda, ni posveta skoro nobene pozornosti. In po mojih mislih je smrtni greh, če kdo ustvari tako bitje, mu da glavo, život, roke in noge, pa v ognju in naglici pozabi na poglavitno stvar: na srce. Dr. J. Ev. Krek nima besede, niti ene bore besede za slovensko umetnost. Naravnost in premišljeno trdim, da je bil nanjo kratkomalo pozabil. Kajti kjer je petdeset strani, bi jih bilo brez težave enainpetdeset: in ker zadnja ni polna do roba. bi bil lahko napisal, če ne več, vsaj štiri imena: Grohar, Bernekar^ Lajovic, Borštnik. Ne, dr. J. Ev. Krek ni imel hude misli, le pozabil, pozabil je na slovensko umetnost ... Pri Diedrichsu v Jeni zdaj vedo, da imamo Slovenci močne banke v Ljubljani; živo bitje ima telovnik in denarnico v njem, srca pa nima. Naj oberst Freising ne misli, da jih je med Slovenci veliko, ki kaj dajo na take besede, pravi oberst Lamm. Tale Cankar se prav dobro zaveda slovenske nebogljenosti in nekulture. Koliko jih je med nami, ki ne štejejo srca med lišp in Iuksus? ... Ali jih je že kaj med nami, in koliko jih je, ki si slovenskega naroda ne morejo misliti brez slovenske umetnosti? Ali jih je že kaj, ki občutijo resnično, prav življenjsko potrebo po umetnosti, po svoji slovenski umetnosti in ki bi, če bi jim kdo ukazal, da naj tujcu opišejo svoj narod, prej pozabili na Trst in na Bled, nego pa na Jakopičev paviljon? Oberst Freising se že živčno preseda. K oberstu »Stangenholzu« ni prišel, da bi razpravljal o nepotrebnih rečeh. Pozablja, da je sam napeljal pogovor na knjigo »Kroatien and Slowcnen« in seveda tudi na Cankarja, ki je to knjigo kritiziral in o katerem je šele sedaj zvedel, da je nekakšen slovenski pisatelj, čeprav prekljastega obersta ni vpraševal po tem, marveč je hotel vedeti, če je Cankar vojak, če je v vojski. Rad bi prekinil enolični neniansirani oberstov glas, a ta ga poziva, naj posluša dalje. Kadar gre aristokrat zdoma, se mu primeri, da pozabi na mizi denarnico; plebejec pozabi rokavice. Zdaj pojdem, da poiščem, če je kje na svetu knjiga, v kateri je Francoz na petdesetih straneh opisal vso gigantsko zgodovino svojega naroda in njega silno življenje. Ce je kje ta knjiga, tedaj stavim, da je skopi Francoz odsunil banke, železnice, rudnike in povrhu še polovico Napoleonovih zmag, sa-< mo da je dobil prostora za svojo umetnost. Pozabil ni nanjo, prej bj bil pozabil na sam Pariz. »Nun, was sagen sie?« Oberst Freising ne ve, kaj bi rekel. Vse skupaj se mu zdi bedasto. Ce prav razume, je bil Cankar nasprotnik lani umrlega dr. Evangelista Kreka, glavnega pobudnika zloglasne majske deklaracije, vsaj kar se tiče slovanske svojati na jugu cesarstva. Da, bil je nasprotnik, a samo kot socialni demokrat, pojasnjuje oberst Lamm, toda z majsko deklaracijo Jugoslovanskega poslanskega kluba je skoro v celoti soglašal. Ob Krekovi smrti mu je zapel pravi hvalospev in pozival Slovence, naj se strnejo v boju za ustvaritev jugoslovanske države in pozabijo na strankarska nasprotstva. Dolgih sedem let spanja Pašni odbori zahtevajo več pravic Niti po sedmih letih ni opravljena razmejitev med pašniki in gozdovi — Če bi kmetje lahko štrajkali, potem bi najprej zaradi planin — Kaj pravijo kmetje, kmetijske zadruge in GG Bled? Pred osmimi leti je svet za kmetijstvo in gozdarstvo okrajnega ljudskega odbora Kranj izdal poročilo o razmejitvi pašnega in gozdnega gospodarstva na Pokljuki, Me-žaklji, Krmi in severnih bohinjskih planinah. Ciklostira-no poročilo obsega 100 strani, v njem pa je objavljenih več tisoč številk. Že 1959. leta je okrajni ljudski odbor sprejel sklep o razmejitvi pašnega in gozdnega gospodarstva. Občinski ljudski odbori so nato drug za drugim sprejeli odločbe o dodelitvi pašnikov kmetijskim zadrugam. Zaradi zanimivosti navajam eno takih odločb: »Na podlagi 16. člena zakona o upravljanju in gospodarjenju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti izdaja občinski ljudski odbor Jesenice z dne 31. I. 1961. leta naslednjo odločbo: Planine (navajajo se vse planine na tem območju) se dodelijo v uporabo KZ Žirovnica. KZ mora z dodeljenim premoženjem racionalno gospodariti. V ta namen mora ustrezno organizirati pašne interesente iz vasi Selo, Za-breznica, Breznica, Dosloviče, Smotkuč in Rodine. Predpisati mora poslovnik za poslovanje pašnih interesentov in pravilnik o skupni paši do začetka pašne sezone 1961. leta. Pašna zmogljivost, doba paše po posameznih pašnikih in planinah, vrsta in kategorije posameznih vrst živine morajo biti določene v pravilniku o skupni paši. Po pravnomočnosti te odločbe se vnesejo podatki teh skupnih pašnikov in planin v register skupnih pašnikov, zemljiško knjižno sodišče v Radovljici pa vpiše v zemljiški knjigi pravico uporabe v korist KZ Žirovnica . ..« Omenil sem že, da so popolnoma enake odločbe sprejele tudi druge občine, samo imena planin in pašnikov so druga. Od tistih časov, ko so občinski možje glasovali za predmetne odločbe, smo se že postarali. Tudi papirji so oru-meneli. Pa se po tolikih letih vprašajmo: katera kmetijska zadruga ima predpisan poslovnik za poslovanje pašnih interesentov? Katera zadruga ima pravilnik o skupni paši? Koliko imamo na Gorenjskem planinskih oziroma gozdnih pašnikov, ki so v zemljiški knjigi na sodišču vpisani kot last zadruge? Koliko imamo pašnikov s točno razmejitvijo med posestjo gozdnih gospodarstev in kmetijskimi zadrugami? Ali imamo obeležene meje skupnih pašnikov? Povprašal sem več prizadetih gospodarskih organizacij na Gorenjskem, žal pa so odločbe občinskih skupščin izpred sedmih let doslej ostale samo na papirju. Odtod izvirajo spori, ki so često boleči. Ce bi pašni interesenti lahko štrajkali kot delavci, bi to že zdavnaj storili. Tako pa se jezijo od ene do druge pašne sezone. Kadar rešujemo nekatera vprašanja s področja kmetijstva, smo res polževo počasni. Kaj pravijo pašni upravičenci o pašnikih? MOJSTRANA: PLANINSKI PAŠNIKI PROPADAJO V Mojstrani sem se sestal z nekaterimi člani pašnega odbora Dovje-Mojstrana. Miha Ancel je povedal, da je že 1803. leta država od freisin-ških škofov prevzela pašnike in gozdove. Od takrat je s skupno zemljo gospodarila zemljiška skupnost. Srenjske pravice so delili 1878. leta. Planinski pašniki in staje propadajo. Na Rožci je bila pred vojno staja za 100 krav, dve sobi in kuhinja za pastirja in kmete. Nemci so 1945. leta stajo zažgali, nove niso več zidali. Po vojni se na tej planini še vedno pase do 100 glav živine. Kmet Janez Jakelj je izjavil: »Pri nas se veliko govori in piše o samoupravljanju. Zakaj pašni odbori ne upravljajo s pašniki? Ali nam družba ne zaupa?« Zdravko Hlebanja, kmet iz Mojstrane: »Na pašniku na Belem polju pri Hrušici smo 1952. leta sezidali hlev za 80 glav živine. Takrat smo na pašniku posekali les in z denarjem, ki smo ga dobili za les, financirali zidavo hleva. Vladalo je pametno načelo, naj se denar vrne tja, odkoder je vzet. Danes pa nam to pravico oporekajo ...« Jože Pezdlrnik, predsednik pašnega odbora: »Ce bi kmetje intenzivno gnojili pašnike v dolini, bi to vsakega kmeta stalo okrog 600.000 S din. To pa ne zmoremo, zato moramo še vedno rešitev iskati v paši govedi na planinskih in ravninskih pašnikih. Pred vojno smo na pašnikih sekali les in s tem denarjem vzdrževali planine. Zakaj danes ni tako?« Franc Potočnik z Dovjega: »Planinski pašniki zaraščajo. Ce ne bomo čistili planin, bomo v desetih letih brez pašnikov«. KRUŠICA: S PAŠNIKI NAJ UPRAVLJA KRAJEVNA SKUPNOST Berti Brun, republiški poslanec in predsednik sveta krajevne skupnosti: »To vprašanje je res neurejeno. Krajevne skupnosti Hrušica, Planina pod Golico in Dovje-Mojstrana so o tem vprašanju že dvakrat razpravljale na skupnem sestanku. Enotni smo v zahtevi, naj bi krajevna skupnost prevzela pašnike, pašni odbori pa naj bi se ustanovili pri krajevni skupnosti. Zaradi obilice drugega dela kmetijske zadruge ne mislijo na delo pašnih odborov. Pašni odbori sploh nikomur ne odgovarjajo za svoje delo . .. Po vojni smo na Hrušičan-ski planini sezidali lepo stajo za pastirja in 50 govedi. Pri zidavi so pomagali domačini. Ali je to prav, da smo delali stajo, danes pa pri njej nimamo kaj govoriti, imamo pa pravico gledati, kako staja propada. Stajo bi izkoristili za planinski turizem in rekreacijo domačinov«. Albin žemlja, predsednik pašnega odbora v Žirovnici: »Les na pašnikih je bil vedno last srenje. Včasih smo čistili pašnike, z denarjem za prodani les pa smo vzdrževali hlev in prostor za pastirja, vodovod, ograjo in poti. Tudi v Žirovnici se zavzemamo za večje pravice pašnih odborov, podobno kot na Hruši- DOBRI STARI ČASI V Radovljici niso bili preveč razpoloženi, da bi se pogovarjali o tem. To pa zato, ker kmetje direktorja zadruge večkrat vabijo na sestanke, kjer mora poslušati očitke pašnih interesentov glede vzdrževanja pašnikov. »Včasih je bilo lažje,« je dejal tovariš Cerne, direktor KZ Jelovica, »Kmetijska zadruga Rateče je na primer 1953. leta imela 900.000 din čistega dohodka. Kranjska gora isto leto prek štiri milijone dinarjev. Dohodek so imeti pri odkupu lesa od kmetov, imeli so tudi lastne zadružne žage. če vemo, kakšna je bila vrednost dinarja 1953. lota, potom lahko ocenimo visoko rentabilnost tedanjih zadrug. S tem denarjem so kupovali stroje za skupno uporabo, vzdrževali pa so tudi pašnike. Kasneje je gospodarjenje z gozdovi prevzelo gozdno gospodarstvo, LIP pa predelavo lesa. Zadrugam je bil odvzet vir dohodka. Sicer pa kmetje ne bi smeli trditi, da KZ Jelovica ni ničesar storila za vzdrževanje pašnikov in plan-šarskih objektov. Samo ograja okrog pašnika na Korenskem sedlu nas je 1962. leta stala 1,200.000 S din. To ograjo vzdržuje zadruga, denar pa gre od osebnih dohodkov delavcev zadruge. Predlanskim smo pomagali obnoviti planšarski objekt na Moj stranski planini ,pomaga-li pa smo tudi Hrušičanski in Zabreški planini. Spomladi letos smo ugotovili, da ima KZ Jelovica 500 ha gozdov. Na gozdnih površinah, ki je last zadruge, je letni prirastek okrog tisoč kubičnih metrov lesa, poleg tega pa še na negozdnih površinah okrog 300 m3. Ti gozdovi ne spadajo v območje GG Bled. Za upravljanje z gozdovi bi KZ morala imeti svoj gozdni gospodarski načrt in gozdarsko službo. To se nam ne izplača. Če bi krajevne skupnosti same upravljale s pašniki in gozdovi, ki spadajo k pašnikom, bi morale imeti tudi gozdaruko službo. KZ Jelovica predlaga, da z gozdovi, s katerimi upravlja zadruga, še naprej gospodari gozdno gospodarstvo. Le-to naj bi zadrugi plačalo odškodnino za posekan leš. Zadruga računa, da bo za ta les dobila vsaj po 3000 S din od kubičnega metra. Ker je na gozdnih in negozdnih površinah KZ Jelovica letni prirastek 1300 m3 lesa, naj bi GG Bled letno pjačal zi-idrugi 3,900.000 S din. S tem denarjem bi zadruga lahko opravljala najnujnejša vzdrževalna dela na planinskih pašnikih in planšarskih objektih. Ureditev poš'nikov potrebuje močno strokovno službo, ki jo krajevne skupnosti ne morejo zagotoviti«. KZ BLED: NI RAZMEJITVE MED PAŠNIKI IN GOZDOVI V kmetijski zadrugi Bled so mi povedali, da se na vseh planinah KZ Bled letno pase okrog 770 glav govedi, 30 konj in 700 ovac. Nekatere planinske pašnike gnojijo. Vzdrževanje potov, planšarskih objektov, čiščenje in gnojenje pašnikov je precej draga zadeva, kmetje pa nočejo ničesar prispevati. Letos so popravljali staje na Ribenski in Belski planini ter Repečnikovem rovtu. Dohodke s planin evidentirajo, denar pa se namensko vrača na planinske pašnike. Pastirji so čez leto v delovnem razmerju pri zadrugi in so socialno zavarovani. V Blejski zadrugi so pošteni. Dohodak s planin ne prikazujejo kot dohodek podjetja, ker kolektiv za ta dohodek ni ničesar prispeval. Na Bledu pravijo: »Pašni upravičenci so v preteklosti vedno plačevali prispevek za pašnike, določili so delovne obveznosti, samo po vojni so te obveznosti odpadle. Nikoli ni bila opravljena razmejitev med pašniki in gozdovi, med zemljo last GG Bled in kmetijskimi zadrugami. GG naj del sredstev nameni za ureditev pašnikov. Pašnike moramo negovati. Plemenska živina, ki je na paši v planini, se lepše razvija kot v hlevu. Takšna živina je povsod več cenjena«. GOZDNO GOSPODARSTVO ODGOVARJA Ing. čuk mi je pokazal zakon o gozdovih. Tam lahko beremo: »Prepovedano je pu* stošenje in krčenje gozdov, gola sečnja, ki ni v gozdno gospodarksem načrtu, sečnja redkih vrst drevja, zasekova-mje debel, paša živine i*1 prašičev . . .« Gozdarji kažejo na zakon o gozdovih, kmetje pa zatrjujejo, da ta zakon ni v skladu z drugimi zakoni. Predvsem mislijo na Zakon o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti. Četrti člen tega zakona pravi: »Premoženje bivših agrarnih skupnosti, ki ni obseženo v drugem in tretjem členu tega zakona (pašniki, košeru-ce, senožeti, ledine, pianine, gozdnati pašniki in nekulti-virana zemljišča ter poslopja in naprave na teh zemljišči" kakor tudi pravice do P3^e in druge s pašo zvezane Pra" vice bivših agrarnih skupnosti na tujem svetu) se Pra* viloma uporabi za uredite* skupnih pašnikov . . .« V devetem členu P'^' »Skupni pašnik obsega Pa5" nike, košenice, senožeti, 1* dine, planine, gozdnate PaS" nike in nekultivirana zeffllJ1' šča bivše agrarne skupnog na določenem območju poslopja in naprave na zemljiščih. ter teb lahko me*13 kater* V skupni pašnik se vključijo tudi pos& gozdna zemljišča, za, ^ je gospodarsko bolj sm<>trn ' da se spremenijo v P*..^a in manjša gozdna zerruJ1 sredi skupnega pašnika so skupnemu pašniku nUJ potrebna . . .« Tako zakon o gozdovih jj£ zakon o razpolaganju s r. možen jem bivših ^jj^ skupnosti sta bila obJa^ ^ na v Uradnem listu 196 a§3 ta. Prvi zakon pravi, d"a v gozdovih ni dovoljena, gi pa omenja tako pla^0 kot gozdne pašnike. ^ Ing. čuk je nadalje *c]^ »Na občini se vsako let0 SOBOTA — 26. oktobra 1S68 govorimo, kje se živina lahko pase, da se ne bi pasla tam, kjer pogozdujemo. Živina se pase z manj reda in odgovornosti kot pred vojno. Zaradi tega bo GG ogradil vse gozdne površine, kjer bomo sadili sadike gozdnih dreves, m čeprav nas stane ograja toliko kot pogozditev. Letno pogozdimo okrog 100 ha, oziroma 500.000 sadik. Naravno pomlajevanje je onemogočeno povsod, kjer se pasejo krave.« Tov. Tolar, direktor GG Bled, pa je pripomnil: »Nikjer po Evropi se krave ne Pasejo tako kot pri nas. Po celi Pokljuki najdete živino brez pastirja . . .« O predlogu KZ Jelovica pa na GG pravijo: »Prej se je zadruga borila za gozdove, ^aj pa nam jih vsiljujejo na zaj- Le kaj mislijo v Radov ljici?!« Naj končam s splošno ugo tovitvijo: Razmejitev med Pašniki in gozdovi ni opravljena po sedmih letih. Nobena zadruga ni predpisala dolžnosti in pravice pašnih odborov. Nihče ne ve, kje se neha pašnik in začne gozd. flanšarski objekti pripadajo, čeprav smo jih po vojni z veliko težavo obnovili. Resnično smo za nekatere kmečke probleme počasni, Prepočasni. Prav ima kmet, da se jezi. Na birokracijo, mislim! Opomba: Pravkar smo zvedeli, da GG Bled in KZ Jelova te dni urejata nekatere medsebojne odnose, posebno vPrašan.je gospodarjenja t gozdovi, ki so last KZ Jelovica- GG Bled je sporočilo, da Se njim ne splača gospodariti J gozdovi, ki so last KZ Jelovica in naj zato zadruga sama organizira gozdarsko službo, v resnici je to odsev ne kalerih neurejenih medse bojnih odnosov. J. Vidic Odbor krajevne organizacije ZVVI terena Sava-Podme-iaklja stalno skrbi za svoje člane. Velika večina so starejši in onemogli. Zlasti jim odbor skuša lajšati tegobe ter jim od časa do časa pripraviti vsaj malo radosti v njihovi jeseni življenja. Za tako dejavnost pa so potrebna tudi finančna sredstva. Ker je znesek članarine sila skromen, se je odbor obrnil na podjetja in privatne obrtnike na svojem terenu in jih prosil za pomoč. Člani odbora so se osebno oglasili pri posameznikih. Pri večini so naleteli na razumevanje in tako zbrali potrebna sredstva, da so mogli izpolniti letni program dela. Željo, da bi popeljali svoje člane na ogled važnejših krajev iz naše NOB, da bi žene in starši obiskali kraje, kjer so se borili in umirali tudi njih možje in sinovi, so izpolnili z izredno uspelim izletom. Peljali so se z Jesenic z avtobusom in se najprej ustavili na Vrhu pri Ljubljani, kjer so si ogledali zloglasno belogardis lično mučilnico, cerkev-muzej, spomenik in okolico, kar vse je napravilo na prisotne globok vtis. Od tam so se peljali na Turjak. Tam je uslužbenec zavoda za spomeniško varstvo iz Ljubljane temeljito razlagal pestro in zanimivo Zgodovino turjaškega gradu, njegovih lastnikov v preteklih stoletjih, veličino in krutost borb za časa NOB. Se-znanil jih je tudi z namenom in prizadevanjem zavoda za restavriranje tega objekta. Izredno zadovoljni so prispeli v Kočevje, kjer so si ogledali tamkajšnje zanimivosti, predvsem spomenik NOB in s posebnim zanimanjem muzej v znanem Še-škovem domu. Nadaljevali so pot v Kočevski Rog, obiskali in ogledali so še objekte Baze 20. V Dolenjskih Toplicah so imeli krajši postanek za oddih in osvežitev v kopelih, nato so si ogledali še našo dolenjsko metropolo Novo mesto in nazadnje še znameniti Otočec. Večina članov je prvikrat videla te kraje, zato je bilo navdušenje in zadovoljstvo izredno. Vrnili so se polni lepih in nepozabnih vtisov ter hvaležni vsemt ki so jim omogočili izlet. 18 bolnih članov se zaradi bolezni ni moglo udeležili tega izleta. Vse te so slani odbora obiskali na domovih in jim ob priliki občinskega praznika izročili skromna darila. Hudo bolne večkrat obiščejo in se jih spomnijo ob njihovih visokih jubilejih. Pred kratkim sta dopolnili 80 let starosti članici Klemencova ! in Mavričeva in sta bili pri- \ jetno presenečeni nad pozornostjo, ki jima je bila izkazana. Pri vsem tem ne gre toliko za tisto, kar se nekomu podari. Zavest, da ljudje, ki so v težki preteklosti največ žrtvovali in so danes izčrpani, bolni in brez svojcev, niso pozabljeni — je najlepša nagrada tistimt ki jim kakorkoli pomagajo. Odbor KO ZVVI čuti dolžnost, da se javno in iskreno zahvali vsem podjetjem, ustanovam in posameznikom, ki so po svojih močeh prispevali k boljšemu počutju najbolj prizadetih. Zeli pa v bodoče tudi več razumevanja finančno močnejših v prepričanju, da so tudi v njihovih kolektivih ljudje, ki bi jim bilo ob branju teh vrstic toplo pri srcu. P. Prešeren Prizadevajo si, da bi bil dom dr. Franceta Berglja udobnejši V domu Franceta Berglja na Jesenicah si prizadevajo, da bi se oskrbovanci., ki so se odločili tu preživeti zadnja leta svojega življenja, kar najbolje počutili. Zgradba, ki je zgrajena dve leti pred zadnjo vojno, pa čeprav je velika, ne ustreza več potrebam, saj sedaj v njem prebiva že okoli 120 mož in žena, ki so na stara leta potrebni nege in oskrbe. Zato si vodstvo zavoda in skupščina občine na Jesenicah prizadevajo, da bi zgradbo preuredili. B. Blenkuš šn' odbor Dovje Mojstrana zahteva večje samoupravne pravice Foto: J. Vidic Krvodajalska akcija v radovljiški občini Manjka še 500 krvodajalcev Najbogatejši so najrevnejši, največji so najmanjši. Vem, da tako čudne trditve nihče ne razume, zato naslednje pojasnilo: Občinski odbor rdečega križa je prek sindikalnih podružnic zbiral prijave za krvodajalce. In kakšen je odmev na to humano akcijo? Iz GG Bled, LIP in Vezenine Bled ter podružnice gorenjske kreditne banke v Radovljici ni prispela nobena prijava. LIP se sicer lahko opraviči, da se je prijavilo nekaj krvodajalcev iz obrata v Gorjah. Velika podjetja, veliko denarja in zelo malo ali pa nič razumevanja za to humano akcijo. Zelo dobro pa so se odrezale sindikalne podružnice Verige, Elana in Plamena. Iz Verige se je prijavilo 110 krvodajalcev, iz Elana 84, Plamena 80, Almire 35, Sukna 25 in 12 uslužbencev občinske uprave. Čudno je tudi, da so zelo redki krvodajalci iz vasi Ljubno, Brezje, črnivc, Mošnje, Zasipa in Podhoma. Po podatkih, s katerimi razpolaga občinski odbor rdečega križa, sta že vrsto let najboljša Bohinj in Kropa s sosednjimi vasmi, samo s to razliko, da je Kropa letos najboljša v radovljiški občini. Pravzaprav so samo v Kropi našli planirano število krvodajalcev. V zadnjih letih opada število krvodajalcev v Gorjah in na Bledu. Ekipa za odvzem krvi bo delala na Bledu v zdravstvenem domu od 28. do 31. oktobra, v Kropi (za kraje Podnart, Lancovo, Sr. Dobrava, Kamna Gorica in Kropa) 4. novembra in 5. novembra v Bohinjski Bistrici za vasi na tem območju. Na Bledu bo odvzem krvi za krvodajalce od Gori j do Brezij in Begunj. V Bohinju je prijavljenih krvodajalcev za en dan preveč, za dva dni pa premalo. Zato bodo 29. oktobra en avtobus krvodajalcev iz Bohinja pripeljali na Bled. Po planu naj bi bilo v radovljiški občini 1200 krvodajalcev, toda do četrtka, ko to pišem, se je prijavilo samo 700 krvodajalcev, tako da jih je znatno manj, kot je bile planirano. Sicer pa je še vedno čas za prijavo in upamo, da jih bo več kot 700. J. Vidic GLAS * 16 STRAN S t DLSKIH KLOPI SOBOTA — 26. oktobra 1968 Na športnem dnevu Toplo jesensko sonce nas je zvabilo v naravo. S tovari. š;co in ostalimi razredi smo se odpravili na Osovnik. Ob pol osmih smo odšli izpred šole. Počasi smo se vzpenjali po gozdnih strminah. Vdihavali smo svež zrak in uživali lepoto jeseni. Listje na drevju je rumenelo in marsikdo je na tleh našel kostanj v bodečem ovoju. Prispeli smo na kolovozno pot, po kateri pa smo pešačili le malo časa. Spet smo bili v gozdu, obdajala so nas visoka drevesa, s svojo čudovito glasbo so nas zabavale gozdne ptice, suho listje nam je šumel6 pod negami. Ko smo se ustavili na majhni gozdni jasi, nas je jesenski vetrič prijetno pobožal po razgretih čelih, saj smo bili vsi premočeni in utrujeni. Pred nami se je dviga! strm hrib, na katerem je ponosno stala cerkev. Nekateri so že bili na vrhu, zato smo se hoteli tudi mi potruditi tja gor. Pot je bila strma, trava rosna in drselo nam je. Končno smo se le privlekli na vrh. Utrujeni smo posedli v travo in uživali naravne lepote. Bili smo lačni, zato smo pomaJicali. Megla nam je nekoliko kvarila razgled, a vseeno smo videli naše malo mesto, kako ponosno se širi okrog gradu. Kar prezgodaj nas je zdramil klic: odhod; Pripravili smo se. Pot navzdol je bila lažja, saj nas je kar samo neslo. Po dveh urah prijetne hoje smo prispeli v mesto. Bili smo utrujeni, nekoliko so nas bolele noge, a vseeno bi si takih športnih dnevov še želeli. Anica Hudolin, osn. šola Peter Kavčič, šk. Loka \»» o o n m o *> o O i i Lojze Zupane NEMŠČINA Med narodnoosvobodilno vojno je živel v neki vasi na Gorenjskem star krčmar počasne pameti, Slovenec pa tudi takšen, da ni bil v čast in ponos zavednim Gorenjcem. Če je srečal švabskega vojaka, se je silil in silil, da ti bi govoril nemško, četudi t) njegove nemščine noben Švaba ni razumel. § Zgodilo se je, da je v • njegovo kremo prišel J švabski žandar. Krčmar S ga je brž vprašal: »Wein?« j (Vino?) J »Jo. jo, eine Flasche O VVein,« (Steklenico vina) je pokimal Švaba. ^ Krčmar se je obrnil in © vzel s police polno zelen- • ko ter jo postavil na mitji zo pred Nemca. Ta je bil • pivski človek, zato pijače <3 ni natočil v kozarec, am-© pak je kar nagnil zelenja ko potegnil iz nje. In že O se je nakremžil, kajti v • steklenici ni bilo vino, 0 ampak kis, ki ga je bil • krčmar pomotoma posta- • vil na mizo. Švabski žan-© dar je pograbil zelenko ^ in potisnil grlo v krčmar. © jeva usta, ki je moral pi ® ti, dokler ni vsega k'.sa O i/p !. 9 Tako je bil kaznovan 9 za usodno zmoto. l* Potlej je nekega dne ot. c» ve/el svojega starega, 9 bolnega konja in ga gnal *t h konjaču. Spotoma je j* srečal svabsko patruljo in © vodja patrulje ga je v J SvftbskCffl naročja vpra- 3 šal: (VVoehin? »Bochin?« Kam?) »Hin bo, hin, ker je že star,« je odgovoril krčmar. Švaba ga ni razumel, zato je vprašal: »Bos?« Was? - Kaj?) »Ej, bos pa ni,« je odvrnil krčmar. »Še vse štiri podkvice ima, le star je in bolan.« »Du bist a Ezel!« (Du bost ein Esel — Ti si osel) — se je zasmejal Švaba. Krčmar pa: »Ah, kaj bom neki jezen! Kljuse je staro, zato ga peljem h konjaču, dokler lahko še sam hodi. Mi vsaj crkovine ne bo treba voziti.« Švabi so se med kroho. tom napotili dalje, krčmar pa si je mislil: Nemščina pa zares ni težka, saj sem se kar lepo pogovoril z njimi. Na povratku s patrulj nega obhoda pa so se Švabi zglasili pri krčmar ju, da bi popili liter vina. Ko jih je krčmar zagledal, je udaril s petami skupaj, dvignil desnico v švabski pozdrav in — namesto Heil Hitler! — zatulil: »Heuchler Hitler!« (Hinavec Hitler!) Švabi so ga obrcali, da je komaj še malo živ tri dni razmišljal, da nemščina ni tako lahka, kot si je mislil še pred dobro uro. Jesenska nedelja fe ©ste se c a c «oa zfi s c c; »ecc oc s os sec« t«t t c t Danes je lep jesenski dan. Toplo sonce pošilja svoje žarke na pokošene travnike. Nedeljo sem preživela prijetno. Dopoldne sem se učila in pomagala mamici pri Vam v pouk Človek si želi na luno Gotovo ste že slišali za astronavte, ki jih z raketami izstreljujejo v vesolje. To so pogumni možje, nič manj hrabri od nekdanjih raziskovalcev divjih pragozdov, neustrašni kot je bil Krištof Kolumb, ki je pred skoraj 500 leti odkril Ameriko. V tesnih kabinah letajo po brez-zračnem prostoru visoko nad zemljo in rokujejo s stotero zamotanimi napravami. Vsak napačen gib, ena sama okvara na vesoljski ladji je zanje lahko usodna. In vendar se ne boje. Kljub vsemu tvegajo in postavljajo svoje življenje na kocko. Za. kaj? Odgovor je en sam: človeštvo želi osvojiti vesolje, želi spoznati nove, neznane svetove, zvezde, velike kot naš planet, in vendar tako oddaljene, da so videti kot drobne kresničke. In ravno astronavti utirajo ljudem pot ! med zvezde. Na njihovih iz- i kušnjah se znanstveniki uče j saj simo z aparati ne morejo nikdar tako natančno ugoto. ; viti, kako je tam gori, v na- j znanem, tujem svetu. Prvi planet, na katerem bodo pristali astronavti, je tuna, zemlji najbližje vesoljsko telo. Od nje nas loči 384 000 km praznega prostora, kjer brez posebnih naprav ne more bivati nobeno živo bitje, saj tamkaj ni zraka. Tudi na sami luni ni življenja, le gole skale in pesek, čez dan pritiska vročina, sonce raz-beli golo skalovje na 103 in več stopinj Celzija, ponoči pa se površje ohladi, temperatura zdrkne daleč pod Iedišče. Vendar utegne luna človeku nekoč v bodočnosti še zelo koristiti. Morda se pod površino skrivajo bogata nahaja lišča rud, ki jih bo človek nekoč v prihodnosti zelo potreboval. Samo dve najbogatejši deželi na svetu za sedaj lahko pošiljata ljudi in satelite proti mesecu. To sta Sovjet ska zveza in Združene države Amerike. Poleti v vesolje so namreč zelo dragi in vsi drugi manjši narodi si takšnih izdatkov ne morejo privoščiti. Oba industrijska velikana tekmujeta med seboj, kdo bo prvi, čigavi astronavti bodo prej pristali na Zemljinem satelitu. Za nas pa vse to ni važno. Pomembno je le, da človek osvoji Mesec. Morda se bo to zgodilo prav kmalu, nekateil menijo, da že drugo teto. delu. Po kosilu smo šli v gozd. Opazovala sem prelepo naravo. Vsak list se je po svoje obarval. V daljavi sem slišala zvonk!janje kravjih zvoncev. Tudi pastirjev vrisk je odmeval v jesensko popoldne. Nabirala sem kostanj. Ob starem hrastu sem našla jurčka. Proti njemu se je plazil črn polž lazar. .Gotovo je bil ubogi polž jezen name, ker sem mu vzela večerjo. Pozno popoldne smo se vračali domov. Vse je bilo tiho, le suho listje je šumelo pod nogami. Utrujena, vendar vesela in zadovoljna sem prišla domov, saj sem to jesensko nedeljo videla mnogo lepega. Mateja Zgajnar, 4. b razred osnovne šole Matija Valjavec, Preddvor Šah Otvoritve O otvoritvah ste verjetno slišali. Tudi začetnik jo mora vsaj delno poznati, da se mu ne zgodi neprijetno presenečenje, kot se je v tej partiji zgodilo črnemu: JL 'trnu, & l lil 'ppp ""^ff^fr'""''t^ 1. e2 —14 2. Sbl —c3 3. Sgl — f3 4. S13 — e5 5. d2 —d4 6. Ddl — d4 7. Sc3 — b5 8. Dd4 —c5 Črni se vda, ker se ne more ubraniti vseh groženj. e7 -e5 Sb8 — c6 Lf8 -c5 Sc6 -e5 Lc5 -d4 Dd8 — f6 Ke8 -d8 Moder odgovor Da so lisice zvitorepke, to veste, da kradejo kokoši in petelinčke, to je njihova prastara navada. Zajčki v gozdu lisici uidejo, naše domače kokoške se ji pa včasih še nastavijo. Tudi sosedova cverglica je bila ena takih neumnih kokoši. Ko se je lisica proti večeru prikradla na dvorišče, se je še vedno potikala tam okoli, namesto da bi bila z drugimi vred že v koko-štijaku. Zvečer je rekla modra mama štiriletnemu Mihu: »Vidiš Mihec, takole se godi neposlušnim živalcam in neubogljivim otrokom. Neubogljive plitke nam ukrade lisica, neubogljive otroke pa tepe nadloga.« Mihec maminega pouka ni prav razumel, zato je modro pripomnil: »Mama, saj je vseeno; če ne bi cverglice požrla lisica, bi jo pa mi pojedli.« Darina Konc ti r m*k m 9c»ii9« as ■*■«* = h *,=«bk*"""2j uihiiiiiiitiaiifiiiKiiciiiei.....a^iiM Pobirali smo Zbrali smo se na polju pri Lahovčah. šli smo pobirat krompir. Postavili smo se v vrsto po dva in dva. Jaz sem nabirala skupaj s svojo prijateljico. Tovarišica je zapisovala, koliko je kdo nabral. Pričelo je deževati. Stekli smo pod smreke. Nekaj jih je ostalo na njivi. Ko je pre" nehalo deževati, smo dobili malico. S prijateljico sva nabrali 32 gajbic krompirja, vsi skupaj pa 394. Alenka čare, 4. b, osnovna šola France Prešeren, Kranj Prvič na Kališču Na Kališču je lepa planinska koča, ki se imenuje D0l° kokrškega odreda. Leži pod goro Storžič. Bilo je lepo, toda hladno nedeljsko jutro. Zbrali smo se s tovarišico Jocif Nežko na čelu pred staro šolo v Preddvoru-Ko smo bili vsi prijavljeni planinci naše šole skupaj, sta° krenili na pot proti Kališču. Pot je bila strma, dolga in °a" porna. Toda hoja po gozdu, ki že dobiva jesensko podobo« je bila prijetna. Steza je bila posuta z odpadlim listjem« Ptički na drevesih so nas pozdravljali s svojim jutranji10 žvrgolenjem. Kljub za naše noge dolgi in utrudljivi hoji sfli° prišli do koče. Tu je bil ves trud poplačan. Oh, kako teP J j pogled z vrha, na zamegleno Gorenjsko. In kakor da megla vedela, da bomo tisti, ki smo prvič tu, prikrajšan1 lep razgled, se je razpršila in posijalo je jesensko sonce* Preden smo vstopili v kočo, smo se sezuli in nataknili cOP*t| da ne bi s svojimi težkimi čevlji poškodovali parketa, smo napolnili svoje prazne želodce in se malo odpočili, nadaljevali pot čez Zaplato na Jakob, od tu pa proti doi Ta planinski izlet mi bo ostal v spominu vse življenje. Kondi Pižorn, 4a razred osno_ šole Matija Valjavec, PredUW vrrf Nakupovanje je umetnost Ali morda nakupujete takrat, ko imate polno denarnico — navadno je to po plačilnem dnevu? Ce delate tako , potem se vam prav lahko marsikaj zgodi. Kupili boste, kar vam je trenutno všeč, kakšno ceneno blago, na trgu Pa polno zelenjave in sadja, ki ga ne boste mogli pojesti v treh dneh, tako da bo propadlo. Ste že kdaj pomislili, đa bi bilo dobro imeti manjšo beležnico, kamor bi si zapisovali, kaj morate kupiti na primer v enem letu, v enem mesecu ali tednu. Med dologoročnejše nakupovalne načrte sodi nakup pohištva, Počitnice, ozimnica s kurjavo >n če imate šolarje pri hiši, še potrebščine za šolo in obleka za šolarje. Za te večje nakupe je treba izračunati Približno mesečno vsoto, pripraviti kuverte in vanje spravljati denar. Tako vas Potem ne bo na primer skr-W» ozimnica, potem ko ste s« Poleti privoščili dolge počitnice. Prav tako je pametno gospodariti tudi »na kratko«. Ko dobite plačo, sedite s svinčnikom k mizi in preračunajte, »oliko bo treba dati v kuver-to za hrano, za elektriko, za stanovanje, za razvedrilo in Podobno. Denar razdelite po kuvertah in če ob koncu meseca kaj ostane, shranite to v kuverto z napisom — nepredvideni izdatki ali pa ne-~*e v banko. Ce je pri hiši se avto, je potrebna tudi kuverta za bencin. Ce je pred koncem meseca prazna, po-tCn- pešačite — za zdravje. Morda b0 zakonski tovariš Proti takemu gospodarjenju * denarjem in bo zahteval še aP~ej »jemanje s kupa«, endar se ne dajte omajati. °*W se boste po nekaj me-ecih Prepričali, da je vaš način a»jt>oIjši. Kad« V>dimo po opravkih mimo Izložb, je dobro, če si mimogrede zapišemo v beležnico, če bomo videli kaj potrebnega za naš dom. Cena sodi zraven. Tako bomo doma lahko v miru premislili, ali res potrebujemo tisto, kar smo videli v trgovini. Sicer se nam lahko zgodi, da bomo kaj nepremišljenega kupili in nam bo potem žal. Večkrat nas zapelje tudi nizka cena blaga, razne razprodaje in »ugoden nakup«. Največkrat pa je tako blago slabo še preden se »amortizira«. Znan je angleški rek — da ni nihče tako bogat, da bi poceni kupoval. Seveda ima to pravilo tudi izjeme, posebno takrat, ko je treba kupovati na primer obleko za otroke. Otrok, ki potrebuje plašč, hitro raste, zato mu ne bomo kupovali plašča iz najdražjega blaga, pač pa takega, ki bo vzdržal dve leti. Ze dolgo ste si na primer želeli pribor za mešanje raznih solat. Prodajalka vam je pokazala plastičnega in pa kromiranega. Prvi je seveda cenejši, drugi pa je trikrat dražji in trpežnejši. Odločili ste se za plastičnega. Cez teden ste pribor pri mešanju solate že polomili, kar se vam pri kromiranem ne bi moglo zgoditi. Denar ste torej dobesedno vrgli skozj okno. Izkušnja pa je ostala. Spoznali smo pravilo kakovostnega nakupa. Drag predmet kupimo tedaj, kadar smo prepričani, da nam bo s svojo tr-pežnostjo povrnil vložen denar. Dražje kupujemo klasične kostime, posteljnino, smučarske čevlje, žimnice, kuhinjsko posodo. Cenejše pa naj bodo otroške obleke in čevlji, razna modna blaga in podobno. sive naa ,(kt°šnjih jesenskih in zimskih ol *a službo Nl1 Sliki so tri l:lke oblekc- ki - solo in za druge priložnosti. oblek je krojenih iz jih lahko oblečemo Seveda ni vedno najdražje blago tudi najboljše. Zadnje modne novosti so vedno drage, tako kot prvo sadje, ki tudi vedno ni najboljše. Pred nakupom se je dobro prej sprehoditi mimo izložb, saj ni v dveh trgovinah ista cena. Najboljše je nakupovanje v začetku tedna. Mirnejši smo pri nakupu in prav tak je tudi prodajalec. L. Mencinger Ko se začno pojavljati gube Naša koža postaja s staranjem celotnega organizma vse manj prožna, postaja bolj suha, na njej so vse pogostejše gube. Navadno se začno prve gube pojavljati okoli tridesetega leta. Zato ni dovolj, če si zjutraj nanese-mo samo nekaj kreme na obraz in se s tem vsa naša nega za ta dan konča. Zvečer je posebno važno, da kožo očistimo umazanije, ki se je nabrala čez dan. Sicer pa o čiščenju kdaj drugič. Doma imamo več preprostih sredstev za nego kože, vendar na to večkrat radi pozabimo. — V shrambi imamo olje, surovo mleko, kislo smetano in še kaj drugega. Vse to lahko uporabljamo v boju proti gubam. Enkrat na teden namočimo gazo v olje in jo položimo za nekaj časa na obraz. Ce nimate olivnega ali man-deJjevega, je dobro tudi jedilno olje. Taka nega je priporočljiva posebno za suhe kože in pa za vse, ki so že praznovale trideseti rojstni dan. Dobro je tudi, če si od časa do časa namažete obraz s surovim, to je neprekuhanim mlekom. — Košček vate namočite v mleko in si otrite z njo ves obraz. Se boljša je kisla smetana, posebno za suhe kože. Na očiščen obraz nanesite svežo kislo smetano, počakajte deset minut ter nato umijte obraz z mlačno vodo. Vse skupaj nato še enkrat ponovite. Tako odpravimo majhne, še plitve gubice. Za odstranitev globljih gub pa poskušajte tole. V topli vodi segrejte 30 gr belega voska in 50 gramov medu. To mešajte toliko časa, dokler se ma-sika ne ohladi. Pred sipanjem si s to mešanico namažite obraz in pustite čez noč. Zjutraj izmijte z mlačno vodo. Blazino morate seveda zaščititi z brisačo ali s čim drugim. Proti gubam je dobra tudi maska iz rahlo stepenih beljakov. Kože okoli očj "o smemo namazati. L. Mencinger Večkrat se sprašujemo, kaj naj bi oblekle h krilu ali ko stimu. Stojimo pred omaro in nikakor ne moremo izbrati primernega oblačila. Site smo že puloverjev in rade bi si nadele nekaj, kar bi spremenilo naše skoraj enolično oblačenje. Naše iskano oblačilo so bluze. Na njih lahko menjamo ovratnike, gumbe in manšete in bluza bo spremenjena, me pa bomo zadovoljne. Barva in vzorec blaga sta lahko različna, še zmeraj se pojavljajo črte in kare, ki so prav primerne za športen model. Rožasto blago lahko uporabimo za športni model, nič napak pa ne bomo storile, če bo elegantnega kroja. Paziti moramo na to, da bomo oblekle vzorčasto bluzo le h krilu iz gladkega, enobarvnega blaga. Kot obleke, čevlje, torbice :n podobno, tudi bluze ločimo na športne in elegantne modele. Naša skica nam prikazuje tri različne vrste. Model, ki ga bomo oblekle ob večerih ali kakšnih elitnih prireditvah, je še vedno popularen z globokim izrezom. Seveda si takega kroja ne more privoščiti vsaka, zato kar ko-rajžno oblecite tako bluzo tiste, ki vam je model všeč in bo pristojal vaši postavi. Drugi model ni ne tipično športen in ne eleganten, pa je prav tako primeren, da ga nosite v oba namena. Je lahko iz gladkega, rožastega in rahlo črtastega blaga. Tak model je prav primeren za tiste, ki ne zahajajo pogosto na ples in podobne prireditve, Za vsak dan pa si privoščimo športen model. Ta bo vsaki dobrodošel in v njem se bomo počutile najbolje. V okras so mu gumbi, lahko pa tudi verižice. Najboljši vzorec za športni model je vsekakor karo in črte. Torej v modi so prikupni modeli, kakšen bo vaš, pa boste odločile same. MARTA ^MiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiJi ( Slabo spite? | če vas muči nespečnost ali pa se ponoči večkrat S B prebujate, poskušajte najprej odkriti vzrok. Pogosto £ = mislite, da sploh ne veste, čemu naj bi imeli take teža- £ S ve. Morda bo med naslednjimi tudi vaš: £ — preveč naporno delo podnevi, = — telesna izčrpanost, £ — preveč skrbi, £ — močna duševna vznemirjenost (film, knjiga), £ — jemanje poživil v večernih urah (kava, čaj, tablete), = — preobilna večerja ali prazen želodec, £ — prevroča spalnica ali pretopla odeja, £ — preveč hrupa v stanovanju ali hrup s ceste, = — premalo topla odeja, £ — preveč svetlobe v sobi, £ — premalo gibanja čez dan. Tr.iiiiiiiiiiiiittiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiUidiiiiiiiiiiiJiiiiiTr Nesreče tega tedna V torek, 22. oktobra, zvečer se je z osebnim avtomobilom prevrnil Franc Ajdovec iz Šenčurja. Nesreča se je pripetila na cesti četrtega reda med Britofom in Šenčurjem, ko je Ajdovec pritisnil na zavore pri srečanju z neznanim vozilom, ki ni zasenčilo luči. Na avtomobilu je za okoli 4000 N din škode. Na cesti prvega reda pri Podtaboru je v sredo popoldne tovorni avtomobil, ki ga je vozil Stanko Gradišek iz Zagreba, pretesno prehiteval mopedista Milana Pogačnika. Pri tem je tovornjak zadel ob moped. Pri padcu se je Milan Pogačnik huje ranil. Na cesti četrtega reda v vasi Pristava je v sredo voznik osebnega avtomobila Rafko Juvan zadel z blatnikom osemletnega Roberta Mravljeta. Otrok je nenadoma skočil iz skupine otrok pred avtomobil. Huje ranjenega so odpeljali v bolnišnico. Ob sedmi uri zvečer se je v četrtek pripetila na cesti prvega reda pri Podkorenu hujša prometna nesreča. Marjan Me-štrovič, ki je vozil avtomobil nemške registracije, je nenadoma zapeljal v levo, avtomobil se je od brega odbil in zletel s ser-pentinaste ceste v 200 metrov globok prepad. Avtomobil se je razbil, voznik pa je bil huje ranjen. Nesreča naj bi se pripetila, ker je menda voznika zaslepilo neznano voziio, ki ni zasenčilo luči. Na cesti prvega reda pri Vrbi je v četrtek zvečer voznik tovornega avtomobila Franc Markelj trčil v stoječi osebni avtomobil, ki ga je upravljal kuvajtski državljan Taher Kcmal šaad. Ranjen ni bil nihče, na vozilih pa je za 10.000 N din škode. — L. M. Peter in Pavel Dragi Pavel! (za osebno uporabo) Saj sem vedem, da iz te Vere ne bo na olimpiadi nič posebnega! Vera Nikoli(ni)č! Če človek malo pozorneje pogleda njen priimek, kar mora priti do takšnega sklepa. Sicer pa morda le ne drži, da ni bilo prav nič. Ona že ve. Dobila je avtomobil, trisobno stanovanje v Beogradu, spričevalo o končani gimnaziji. Ko so njeni kolegi Z vlakom potovali na tekmovanja, se je vozila ona z letalom. Na treninge so jo pošiljali povsod. Nazadnje je bila celo v St. Moritzu. Kaj se ve? Morda pa je užaljena ker je niso poslali na trening v Monte Car-lo... Vsekakor je Nikoli(ni)čeva le nekaj imela. Seveda ne bom zloben in dejal, da tudi zaročni prstan, ki ga je tako lepo zabrisala v olimpijsko travo pred startom ... Ne morem pozabiti filma Šest korakov o naši zlati Veri, ki so ga prikazovali na filmskem festivalu v Kranju. V filmu, ki je dobil nagrado Pierre de Cubertin (najboljši športni film), sem spoznal skromno, požrtvovalno, borbeno športnico, ki je lahko (po filmu) zgled vsem mladim. To so nas nafarbali! Vere ni več. Sedaj imamo novo zvezdo Djudjo Bje-dovt skromno, požrtvovalno, borbeno športnico, športnico, ki je lahko za zgled vsem mladim. Verjetno bomo kmalu vse to izvedeli. Izvedeli bomo, da je to športnik, nadčlovek brez napak in slabosti, ki nikoli v življenju ne naredi nič napačnega . .. Seveda ne bomo izvedeli o Djurdjici, ki se upre oče-tu-trenerju, o Djurdjici, ki ima sumljivo pogosto vnetje ušes, da ji ni treba trenirati... To so bokletne besede in ne dajt da bi jih slišalo nepotrebno uho. Bjedova je brez napak. Edtni človek pri nas, ki je povsem na mestu. Takšni smo. Ideale hočemo utelesiti v človeku-idolu in gorje, če ta pokaže, da ni res tak, kar od njega zahtevamo. Potem ni kriv tisti, ki je idola ustvarjal in dajal vse mogoče in nemogoče ugodnosti, ga »vzgajal«. Kriv je tisti, ki ni hotel biti takšen kot smo določili, da naj bi bil oziroma mora biti. Naša nova zvezda je študent defektologije. Zaradi tega lahko upamo, da vsaj sama ne bo zapadla v defekte. Lahko bi jo celo koristno uporabili. Zdravila naj bi ljudi, ki so »ustvarjali« bivšo zvezdo. Morda pa bi se lahko lotila tudi zdravljenja bivše zvezde. Lepo Te pozdravlja Peter Loterija Poročilo o žrebanju srečk 43. kola, ki je bilo 24. 10. 1968 •MiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitifiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiruiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiin Srečke s so zadele končnicami Ndin 40 8 25280 400 59250 400 95800 50 268950 2.000 1 4 51001 404 66821 504 330461 2.004 486731 10.004 42 8 72 8 02232 500 140952 2.000 3493 200 01783 500 64343 400 49933 1.000 14 8 44 10 824 100 39384 1.000 62854 1.000 308024 100.000 5 4 50995 504 73845 504 819245 50.004 66 8 23516 400 79526 1.000 285966 2.038 381606 2.000 881526 2.000 923996 30.000 7 4 34227 404 68167 504 90857 504 98117 404 238987 2.004 28 20 78 10 18158 400 46148 500 619188 2.000 890888 2.000 986778 10.010 919 50 00789 500 09819 400 88939 400 269419 2.000 ŽIVE POSTRVI dobite vedno v samopostrežbi ŠPECERIJA BLED Prešernova 76 TOVARNA OBUTVE TRŽIČ 24 PEKO 29-052 črn ali havana juni 25 PEKO 29-081 burgund ar. t is vi NEDITA 35-42 180,00 NEDITA 35_^42 180,00 miiHi!iiimiiiimiiiii;!iiimimii!iiin;nniiimiiiiii!iii!iiiim^ TOVARNA ČIPK, VEZENIN IN ROKAVIC BLED RAZGLAŠA PROSTO DELOVNO MESTO obratnega knjigovodje Pogoji: Ekonomska srednja šola in najrnanJ tri leta prakse na enakem ali podo nem delovnem mestu. Stanovanje ni na razpolago. Osebni dohodek po pravilniku o litvi sredstev za OD. de- Prijave z ustrezno dokumentacijo naj kandida^ pošljejo na gornji naslov. Rok za sprejemanje je 10 dni od dneva objave razglasa. TAKOJ SPREJMEMO DVA kvalificirana steklarja Ponudbe pošljite na upravo STEKLARSTVO KRANJ RADIO Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15. 17., 22., 23 In 24 uri ter radijski dnevnik ob 1930 uri. Ob nedeljah po ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA — 26. oktobra 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Cez travnike zelene — 9.50 Naš avtostop — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz opusa skladatelja Matije Bravničarja — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pet srbskih »Gradskih« pesmi DJordja Karakljajića — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 V vedrem ritmu z velikimi zabavnimi orkestri — 14.55 Kremna banka in hranilmca Ljubljana — 15.20 Glasbeni jatermezzo — 15.40 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17-35 Poje zbor »Jože Her-manko« iz Maribora — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu **~ 18.15 Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga - 19.C0 Lahko — 14.35 Minute z ansamblom Sonny Carson — 14.45 Odmevi z gora — 15.00 Z letošnjega festivala v Salzburgu — 17.00 Solza in druge klavirske skladbe — 17.35 Glasbena skrinja — 19.00 Športni do godki dneva — 19.10 Igramo za razvedrilo — 20.05 Strani iz slovenske proze — 20.25 Glasbene vinjete — 21.20 Večerna nedeljska reportaža — 21.30 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 22.00 Interpreti tega tedna — 00.05 Iz slovenske lirike Ali noč, otroci — 19.15 «unute z ansamblom Francija Puharja — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.30 It fonotoke radia Koper — 22.15 Oddaja za naše izseljence 23-05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 14.05 V soboto popoldne z napovedovalcem Jernejem Pikljem — 15.00 Zvoki s tekoma traku — 20.05 Naše gospodarstvo — 20.15 Minute s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 20.30 Okno v svet -- 21.20 Operni koncert — 22.30 Od uverture do scher. — 00.05 Iz slovenske lirike ^NEDELJA — 27. oktobra^ 6 00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — Jj)5 Veseli tobogan — 9.05 Dober dan vam želi Jure Souček — 10.05 Se pomnit : tovariši — 10.30 Pesmi borbe J ?e'a - 10.45 Naši poslušal kitajo >n pozdravljajo c: 11 00 - tu i. xunstični napotki za Jc goste - n.50 Pogovor s ^'usalci - 12.00 Na današ 7 ' 'a.n - 13-15 Vedri zvoki velikimi orkestri — 1^? ^ueljska reportaža — H.Oa Nedeljski operni koncert --14.05 Popoldne ob zabavni glasbi — 15.30 Humoiv ka teža tedna — 16.00 Zabavna fcasba in šport — 17.30 Rajska igra — 18.28 Godalni kvartet — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene raz Slednice — 20.00 V nedeljo Zvečer — 22.15 Serenadni ve. *** 23.05 Uterarni noktur-23.15 Zaplešimo z or- PONEDELJEK — 28. oktobra čer no _ kestri fc* Program li s* n JJ8010 kai' sle kbra "** 13 k 7 Svetovna reportaža £a prijetno popoldne 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedn sže — 9.10 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 9.30 Paleta zvokov z orkestrom Michel Legrand — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turist čni napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 0.1 julija do decembra — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov- — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Nastop zbora Svetozar Markovič iz Novega Sada — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Odlomki iz opere Evgenij Onjegin — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Lidijo Kod-rič — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Skupni program JRT — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literni nokturno — 23.15 Lahko noč s pevci zabavne glasbe Drugi program 14.05 V ritmu današnjih dni — 15.00 Izbrali smo vam — 20.05 Ljudje med seboj — 20.15 Lepe melodije z orkestrom Percy Faith — 20.30 Svet in mi — 20.40 Glasbena slika iz Španije — 21.20 Literarni večer — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske lirike TOREK — 29. oktobra 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Zabavna glasba — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današ. nji dan — 12.10 Poje mezzo-sopranistka Bogdana Stritar — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske lff.rodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udejstvova-nje mladih — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični orke. Mer RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvide-nje — 18.45 Svet tehnike — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Tatjano Gros — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Radijska igra — 20.55 Dvajset minut z ansamblom George Shearing — 21.15 Deset melodij - dest pevcev — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Plesni orkestri in ansambli RTV Ljubljana Drugi program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Majhni zabavni ansambli — 15.00 Melodije po pošti — 20.05 Soeial. na politika — 20.15 Jazz na II. programu — 21.20 Pevski Parnas — 21.45 Koncertanti na naših odrih — 23.10 S Ta-ter na Florido — 00.05 Iz slovenske lirike SREDA — 30. oktobra 8.00 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Iz albuma skladb za mladino — 9.30 Četrt ure z orkestrom Percv Faith — 9.45 Ženski vokalni kvartet poje pesmi Janeza Kuharja — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Med po; pularnlmi domačimi koneer-tantnimi deli — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Kcneert za oddih — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Odskočna deska — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Drugi program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 S popevkami po svetu — 15.00 Drobne skladbe z velikimi orkestri — 20.05 V svetu zunanje politike — 20.30 Mednarodna radijska univerza — 20.45 Lahka glasba — 21.20 Poslu-šajmo in primerjajmo — 22.20 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske lirike — ČETRTEK — 31. oktobra 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Iz simfonične in operne glasbe — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dva odlomka iz opere Veronika Deseniška — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Mladina poje — 14.25 Operetne melodije — 14.40 Enajsta šola — 14.55 Pet minut za EP — 15.20 Glas. boni intermezzo — 15.40 Majhen recital pi and stke Hilde Horakove — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Ireno Kohont — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Komorno-glas-beni večer pri skladateljih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Nočni vrtiljak zabavnih zvokov Drugi program 14.05 Igramo za vas — 15.00 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 20.15 Veliki valčki — 20.30 Pričevanja o glasbi — 20.45 Majhen koncert lahke glasbe — 21.20 Muzika pod dvornimi lestenci — 22.00 Pasijon po Matevžu — 00.05 Iz slovenske lirike PETEK — 1. novembra 6.00 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.45 Skladbe za mladino — 9.05 Postoj, kdor mimo greš — 10.05 Se pomnite tovariši — 10.30 Slovenske partizanske in umetne zborovske pesmi — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Dopoldanski koncert lahke simfonične glasbe — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Odlomki iz slovenskih oper — 13.15 Od melodije do melodije — 14.05 Narodne iz slovenskih pokrajin — 15.00 Poročila in reportaže iz spominskih srečanj — 15.20 Dve romantični partituri — 16.40 Človek vsakdanjosti — 17.05 Vedno lepe melodije v novejših orkestralnih izvedbah — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Od Bacha do Bartoka — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Klavir v ritmu — 20.00 Jugoslovanski zbori poj o — 20.30 Obiski pri velikih orkestrih — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Iz sodobne simfonične literature — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč z godali Drugi program 20.05 Radijska igra — 20.50 Glasbena medigra — 21.20 Po zarasli stezici — 22.00 Dunajski slavnostni tedni 1968 — 00.05 Iz slovenske lirike KINO Kranj CENTER 26. oktobra amer. barv. V V film DIVJI SAM ob 16- 18. in 20. uri, premiera amer. barv. V V filma DVOBOJ PRI DIABLU ob 22. uri 27. oktobra amer. AMERIŠKA VESELA PARADA ob 9.30, amer. barv. V V film DVOBOJ PRI DIABLU ob 13. uri, amer. barv. VV film DIV. JI SAM ob 15., 17. in 19. uri, premiera angl. barv. filma DR. SYNN ALI STRAŠILO ob 21. uri 28. oktobra franc. barv. CS film PESEM SVETA ob 16., 18. in 20. uri 29. oktobra franc. barv. CS film PESEM SVETA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽI C 26. oktobra ameriški film AMERIŠKA VESELA PARADA ob 16 .uri, jugesl, barv. film MAKEDONSKA KRVAVA SVATBA ob 18. uri, premiera angl. barv. CS filma OTHELLO ob 20. uri 27. oktobra jueosl. barvni film MAKEDONSKA KRVAVA SVATBA ob 16. uri, amer. barv. film PREKLETA POSEST ob 18. uri, premiera franc. barv. CS filma PESEM SVETA ob 20. uri 28. oktobra amer. barv. VV film DIVJI SAM ob 18. uri, angl. barv. film OTHELLO ob 20. uri 29. oktobra angl. barv. film OTHELLO ob 16. in 19. uri Stražišče SVOBODA 26. oktobra amer. barv. film PREKLETA POSEST ob ob 19. uri Cerklje KRVAVEC 26. oktobra franc. barv. CS film ČLOVEK IZ HONG-KONG A ob 19.30 27. oktobra franc. barv. CS film ČLOVEK IZ HONG-KONGA ob 15.30 in 17.30 uri Kamnik DOM 26. oktobra zah. nem. — jugosl. barv. CS film KOMISAR X ob 17. in 19. uri 28. oktobra franc. barv. CS film IZLET NA TAHITI ob 17. in 19. uri Kamnik DUPLICA 26 oktobra špan. barv. film ZADNJI SPOPAD ob 19. uri 27. oktobra špan. barv. film ZADNJI SPOPAD ob 15., 17. in 19. uri Žirovnica 27. oktobra ameriški film VIVA ZAPATA Dovje-Mojstrana 26. oktobra franc. barv. CS film NABOJ V SRCE 27. oktobra italij. barv. CS film SOKOLOV PLEN Radovljica 26. oktobra amer. barv. film PRERIJA ČASTI ob 18. uri, amer. CS film PLACA ZA VRAGA ob 20. uri 27. oktobra amer. barv. film PRERIJA ČASTI ob 16. in 20. uri, amer. CS film PLACA ZA VRAGA ob 18. uri 29. oktobra frtne. barv. film KRVOLOČNE IGRE ob 20. uri škofja Loka SORA 26. oktobra špan. barv. film IZGUBLJENA ŽENA ob 18. in 20. uri 27. oktobra špan. barv. film IZGUBLJENA ŽENA ob 15., 17. in 20. uri 29. oktobra franc. film STEKLENA KLETKA ob 20. Prešernovo gledališče v Kranju SOBOTA — 26. oktobra, ob 10. uri URA PRAVLJIC, lutkovna predstava N. Simon-čič: ZMEŠNJAVA za učence osnovnih šol in izven r Televizija L_/ SOBOTA — 26. oktobra 9.35 T V v šoli, 14.55 Poročila, 15.00 Plavanje — posnetek iz Mehike, 16.20 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 16.30 Olimpijski filmski pregled (RTV Sarajevo) — 18.15 Poročila (RTV Ljubljana) — 18.20 Robin Hocd — I. del mladinske igre (RTV Zagreb) — 19.20 Srečanje ob Ekvatorju, 19.45 Cik cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.45. Maksim naših dn[ — humoristična oddaja (RTV Beograd) — 21.35 Osvajalci — serijski film, 22.25 Muzika in še kaj — zabavno glasbena oddaja, 22.50 TV kažipot, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri, 18.20 Mladinska igra (RTV Zagreb) — 19.20 Sprehod skozi čas (RTV Beograd) — 19.45 T V prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske T V NEDELJA — 27. oktobra 9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini, 930 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.15 Katja in krokodil — češki mladinski film, 11.25 Risanka, 11.30 Pozno poletje — film iz serije Saga o Forsy-hiiki — boks ali gimnastika tih (RTV Ljubljana) — 12.20 Posnetek iz olimpijade v Me-(RTV Zagreb) — 14.25 Posnetek iz Mehike — plavanje (RTV Beograd) — 16.20 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 16.30 Olimpijski filmski pregled (RTV Skopje) — 18.30 TV kažipot, 18.50 Cikcak, 19.05 Risanka, 19.20 Nastop Filipinskega folklornega ansambla Bajanka (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.50 Oddaja za pomorščake (RTV Zagreb) — 21.50 Športni pregled (JRT) — 22.20 šahovski kamesatar (RTV Zagreb) — 22.35 TV dnevnik (RTV Beograd) — 22.55 Rokomet Medveščak. : Partizan (RTV Zagreb) Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK, 28. oktobra 9.35 TV v šoli, 10.30 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 15.00 Konec olimpijskih iger (RTV Ljubljana) — 16.00 Angleščina. 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.00 Poročila, 17.05 Mali svet (RTV Zagreb) -- 1730 S poti po Mehiki, 17J55 Po Sloveniji, 18.20 Propagandna medigra, 18.25 Otrok — ogledalo staršev (RTV Ljubljana) — 18.50 Reportaža (RTV Zagreb) — 19.20 20 minut s Shirley Bas-sey in Mariom Guarnero, 19.40 Gospodarstvo in gospodarjenje, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Jakec -TV igra, 21.55 Rapsodija za elektroakordean, 22.05 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 18.00 TV novice (RTV Beograd) — 18.20 Znanost, 18.50 Reportaža, 19.20 TV pošta, 19.45 T V prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.35 Sen kresne noči, 22.30 Glasbena oddaja (RTV Beograd) TOREK — 29. oktobra 933 TV v šoli, 10.30 Angle-ščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 T V v šoli, 15.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.40 Francoščina (RTV Beograd) — 17.45 Risanka o Gustavu, 18.00 Kmetijski institut Slovenije o službi kmetijstva, 18.30 Torkov večer z ljudskimi godci, 19.00 Vaja civilne zaščite v Kranju, 19.55 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.40 Rajska laguna — angleški film, 22.10 Jazz festival v Ljubljani — posnetki, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 18.00 Poročila, 18.05 Tedenska kronika, 18.20 Svet na zaslonu, 19.00 Biseri glasbene literature (RTV Zagreb) — 19.15 Oddaja o prometu (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV SREDA — 30. oktobra 9.35 TV v šoli (RTV Za-greb) — 17.05 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 1720 Poročila, 17.25 Oddaja za otroke (RTV Skopje) — 17.45 Kaj je železnica (RTV Ljubljana) — 18.00 Prenos športnega dogodka (JRT), — 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.35 Ekran na ekranu (RTV Zagreb) — 21.35 Inspektor Maigret — serijski film, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 1820 Spored JRT, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK — 31. oktobra 935 TV v šoli, 1030 Nemščina (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šob, 15.40 Nemščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 18.00 Po Sloveniji, 18.15 Propagandna mediciina, 18.20 Naši zbori, 18.45 Kaleidoskop, 19.05 Koncert ob dnevu varčevanja, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 2035 Sa- ga o Forsvtih — serijski film, 21.25 Kulturne diagonale, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 18.00 Kronika (RTV Zagreb) — 18.20 Spored JRT, 19.05 Fantje in dekleta (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.35 Aktualni razgovori (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske T V ■ PETEK — 1. novembra 9.35 TV v šoli (RTV Za-greb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 11.30 Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.50 Gospod Adam gre na Finsko — film (RTV Ljubljana) — 18.20 Glasbeni zaslon (RTV Beograd) — 19.05 Ples v črnem — žalost i nke, 19.35 Pisma za Taranlazabu, 19.55 Cikcak, upokojenec železarne Jesenice 20.00 TV dnevnik z dodatkom, 20.45 Vijavaja, 20.50 Balada 6 trobenti in oblaku — slovenski film — 22.20 Rek-viem, 23.20 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 18.00 Kronika (RTV Zagreb) — 18.20 Glasbeni zaslon (RTV Beograd) — 19.05 Objektiv 350, 19.45 TV dnevnik, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV Po dolgi mučni bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, ded in stric Janez Mlakar Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 27. oktobra 1968, ob 15. uri izpred gasilskega doma v Šenčurju na tamkajšnje pokopališče. žalujoči: žena Frančiška, sinovi France ing. z družino, Lojze z ženo in Pavel, sestri Angela in Jožefa, brat Alojz z družinami ter drugo sorodstvo Šenčur, Jesenice, Beljak, Nevv York, 25. 10. 1968 Zahvala Ob nenadomestljiva izgubi, ki nas je zadela s smrtjo naše nadvse drage hčerke, sestre in tete Julke Poljanec se iskreno zahvaljujemo vsem za izkazano pismeno in ustno sožalje, darovane vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni sosedu Pernetovim, ki so nam ob težki uri stali ob strani, dr. Martinčiču in zdravstvenemu osebju, ki so ji lajšali bolečine, domačemu g. župniku, kriškim pevcem, kolektivu TRIO Tržič ter vsem, ki so jo spremili na njeno zadnjo pot. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: starši, brat, sestre in drugo sorodstvo Sebenje, žiganja vas, Koroška Bela, Medvode, Kropa, dne 16. 10. 1968 ■^■■BMBBnMi»nmgpM^i^ Savi 36, Kranj 5195 Prodam prosto stoječo lito-železno BANJO, dolgo 170 Vešter 16, Škofja Loka 5196 ŠTEDILNIK in kuhinjsko °MARO v zelo dobrem starin po ugodni ceni prodam. °8led samo popoldan. Rako-Jjjt, Gorenjesavska 36/a, Kranj 5197 ^daja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni : redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-l°oglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna N din. Cena posameznih številk 0,40 N din j- Inozemstvo 1600 N din *~ Mali oglasi beseda 0.6 *° 1 N din. Naročniki Iniajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Prodam nemškega OVČARJA, 7 mesecev starega. Jagodic Silvester, Vodice 37 nad Ljubljano 5198 NJIVO (4500 m3) na Oljšev-ku prodam. Poizvc se Dvor-je 38, Cerklje 5199 TRAKTOR s priključki predam. Kranj, Zasavska 41 5200 REPO, PESO in visoko brejo KRAVO prodam. Stu-denčice 12, Lesce 5201 OTROŠKI VOZIČEK — kombiniran prodam. Šenčur 273 5202 ŠTEDILNIK — gorenje na drva, skoraj nov, ugodno prodam. Poizve se v mlečni restavraciji Kranj pri tov. Berti 5203 KUHINJSKI PULT — bel — ultrapas z vgrajenim hladilnikom, prodam za 50.000 S din. Naslov v oglasnem oddelku 5204 ŠIVALNI STROJ singer prodam. Kropivnik, St. Rozmana 11, Kranj 5205 Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo. Kranj, Jezerska c. 34 5206 SPALNICO — kompletno z vložki — ugodno predam. Kopač, Kranj, Kidričeva 10 5207 I HlSO — enonadstropno, ne popolno dograjeno z 800 m2 vrta prodam v Kranju. Ponudbe poslati pod »Prilika -gotovina« 5208 Zazidlivo parcelo 400 m2 v Kranju prodam. Ponudbe poslati pod »gotovina« 5209 Prodam KONJA lipicanca, sposoben za vsa kmečka dela ali zamenjam za goved. Vodnik Franc, Trboje 80, Smlednik 5182 Prodam po ugodni ceni KOMPRESOR za avtoličarje ali plastiko. Hrastje 14, Kranj 5180 Prodam lep kombiniran OTROŠKI VOZIČEK, skoraj nov. Kranj, Stara cesta 16 5210 Poceni prodam večje število novih GAJBIC. Petrovič Sto-jan, Kranj — tržnica 5211 Prodam zimska JABOLKA bobovce. Vidic Franc, Partizanska c. 8, Bled 5212 Prodam KRAVO. Govejek 6, Medvode 5213 Prodam KOTEL za žganje-kuho — navaden, 50-litnski in SOD s spiralno cevjo. Po-gačnikova 13, Škofja Loka 5214 Prodam KRAVO, dobro mlekarico, in BIKA, 1 leto starega. I lovka 5, Kranj 5215 Prodam otroško POSTELJICO z vložkom v. zelo dobrem stanju. Aljančič, Kranj — Cirče, Stare tova 5 5216 KANARČKE, dobre pevce, predam. Silar, Pot v Bitnje 6, Kranj 5217 Poceni prodam KNJIŽNO OMARO, železno PEC, dve garnituri FOTELJOV, 2 mizi in KUHALNIK. Ponudbe poslati pod »Bled« 5218 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem teletila. Trboje 52, Smlednik 5219 Prodam dva PRASlCA, 60 kilogramov težka. Poženk 4, Cerklje 5220 Prodam KRAVO, ki bo novembra drugič teletila. Pre-doslje 1, Kranj 5221 Zelo ugodno prodam namizno teniško MIZO (pink-ponk). Kavčič, Kranj, Škofjeloška c. 9 5222 Predam KRAVO za pitanje, ki ima 8 litrov mleka, in SLAMOREZNICO ultra s puhal nikom in verigo. Kranj, Kokrica 1 5223 Predam nov japonski MAGNETOFON — avtomatični na baterije in elektriko. Ponudbe poslati pod »magnetofon« 5224 Prodam dobro ohranjen desni ŠTEDILNIK in pomivalno MIZO. Poizve se vsak dan dopoldan, Pševska c. 4, Kranj 5225 Prodam krmilno KORENJE. Oljševek 33, Preddvor 5253 Iščem žensko 4—6 dnevno za pomoč v gospodinjstvu. Kovačič, Kranj, Stražiška ul. 32 5236 Iščem UPOKOJENKO za varstvo otroka. Dam stanovanje. Informacije od 15. ure dalje v nedeljo ves dan. Car-man, Tekstilna 7, Kranj 5237 Dam hrano in stanovanje UPOKOJENKI za pomoč v gospodinjstvu in mali kmetiji, Kranj, Ljubljanska 16 5238 Vzamem v varstvo otroka za 8 ur dopoldan za 100 N din mesečno. Instruiram tudi matematiko in fiziko za osemletko. Naslov v oglasnem odd. 5239 Prireditve Vzamem v najem HlSO z malim posestvom in prevžit-karjem ali zamenjam. Roblek, Žlebe 47, Medvode 5233 V nedeljo popoldan bo v gostilni ZARJA TRBOJE zabava Za ples in razvedrilo bo igral KVARTET METODA. Vabljeni! 5226 NOVI PLESNI TEČAJI V DELAVSKEM DOMU KRANJ za začetnike 24. oktobra, nadaljevalni 30. oktobra, nedeljski začetniški pa 10. novembra. Informacije na oglasni deski, Delavski dom, vhod 4. GOSTIŠČE pri JANCETU priredi v soboto in nedeljo ZABAVO s plesom. Igra TRIO KLENKEL in KVINTET Gorenjskih nageljnov. Vabljeni! 5227 Stanovanja Kupim Kupim SLAMOREZNICO s puhalniikom in verigo. Konjar Franc, Smlednik 42 5228 Kupim vse vrste diatonične HARMONIKE. Roblek, Žlebe 47. Medvode 5229 Kupim OTROŠKI športni VOZIČEK. Urbiha, Partizanska c. 20, Kranj 5230 Kupirr neuporaben KOTEL za žganjekuho. Napišite ceno. Prodam čevljarski cilinder stroj. Arh, Triglavska 7, Bled 5231 Dekle, študentka, nujno išče SOBO v Kranju. Ponudbe poslati pod »november« 5234 Iščem stanovanje s kopalnico v Kranju. Ponudbe poslati pod »redni plačnik« 5093 V središču mesta Kranja oddam OPREMLJENO SOBO dvema fantoma. Kranj, Cankarjeva 16 5173 UPOKOJENKI dam hrano in stanovanje za pomoč v sodobnem gospodinjstvu starejši osebi. Pleča po dogovoru. Kranj, St. Žagarja 3; I cd 15.—18. ure 5152 Ugodno prodam starejšo takoj vseljivo HlSO, Moše 14, Smlednik 5240 . Iščem enosebno stanovanje ali večjo sobo v Kranju. Ponudbe poslati ped »nujno« 5241 Motorna vozila ZASTAVA 600 D prodam. Pa- lič Martin, Kranj, Kidričeva 6 5161 FIAT 750 prodam. Informacije dobite pri Ravnikarju, Zupančičeva 17, Kranj 5171 Prodam ali zamenjam karambol i ran VW kombi za fiat 750. Vodnik Franc, Vir, Bukovčeva cesta 17, Dob pri Domžalah 5183 PRIKOLICO za osebni avto prodam. Kranj, Stirnova 10 5242 DKW JUNIOR v odličnem stanju ugodno prodam. Marin, Bistrica 93, Tržič 5243 MOPED — tricikel rabljen kupim ali menjam za motor ali moped. Ponudbe poslati pod »zamenjava« 5244 Kupim VILICE z blažilci (amortizerji) in KRMILO za motor DKW 250 ccm. letnik 1955. Roblek, Peračica 3, Brezje 5245 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO 1000 MB, 35.000 km. Franc Prislan, Kranj Begunjska c. 13 5246 FIAT 750, letnik 1967 prodam. Mitrovič Vojiislav. Kranj, Jezerska cesta 87 5247 FIAT 1300 prodam ali zamenjam za fička. Grad 47, Cerklje 5248 GARAŽO oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku 5249 RENAULT 4L prodam in nekaj sobnih VRAT. Kranj, Jezerska cesta 108 a 5250 ROLETE, LESENE, PLASTIČNE žaluzije naročite zastopniku SPILERJU, Gradni- kova 9. Radovljica. Pišite, pridem na dom. 41-13 OČALA vseh vrst na recepte ali brez izdelam hitro in solidno. Popravljam tudi DALJNOGLEDE in ostale optične INSTRUMENTE. Optična delavnica MARETlC MILAN, Škofja Loka, Sp. trg 38 5136 Vse potrošnike gumijastih izdelkov obveščam, da sem odprl v Medvodah št. 55 VULKANIZERSKO DELAVNICO. Za obisk se priporoča Režen Anton 5251 Iščemo STAR DENAR, zamenjujemo, kupujemo ali prodajamo. Ponudbe poslati pod »Zbiratelji starega denarja« 5252 Zaposlitve Sprejmemo honorarno meč par ur tedensko za vsa administrativna dela. Ponudbe pošlji te :~Sklad zasebnih obrtnikov, Kranj 5232 Instruiram MATEMATIKO za osemletko in srednjo šolo. Naslov v ogl. odd. 5253 Iščem dekle, ki dela na dve izmeni za varstvo dveh otrok. Dam hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 5235 Zlatnina, srebrnina, dragulji in ure v priznanih strokovnih trgovinah Georg Pirker Že petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgornjem in Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško in italijansko. Dinarje vam obračunamo po najboljšem dnevnem tečaju. •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• Umiri fe Janez Mlakar revolucionar, član KPJ od 1920. leta, nosilec partizanske spomenice, reda zasluge za narod z zlatim vencem, reda dela z zlatim vencem, reda bratstva in enotnosti s srebrnim vencem in številnih drugih odlikovanj. Njegovo ime je najtesneje povezano z bojem delavskega razreda in ljudsko revolucijo, ustvarjanjem novih družbenih odnosov in bojem za lepše življenje novih generacij. Od pokojnika se bomo poslovili v nedeljo, 27. oktobra 1968, ob 15. uri izpred gasilskega doma v Šenčurju. Slava spominu velikega revolucionarja. Občinski konferenci Z H.S Jesenice in Kranj Krajevna konferenca ZKS Šenčur Občinska sindikalna sveta Jesenic in Kranja sporočata žalostno vest, da je umrl Janez Mlakar predvojni komunist, revolucionar in aktivni sindikalni delavec. Njegovo ime je povezano s predvojnim delavskim gibanjem na Gorenjskem, z osvobodilnim bojem slovenskega ljudstva, z graditvijo in razvijanjem socialističnih družbenih odnosov. Pogreb pokojnika bo 27. oktobra ob 15. uri izpred gasilskega doma v Šenčurju. Občinski sindikalni svet Jesenice 1 Občinski sindikalni svet Kranj Kranj, Jesenice, 25. 10. 1968 Zapustil nas je nekdanji železar, revolucionar, borec za svobodo in pravice delavcev, častni občan naše občine •lanez Mlakar Njegov lik in revolucionarnost bosta ostala v našem spominu! Skupščina občine Jesenice in delovna skupnost ter družbenopolitične organizacije »Železarna« Jesenice Gorenjska nogometna liga Tržič jesenski prvak Zaradi visoke zmage nad moštvom Jesenic je Tržič osvojil prvo mesto v jesenskem delu prvenstva gorenjske nogometne lige. Čeprav so Jeseničani doživeli poraz, so mladi nogometaši z Jesenic ugodno presenetili v jesenskem delu prvenstva. Pred zadnjim kolom je vse kazalo, da bodo naslov jesenskega Prvaka osvojili nogometaši Svobode, vendar so nepričakovano doživeli poraz na domačem igrišču v Šenčurju v igri z Lescami. Zaradi tega j* bodo morali zadovoljiti j^le s četrtim mestom. Daleč najslabša ekipa pa je bila nedvomno ekipa Preddvora, ki je po kvaliteti za razred slabša. Rezultati: Svoboda : Lesce 0:1 (0:0), Tržič : Jesenice 5:0 (2:0), Železniki : Preddvor 5:1 (2:1). Lestvica: Tržič 7 5 0 2 19:14 10 Lesce 7 5 0 2 15:13 10 Jesenice 7 4 0 3 26:18 8 Svoboda 7 4 0 3 17:11 8 Železniki 7 3 0 4 22:18 6 Preddvor 7 0 0 7 4:29 0 V ostalih ligah so bili doseženi naslednji rezultati: pionirska liga — A skupina — Svoboda : Lesce 4:1, Tržič : Jesenice 0:2, Železniki : Kranj 0:4, B skupina — Pod-brezje : Predoslje 3:3, LTH : Naklo 4:1, Triglav : Trboje 6:0. P. Didić Gorenjska rokometna liga Kaj je z rokometom v Cerkljah? V osmem kolu gorenjske rokometne lige so bile odigrane le tri tekme. Tekma škofja Loka : Jesenice pa je bila preložena, medtem ko je Krvavec predal srečanje brez borbe ekipi Veteranov. Vse kaže, da bo ekipa zaradi predaje tekem brez borbe in za-^di tega, ker še ni plačala Predpisano- prijavnino za nastopanje v ligi, izločena iz prve gorenjske lige. Rezultati: Kamnik : Kranjca gora 38:20 (15:8), Kranj B *• Žabnica 22:24 (7:11), Selca : Tržič B 26:17 (14:8). Lestvica: Veterani 6 6 0 0 123:94 12 Kamnik 6 4 1 1 195:164 9 Selca 6 4 0 2 154:101 8 Šk. Loka 6 2 2 2 130:111 6 Kr. gora 6 3 0 3 108:126 6 Zabnica 6 2 1 3 80:82 5 Jesenice 5 1 0 4 46:65 1 Krvavec 7 0 0 7 56:170 -2 izven konkurence Tržič B 8 4 0 4 224:171 8 Kranj B 8 2 0 6 143:149 4 V zadnjem jesenskem kolu se bodo pomerili naslednji pari: Veterani : Kranjska gora, Jesenice : Kamnik, Zabnica : Selca, Tržič B : šk. Loka, Krvavec : Kranj B. P. Didić ■■■iiiiiuiiii!ifii!iiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii|u Sepp Bradi med Kranjskimi smučarji | n- , Sredo je kranjski smučarski kolektiv obiskal zna- g » «*fctrijski zvezni trener za skoke Sepp Bradi, ki je E : P^i človek na smučeh poletel več kot 100 metrov j| g . ° Prav v naši Planici. Na pogovoru so sodelovali = 1 še vS- nckaterih članov upravnega odbora SK Triglav I § Gor'Sl tr^nerR za skoke, zvezni trener za skoke Lojze E 1 nja^anc m večje število najboljših skakalcev iz Kra- = ^ žavnePreC*VSem tekmovalcev članske in mladinske dr- j T« g ni reprezentance. 1 sk ° PrV° sre^anJe med popularnim Bradlom in kranj- = 5 ^'I(n..Triglavom je poteklo v prijateljskem vzdušju. E 1 Pop-1JS^ega trenerja je zanimalo predvsem delo in E 5 ga j*1 delovanja trenutno najmočnejšega smučarske- I 1 gelkalnega kolektiva v Jugoslaviji. Pri tem ni mo- =. 1 in tVer^eti> da kranjski skakalci tako vztrajno delajo = I ga-ren'raJ° v težkih delovnih pogojih in obenem dose- E i PaJtu izredno prisrčen sprejem. Ustanovili so poseben odbor, ki naj bi pripravil kar najbolj slovesno praznovanje šampionke. Danes je že gotovo, da bo Bje-dova najuspešnejši član jugoslovanske ekipe v Mehiki. Na 200 m prosto je Šegerto-va le prvih 50 m držala hitri tempo, ki so ga diktirale Američanke. Po prvem obratu na 50 m pa je zaostala. V zadnjih 100 m jo je prehitela še predstavnica Vzhodne Nemčije, tako da je naši plavalki pripadlo vseeno odlično peto mesto. To je drugo dekle iz naše plavalne ekipe, ki je sedmemu mestu na 100 m prosto dodalo nov uspeh. Manj uspeha so imeli ostali plavalci. Gašparčevi se je posrečilo uvrstiti se v polfinale. Ce bi ponovila isti čas bi se zagotovo uvrstila v finale. ŠE VEDNO JUŽNA AFRIKA Znano je, da bi zaradi nameravanega sodelovanja Južne Afrike kmalu propadla mehiška olimpiada. Zaradi rasizma, ki velja v tej državi, mnoge države niso bile pripravljene sodelovati. S prepovedjo nastopa Južni Afriki je bila olimpiada v zadnjem hipu le rešena. Na kongresu mednarodne atletske federacije je stopil ta problem zopet na površje. Predstavnik afriških delegatov je zahteval, da se v kongres izbere delegat Afrike z dviganjem rok prisotnih. Izvedli so namreč že poštno anketo, v kateri je glasovalo le 11 afriških držav. Po tej ankoti naj bi bil predstavnik Afrike — delegat Južno-afri-ške republike. Predsednik federacije markiz Exotor je temu nasprotoval. Šele po zelo razburkanem prepričevanju se je vdal mnenju večine in bil prisiljen po glasovanju objaviti, da so enoglasno izbrali sodnika Agabanija. NOV JUGOSLOVANSKI PROBLEM V jugoslovanskem taboru se ob valiikih uspehih vrstijo tudi problemi. Jugoslovanska kajakaša se nista uvrstila v finale. Pri tem je zanimivo, kaj je povedal vodja ekipe Veljič: »Nisem zadovoljen z delom Šuvačkega. Veslal je zelo slabo. Že pred tekmovanjem smo se pogovarjali o tem, da bi ga vrnili domov. • Ker je Radmanović v življenj siki formi, bo uvrstitev v fina.le odvisna predvsem od Šuvačkega.« Tako je govoril pred polfiinalnimi borbami. Naš čoln se ni uvrstil v finale. Po teh besedah lahko sklepamo, da samo zaradi neresnosti enega od tekmovalcev. O stvari bodo morali premisliti še doma. POZABLJENI PREDPIS Ko so se nekega dne novinarji oglasili na stranskem vhodu, da bi prišli v olimpijsko vas, jim je to stražar prepovedal. Povedal jim je, da morajo dobiti posebne do. volilnice, ki jih izdajajo pri glavnem vhodu. Dovolilnice so jim hitro DA-pisaH, vendar so povedali, da gre lahko naenkrat v vas le 130 novinarjev. Če bi se tega držali, bi lahko čaikali tudi do večera. K sreči se je stražar kmalu zamenjal. Novi stražar ni vedel za predpis. Tudi naslednji se tega niso več spomnili. HONORARNO TUDI NA OLIMPIADI Znano je jugoslovansko pri zadevanje po honorarnem de-ki. Tega se ni mogel otresti trener jugoslovanskih rokoborcev Ilija Ivanović niti na olimpijskih igrah. Ker je nepričakovano umrl trener rokoborcev iz ZAR, je Ivanović sprejel še dek> tre- nerja za to ekipo. Pravi, da to delo zmore in da zaradi tega njegovo delo pri jugoslovanskih športnikih ne bo prav nič trpelo . .. BREZ OPRAVIČEVANJA Sovjetsko vodstvo ne ve, kako bi opravičilo polom v atletiki. Njihov trener Koro-bekov je na tiskovni konferenci opravičeval neuspehe z veliko nadmorsko višino, z nenavajenostjo Rusov na tar-tansko stezo itd. Ravno ko je zaključil tiskovno konferenco, je prišlo iz Moskve sporočilo, da je brez smisla vsako opravičevanje in da je treba iskati vzro. ke v slabem delu doma. ŽRTVE MED GLEDALCI Med gledalci olimpijskih iger je prišlo tudi do smrtnih žrtev. Pri startu kolesarjev je potegnil eden od prisotnih Mehičanov samokres in napravil samomor. Tudi srečanje v nogometu med Mehiko in Španijo (zmagali so Španci 2:0) se je končalo tragično. V bifeju na stadionu je prišlo do pretepa med dvema gledalcema. Ko je prišla policija, je bil pretep že končan. Simpatizer domačih nogometašev Har-nandez je z nožem do smrti zabodel Španca Savedra. TRAGEDIJA KOLESARJA Junak tekmovanja v cestni vožnji za posameznike je bil jugoslovanski kolesar Valen-čič. Med favoriti je povzročil pravo zmedo. Kmalu po startu je z 10 kolesarji pobegnil i/n 160 km vodil. V skupini so bili tudi Italijani ki so si prizadevali zmanjšati tempo. To jim je uspelo in vodeče je dohitela glavnina. Izčrpani Valenčič se bree pomoči tovarišev iz svojega tabora ni mogel več upirali in je na zadnjih 30 km padel na 39. mesto. Po tradiciji je Kuvalja odstopil že po 35 km vožnje, medtem ko se je moral ške-rlj zaradi žolčnih kamnov predčasno vrniti domov. DVE MUHI NA MAH Pri sabljanju je sodnik Jetty na dvomljiv način izločil iz nadaljnjega tekmovanja Italijanko Mazzotti. Prišlo je do joka in italijanska sab-ljaška zveza se je pritožila. Sodniška komisija je odstranila sodnilka s tekmovanja. NEMOGOČE JE MOGOČE Napovedi pred košarkarskim srečanjem med SZ in Jugoslavijo so se glasile v korist Rusov. Naši so napravili nemogoče. Premagali so favorizirano ekipo in tako — kot pravi ves svetovni tisk — preprečili dvoboj leta med Rusi in Američani. Zanimiv je pogovor obeh trenerjev pred srečanjem. Na vprašanje ruskega trenerja Gomelskega, kako igrajo Američani, je naš trener Žeravica dejal: »Odlično, toda drugič z nami ne bodo tatko gladko opravili.« Ko se je Rus začudil nad tem »drugič«, je Žeravica do dal: »No, seveda, potem ko bomo premagali vas.« To so vsi vzeli kot šalo, vendar se je vsaj prvi del pokazal kot resničen. Jugoslovanom se je nenadoma ponudila priložnost, da bi premagali tudi ZDA (zmagovalec vseh olimpijskih iger doslej), če bi črni tekmovalci zaradi znanih nesoglasij ob rasni diskriminaciji ne hoteli igrati. Kaže, da do tega ne bo prišlo. Vodstvo ameriške reprezentance se je baje z do. larji spravilo na Jugoslovane. Pravijo, da so vsem ameriškim črncem dobro plačali in da so se ti premislili protestirati. JAPONCI PREMOČNI V GIMNASTIKI Kot pri obveznih vajah so tudi pri prostih Japonci in Rusi nadaljevali svoj razburljiv dvoboj v orodni telovadbi. Športniki iz »zemlje vzhajajočega sonca« so povsem zasluženo triumfirali. Med športniki, ki so se kolikor toliko uspešno vmešali v dvoboj, je bil tudi Jugoslovan Miro Cerar. Tokrat mu je uspel plasma v finale le na njegovi specialnosti — konju z ročaji. Cerar je po poljubnih vajah celo prehitel Rusa Voronjina, tako da je trenutno na prvem mestu. NESREČNI HORVAT Našemu rokoborcu bivšemu svetovnemu prvaku Stevanu Horvatu žreb ni bil naklo njen. Srečati se je moral z dvakratnim svetovnim prvakom Sapunoviim iz SZ. Doslej sta se enkrat borila neodločeno. Enkrat je zmagal Horvat, sedaj pa je bil poražen. Horvat je bil po porazu ves nesrečen: »Če bi imel številko 24 namesto 23, se ne bi srečal s Sapunovim. Do spremembe žreba je le malo manjkalo. Predstavnik ZAR je nekajkrat prišel kontrolirat svojo težo. Vedno je imel prek 70 kg in tako ne bi smel nastopati v naši kategoriji. Takoj je odšel s tehtnice v sauno na shuj sevalno kuro. Vračal se je in vračal. Komisija pa je čakala. V zadnjem času, ko ne bi imel več možnosti odhoda v sauno, je dosegel predvideno težo. Tako sem ostal pri nespremenjeni start, ni številki. Resnično me spremlja smola na olimpi*' dah.« Horvat ima res smolo. V Tokiu je premagal Rusa, vendar si je poškodoval nogo in ni uspel. V Rimu je premagal Francoza, ki je bil tretji, sam pa šele četrti. Res ima smolo. ATLETSKI ŠKANDAL Kaže, da bo prišlo po zaključku atletskih tekmovanj do precejšnjega škandala. Dva večerna londonska časopisa sta namreč odkrila, da so dobili nekateri ameriški atleti od 500 do 6000 dolarjev za to, da so tekli v šprintari-cah neke zahodnonemške trvdke. Podoben škandal se je dogodil že 1. 1921 v Stoch-holmu, ko je moral ameriški Indijanec Torp vrniti zlato medaljo, ki jo je dobil v deseteroboju. Ugotovili so namreč, da je nastopal kot profesionalec v besbolu. Predsednik atletske zveze Jamajke M. C. Donald je povedal, da so prinesli v olimpijsko vas 2000 parov šprin-taric, ki so jih po deločanem poslovnem ključu razdelili med atlete. Trdi, da so posamezniki dobili tudi 10.000 dolarjev, da so tekmovali v teb šprin taricah. Predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja Brun-dage je ob tem izjavil: »Če bomo ugotovili, da je to točno, bodo morali atleti medalje vrniti. KRALJICA GIMNASTIKE ODHAJA Vera časlavska, olimpijska zmagovalka v peteroboJu' lastnica 19 zlatih medalj 1 olimpijskih iger, svetovnih i° evropskih prvenstev, je P° zmagi dejala: »To je moja zadnja olimpiada. Zdim P0-stati žena in mati, da imam dom kot druge žene v svetu. Olimpijska medalje zahtevajo velike žrtve, ki jih prenašam že polnih enajst let. ■•* Njen zaročenec je tekač Odložili, vendar bo Vera zbirko medalj do tedaj še povečala, saj bo tekmovala še na P0-sameznih orodjih. Zanimivo je, da se je Vera medtem ko so se druge ne ruske tekmice pripravljal? za olimpijske nastope, »** vala pred ruskimi tanki Meti. ca azprocla'a čevljev na Bledu mur l E S C F v zgornjih prostorih KAZINE od 23. X. do 3. XI. 1968. popusta VSAK DAN OD 10. DO 18. UKE # i 0 t