velika prilož >11 ^ m ' \ BORZA, VREDNOSTNI PAPIRJI, PRODAJA, NAKUPI IN SVETOVANJE: v Oddelku vrednostnih papirjev na sedežu Gorenjske banke, (04/208-43-28, 04/208-44-14 PRODAJA: na vseh naših bančnih okencih. .V C t K4r% Goreii|ska^*BankA Banka ^ posluhom Leto LVII . ISSN 0352 - 6666 - št. 85 - CENA '200 SIT (16 HRK) Kranj, torek, 26. oktobra 2004 Nadzorni svet kranjske Planike je pred dnevi z mesta predsednika uprave razrešil Milana Bajžlja in imenoval začasno upravo. Reševanje Planike ima več scenarijev, med njimi je tudi prisilna poravnava. Kranj - Po dobrih šest ur trajajoči seji je minuli četrtek nadzorni svet Planike sporoči!, da Milan Bajže^ po šestih letih vodenja kranjskega obutvenega podjetja ni več predsednik uprave. V začasno dvočlansko upravo je takoj imenoval dosedanjega svetovalca predsednika uprave Boruta Koširja in dosedai\jega člana nadzornega sveta Milivoja Samarja, medtem ko BajžeU ostane v Planiki kot svetovalec uprave. Planika naj bi se stečaja rešila s prisilno poravnavo. "Razloga za razrešitev sta slab poslovni rezultat Planike in prepočasno izvajanje sklepov nadzornega sveta. Odločitev je bila sprejeta brez glasu proti, ker obstaja konsenz, da se Planiki zagotovi vse pogoje, ki ji bodo omogočili uspešnejše poslovanje. Za aktiviranje dobrih pogojev je potrebnih več vzvodov, od internih do zunanjih, kot je podpora širšega poslovnega okolja," je bil jedrnat predsednik nadzornega sveta Primož Ko-motar. Bajžljev naslednik Še ni znan, o imenih pa po Komotar-jevih besedah "že pospešeno razmišljajo in bo novi predsednik uprave kmalu znan". Dosedanji predsednik uprave Planike Milan Bajže^ je razrešitev sprejel mirno. "Trenutno situacijo v Planiki, ki seje znašla v finančnih težavah, je treba rešiti. Da bi opozoril na ta problem, sem že pred meseci podal odstopno izjavo, s katero sem želel spodbuditi lastnike k pogovoru o potrebnih spremembah. Menil sem, da če je to za Planiko dobro, potem je najbolje, da se takoj umaknem. Na žalost pa je med upravo in glavnimi akterji, torej lastniki, že celo leto pat položaj," je dejal Bajželj, ki bo v Planiki še naprej vodil projekte, s katerimi se je že do sedaj ukvarjal, med drugim tudi z iskanjem strateških partnerjev in razvojem ključnih produktov. Kako nameravajo rešiti Planiko pred stečajem, še ni znano, eden izmed možnih korakov je tudi prisilna poravnava. Kaj več bo verjetno znano po 9. novembru, koje sklicana skupščina delničarjev. Večinski lastnik je Slovenska odškodninska družba, sledijo pa Gorenjska banka, SKB banka in mali del- «• nicarji. Planika, ki je v zadnjih letih racionalizirala proizvodnjo in zmanjšala število zaposlenih, danes zaposluje 380 delavcev. Lani je ustvarila 6,6 milijarde tolarjev prihodkov in ob tem pridelala skupno izgubo v višini 200 milijonov tolarjev, še leto prej pa kar 900 milijonov tolarjev. Simon Šubic, foto: Gorazd Kavčič Ločani niso presenetili favoritov Letošnja odbojkarska sezona je vse bolj zanimiva, v gorenjskem derbiju je loški Termo Lubnik moral priznati premoč letos odličnega Avtocommerca Bleda. T.RMO d.d. 'ija termičnih iz J V Blejski odbojkarji so tudi v Škofji Loki dokazali, da jih nič ne ustavi. Škofj a Loka - Da je na sporedu odbojkarska poslastica, so v soboto zvečer v dvorani na Podnu v Škofji Loki pričale polne tribune, gledalcev pa je bilo celo več kot na večini tekem loških rokometnih ali košarkarskih prvoligašev. Domači odbojkarji Termo Lubnika, ki so si pomladi priborili me'sto v slovenski elitni ligi, so se navijačem oddolžili s požrtvovalno igro, možnosti za presenečenje pa niso imeli, saj seje ekipa Au-tocommerca Bleda še enkrat več izkazala za odlično moštvo in slavila s 3:0. "Potem ko smo si v torek priborili zmago v pokalu, smo tudi na tekmo z ekipo Bleda šli brezkompromisno in z velikimi pričakovanji. Seveda seje nato izkazalo, da so gostje premočni, mi pa ostajamo na repu lestvice. Vendar je sezona še dolga in borili se bomo na vsaki tekmi," je bil po gorenjskem derbiju prepričan trener Termo Lubnika Mitja Torkar. Zadovoljen s svojimi varovanci pa je bil Nurko Čauševič. "Naša ekipa je iz tekme v tekmo boljša, vedno manj je napak in tako je bilo tudi danes. Zal ima še vedno težave s poškodovanim kolenom Matija Pleško, ostali pa so k sreči zdravi ter lahko igrajo in trenirajo. Da smo svoje delo v pripravljalnem obdobju dobro opravili, sedaj dokazujemo na igrišču," je povedal trener Čauševič, ki je tudi Škof-jo Loko zapustil z novo zmago svoje ekipe, njegovi varovanci pa so dokazali, da si še kako želijo uresničiti napovedi o naskoku na slovenski vrh. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki razstava Na razstavi predstavljajo vse najpomembnejše sadne vrste in sorte, med njimi tudi okrog dvesto sort jabolk. Radovljica - Sadjarsko društvo Gorenjske in Strokovno sadjarsko društvo Slovenye sta v letu, ko mineva sto let od prve sadjarske razstave na Gorei\jskem in dvajset let od zadnje razstave v Radovljici, pripravila v Graščini Slovensko razstavo sadja. Odprli so jo v petek, na ogled bo še danes, v torek. Kot je povedala predsednica organizacijskega odbora Tatjana Zupan, na razstavi predstavljajo vse najpomembnejše sadne vrste in sorte v Sloveniji, med njimi okoli dvesto sort jabolk -od standardnih in odpornih do najnovejših. Poleg tega prikazujejo različne načine pridelave sadja, pridelavo sadik, predelavo sadja in zgodovinske doku- I mente o razstavi pred stotimi leti, predstavljajo pa se tudi nekateri člani sadjarskega društva in Srednja biotehniška šola Kranj. "Razstava kaže na veliko moč slovenskega sadjarstva," je na slovesnosti ob odprtju razsta- ve ugotavljal prof. dr. Franci Štampar, predsednik Strokovnega sadjarskega društva Slovenije, in opozoril na to, da so za pridobitev denarnih podpor v sadjarstvu velike ovire. Razstavo je odprl radovljiški župan Janko S. Stušek, ki je ob tem poudaril, da ima Gorenjska v pridelovanju sadja že zelo dolgo tradicijo in da bi lahko postala tudi druga Južna Tirolska, če bi izkoristila ugodne naravne možnosti. Na slovesnosti ob odprtju razstave so podelili tudi priznanja, prejeli so jih Boštjan Godec, Marička in Pavel Rako-vec, Tatjana Zupan, Milan Na razstavi je okoli dvesto sort jabolk, večino jih je prispeval Kmetijski inštitut Slovenije. Pohar in Valentin Benedičič, slednjemu bodo priznanje zaradi bolezni izročili na domu. Cveto Zaplotnik, foto: Gorazd Kavčič CO r^ o KO CN m ro o P-P- Msgr. Alojzij Uran novi ljubljanski nadškof Nadškofovsko dolžnost bo predvidoma prevzel v začetku decembra. Ljubljana - Veleposlanik Svetega sedeža v Sloveniji Santos Abryl y Castello je včeraj opoldne sporočil, da je papež Janez Pavel II. za novega ljubljanskega Škofa in metropolita imenoval 59-letnega pomožnega škofa msgr. Alojzija Urana. Uranovo imenovanje je za marsikoga presenečenje. Msgr. Alojzij Uran, ki so ga ljudje zaradi preprostosti in neposrednosti imenovali "ljuds- v v ki škof, je bil rojen v Smartnem pod Šmarno goro. Kot škof je bil med drugim predsednik cerkvenega dela odbora za pripravo prvega obiska papeža v Sloveniji, kot pomožni škof pa je bil odgovoren za delovanje slovenske katoliške Cerkve med Slovenci po svetu. Jože Košnjek, slika: Tina Doki CS 1" I Voditeljske rutice so prejeli tudi Andreja Cof, Nuša Skumavc in Miha Rogelj (od leve) iz kranjskih taborniških enot. "Za delo z mladimi je potrebno ustrezno izobraževanje. Zato sem se lani udeležila tečaja za vodje družin, letos pa še tečaja za vodje rodov. Sem načelnica družine medvedkov in čebelic v rodu Stražni ognji, kjer osem vodnikov skrbi za okrog 60 otrok. Delo z najmlajšimi mi je všeč, saj sem tudi jaz v taborniški organizaciji od 2. razreda osnovne šole,''je povedala Nuša Skumavc iz Kranja. Njen vrstnik Miha Rogey je dodal, da je na tečajih dobil precej novega in uporabnega znanja. Ob tem so pomembne izkušnje, ki jih nabira že osem let. Zato so mu zaupali dolžnost načelnika Kokrškega roda v Kranju, ki ima 94 članov. Kot je zaupala Andreja Cof, deluje v rodu Stane Žagar - mlajši v Kranju dobrih pet let. Pri njih imajo okrog 30 medvedkov in čebelic, ona pa jih vodi sedem. Tečajev za voditelje so se udeležili še drugi taborniki z Gorenjske, vendar vsi niso prišli na svečanost na ljubljanskem magistratu. Stojan Saje Zmagi za Žabnico in Bitnje Besnica - Gasilska zveza mestne občine Kranj je organizirala m-nulo soboto v osnovni šoli v Besnici gasilski kviz za mladino. Tekmovanja, na katerem so preverjali teoretično in praktično znanje, se je udeležilo 79 tričlanskih ekip iz 14 prostovoljnih gasilskih društev. Med 38 ekipami mlajših pionirjev so prva tri mesta osvojile ekipe Žabnica 2, Trstenik 1 in Stražišče 1. Pri starejših pionirjih - zanje je tekmovalo 41 ekip - so se najbolje odrezale ekipe Bitnje 4, Bitnje 2 in Podblica 3. Kot je povedal Srečko Debenec iz vodstva tekmovanja, sta zmagovalni ekipi prejeli prehodna pokala. Ekipam na prvih treh mestih so podelili pokale in medalje, prvi dve ekipi iz vsake kategorije pa bosta odšli še na gorenjsko tekmovanje. Cveto Lebar je pohvalil tudi sodelovanje osnovnošolcev na natečaju za likovna dela in spise, ki se nanašajo na požarno preventivo. Prejeli so preko 150 risb in 50 spisov. V zahvalo za trud so izročili učencem in mentorjem iz sedmih osnovnih Šol v mestni občini Kranj praktična darila. S. S. Vodstvo Skupščino Planinske zveze Slovenije, ki je bila maja na Dolenjskem prekinjena, so končali oktobra na Gorenjskem. Brdo pri Krai^ju - Sedež 111-ietne planinske organizacije ostaja v približno enako stari ^ub^anski vili, vodstvo PZS pa bo iskalo možnosti za selitev v primernejše prostore. Čimprej mora lotiti urejai\|a organizac^e in poslovanja, so zahtevala društva ob zavrnitvi poročila nadzornega odbora. Slabo stanje vile in omejen prostor na Dvoržakovi v Ljubljani sta spodbudila vodstvo PZS k ideji za selitev na drugo lokacijo. Denarja za obnove stare stavbe je premalo. Na 426 kvadratnih metrih notranjih površin je premalo prostora za upravo, arhiv, sestanke, izobraževanje in druge dejavnosti. Na 633 kvadratnih metrov veliki parceli je utesnjeno tudi parkirišče. Zato dajejo prednost gradnji nove stavbe oziroma nakupu novih lastnih prostorov, kjer bi imeli blizu 490 kvadratnih metrov notranjih površin. Naložba naj bi jih stala okrog 200 milijonov tolaijev. Vsaj 70 milijonov naj bi dobili s prodajo stare stavbe in zemljišča, del sredstev naj bi prispevala ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ter Športna fundacija, del naložbe bi pokrili s kreditom, ostanek pa bi zbrali od prodaje nepremičnin v skupni lasti z društvi, je povedal Jože Stanonik iz vodstva PZS. Kot je pojasnil pred- sednik gospodarske komisije Metod Kovač, imajo zaenkrat v evidenci 139 zemljišč, za 159 parcel pa je lastništvo še nerešeno. Glede na to predlagajo ustanovitev komisije za oceno nepremičnin in vodenje postopkov za prodajo. Upravni odbor PZS naj pripravi do ene naslednjih skupščin predlog za prodajo poslovne stavbe s parcelo v Ljubljani in vseh zemljišč, ki so vredna veČ kot 5 milijonov tolarjev. Večina je te predloge podprla, vendar je bila razprava kritična. Miro Eržen iz PD Dovje-Mojstrana je menil, da bi morali skupno reševati problem sedeža PZS in planinskega muzeja: Ta predlog po oceni vodstva ni izvedljiv, saj sedež PZS sodi v Ljubljano. V nadaljevanju je skupščina potrdila poročilo o delu Častnega sodišča pri PZS in finančno poročilo za leto 2003. Zataknilo se je pri poročilu nadzornega odbora. Koroški planinci so opozorili, da je poročilo ostalo Metod Kovač (prvi z leve) meni, da gospodarska komisija rabi pri urejanju evidence zemljišč PZS pomoč strokovnjaka za zemljiško knjigo. od majske skupščine nespremenjeno in je nepopolno. Manja Rajh iz Celja pa je ugotovila, da je poročilo preveč splošno. Zahtevala je odgovore o delu predsedstva upravnega odbora PZS, ki kot izvršilni organ menda sprejema sklepe. Članstvo zanima, kdo dela na sedežu PZS slabo, kaj je z izplačili stroškov in odpravnine za bivšo sekretarko, pa še kaj o poslovanju zveze. Ob teh pripombah se je večina odločila, da zavrne poročilo nadzornega odbora. Do spomladanske skupščine pričakujejo novo, dopolnjeno poročilo. Skupščina ni dala konkretnih odgovorov niti v točki, kakšno planinsko organizacijo si želi Članstvo in katere so ključne naloge v prihodnosti. Zavrnila je predlog vodstva, da bi zmanjšali upravni odbor in skupščino PZS; med 99 člani skupščine naj bi bilo le 66 delegatov PD, kar je povzročilo največ nasprotovanj. Na zahtevo planincev z obale so sklenili, da upravni odbor sestavi skupino za pripravo reorganizacije ^S. Stojan Saje Tudi ob prazniku delavni Slovensko meteorološko društvo je ob 50-letnici izdalo obsežno brošuro in pripravilo dve mednarodni delavnici. Ljubljana - Približno 80 članov, ki jih vodi Tanja Cegnar, si prizadeva za razvoj in popularizacyo meteorologge. Društvo že pol stoletja prireja strokovne ekskurzije in predavanja. Tanja Cegnar je predstavila Slovensko meteorološko društvo. Razvoj vremenoslovja, ki gaje ' terjal napredek letalskega prometa, je vplival po drugi svetovni vojni tudi na uvedbo fakul- tetnega izobraževanja meteorologov v Sloveniji. Leta 1954 so štirje diplomanti in trije absolventi uresničili pobudo, ki jo je dal prof. dr. Oskar Reya. Da bi ohranili medsebojni stik in se še naprej izpopolnjevali, so ustanovili Društvo meteorologov Slovenije. Ena od nalog Članov ft je bila tudi skrb za upravljanje meteorološke postaje na Kredarici, ki sojo postavili istega leta. Začetni koraki društva so bili težavni, saj so si morali prizadevati tako za pridobivanje delovnih mest kot ugleda meteorologije v družbi. Ze tedaj so navezovali prve stike s tujimi strokovnjaki. Slovensko meteorološko društvo - to ime nosi od leta 1997 - se je pred petimi leti pridružilo 20 ustanovnim članicam Evropske meteorološke zveze na Švedskem, ki kolektivno povezuje državna društva in uresničuje njihove stične cilje. "Slovensko meteorološko društvo, ki ima okrog 80 članov, si prizadeva za razvoj in popularizacijo meteorologije. Njegova najpomembnejša vloga je pove- zovanje meteorologov, ki delujejo v različnih ustanovah. Stike ohranjamo tudi s tistimi, katerim meteorologija ni več osnovna dejavnost. Srečujemo se na ekskurzijah, predavanjih, posvetih in delavnicah. Letos smo pripravili dve mednarodni delavnici; septembra o razširjanju agro-meteoroloških informacij po sodobnih sistemih, oktobra pa o hudourniških poplavah. Društvo je v preteklosti izdalo vrsto strokovnih publikacij. Letos smo pripravili publikacijo Pol stoletja Slovenskega meteorološkega društva, zgibanko o SMD in brošuro o meteorološki postaji Kredarica," je povedala predsednica Tai\ja Cegnar na predstavitvi društva v Agenciji RS za okolje v Ljubljani. Tam je bil v četrtek še slavnostni obČni zbor, kjer so ustanovne člane razglasili za častne člane društva. Stojan Saje V^je, kviz in ogled gasiisicega doma Medvode - V mesecu požarne varnosti se tudi v spodnjem delu Gorenjske nadaljujejo najrazličnejše aktivnosti gasilcev. Potem koje bila v soboto osrednja reševalna in požarna vaja v Sori pri Medvodah, so se v šoli v Pirničah v gasilskem kvizu regije Ljubljana I, v Šmartnem pa regije Ljubljana III, merili mladi v različnih praktičnih in teoretičnih znanjih. V nedeljo so odprli vrata gasilskega doma v Zbiljah za ogled opreme mladim in starejšim domačinom. A. Ž. u casiNO BLED Casino Bled, d.d., vabi k sodelovanju dekleta in fante za opravljanje sledečih del: - krupje na ameriški ruleti - krupje na Black Jacku - pobiralec žetonov (chipper) - vratarska služba - delo v strežbi Pogoj: polnoletnost in urejen status študenta. Razgovor s kandidati bo v torek, 2. 11. 2004, ob 14. uri v prostorih igralnice Casino Bled, d.d. Cesta svobode 15, 4260 Bled. Lickali koruzo, obrezovali repo Turistično društvo Naklo je ena tistih organizacij, ki skrbijo za oživljanje starih kmečkih običajev. Ličkali so tudi mladi Polica pri Naklem - Na Poličarjevi kmetiji, ki izvira iz 18. stoletja, že dolgo ni bilo skupinskega ličkanja koruze. Tokrat sta Štefka in Janez Pavlin gostila člane TD Naklo, šolarje in druge. Turistično društvo Naklo, ki ima več kot 120 članov, večkrat razgiba utrip življenja v kraju. Razne razstave, posebno razstava pirhov, privabijo številne obiskovalce. Vrsta krajevnih zanimivosti je postala znana še drugim, ker so jih opisah v turističnem vodniku po občini. Zanimanje je tudi za etnografske prireditve, od pustovanja konec zime do prikaza kmečkih opravil jeseni. Med slednje sodi hčkanje koruze in obrezovanje krmilne repe na kateri od kmetij. "Lani smo v bližini Pavlinove kmetije na Polici odprli muzej mlinskih kamnov, kar je redkost v bližnji in daljni okolici. Letos so Poličarjevi, kot se reče domačiji, sprejeli predlog našega društva za prikaz že skoraj pozabljenega kmečkega običaja. Tudi mlajšim rodovom smo želeli prikazati, kako se lička koruza in obrezuje repa. Da ne bi samo delali, smo pripravili tudi kulturni program," je povedala Mara Cr-nilec, predsednica TD Naklo. Ob kupu koruze in vozu repe so učenci OS Naklo najprej pripovedovali pesmi in igrali na inštrumente. Trio Kozjek iz Pod-brezij je dodal tudi skladbo o lič-kanju koruze. Člani kvinteta Gorenjci so zapeli nekaj narodnih, pri pesmi Prav lepa je na-klanska fara pa so se pridružili še obiskovalci. Med ličkanjem koruze so povzdignili svoj glas še člani mešanega pevskega zbora Dobrava. Da ne bi šlo lupljenje in vezanje koruznih listov prepočasi, je s harmoniko dajal takt Jože Štilec. K naglici pri manjšanju kupa je prispevalo tudi obvestilo organizatoija, da so med stroki koruze skriti listki za nagrade. Drugačne nagrade so pripravile gospodinje, ki so postregle z dobrotami z domačije. 'Tri nas se dobi marsikaj, saj se ukvarjamo z živinorejo, poljedelstvom in pridelavo zelenjave," je povabila k ponovnim obiskom Štefka Pavlin. Njen mož Janez se je spomnil, da k njim niso prišli ljudje "na k'p" - to pomeni kup koruze - vsaj že 15 let. Zato je dobro, da se stari običaji ohranijo, pa da se ljudje ob njih tudi družijo. Na njihovi domačiji so še hči Andreja, njen mož Viktor ter njuna Jera in Kocelj. Vsi radi vidijo. Če se pri hiši kaj dogaja, zato so malokdaj sami. Stojan Saje Torek. 26. oktobra 2004 REKREACIJA / info@g-glas.sj GORENJSKI GLAS »11. STRAN V nedeljo je bil v Ljubljani tradicionalni že deveti ljubljanski maraton. Po številu promocijskih tekov in tekov za mlade s prilagojenimi dolžinami je okoli enajste ure dopoldne prišel na vrgto tudi glavni, 42-kilometrski tek, na katerem so sodelovali tekači in tekačice iz več kot 25 držav. Letošnji Ljubljanski maraton je bil pravo doživetje ^ tako za oči kot ušesa, poleg številnih tekov pa si je lahko občinstvo ogledalo tudi maratonsko rola-nje na šestkilometrski progi. Lani je maraton uspel, tekači in tekačice pa se najbolj spominjajo mraza. Letos je bilo vreme precej lepše, le veter jim je malce nagajal, drugače bi bila sončna nedelja v Ljubljani pravi zgled za jesensko idilo. ženski konkurenci na 42 kilometrov zmagala tuja tekača. V popoldanskih urah pa je dogajanje postalo ponovno pestrejše v šotoru ha Kongresnem trgu, kjer so v večernih urah pripravili te-steninko in zanimiv program. Udeleženci testeninke so ponovno spoznavali tekače, besedo, dve pa je spregovoril tudi dvakratni zmagovalec Ljubljanskega maratona, Ukrajinec Andrej Nauniov, ki si je na letoš- "pisan'\ V ospredju je bil seveda start na 42 in 21 kilometrov dolgi progi. Udeležence maratona in polmaratona je na pot pospremila skupina bobnarjev The stroj, ob progi pa je bilo kar lepo število gledalcev. Tekači in tekačice so tekli po isti progi tako na 21 kot 42 kilometrov, le daje bil maraton dolg ač dva kroga polmaratona. tartali so na Slovenski cesti med Dramo in stebrom Sv. Tro- t:_____ Ä-i_".1.-".__ Na različnih razdaljah je teklo več kot pet tisoč udeležencev Organizator je ponovno pričakoval rekordno udeležbo Športnikov in rckreativcev, saj gre za največjo tekaško prireditev pri nas. Na različnih razdaljah je te-kit) več kot pet tisoč udeležencev: od najmlajših na 300 metrov dolgem Lumpi teku, do najbolj vzdržljivih, na klasičnem maratonu. riji preizkušnji pritekel drugo mesto. Glede na vremensko napoved je strokovnjak tekačem in tekačicam svetoval taktiko teka, predstavili pa so tudi maratonko Nado Rotovnik Kozjak in njeno knjigo Gibanje je življenje. Petek in sobota v Ze v petek popoldne je Kongresni trg zaživel z maratonom in za njega. Nike je postavil svoj testni šotor, kjer je potem še vso soboto pa tudi v nedeljo čez dan lahko kdorkoli povprašal tekaškega strokovnjaka Bena Piškurja o primernih tekaških copatih in pravilnih gibih ter marsičem drugem. V Mercatorjevem Hipermar-ketu na Celovški pa so v sobotnih dopoldanskih urah predstavili deseterico najboljših tujih tekačev, ki so se potem v nedeljo borili za prva mesta. Izkazalo se je, da so bile napovedi pravilne, saj sta tako v moški kot 42, 21 in 6 kilometrov Program v nedeljo je bil po organizatorjevih besedah zelo Brigita Langerholc jice, cilj pa je bil na Kongresnem trgu. Tudi udeleženci šest-kilometrskega teka, osnovnošolci in srednješolci so imeli isti štart in cilj, le da je bila proga precej krajša. Osnovnošolci so tekli na 2700 metrov ter na promocijski kilometer, dijaki pa so svoje moči merili na malce več kot petkilometrski progi. Najhitreje je 42-kilometrsko progo pretekel Joachim Nsimi-rima (Burundi), ki je potreboval za to razdaljo dve uri in trinajst minut. Pri ženskah pa je bila na najdaljši razdalji najboljša Rusinja Jelena Razdrogina. Progo je 'ugnala' v dveh urah in 46 minutah. Zanimiv je podatek, da prvega slovenskega tekača najdemo šele na osmem mestu, medtem koje bila slovenska ženska predstavnica tretja. Pol-ruaraton oziroma 21-kilometrs-ka preizkušnja je pri moških zmago prinesla Romanu Kej-žarju, med ženskami je bila najboljša Celjanka Anica Živ-ko. Roman je za progo potreboval dobro uro, Anica uro in pol. Na tej preizkušnji je bila udelež- Zirovski krog v v Ziri - Vsako leto se v Zireh zberejo ljubitelji pohodništva, da slovesno obeležijo že kar tradicionalni pohod okoli Žirov. Tokrat seje na 23. pohodu zbralo okoli 250 udeležencev. Pohod je razdeljen na tri etape in vsako leto izvedejo eno. Vse etape skupaj imajo okoli 50 kilometrov in čez 1500 metrov višinske razlike. Letos pa je prišla na vrsto Štiri urna, najkrajša razdalja oziroma etapa. Značilnost teh pohodov je, da se vedno zaključijo na gričih. Tako se je tokratni pohod začel v Zireh, sledil je Vrsnik, Mrzli vrh, zaključil pa se je na Breznici. Udeleženci so bili med potjo dobro oskrbovani, saj je bilo čaja dovolj, na koncu poti pa jih pričaka golaž. Organizator pohoda je Planinsko društvo Ziri, Igor Sorli pa je odkrito povedal, daje Za čaj na vmesni postojanki vsako lepo poskrbijo taborniki iz Žirov. nič kaj obetavnem vremenu se je pohodnikom prilegel. Ob bil "kar žalosten, ko je videl, v kakšno vreme je drugod, v Zireh pa je bilo nedeljsko jutro čemerno." Dodal je še, da je pohod okoli Žirov ena redkih akcij, ki je še brezplačna. Alenka Brun, foto: Polona Mlakar -Baidasin Franco sko-sl oven ska naveza je tekla na šestkilometrski razdalji ba tekačev in tekačic največja, saj je bilo pri moških čez 1500 udeležencev, pri ženskah pa čez petsto. Na 6-kilometrskem teku je bila moška in ženska udeležba pol - pol. Pri moških je bil prvi Tomaž KaliŠnik, pri ženskah pa Iva Blatnik. Znotraj maratona je Slovenska vojska imela vojaško prvenstvo, potekalo je še državno prvenstvo na 21 kilometrov, tekli pa so (kot že omenjeno) tudi osnovnošolci in srednješolci. Utrinki z maratona Pogled na vrvež sredi Ljubljane, ki je bila zaprta za promet, je bil v nedeljo veČ kot zanimiv. Znani, neznani obrazi, rekrea-tivci, športniki, navijači, mlade mamice, ki so z vozički spremljale dogajanje; očetje s hčerami in sinovi, ki so burno navijali za 'tekaško' mami na 21-kilometrski progi; babice, dedki -skratka, staro in mlado je navijalo in se obenem zabavalo. Kongresni trg je živel in rdeči obrazi bolj ter manj utrujenih, ki so pritekli skozi cilj, so izražali številna občutja. Besničana Sarah Sušnik in Janez Ferlic sta komaj prišla do sape, ko smo že želeli vedeti, kako se počutita in kakšna je bila proga. Janez je tekel na pol-niaratonu, Sarah pa na šest kilometrov. Njegov čas je bil uro in Ob zadnjih vzdihljajih maratona so bili tudi tovrstni prizori. KAM V PRIHODNJIH DNEH? t Orientalski ples Krai^j - V organizaciji športnega društva Gibanica začenjajo z drugo sezono plesne rekreacije. Vadba bo potekala enkrat tedensko, ob petkih, v dvoranici dijaškega doma na Zlatem polju 18, uri. Dodatne informacije na 040/250 758 (Nataša). Mali nogomet Šenčur - Športni center Prote-nex letos že tretjič zapored organizira odprto prvenstvo Gorenjske v malem nogometu za klube in ekipe iz gorenjske regije in širše okolice. Tekme bodo v novem Športnem centru Protenex v Šenčurju (balon). Tekmovanje bo predvidoma potekalo od sredine novembra. 2004 do sredine aprila 2005. Igra se po ligaškem sistemu tekmovanja. V prvem delu se igra po skupinah, ki se določijo z žrebom. V drugem delu pa se igra končnica na izpadanje (1:4, 2:3), pari so določeni na podlagi vrstnega reda iz prvega dela. V vseh kategorijah se v končnico za prvaka uvrstijo prve štiri ekipe iz prvega dela. Na tem tekmovanju ni omejitev nastopa registriranih igralcev. Vsi igralci igrajo na lastno odgovornost. Vsaka ekipa lahko prijavi 15 igralcev. Žrebanje in sestanek s predstavniki ekip bo v športnem centru Protenex 28. oktobra 2004 ob 18. uri. Prijavo za tekmovanje posredujte najkasneje do 26. oktobra 2004, na naslov Protenex, d.o.o., Mlakarjeva 72, 4208 Šenčur. K prijavi priložite izpolnjeno prijavnico iz priloge razpisa ter kopijo potrdila o vplačilu najema dvorane za tekmovanje. Prijave so možne tudi v lokalu športnega centra Protenex, vsak dan od 10.-22. ure. petnajst minut, Sarah pa je vedela le to, daje prišla skozi cilj. Z doseženim sta bila zadovoljna, čeprav jima je veter malce ponagajal. Ni pa veter motil slovenske tekačice Brigite Langerholc, ki se je udeležila teka na šestkilometrski progi. Pravi, daje tekla v skupini in potem je lažje. Za progo je potrebovala Sarah Sušnik in Janez Ferlic slabih 25 minut ter na koncu pristala na tretjem mestu. Enostavno pa nismo mogli mimo skupine mladih, starih med 19 in 24 let, pri katerih nam je najprej padel v oči napis na njihovih majicah: Bodi fit za manjšo rit. Pa jezik. Pogovarjali so se v angleščini in sem ter tja si zasledil francoščino. Nina Martinčič nam je razložila, da gre za društvo Best, ki deluje v okvirih ŠOU -a in združuje študente tehnike in naravoslovja. Tokrat je pri njih na kulturni izmenjavi dvanajst Francozov iz Grenobla in prihajajoči teden je namenjen rekreativnemu in športnemu druženju. Med drugim jih čakata še plavanje ter jamarstvo. Njihovi rdeči, a zadovoljni obrazi so izžarevali veselje že samo ob misli, da so pretekli šestkilometrsko razdaljo. Alenka Brun, foto: Tina Doki Vse dodatne informacije o potrdilu, vplačilu in ostalem lahko dobite na telefonskih številkah 04/25 19 200 in 041/945 399. Bodifit fitnes konvencija z namenom predstavitve in promocije zdravega načina življenja in posameznih segmentov "fitnes manije" BODIFIT in Univerzitetna Športna zveza Maribor organizirata že 6. mednarodno sokol bodifit fitnes konvencno - slovenski praznik fltnesa. Športno rekreativna prireditev bo potekala od 29. do 31. oktobra 2004 v Mariboru, v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja in dvorani Štuk. Podrobnejše informacije in prijavnice lahko najdete na www.bodifit.net, o vsem, kar vas zanima, povprašajte na elektronskem naslovu bodi- fit@amis.net ali 041/ 774 684. Alenka Brun Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberl.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi! Brskanje po malih oglasih še nikoli ni bilo tako udobno. DELO i mm umm visTNiK mmmmjmEmjkB primorske štakf. > . je na Merkurjevem dnevu povedal prof. dr. Jože Gričar. Naklo - Petkovo 6. posvetovaiye diplomantov, magistrov in doktorjev znanosti s področja e-poslovai^ja in 8. sestanek direktorjev podjety in vladnih organizacy ter predstavnikov univerz o izmenjevanju e-računov čez mejo v e-regiji je v Merkurjevo stavbo v Naklo privabilo kar 110 udeležencev. Prevladovali so seveda diplomanti in direktorji informatike ter predstavniki univerz skupine ALADIN, ki povezuje univerze Reka, Celovca, Gradca, Novega Sada in Maribora. Mer-kurjevi dnevi so bili do letos namenjeni predstavitvi študentskih rešitev na temo elektronskega poslovanja, ki so zanimale druge Študente in predvsem gospodarstvo, ki je tu iskalo tudi nove kadre. "Elektronskega poslovanja se moramo lotiti na evropski ravni. Našo regijo moramo postaviti ob bok največjim gospodarskim regijam. Mi moramo poskrbeti, da bomo skladni z njimi, da bomo pripravljeni. Nato bo posel stekel," je prepričan profesor Fakultete za organizacijske vede dr. Jože Gricar. Elektronsko poslovanje je začelo dozorevati tudi v slovenskih podjetjih, še vedno pa podjetja ne poslujejo toliko, kot bi lahko, oziroma toliko kot na primer na Finskem. Finski profesor Kari Korpela je v petek predstavil elektronsko povezana podjetja, ki lažje in ceneje poslujejo: "Tako dokumenti potujejo hitreje, posel se lažje usklajuje. Zato so ta podjetja bolj konkurenčna, saj pocenijo poslovanje." Več regij na Finskem, ena na Švedskem ter Primorska in Prekmurje bodo stopili skupaj ter skušali ustvariti možnost poslovanja prek Interneta. Uspeh ni zagotovljen, a morajo biti podjetja pripravljena. Čeprav je Slovenija majhna, je dr. Gričar prepričan, da smo v nekaterih segmentih najboljši. "Primer je pametna kartica za zdravstvo, ki je edina veljavna smo pri razvoju zelo blizu. Jasno je, da so danes skoraj vsa podjetja elektronsko povezana z bankami, skoraj nihče pa ne posluje elektronsko. Zakaj ne bi tudi računov pošiljali elektronsko? Velika podjetja tako že delajo, animirati pa je potrebno še manjša podjetja," je še razložil prof. dr. Jože Gričar, ki je na koncu še zatrdil, daje Slovenija majhna e-velika država. Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič Prof. dr. Jože Gričar f kartica za vso državo. Tudi plačilni promet je pri nas zelo podoben finskemu modelu, ki je najboljši. Slovenija je danes partnerka Finski samo zato, ker l-aze 18a, 4000 Kranj cisceyE CISTERIfi msstmk HoiiRimEiSiA oua Znani ekonomist Paul Samuelson je ze pred približno štirimi desetletji izjavil, da so ekonomski kazalniki napovedali devet recesij od zadnjih petih. Malce preveč sicer, a ciniki bi verjetno rekli, bolje preveč kot premalo. A kot vidimo in občutimo v zadnjem letu na bencinskih Črpalkah tudi v naših denarnicah, so z ekonomskim napovedovanjem še kar naprej krizi in težave. In če si pogledamo razvrstitev znanosti po njihovi napovedni moči, ki jo je napravil avtor John Časti, se ne gre preveč čuditi stanju stvari. če posameznim znanostim podelimo šolske ocene za pravilnost njihovih napovedi, se najbolje odreže fizika, v okviru katere dobi kvantna mehanika čisto petico, meteorologija pa nekaj malega manj. Sledita kemija in matematika s prav dobro oceno ter borzne, klimatske in vojaške napovedi s povprečno oceno dobro. In kje je ekonomija? No, skupaj z razvojno biologijo je dobila komaj zadostno oceno. Kot pravi gospod Časti, se ekonomisti niso slabo odrezali samo pri napovedih, pač pa tudi pri sami analizi in razlagi ekonomskih pojavov in njihovih sprememb. In kaj je Sloveniji potemtakem zapisano v gospodarskih zvezdah? Gospodarska aktivnost in inflacija naj bi bili po podatkih slovenske centralne banke še naprej hudo odvisni od dejavnikov iz tujine, domačih razmer in odzivanja raznih ekonomskih politik na te razmere. Kar je precej logično, Če upoštevamo, da smo s tem izčrpali vse možnosti vplivov na gospodarstvo (približno tako, kot bi napovedali, da bo jutri bolj ali manj sončno ter oblačno s padavinami). Kakorkoli že, zunanji dejavniki, ki bodo i' bližnji prihodnosti vplivali na naše gospodarstx'o, so zagotovo podražitve nafte in ostalih surovin, gibanje tečaja dolarja glede na evro, gospodarska rast oziroma gospodarska klima v Evropski uniji in zaradi strahu pred inflacijo pričakovano vnovično naraščanje obrestnih mer na tujih finančnih trgih. Kazalniki gospodarske klime v Sloveniji so bili sicer v drugem četrtletju letošnjega leta dokaj ugodni, predvsem na račun izvoznih naročil, a draženje nafte že sproža dodate inflacijske pritiske. V okviru domačega trošenja se nadaljuje rast trošenja gospodinjstev, ki je povezana z relativno nizMimi obrestnimi merami za vloge in posojila pri bankah ter povečanimi naložbami v gradnjo stanovanj. S poletnim vstopom naše države evropski tečajni mehanizem ERM2 je ena od poglavitnih nalog naše denarne politike tudi stabilnost deviznega tečaja, kar pomeni, da se bo breme Še nadaljnjega (obveznega) zniževanja inflacije preneslo na davčno in proračunsko politiko ter politiko plač. če izvzamemo dejavnik gibanja cen nafte, lahko prihodnje na povečanje stopnje rasti cen najbolj nevarno vpli- » vajo prav povečano trošenje, tako zasebno kot državno, ter pritiski na rast plač. Vidimo lahko, da novo vlado tako čaka obilica trdega dela. In prav je tako. Letos brez večjih vlaganj Velika planina: brez vlaganj, a s pestro dodatno ponudbo. Zmerne cene in poudarek na družinskem smučanju. Velika planina - Na okrog 40 hektarjih površin bodo v družbi Velika planina - Zaklad narave smučarjem tudi letos ponudili šest kilometrov srednje zahtevnih prog na nadmorski višini od 1420 do 1666. Smučarjem je na voljo kabinska žičnica za dostop iz doline, na smučišču pa sedežnica in mreža šest vlečnic, ki so bile obnovljene pred nekaj leti. Večjih investicij za letošnjo zimsko sezono, razen rednega vzdrževanja naprav, ni bilo, bodo pa ponudili pestro dodatno ponudbo. Za najmlajše pripravljajo šolo smučanja in letos prvič ob koncih tedna tudi vrtec na snegu, željni adrenalina si bodo lahko privoščili prevoz s teptalcem, sanmi ali traktorjem, poskrbljeno pa bo tudi za ljubitelje sankanja, saj se bodo po sankaški prosi ob ugodnih snežnih razmerah lahko sankali podnevi in ponoči. Na Veliki planini so z nekaterimi manjšimi projekti okrepili že letno ponudbo, kar ima ugodne posledice tudi za smučarsko sezono - obiskovalcem je namreč na voljo varovano parkirišče in obnovljen lokal z obogateno gostinsko ponudbo na spodnji postaji nihalke, kjer pa bodo letos pripravili tudi drsališče. Ob ugodnih snežnih razmerah, od katerih so povsem odvisni, saj umetnega zasneževanja zaradi pomanjkanja vode na planini nimajo, pričakujejo velik obisk, saj so prav na račun cen, ki so v primerjavi z drugimi smučišči tudi do 40 odstotkov nižje, povsem konkurenčni. Po podatkih direktorja Vinka Rib-nikarja največji poudarek namenjajo družinskemu smučanju, kar bodo v sodelovanju s Termami Snovik morda že letos uspeli nadgraditi s kombinirano smučarsko - kopalno karto. Jasna Paladin I v- T • ; I » If A - • v ' Bife' M .»v* - M. K k^l i I '-i. SIT St. BERNARDIN Popusti za otroKc- lo % popusL za upokojence Rezervacije os 695 5104 www.h-bernardin.si Hoteli Bernardin d.d., Obaia 2. 6320 Portorož ■ GORENJSKI GLAS »IS. STRAN FINANCE, NEPREMIČNINE / info@g-glas.si Torek, 26. oktobra 2004 Guvernerjevo opozorilo Guverner Banke Slovenije mag. Mitja Gaspari opozarja, da bi zamujena priložnost za prevzem evra v letu 2007 oddaljila to možnost za več let. Ljubyana - Svet Banke Slovence je na četrtkovi seji med drugim sprejel poročilo o denarni politiki, guverner Mitja Gaspari pa ga je podrobneje predstavil na petkovi novinarski konferenci. Kot je dejal, osnovni scenarij kaže na to, da bi Slovenija lahko prevzela evro v začetku leta 2007, vendar to le v primeru, če v tem času ne bo delala napak. Za popravljanje morebitnih napak bo premalo časa, zamujena priložnost za vstop v evroob-močje leta 2007 pa bi to možnost oddaljila Še za vrsto prihodnjih let. Slovenija je pri izpolnjevanju pogojev za prevzem evra na dobri poti, to je potrdilo konver-genčno poročilo Evropske komisije, iz katerega pa tudi izha- ja, da ima previsoko inflacijo in da še nima povsem usklajene zakonodaje. Kot je napovedal guverner, naj bi inflacija letos znašala 3,5 odstotka, maastrichtski kriterij pa naj bi izpolnili prihodnje leto, ko se bo znižala na 2,5 odstotka in bo na tej ravni predvidoma ostala tudi v letu 2006. Glavno kratkoročno tveganje pri tem je cena nafte (že podražitev nafte za pet dolarjev zviša inflacijo za 0,8 odstotne točke), srednjeročno pa cene osnovnih surovin, pretirano domače trošenje, rast stroškov dela in davki. Kaj pa gospodarska rast? Po napovedih Banke Slovenije naj bi bila letos 3,8-odstotna, prihodnje leto 3,9-odstotna in v letu 2006 že 4-odstotna. Banka Slovenija bo po besedah guvernerja Mitja Gasparija Še naprej vodila denarno politiko, kot jo je opredelila v programu ob vstopu Slovenije v devizni menjalni mehanizem ERM2, in vztrajala pri stabilnem tečaju, za kar pa bo potrebno usklajeno delovanje vseh makroekonomskih politik. Če to delovanje ne bo usklajeno, guverner napoveduje negativne posledice, ki jih bo občutilo tudi gospodarstvo. Cveto Zaplotnik Prostori na dražbi Kropa - Občina Radovljica bo na javni dražbi 3. novembra poskušala prodati nekdanjo kuhinjo, prostor za razdeljevanje hrane in pomožne prostore v poslovni coni podjetja Novi Plamen v Kropi. Območje je namenjeno proizvodni in storitveni dejavnosti. Izklicna cena je nekaj več kot štirinajst milijonov tolarjev. C.Z. Prodna delnic Domžale - Občina Domžale je objavila javno zbiranje ponudb za prodajo 24.305 navadnih imenskih delnic Banke Domžale, ki predstavljajo 3,4 odstotka celotnega kapitala banke. Ponudbe bo sprejemala do 3. novembra, sveženj delnic pa bo prodala tistemu, ki bo zanj ponudil najvišjo ceno. C.Z. Kapitalska družba se je preselila Ljublana - Kapitalska družba se je zaradi porasta obsega poslovanja v začetku oktobra preselila iz Bežigrajskega v Stekleni dvor na Dunajski cesti, kjer bo v pritličju stavbe od novembra dalje tudi kontaktni center za zavarovance. Kot je znano, kapitalska družba poleg premoženja iz lastninskega preoblikovanja upravlja tudi štiri vzajemne pokojninske sklade, s čimer je postala največja izvajalka dodatnih pokojninskih zavarovanj v Sloveniji. Obseg poslovanja se je v zadnjih letih občutno povečal, hkrati pa tudi število zaposlenih, ki je iz prvotnih trideset po- raslo na devetdeset. Ker v Bežigrajskem dvoru za toliko delavcev že ni bilo veČ prostora, prav tako pa tudi ni bilo možnosti za razširitev, so se odločili za preselitev v Stekleni dvor, kjer imajo v lasti tri nadstropja skupne površine 2.300 kvadratnih metrov. V pritličju bo novembra začel delovati kontaktni center, v katerem bodo strokovno usposobljeni delavci kapitalske družbe na voljo zavarovancem, ki bodo iskali pomoč ali odgovore na vprašanja. Zavarovanci pa bodo še naprej lahko dobili informacije tudi na brezplačni telefonski številki 080 23 45. C.Z. Zastaranje kupona obveznice RS08 Ljublana - Z ministrstva za finance so sporočili, da bo 30. novembra zastarala pravica za unovčenje 17. kupona obveznic RS08, ki jih je država izdala na podlagi zakona o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog. Kupon je dospel v plačilo že 30. novembra 2001, njihovi imetniki pa imajo odtlej še tri leta časa za unovčenje. Kuponi so izplačljivi v evrih, le v primerih, ko so obveznice uporabili za nakup delnic, dokup pokojninske dobe, plačilo dohodninskih in carinskih obveznosti ter za nakup stanovanja po stanovanjskem zakonu, pa v tolaijih. C.Z. CiMC System v prisilni poravnavi Kraixj - Okrožno sodišče v Kranju je 8. oktobra začelo postopek prisilne poravnave za družbo CMC System, proizvodnja, trgovina in storitve Lesce. Za upravitelja prisilne poravnave je določilo Veljka Jana iz Škofje Loke, imenovalo pa je tudi upniški odbor, ki ga sestavljajo Kovis Commerce iz Velike Doline (Jesenice na Dolenjskem), Petrol Plin iz Ljubljane, Sloweiss iz Lesc, Veriga - v stečaju iz Lesc in Bojan Rogač kot bivši delavski zaupnik. Upnike je pozvalo, da v tridesetih dneh od začetka postopka poravnave prijavijo svoje terjatve sodišču. C.Z. Nafta ne popušča, priložnost Deutsche Telekom Dejavniki, kot so hitro razvijanje Kitajske, afera Yukos, vojna v Iraku, minimalne zaloge nafte i' ZDA in možni teroristični napadi na naftna polja, so sprožili naglo draženje naftnih derivatov na svetovnih trgih. Samo v tem letu se je sodček surove nafte podražil za približno 70 odstotkov in se približuje 60 dolarjem. Ne glede na tako strmo rast cene nafte, smo še pod rekordno vrednostjo z leta 1981, ko je cena presegla 70 dolarjev za sodček. Mnogi ekonomisti se strinjajo, da nafta nima veČ tako močnega vpliva na rast svetovnega gospodarstva, kot pred leti in da cena nafte ne bo dolgo zdržala nad 50 dolarjev za sodček. Kljub temu so vlagatelji na svetovnih borzah previdni in zadržujejo vložena sredstva i' državnih obveznicah, ki predstavljajo eno najbolj varnih naložb, obenem pa se delniški indeksi gibljejo na zgodovinsko nizkih nivojih. Da bi delniške naložbe že ob malo večjem padcu cene nafte lahko postale bolj zanimive, nakazujejo nekateri pomembni pozitivni dejavniki, kot so: stabilna rast nemškega in ameriškega gospodarstva, inflacija je v začrtanih okvirih, ustvarjajo se nova delovna mesta. Vse oči borznih igralcev na svetovnih delniških trgih so torej usmerjene predvsem v ceno nafte. Že ob manjšem padcu je začutiti povečano povpraševanje po delnicah in obratno. Ena možnih strategij malega vlagatelja v tako negotovih okoliščinah je, da razmišlja o nakupu delnic podjetij iz panoge, ki ni tako odvisna od cene nafte, ker jo paČ ne uporablja kot surovino v proizvodnem procesu. To prav gotovo velja za telekomunikacijsko panogo, kjer je med najzanimivejšimi naložbenimi priložnostmi podjetje Deutsche Telekom. Tečaj delnic podjetja Deutsche Telekom je od leta 2000 zabeležil občuten padec. Cena delnice je namreč padla iz dobrih 100 na 10 evrov. Takšen negativen trend je bil posledica slabih poslovnih rezultatov, ki so izvirali iz plačila izredno drage koncesije za UMTS. Tako so i' letu 2002 zabeležili rekordno izgubo in dolg, kije narasel na 64 milijard evrov. V letu 2003 je podjetje dobilo novo upravo z novo strategijo. Še v istem letu so dosegli okoli štiriodstotno rast prihodkov ter se ponovno vrnili v območje dobička. V letu 2004 so dobiček povečali za veČ kot 60 odstotkov in uspešni so bili tudi pri zniževanju dolga, ki sedaj znaša nekaj več kot 40 milijard evrov. Na pot uspešnega poslovanja so jih vrnile nekatere strateške odločit\'e, kot so prevzem poljskega telekoma letu 2003, odkup preostalih 24 odstotkov delnic svoje internetne divizije T-Online, v ZDA so zabeležili močno rast prihodkov na področju mobilne telefonije, projekt o brezgotovinskem pobiranju cestnin, ki ga pripravljajo s podjetjem MAN, pa je pri koncu. Seveda so se usmerili tudi na izboljšanje stroškovne učinkovitosti in zato racionalizirajo delovne procese in zmanjšujejo število zaposlenih. Cena delnice podjetja Deutsche Telekom je danes okoli 15 evrov in je zelo zanimiva naložba. Delnice lahko kupijo tudi slovenski vlagatelji, najlaže preko pooblaščenega borznega posrednika, ki posreduje tudi na tujih kapitalskih trgih. Žiga Zvonar GBD Gorenjska borzno posredniška družba, d.d. ZAVOD REPUBUKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM GRADBENI DELAVEC PGM. GRADBENA DELA; ned. č.; rok prijave: 30.10.04; št. del. mest: 10; MIKLAVČIČ SUZANA S.P., SRAKGVUE 13, KRANJ ZIDAR, KAMNAR; ned. č.; slov. j. - dobro; rok prijave: 29.10.04; VGDNOGGSPODARSKO PODJETJE, D.D., UL. MIRKAVADN0VA5, KRANJ DELAVEC BREZ POKLICA KUUČAVNIČAR, VARILEC; dol. č. 5 mes; kat. B; rok prh jave: 29.10.04; AGRGMEHANIKA, D.D., HRASTJE 52A, KRANJ ČISTILKA, ČIŠČENJE POSL. PROST. IN SANITARIJ; dol. č. 1 teto; slov. i. - tekoče; rok prijave: 2.11.04; PROSEN COM., D.O.O., SP. DUPUE 8, DUPUE POMOŽNI DELAVEC PREKLADALEC GUM; dol. č. 3 mes; rok prijave: 10.11.04; HRIBAR BLESK. D.O.O., SAVSKA C. 34, KRANJ SUKOPLESKAR, FASADER; ned. č.; del. izk. 5 let; kat. B; rok prijave: 10.11.04; št. del. mest: 3; MEGAMATRIX, D.O.O., STARETOVAUL. 39, KRANJ KOMUNALNA DELA, ČIŠČENJE KANAUZACU, GREZNIC, PLUŽENJE SNEGA; dol. č. 2 mes; kat. C; rok prijave: 29.10.04; MEŽAN MARKO S.P, PREŠERNOVAC. 64. BLED ned. č.; kat. B; rok prijave; 2.11.04; ŽVELC DAMJAN S.P,LAHOVČE 87,CERKUE POMOŽNI ŽERJAVAR; ned. č.; IZPIT ZA ŽERJAVI-STE; rok prijave: 26.10.04; št. del. mest: 2; SUUKANOVIČ RASIM S.P., JAVORNIŠKIROVT 35C, JESENICE BOLNIČAR NEGOVALEC NA DOMU; alter, izob.: BOLNIČAR, NEGO-VALEC; dol. č. 6 mes; del. izk. 6 mes; kat. B; slov. j. - tekoče; rok prijave: 2.11.04; št. deLmest: 3; DOM UPOKOJENCEV KRANJ, C. 1. MAJA 59, KRANJ NEGOVALEC NA DOMU; atter. 'izob.: BOLNIČAR NEGOVALEC; dol. t. 3 mes; del. izk. 6 mes; kat. B; slov. j. - tekoče; rok prijave: 2.11.04; DOM UPOKOJENCE VKRANJ, C. 1. MAJA 59, KRANJ MIZAR UPRAVU. ZAHTEVNIH STR.; dol. č. 1 leto; del. izk. 6 mes; rok prijave: 30.10.04; EGOL£S, D.D., KIDRIČEVA 56, ŠK. LOKA MIZARSKI POMOČNIK; alter, izob.: LESAR; dol. č. 1 leto; del. izk. 1 leto; slov. j. - zelo dobro; rok prijave: 29.10.04; ZUPAN BORUT S.P., JEZERSKA C. 93A, KRANJ KUUČAVNIČAR VARILEC; dot. č. 5 mes; kat. B; rok prijave: 29.10.04; AGROMEHANIKA, D.D., HRASTJE 52A, KRANJ STROJNI; dol. č. 3 mes; del. izk. 5 let; rok prijave: 29.10.04; KLANŠEK, D.O.O., BREZJE 76D, BREZJE ORODJAR; ned. č.; del. izk. 2 leti; kat. B; nem. j. - zadovoljivo; rok prijave: 3.11.04; MIKROS, D.O.O., KOROŠKA C. 92, TRŽIČ VARILEC KUUČAVNIČAR; dol. č. 6 mes; del. izk. 2 leti; kat. B; rok prijave: 29.10.04; AGROMEHANIKA, D.D., HRASTJE 52A, KRANJ KUUČAVNIČAR, PRIPRAVNIK; dol. č. 5 mes; kat. B; rok prijave: 29.10.04; AGROMEHANIKA, D.D., HRASTJE 52A, KRANJ MONTER CEVNIH SISTEMOV - MONTER CEVNIH NERJAVNIH INSTALACIJ; dol. č. 3 mes; rok prijave: 10.11.04; PMI-PROCESNA OPREMA, D.O.O., UKOZAR-JEVAUL 27, KRANJ STROJNI MEHANIK VZDRŽ. STROJEV IN NAPRAV; alter. Izob.: STROJNI TEH.; dol. č. 6 mes; del. izk. 2 leti; rok prijave: 2.11.04: ELAN D.D., BEGUNJE 1, BEGUNJE DELO V PROIZV. PLAST. MAS; atter. izob.: EL£KTRIKAR ELEKTRONIK; ned. č.; del. izk. 1 leto; kat. B; rok prijave: 3.11.04; SAXONIA-FRANKE, D.O.O., KOROŠKA C. 92, TRŽIČ AVTOMEHANIK dol. č. 1 leto; angl. j., nem. j. - dobro, slov. j, - zelo dobro; rok prijave: 2.11.04; ALPETOUR, D.D., UL MIRKA VADNO-VA 8, KRANJ POMOČ AVTOMEH. PRI MANJ ZAHT. DEUH, NA BRNIKU; alter. izob.: STROJNI TEH.; dol. č. 6 mes; rok prijave: 2.11.04; HEKATA, D.O.O., TOMAČEVO 1, UUBUANA-POUE VOZNIK TOVORNJAKA S PRIKOUCO, PO SLOVENUl IN ITALIJI; ned. č.; del. izk. 2 leti; kat. C,E; rok prijave: 17.11.04; ŠUBIC BOJAN-PREVOZ STVARI, ŽIROVSKI VRH 50, ŽIRI ELEKTROINŠTALATER - INŠTALAC. IN ELEKTRO DELA; dol. č. 3 mes; rok prijave: 29.10.04; EROTIK MALA-VAŠIČ IN PARTNER D.N.O., UL FRANCA JERALA 5, JESENICE TESAR dol. Ć. 3 mes; voz. izpit kat. B; rok prijave: 2.11.04; PRO-MAS, D.O.O., SREDNJA VAS 5, BEGUNJE dol. č. 6 mes; del. izk. 2 leti; rok prijave: 26.10.04; št. del. mest: 2; SGP TEHNIK, D.D., STARA C.-2, ŠK. LOKÄ ned. č.; del. izk. 1 leto; kat. B; slov. j. - dobro; rok prijave: 29.10.04; VODNOGOSPODARSKO PODJETJE, D.D., UL MIRKAVADN0VA5, KRANJ ZIDAR dol. č. 3 mes; kat. B; rok prijave: 2.11.04; PROMAS, D.O.O., SREDNJA VAS 5, BEGUNJE " dol. č. 6 mes; del. izk. 2 leti; rok prijave: 26.10.04; št. del. mest: 2; SGP TEHNIK, D.D., STARA C. 2, ŠK. LOKA alter, kob.: ZIDAR ZA'ZIDANJE IN OMETAV.; ned. č.; rok prijave: 26.10.04; št. del. mest: 2; SUUKANOVIČ RASIM S.P., JAVORNIŠKI ROVT 35C, JESENICE VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIKTOVORNJAKAVDOMAČEM IN MEDN. PROMETU; dol. č. 6 mes; del. izk. 3 leta; kat. C, E; angl. j., nem. j. - zadovoljivo; rok prijave: 27.10.04; CESAR IVAN S.P., LE-PENCE 8, BOH. BISTTilCA VOZNIKTOVORNJAKA V MEDN. RELAC.; ned. č.; del. izk. 1 leto; kat. B, C, E; italijanski jezik - zadovoljivo; rok prijave: 17.11.04; št. del. mest: 3; MURENC TRADE, D.O.O., BRATOV HVAUČ 4, NOVA GORICA SKLADIŠČNIK - DELA V PROIZV.; dol. č. 10 mes; 20 ur/teden; rok prijave: 26.10.04; SiM ŠPORT SERVIS, D.O.O., STRAŽIŠKAUL 24, KRANJ PRODAJALEC VOZNIK DOSTAVUALEC ZA PE RADOVUlCA; alter. izob.: POM. DELAVEC; dol. č. 3 mes; kat. B; rok prijave: 29.10.04; št. del. mest: 2; BO FROSrADRIA, D.O.O., U-MINJANSKA94A, PORTOROŽ DELO PRI BLAGAJNI; dol. č. 6 mes; del. izk. 2 leti; kat. B; rok prijave: 6.11.04; št. del. mest: 2; GACHO, D.O.O., PODNART64, PODNART NA TERENU; dol. č. 6 mes; kat. B; slov. j. - tekoče; rok prijave: 30.10.04; št. del. mest: 2; JANCOMM, D.O.O., RETNJE 54. KRIŽE after, izob.: GOSTINSKI TEH.; ned. č.; kat. B; angl. j., nem. j. - dobro; rok prijave: 10.11.04; KREK, D.O.O., SAVSKA C. 35, BLED DOSTAVU. PEKOVSKIH ARTIK.; ned. č.; kat. B; rok prijave: 28.10.04; št. del. mest: 2; OGREX, D.O.O., PODRE-ČA5, MAVČIČE PRIPRAVNIK; ned. č.; rok prijave: 29.10.04; št. del. mest: 2; RESMAN PLUS, D.O.O., GORENJSKA C. 38, NAKLO V TRGOVINI ZA MALE ŽIVAU V KRANJU; alter. izob.: VETERINARSKI TEH.; ned. č.; del. izk. 1 leto; kat. B; POZNAVANJE OSKRBE IN NEGE MALIH ŽIVALI; rok prijave: 6.11.04; VETPET, D.O.O., KANTETOVA 18, UUBUANA KUHAR dol. č. 3 mes; del. izk. 3 leta; rok prijave: 13.11.04; APRO COM, D.O.O., C. GORENJSKEGA ODR. 15A, BLED atter. izob.: TEH. KUHARSTVA; ned. č.; del. izk. 2 leti; rok prijave: 10.11.04; št. del. mest: 2; KREK, D.O.O., SAVSKA C. 35, BLED NATAKAR atter. izob.: TEH. STREŽBE; ned. č.; del. izk. 2 leti; angl. j., nem. j.-dobro, slov. j.-tekoče; rok prijave: 10.11.04; št. del. mest: 2; KREK, D.O.O., SAVSKA C. 35, BLED dol. č. 2 leti; rok prijave: 29.10.04; MAROLT JANEZ S.P, PREŠERNOVAC. 68, BLED SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA - ŠOFER TOVORNEGA/LAHKEGA DOST VOZlU; dol. č. 6 mes; 20 ur/teden; kat. B; rok prijave: 26.10.04; št. del. mest: 2; RAZBORŠEK DANICA S.P., BRITOF 120, KRANJ LESARSKI TEHNIK-SKUPINOVODJA; dol, č. 1 leto; del. izk. 1 leto; rok prijave; 30.10.04; EGOLES, D.D., KIDRIČEVA 56, ŠKLOKA STROJNI TEHNIK KONSTRUIRANJE STR. METALUR. NAPRAV; dol. č. 1 leto; del. izk. 1 leto; angl. j. - zadovoljivo, nem. j. - osnovno; ACAD, SOUD EDGE; rok prijave: 27.10.04; BASING, D.O.O.,ŽELEŠKAC. 11A. BLED TERENSKI PRODAJNI ZAST; alter. izob.: EKONOMSKI TEH.; dol. č. 3mes; kat. B; angl. j.-zadovoljivo, slov. j.-tekoče; OBV. OSEBNO VOZILO; rok prijave: 26.10.04; NCH, D.O.O., PARMOVA 53, UUBUANA OPERATER NA CNC PREBIJALNEM STT^OJU; ned. č.; angl. j. - zadovoljivo, slov. j. - tekoče; rok prijave: 6.11.04; SAX KONSTRUKCIJE, UUBUANSKA C. 24A, KRANJ UREJEVALEC STROJEV, VZDRŽEV. ORODIJ; alter. izob.: ELEKTROMONTER; ned. č.; del. izk. 2 leti; kat. B; nem. j. - dobra; rok prijave: 3.11.04; SAXONIA-FRANKE, D.O.O., KOROŠKA C. 92, TRŽIČ TEHNOLOG V PROIZV. PREDELAVE PLASTIKE; atter. izob.: ELEKTROTEH.; ned. č.; del. izk. 2 leti; kat. B; nem. j. - dobro; rok prijave: 03.11.04; SAXONIA-FRANKE, D.O.O.,TRŽIČ, KOROŠKA C. 92, 4290 TRŽIČ ELEKTROTEHNIK ELEKTROTEH. ELEKTRONIK; dol. č. 6 mes; del. izk. 1 leto; angl. j., nem. j. - dobro; rok prijave: 26.10.04; G&P HOTEU BLED PO., CANKARJEVA C. 6, BLED POMOČ AVTOMEH. PRI MANJ ZAHT DEUH, NA BRNIKU; dol. č. 6 mes; rok prijave: 2.11.04; HEKATA, D.O.O., TOMAČEVO 1, UUBUANA - POUE VODJA ELEKTRO DELAVNICE; dol. č. 6 mes; det. izk. 5 let; rok prijave: 13.11.04; PILASTER, D.O.O., ŽIROVNICA 107, ŽIROVNICA KEMIJSKI TEHNIK ned. č.; del. izk. 1 leto; rok prijave: 13.11.04; CMC GAL-VANIKA, D.O.O., ALPSKA 43, LESCE alter. izob.: KMETIJSKI TEH.; dol. č. 3 mes; rok prijave: 9.11.04; št. del. mest: 5; I.S.S., D.O.O., KOROŠKA C. 53, KRANJ GRADBENI DELOVODJA dol. č. 1 leto; del. izk. 3 leta; kat. B; rok prijave: 26.10.04; SGP TEHNIK, D.D., STARAC. 2. ŠK. LOKA ned. č.; del. izk. 3 leta; kat. B; slov. j. - tekoče; rok prijave: 29.10.04; VODNOGOSPODARSKO PODJETJE, D.O., UL MIRKAVADN0VA5. KRANJ GRADBENI TEHNIK; dol. č. 1 leto; del. izk. 3 leta; kat. B; STROK. IZPIT; rok priiave: 6.11.04; ARHES, D.O.O., BLEIWEISOVA 6, KRANJ GRADBENI TEHNIK ZA PROMETNE ZGRADBE-VODJA GRADBIŠČA; alter, izob.: INŽ. GRADB.; dol. č. 1 mes; del. izk. 3 leta; kat. B; slov. j, - tekoče; STROK. IZPIT; rok prijave: 29.10.04; VODNOGOSPODARSKO PODJETJE, D.D., UL M1RKAVADN0VA5, KRANJ STEVARD(ESA); dol. č. 6 mes; del. izk, 1 leto; kat. B; angl. j.-tekoče, nem. j.-osnovno; DRŽAVU. RS; rokpr^: 30.10.04; ALPE AIR, D.O.O., ZG. BRNIK 130E, CERKUE EKONOMSKI TEHNIK-ZAVAROV. ZAST ZA PODR. JESENIC IN KR. GORE; alter izob.: GIMNAZ. MATUR.; dol. č. 3 mes; rok prijave: 26.10.04; SLOVENICA ZAVAROVALNIŠKA HIŠA, D.D., PODR. KRANJ, KOROŠKAC. 2, KRANJ ADMINISTRATIVNI TEHNIK; dol č. 6 mes; 20 ur/teden; kat. B; rok prijave: 26.10.04; ANKERO, D.O.O., STRUŽEVO 3B, KRANJ ZDRAVSTVENI TEHNIK; ned. č.; kat. B; rok prijave: 2.11.04; OZG KRANJ, ZD ŠK. LOKA, STARA C. 10, ŠK. LOKA GIMNAZIJSKI MATURANT ZAST. NA TERENU-PODR. GORENJSKE; dol. č. 6 mes; kat. B; angl. j. - dobro; rok prijave: 17.11.04; št. del. mest: 15; GENERAU ZAVAROVALNICA, D.D., KRŽIČEVA UL. 3, UUBUANA VARNOSTNIK, RECEPTOR L; alter. Izob.: STROJNI TEH.; dol. č. 1 leto; del. izk. 2 leti; rok prijave: 2.11.04; JGZ BRDO PROTOKOLARNE STORITVE RS, PREDOSUE 39, KRANJ INŽ. KMETIJSTVA ZA RASTLINSKO PROIZ. - STROK SOD. ZA PODR. EKOLOŠKEGA POUED. IN ŽIVIN.; alter. izob.: UNIV. DIPL. INŽ. KMET.; dol. č. 11 mes; 20 ur/teden; rok prijave: 5.11.04; SREDNJA BIOTEHNIŠKA ŠOU, SMLEDNIŠKA C. 3, KRANJ PROMETNI PILOT - PILOT LETALA - KAPITAN INŠTRUKTOR NA LETALU SAAB340; dol. č. 6 mes; del. izk. 1 leto; kat. B; angl. j.-tekoče; rok prijave; 30.10.04; ALPE AIR, D.O.O., ZG. BRNIK 130E, CERKUE EKONOMIST ZA ANALIZE IN PLANIRANJE -PRODAJA IN PROMOC. POSL. DARIL; dol. č. 1 leto; kat. B; angl. j. - zelo dobro; rok prijave: 26.10.04; SITRA, D.O.O., SPODNJI OTOK 23, RADOVUlCA POSLOVNI SEKRETAR - VODJA KADROV. SLUŽBE, V KRANJU; alter. izob.: PRAVNIK; dol. č. 6 mes; del. izk, 3 leta; angl. j., nem. j. - tekoče; IZPIT ZA KONCESIO-NARJE; rok prijave: 10.11.04; TEHNOCOMERC, D.O.O., DRAVSKA UL 9, MARIBOR UNIV. DIPL INŽ. KMETIJSTVA UČITEU/ICA STROK. TEORET. PREDM. IN PRAKT POUKA S PODR. VRTNARSTVA; dol. č. 1 leto; rok prijave: 5.11.04; SREDNJA BIOTEHNIŠKA ŠOLA, SMLEDNIŠKAC. 3, KRANJ UČITEU/ICA STROK. TEORET. PREDM. IN PRAKT POUKA; dol. č. 1 leto; rok prijave: 5.11.04; SREDNJA BIOTEHNIŠKA ŠOLA, SMLEDNIŠKA C. 3, KRANJ STROK. SODELAVEC ZA PODR. KMET. MEHANIZ.; alter. izob,: INŽ. KMET. ZARASTUN. PROIZ.; dol. č. 11 mes; 20 ur/teden; rok prijave: 5.11.04; SREDNJA BIOTEHNIŠKA ŠOLA KRANJ, SMLEDNIŠKA C. 3, KRANJ UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA KONSTRUKTOR CAD-CAM; atter. izob.: INŽ. STROJNIŠTVA; dol. č. 6 mes; del. izk. 2 leti; kat. B; angl. j. - tekoče; STROK. ZNANJA S PODROČJA KONSTRUIR., MODEU-RANJA, RAČUN. MODEURANJA, TEHNOL. OBDELAV; rok prijave: 29.10.04; ALPINA, D.D., STROJARSKA UL 2, ŽIRI SAMOSTOJNI PROJEKTANT STROJ. NAPRAV; dol. č. 4 mes; del. izk. 1 leto; angl. j., nem. j. - dobro; POZNAVANJE AVTOCAD-A, SE; rok prijave: 2710.04; št. del. mest: 3; BASING, D.O.O., ŽELEŠKA C. IIA, BLED UNIV. DIPL. INŽ. GRADBENIŠTVA ZA ORGANIZACIJO IN TEHNOLOG. DELA.; alter, izob.: INŽ GRADB.; dol. č. 1 leto; kat. B; rok prijave: 6.11.04; ARHES, D.O.O.. BLEIWEISOVA 6, KRANJ DIPL INŽ. GRADBENIŠTVA (VS) - SVETOV. ŽUPANA ZA KOMUN. IN GOSPOD. INFRASTRUKTURO; alter. izob.: UNIV. DIPL. INŽ. GRADB.; ned. č.; del. izk. 3 leta; kat. B; JAVNI NATEČAJ V UL RS, 15/10^4; rok prijave: 10.11.04; OBČINA GORENJA VAS4=0UANE, POUANSKA C. 87, GORENJA VAS UNIV. DIPL EKONOMIST RAČUNOVODJA; alter. izob.: EKONOMSKI TEH.; ned. č.; del izk. 5 let; kat. B; angl. j., nem. j.-dobro; rok prijave: 10.11.04; KREK, D.O.O., SAVSKA C. 35, BLED POSL. SEKRETAR; alter, izob.: UNIV. DIPL ORGANIZ.; ned. č.; del. izk. 3 leta; angl. j., nem. j. - tekoče; rok prijave: 3.11.04; ŠIBO D.O.O., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA DIPL. VARNOSTNI INŽ. (VS) - SAMOST. KO-MERC.; alter. izob.: DIPL EKON. (VS); dol. č. 1 leto; del. izk. 6 mes; kat. B; angl. j. - dobro; rok prijave: 13.11.04; TRIO, D.D., MLAKA 10, TRŽIČ DIPL VZGOJITEU PREDŠOLSKIH OTROK (VS) - DRUGI STROK. DEL V1. R. DEVETLETNE OŠ; dol. č. 1 leto; rok prijave: 26.10.04; OŠ STANETA ŽAGARJA, UPNICA 12, KROPA PROFESOR JEZIKA S KNJIŽEVNOSTJO - UČl-TEU SLOV. J.; dol. č. 10 mes; rok prijave: 29.10.04; OŠ GORJE, ZG. GORJE 44A, ZG. GORJE PROFESOR SLOVENŠČINE; dol. č. 1 mes; del. izk. 6 mes; slov. j. - tekoče; rok prijave: 26.10.04; OŠ TRŽIČ, ŠOLSKA UL. 7, TRŽIČ PROFESOR MATEMATIKE - UČITEU MATEM. IN FIZIKE; dol. č. 1 mes; del. izk. 6 mes; slov. j. - tekoče; rok prijave: 26.10.04; OŠ TRŽIČ, ŠOLSKA UL 7, TRŽIČ UNIV. DIPL. INŽ. ARHITEKTURE; dol. č 1 leto; del. izk. 3 leta; kat. B; angl. j., nem. j. - dobro; OBV. ZNANJE AUTOCAD-A; rok prijave: 6.11.04; ARHES, D.O.O., BLEIWEISOVA 6, KRANJ DR. MEDICINE ZDRAVNIK SPL./DRUŽ. MED.; ned. č.; kat, B; slov. j. -tekoče; UCENCA ZDRAVN. ZBORN.; STROK. IZPIT; rak prijave: 10.11.04; OZG KRANJ, OE ZD TRŽIČ, BLEJSKA C. 10, TRŽIČ ZDRAVNIK PO KONČANEM SEKUNDARUU V SPL. AMB. V ZD V RADOVUlCI; alter. izob.: DR. MED. SPEC. SPL. MED.; dol. č. 1 leto; del. izk. 2 leti; kat. B; slov. j. -tekoče; rok prijave: 3.11.04; OZG KRANJ, OE ZD RADOVUlCA, ZD BLED, MLADINSKA C. 1, BLED ZDRAVNIK SPL/DRUŽ. MED. V ZD BOHINJ; atter. izob.: DR. MEDICINE SPEC. SPL. MED.; ned. č.; del. izk. 2 leti; kat. B; slov. j. - dobro; rok prijave: 3.11.04; OZG KRANJ, OE ZD RADOVUlCA, ZD BLED, MLADINSKA C. 1, BLED DR. MEDICINE SPEC. PEDIATRUE V ZD BOHINJ; ned. č.; del. izk. 1 leto; kat. B; slov. j. - tekoče; rok prijave: 6.11.04; OZG KRANJ, OE ZD RADOVUlCA, ZD BLED, MLADINSKA C. 1, BLED Ostali pogoji, ki jih zatitevajo delodajalci, so objavljeni na oglasni deski Zavoda RS za zaposlovanje, Območna služba Kranj, Bleiweisova c. 12, Kranj. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Glinška 12. Ljubljana > .•' iv'-y'X' « J Torek, 26. oktobra 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN V Sloveniji se vse bolj uveljavljata integrirana in ekološka pridelava sadja. Razvoj sadjarstva na Gorenjskem je zavrl hrušev ožig. Radovljica - Ko so v Radov^ici pred stotimi leti organizirali prvo goreiysiio sadjarsko razstavo, je trajala šest tednov in odprtja so se udeležili številni veljaki tistega časa - deželni predsednik, deželni in okrajni glavar, župan mesta Ljubljane ... Ko so v Radovljici v petek odprli Slovensko razstavo sadja, razen radovljiškega župana Janka S. Stuška od oblasti ni bilo nikogar, zato pa je bilo toliko več sadjarjev in sadjarskih strokovnjakov, Članov goreixjskega in slovenskega sadjarskega društva, ki so se potrudili in pripravili lepo razstavo. Kot je povedal Boštjan Godec z oddelka za sadjarstvo in vinogradništvo pri Kmetijskem inštitutu Slovenije, na razstavi predstavljajo vse najpomembnejše sadne vrste, kijih gojimo v Sloveniji. Od pečkarjev sta to predvsem jablana in hruška, nekaj pa je tudi sliv. Od lupinarjev sta zastopana oreh in lešnik, na razstavi so tudi oljke ter nekateri primorski sadeži, kot so figa, granatno jabolko, aktinidija in kaki. Najbolje so zastopana jabolka, teh je okoli dvesto sort, med njimi so nove in novejše sorte, stare sorte, ki so v Sloveniji prevladovale pred petdesetimi in več leti, ter odporne sorte, ki jih je treba manj škropiti in jih tudi priporočajo za ekološko sadjarstvo. VeČino sort jabolk je za razstavo prispeval Kmetijski inštitut Slovenije, stare sorte pa so pridobili iz kartuzije Pleterje in od zbiratelja, sadjarja Lada Dobrovoljca iz Kamnika. jabolk razdelili na odporne in neodporne na jablanov škrlup, ki je najnevarnejša bolezen jablan. Na škrlup niso odporne sorte piros, sunrise, delcorf, jer-seymac, summerred, gala, el-star, falstaff, jonagold, pilot, jo-natan, rafzubin, šampion, zlati delišes, pinova, rdeči boskop Schmitz huebsch, rdeČi delišes, carjeviČ, lonjon, delgollune, idared, mutsu, iduna, majda, braeburn, fuji, granny smith in cripps pink, na škrlup pa so odporne sorte William's pride, red-free, nela, rubinola, santana, de-lorina, produkta, relinda, rajka, topaz, ecolette, ariwa, goldstar, florina (querina), enterprise, goldrush in renora. podpore za obnove, lani pa jih že ni dobilo niČ, čeprav bi jih država leto pred vstopom v Evropsko unijo še lahko dodelila. Letos so sadjarstvo "stlačili" v razpis za ostale kmetijske dejavnosti, pri tem pa so roke določili tako, da se sadjarji praktično ne morejo potegovati za podpore. Razpis vsebuje Še več drugih pomanjkljivosti, ugotavlja Ko-drič in predlaga, da bi za sadjarstvo morali pripraviti poseben razpis s prilagojenimi roki ali pa v okviru enotnega razpisa za vse kmetijske dejavnosti spremeniti nekatere pogoje in roke. Po sedanjem razpisu sme sadjar začeti z deli šele poem, ko mu država odobri denar, taki at pa je za sajenje sadik že prepozno. Odporne in neodporne sorte Sadjaijem je v pomoč pri sajenju sort Sadni izbor za Slovenijo, v katerem so sorte, ki jih sadjarska stroka priporoča za širjenje v naših razmerah. Izbor so nazadnje spremenili novembra predlani, pri tem pa so sorte Integrirana in ekološka pridelava V Sloveniji se vse bolj uveljavljata integrirana in ekološka pridelava sadja. Integrirana pridelava je nekakšen kompromis med ekološko in konvencionalno pridelavo sadja, njeno bistvo pa je v tem, da dovoljuje uporabo kemičnih sredstev za varstvo rastlin šele potlej, ko mehanski, biološki in biotehnični ukrepi niso več učinkoviti. Začetki tovrstne pridelave segajo v leto 1991, letos pa je v različne kontrolne organizacije vključenih Na Slovenski razstavi sadja 1.047 sadjarjev s skupno 4.500 hektarji površine. V ekološki pridelavi seje najbolj uveljavila sorta topaz, kije odporna na jablanov škrlup in deloma na ja-blanovo pepelovko, ima dobre skladiščne lastnosti in je tudi ena boljših odpornih sort. Pridelujejo jo na 29 hektarjih površine, petletne izkušnje pa so pokazale, da je precej občutljiva na nizke temperature in daje možen pridelek 30 ton na hektar. Ovire pri uveljavljanju podpor Strokovno sadjarstvo društvo Slovenije je v petek v okviru razstave pripravilo tudi posveto- Dvajseto srečanje kmetic Gorenjske kmetice so se v petek zbrale na jubilejnem, že dvajsetem srečanju. Todraž - Društvo podeželskih žena Blegoš je v sodelovanju s ško^eloško kmet^sko svetovalno službo pripravilo v petek dvajseto gorenjsko srečanje kmečkih žena, ki se ga je udeležilo okrog sto deset predstavnic društev kmečkih in podeželskih žensk Gorenjske. Prihodi\je leto bo srečai\je v Bohii\ju. Udeleženke so se zbrale na Hotavljah, kjer so si ogledale kmetijo Matic, ki je znana po predelavi sadja. Gospodar Danilo Jezeršek jim je predstavil stiskanje soka, kuhanje žganja in polnilnico ter seveda izdelke - sadne sokove, domači kis, suhe krhlje, žganje, likerje ... Srečanje se je nadaljevalo v jedilnici Rudnika Žirovski Vrh, kjer so kmetice pozdravili predsednica društva Marjeta Kokelj, Jože Bogataj, župan Občine Gorenja vas - Poljane, pa Franc Avberšek, direktor Rud-nika Žirovski Vrh, Marija Hor-jak, predsednica Zveze kmetic Slovenije, in Milena Kulovec iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, že v Hotavljah jih je nagovoril vodja gorenjske kmetijske svetovalne službe Stane Rupnik. V društvu so ob tej priložnosti pripravili razstavo, za katero so prispevali izdelke družina Oblak, Minka Likar v iz Hotavelj ter Marjeta in Stefan Inglič iz Srednje vasi, srečanje pa so popestrili s kulturnim in zabavnim programom. Marija Kavčič iz Koprivnika je posebej za to srečanje napisala pesem. Cilka Štucin je opisala gorenjske kmetice, ob njeni zadržanosti pa je prispevek prebrala Tončka Oblak. Minka Markelj iz Hlavčih njiv in Olga Fic iz Trebije, obe pojeta v so-vodenjskem zboru upokojencev Na kmetiji Matic na Hotavljah Marjeta Kokelj Korenine, sta prepevali, sestri Lucija in Mateja Oblak iz Ži- rovskega Vrha sta zapeli in zaigrali. Marija Kavčič iz Koprivnika in Milena Špik iz Laniš sta zaigrali skeč avtorice Stane Kosmač o tem, kaj se je zgodilo, ko sta se po dolgih letih srečali prijateljici, obe s kmetij, a ena je medtem v mestu postala gospa. "Po kosilu pa ne hitite domov," jim je svetovala kmetijska svetovalka Majda Luznar, ki je tokrat tudi povezovala program. In kmetice so njen nasvet kar upoštevale. "Srečanje je dobro uspelo, kmetice so zadovoljne zapuščale Poljansko dolino," je po srečanju povedala predsednica društva Marjeta Kokelj in poudarila, da je bila organizacija srečanja njihova letošnja najpomembnejša naloga. Cveto Zaplotnik, foto: Polona Mlakar Baldasin vanje o administrativnih in vsebinskih ovirah pri pridobivanju denarja za obnove v sadjarstvu. Kot je ob tem povedal Ivan Ko-drič, svetovalec za sadjarstvo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, je sadjarstvo prejšnja leta dobivalo državne Hrušev ožig zavrl razvoj Na Gorenjskem ima v sadjarstvu vodilno vlogo 30 hektarjev velik zadružni sadovnjak Resje pri Podvinu, po letu 1990 pa so začeli nastajati tudi sodobni manjši sadovnjaki v okolici Podbre/ij, Lesc, Dobrave in drugod. Širjenje sadjarstva je lani močno zavrl hrušev ožig, zaradi te bolezni so po besedah Tatjane Zupan, vodje sadov- Tatjana Zupan t njaka Resje, morali skrčiti na Gorenjskem osem hektarjev intenzivnih nasadov in v drevesnicah uničiti več kot 40 tisoČ sadik sadnega drevja. Gorenjski sadjarji in drevesničarji so pred šestimi leti ustanovili svoje društvo, v katerem je 39 članov, med njimi je polovica intenzivnih sadjarjev in drevesničarjev, ki obdelujejo 54 hektarjev intenzivnih in šest hektarjev ekstenzivnih nasadov. Cveto Zaplotnik, foto: Gorazd Kavčič Z GLASOM DO BOUŠE ZELENJAVE Kaj bo raslo do snega in kaj do pomladi Če vam radič raste na več mestih, ga lahko izkopljete in vsega presadite na eno gredo. Do spomladi bodo na vrtu druge solatnice (motovileč, radič tržaški solatnik, rukola), blitva, zimski por, rabarbara, hren in začimbe (peteršilj, timijan). Nekatere med njimi bomo lahko -v primeru, da snega ne bo preveč in bomo lahko prišli do njih - jedli sveže tudi pozimi. Sem sodijo motovileč, radič, rukola, por in hren. Druge pa bodo le prezimile, tako da bodo spomla- Precej zelenjave smo z vrta že pospravili, precej pa je še raste. Del je bo na yrtu ostal do prvih snežink, del pa do pomladi. Do prvih snežink bomo na vrtu pustili rasti papriko, repo, kolerabo, redkev, ohrovt, zelje, radič, endivijo solato. Papriko smo sicer pred mrazom že zaščitili, saj smo jo že septembra pokrili z vrtno kopreno, v zameno pa nam še vedno precej bogato rodi. Paprike so le manjše, kot so bile poleti. Drugih izmed naštetih rastlin pa še nismo zaščitili. Ko bodo meteorologi napovedali slano, bomo z vrtno kopreno pokrili endivijo solato. To bomo pobrali z vrta, ko bo napovedano, da se bo temperatura spustila pod ničlo. Ko bodo napovedane temperature pod minus dve stopinji oziroma se bo nižjim temperaturam pridružil še hladen veter, bomo z vrta pobrali še repo, kolerabo, zelje, redkev in ohrovt. Takrat je tudi Čas, da pospravimo brokoli, saj bo tako ali tako nehal rasti. Radič pa bomo na vrtu pustili tja do konca februarja. Treba ga bo le zaščititi in sicer bomo čez njega postavili tunel iz plastike. Motovileč bo na vrtu tja do srede pomladi. di čim prej pognale nove plodove. Sem sodijo blitva, rabarbara, peteršilj in timijan. Vse naštete rastline, razen hrena, pa je treba pred zimo zavarovati. Pri solatah to naredimo tako, da jih prekrijemo z vrtno kopreno. Timijan, peteršilj, blitvo in rabarbaro prekiijemo s praprotjo in smrekovimi vejami. Por pa zaščitimo tako, da mu dodamo malo zemlje in sicer okoli vsake rastline. Zemlja torej ne sme priti na sredino rastline. Monika in Mateja Bertonce^ Hrana uničuje in zdravi Bled - Društvo Ajda Gorenjska vabi jutri, v sredo, ob 19. uri v hotel Astoria na Bledu na predavanje z naslovom Hrana, ki nas uničuje, in hrana, ki nas zdravi - kako ju razlikujemo. Predavanje, na katerem bodo med drugim predstavili razliko med načini pridelave (hidroponika, konvencionalno, permakultura, ekološko, biodinami-ka), sodi v okvir projekta Skupaj za zdravje človeka in narave. C.Z. Še dodatni pregled škropilnic Kranj - Oddelek za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj bo v petek z začetkom ob 9. uri pripravil na parkirišču KGZ Sloga Kranj izredni pregled škropilnih naprav. Pregled je namenjen kmetom, ki nimajo pregledanih škropilnic in jih uporabljajo, še posebej pa ga priporočajo tistim, ki se bodo potegovali za podpore za prilagajanje standardom Evropske unije. Škropilnice bo pregledovala ekipa Biotehniške fakultete v Ljubljani, za pregled pa bo treba odšteti 8.000 tolarjev. Prijave sprejemata kmetijska svetovalca Andreja Teran in Klemen Zabret na telefonski številki 234 24 10 (do 10. ure). C.Z. Gorenjski prijatelj R.ADIO SORA 89.8 91.1 96.3 Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 50 50 fax: 04/506 50 60 e-mail:info@radio-sora.si GORENJSKI GLAS • 18. STRAN AVTOMOBILIZEM/ matjaz.gregorjc@g-glas.si Torek, 26. oktobra 2004 Test: Alfa Romeo 156 1.8 TS Progression in Alfa Romeo 156 Sportwagen 2,4 JTD Distinctive Pred skoraj šestimi leti je takrat nova alfa 156 veljala za enega najbolj estetsko dovršenih avtomobilov in si nenazadnje tudi zato priborila najprestižnejšo evropsko avtomobilsko lovoriko. Toda lepotica je zdaj že v zrelih letih in morala je na lepotno operacijo. • -• .T- Gub ni bilo treba odstraniti. Kljub letom, ki v avtomobilskem svetu tečejo za marsikoga prehitro, je alfa 156 na svoji karoseriji obdržala mladostne poteze in pravzaprav se zastavlja vprašanje, zakaj se jim je v tovarni zdelo, da je že prišel čas za osvežitev. Resnici na ljubo pomladitveni posegi niso bili zelo očitni, ampak celo nasprotno, zelo majhni in tistim, ki niso na tekočem z vsako spre- membo v svetu štirih koles, skoraj nevidni. Karoserijski deli so jo odnesli brez nategovanja pločevine, zato pa je rahlo preoblikovana trikotna maska hladilnika, ki skupaj z izrazitejšima žarometoma tvori izraz, ki ga ima novejša alfa 147 in večja, a pred kratkim prav tako prenovljena alfa 166. S prav tako rahlo spremenjenima odbijačema in modificiranimi zadnjimi lučmi so zunanje spremembe TEHNIČNI PODATKI Mere:............d. 4,441, š. 1743, v. 1430 m, medosje 2,595 m Prostornina prtljažnika:.......................................378 (360/1180) I Teža (prazno v./ dovoljena):.................1428/1928 (1598/2098) kg Vrsta motorja:.................štirivaljni bencinski, (petvaljni turbodizelski), Gibna prostornina:..............................................1747 (2387) ccm Največja moč pri v/min:.....103/140 KM pri 6500 (129/176 pri 4000) Največji navor pri v/min:......................163 pri 3900 (385 pri 2000) Najvišja hitrost:....................................................208 (225) km/h Pospešek 0-100 km/h:................................................9,4(8.6) s Poraba goriva po EU norm.:.8.5/ 12,1/6.4 (6.7/ 8,9/ 5,5) 1/100 km Maloprodajna cena:.............................5.001.779 (6.465.935) SIT Uvoznik:.................................................AC Avto Triglav, Ljubljana tako pri limuzini kot pri kombi-jevskem sportwagonu zaokrožene. Limuzinska eleganca in konibijevska Športnost. Obe karoserijski različici "lepita" nase zelo različne skupine uporabnikov. Štirivratna limuzina je kljub športno nastrojeni zunanjosti vseeno nekoliko bolj privržena eleganci, saj je s kombijem, ki ima bolj prilagodljiv prtljažnik, nenazadnje mogoče početi (in prevažati) več stvari. Ne glede na obliko karoserije je popolnoma na dlani, da je bila pri tem avtomobilu estetika pred uporabnostjo, kar zgovorno dokazuje (ne)proslornost potniške kabine, predvsem v zadnjem delu, kjer potnikom •primanjkuje centimetrov v dolžino in tudi širino. Prtljažnik v zadku limuzine je bližje za številko manjšim avtomobilom kot razrednim tekmecem, a tudi v sportwagonu ni nič izdatnejši, le ob podrti zadnji klopi je mogoče prepeljati nekaj več prtljage ali tovora. Armaturna plošča je nekoliko bolj posodobljena kot zunanjost, še vedno sta pred voznikovimi očmi dva velika ločena okrogla merilnika, medtem, ko so na sredinski konzoli nova stikala za nastavljanje delovanja klimatske naprave in tudi bolj kakovosten radijski sprejemnik, oboje v vzorcu brušenega aluminija. Športno srce z različnim ritmom. Bencinski štirivaljnik z 1,8 litra gibne prostornine in s 140 konjskinli močmi je dobro kos avtomobilu in vozniku, če- prav bi bilo še bolje, Če bi bil menjalnik šeststopenjski. Motor svojo športnost kaže tudi z rezkim zvokom in z ne ravno vzorno porabo bencina, ki brez večjega voznikovega truda preseže 10,5 litra na 100 kilometrov in je visoka predvsem pri mestni vožnji. Turbodizelski 2,4-litrski petvaljnik, ki je prav tako teme- skupno Športno naravnano podvozje, ki ob odlični vodljivosti nekoliko manj razvaja potnike; udarci cestnih grbin so namreč na trenutke preveč občutni. Nasvidei\je v naslednji tekmi. Kot kaže, bo preoblečena alfa 156 na avtomobilskem svetu vztrajala še nekaj Časa, vsaj do takrat, ko bo zanimanje za ta Ijito posodobljen in zdaj razvije kar 176 konjskih moči, je pogonski stroj za prave sladokusce: z visokim navorom avtomobil silovito požene že pri zelo nizkih vrtljajih, obožuje hitre reakcije s prestavno ročico in če voznik tako želi, lahko postane tudi skoraj preveč brutalen. Gotovi posledici sla vsaj dve: motorni trušč postane kmalu preglasen in naftna žeja se dvigne nad pričakovano mejo, oziroma dosega v povprečju 8,3 litra na 100 prevoženih kilometrov. Vsem alfam 156 je ne glede na karoserijsko obliko in motor avtomobil splahnelo do te mere, da kljub svojim (zlasti estetskim) posebnostim ne bo veČ mogel kljubovati neusmiljenemu zobu časa. Matjaž Gregorič OCENA (★ slabo-★*★★★ odlično) Zunanjost: ★*★■*■ (★-*■*■*■) Notranjost: ★★★★ (★★★★) Udobje: ★*★/★ (★★★/*) Motor: ★★*★( ★★★★/★) Vozne lastnosti: Varnost (Euro NCAP): ? Končna ocena: **** (***/*) Mačka z vetrom v laseh Opel je tik pred zimo tudi k nam pripeljal novo Tigro TwinTop. Futuristični jezdec za filmarje Nemški Audi je za film Jaz, robot razvil spektakularni avtomobil RSQ. Čeprav prihajajoči hladni dnevi niso naklonjeni avtomobilom zgoraj brez, so se pri Oplu kljub temu odločili pripeljati na slovenski trg eno svojih zadnjih novosti, dvosedežnik tigra twin top. Gre za mešanca med kupejem in kabrioletom, ki z dinamičnimi karoserijskimi linijami dvema potnikoma ponuja uživanje z vetrom v laseh na svežem zraku ali udobno potovanje pod trdo zložljivo streho v kupeju. V obeh primerih je zagotovljenega dovolj prostora za prtljago, saj znaša prostornina prtljažnika do 440 litrov, dodatnih 70 litrov še za sedežema. Največ zaslug za prostorsko dobro izkoriščen prtljažnik ima izvirna zasnova strehe, ki se v karoserijo zloži skorajda navpično. Za pogonj sta na voljo nikom, šibkejši motorje na voljo tudi z robotiziranim samodejnim menjalnikom. Kupejevska karoserija se brez napora lahko spremeni v kabriolet. Streha se ob pritisku na gumb nato s pomočjo hidravlike, petih elektromotorjev, osemnajstih stičnih senzorjev in inteligentnega preklopnega mehanizma samodejno zloži pod pokrov prtljažnika, še pred tem je avtomobil seveda treba ustaviti, zategniti ročno zavoro in sprostiti dva zaskočna zapaha. Pravilnost zložene strehe potrjuje zvočni signal. Osnovni model je na slovenskem trgu naprodaj za 3,76 milijona tolarjev, sicer pa je v vseh različicah serijsko kar precej opreme, med drugim štiri varnostne zračne blazine, proti-blokirni zavorni sistem, radijski dva bencinska štirivaljnika: 1,4-litrski niotor razvije moč 66 kW/90 KM in tako kot močnejša, 1,8 litrska različica z 92 kW/125 KM, izpolnjuje zahteve emisijskega standarda Euro-4. Serijsko je avtomobil opremljen s 5-stopenjskim ročnim menjal- sprejemnik s CD predvajalnikom in tako naprej, poleg tega pa so na voljo še trije paketi dodatne opreme, ki vsi vključujejo klimatsko napravo. Kakšen je prodajni načrt za tigro twintop. Še ni znano. Matjaž Gregorič, feto: Opel Pred kratkim je tudi v slovenske kinernatografe prišel znan-sfveno-fantastični film Jaz, robot, v katerem si glavni vlogi delita igralec Will Smith in Audi-jev avtomobil RSQ, ki predstavlja enega največjih podvigov tega nemškega avtomobilskega proizvajalca. Audi je namreč v natečaju za filmski avtomobil zmagal pred moČno konkurenco drugih avtomobilskih proizvajalcev. Glavni filmski lik je skeptični policijski detektiv Dell Spooner, ki živi v prihodnosti in je prepričan, da roboti niso vsestransko uporabni človekovi služabniki, ampak škodljiva bitja. Napeta zgodba, ki so jo začinili z vrsto posebnih efektov, se dogaja v letu 2035 in temu primerno je tudi futuristično zasnovan audi RSQ. Audijevi inženiiji in oblikovalci so imeli na voljo zelo malo časa, le deset tednov, da so ideje Alexa Proyasa spravili v realnost. Nastal je športni dvose-dežni kupe s sredinsko nameščenim motorjem in z vrsto sodo- bnih elektronskih sistemih, seveda pa so avtomobilu v filmu izdatno pomagali triki računalniške animacije. RSQ je zasnovan kot popolnoma samostojen model in se ne navezuje na katerega od obstoječih oziroma bodočih Audijevih štirikolesnikov, čeprav na sprednjem delu nosi zelo razpoznaven znak - trapezasto masko hladilnik s štirimi povezanimi krogi. Notranjost, ki je pretežno odeta v temne barve in s številnimi kontrolnimi lučkami, je bolj podobna letalskemu kok-pitu kot sedanjim avtomobilom z volanom. Vsakokrat, ko je Will Smith vstopil ali izstopil, so se dvižna vrata razprla kot metuljeva krila. Poseben izziv so za Au-dijeve inženirje predstavljala kolesa; Proyas je namreč zahteval, da naj se avtomobil namesto na kolesih giblje na kroglah; toda to je bilo tudi za Audijev inženiring preveč in zadevo so rešili z računalniško animacijo. Matjaž Gregorič, feto: Audi Stavka v Oplu končana Sredi tedna se je končala kratkotrajna stavka delavcev Oplove tovarne v nemškem Bochumu, posledično pa so z delom začeli tudi v drugih evropskih tovarnah koncema General Motors. Vodstvo družbe Adam Opel AG se je na to odločitev odzvalo z izjavo, da so pogovori in pogajanja med delavskimi sveti in vodstvom, kot tudi s številnimi posamezniki med zaposlenimi potekali na preudaren in konstruktiven način in dodalo, da pričakujejo nadaljnja plodna pogajanja, s katerimi bi tovarni v Bochumu lahko omogočili konkurenčnost tako na tleh Zahodne Evrope kot tudi na globalnem svetovnem trgu. Kot je znano, je evropski del avtomobilskega koncema General Motors Europe pred kratkim objavil, da namerava znižati stroške do 500 milijonov evrov že do leta 2006. To narekuje tudi zmanjšanje delovne sile v prihodnjih dveh letih, zato naj bi odpustili 12.000 delavcev, veliko večino že prihodnje leto. Pričakuje se, da bo podjetje v letih 2005 in 2006 prevzelo stroške odpravnin, katerih višina in časovni okvir bosta določena po končanih pogajanjih z delavskimi sveti. Največ delavcev naj bi odpustili v obratih v Nemčiji, to pa je prejšnji teden tudi sprožilo množično stavko. Prekinitev dela je začasno prizadela tudi dobavitelje in povzročila zastoj v proizvodnji, s tem pa veijetno tudi manjšo zamudo pri dobavi nekaterih modelov. M. G. NA KRATKO že 13 milijonov VW Passatov Iz Volkswagnove tovarne v mestu Emden je pred nekaj dnevi zapeljal jubilejni, 13-milijon-ti Volkswagen passat. Toliko teh avtomobilov so namreč pri nemškem proizvajalcu izdelali od leta 1973, koje bila predstavljena prva generacija. Model ni uspešen samo na evropskih tleh, ampak tudi na Kitajskem, v Južni Afriki, v Avstraliji in ZDA. Prihodnje leto se rahlo utrujenemu volkswagnu obeta istoimenski naslednik. Audi leta 2006 sQ7 Ingolstadtski Audi je sporočil, da se pripravljajo na serijsko proizvodnjo novega modela Športnega terenca, ki so ga kot prototip pikes peak quattro predstavili na lanskem salonu januarja v ameriškem Detroitu. Novinec naj bi nosil oznako Q7, izdelovati pa ga bodo začeli leta 2006. Druge podrobnosti za zdaj še niso znane. Citroeni za Slovensko policijo Na podlagi povabila k oddaji ponudbe je bil Citroen Slovenija izbran za dobavitelja 7 večjih intervencijskih vozil za potrebe Slovenske policije. Vozila* jumper 33 M z 2,8-litrskim turbodi-zelskim Hdi motorjem so že predana v uporabo, za potrebe policije pa jih je predelalo koprsko podjetje Proavto, ki je poskrbelo za ustrezne barve in vgradnjo zahtevane posebne opreme. Dobra prodaja Hyundaija v Evropi Hyundai Motor Europe v zadnjem letu beleži dobre rezultate. Od začetka leta do konca avgusta so skupno prodali 202.617 vozil, kar pomeni 14-odstotno povečanje prodaje v primerjavi z letom 2003, ko so v enakem obdobju prodali 174.559 vozil. Samo v mesecu septembru je Hyundai v Evropi prodal 30.798 vozil, kar je 25,4 odstotka več kot v lanskem septembru. Posebej gre dobro v denar novi rekreacijski terenec tucson. Nov oblikovalski center PSA Sedemindvajset mesecev po položitvi temeljnega kamna je skupina PSA Peugeot Citroen pred kratkim strokovni javnosti predstavila nov oblikovalski center, poimenovan ADN. Čeprav pod eno streho, bodo Peugeotovi in Citroenovi oblikovalci delali v povsem ločenih prostorih. Gre za rešitev, ki bo spodbujala zdravo tekmovalnost z dopuščanjem kontaktov, vendar z izogibanjem mešanja oblikovalskih stilov obeh znamk. Razvojne ekipe bodo imele možnost delovanja v neposredni bližini oblikovalcev. Center, ki je popolnoma posvečen razvoju in oblikovanju, zaposluje 1.100 ljudi, od tega 900 redno. M. G. [J K» \ \M I luiiili.-f n \ , ODPRTO: 7" - 19' Na zalogi vedno ^ več kot 10Ü vozil Vsa vozila imajo do 24 mes. garancije Tel.: {04} 201 B2 40 SOBOTA: 8" - 13" n Aiprtour ftrm-vir rt rf., Kr»"], wwv*.aipnt.si Ljublianika t. 23. 4000 Krar; Torek, 26. oktobra 2004 MULARIJA, MLADI/ info@g-glas.sj GORENJSKI GLAS • ^9. STRAN Živjo! 4 Kako bi bilo fino kdaj pokukati v drugačno šolo, na primer v šolo za sanjače, mravljice, potepuhe in izvedeti, kako se lam učijo bistre glave. Nekaj zanimivih rim so se na to temo domislili učenci tretjega razreda iz Podružnične šole Besnica. Deklica Eva pa je napisala poučno zgodbico o tem, kaj se lahko zgodi, če prevečkrat "sedimo na ušesih". Zveni kar nekam znano, kajne? Pa ne pozabite izrezati kakšne buče bučaste. Saj veste, na zadnji oktobrski večerje Noč čarovnic. Za vse čarovnice, Čarodeje, grajske duhce... Suzana Suzana Kovač i č Teče mi. teče vodica ... je naslov razstave otroških likovnih del, ki so jo v Galeriji Ferda Mayerja v Paviljonu NOB v Tržiču postavili na ogled tržiški vrtci. Osnovni šoli Bistrica in Križe ter Tržiški muzej z galerijo. Otvoritev je bila v petek, obiskovalcem pa se ob ogledu risb, pobarvanih kamnov in drugih izdelkov odkrije širok pogled na to, kaj vse si otroci predstavljajo pod besedo voda. Lahko je to moije in spomin na počitniške dni, lahko so valovi ali pa kroženje deževnih kapljic v oblaku. Voda je včasih nebodigatreba, ki zahteva dežnik ali pa je bistro gorsko oko planinskega jezera. In še mnogo več. Takšno sodelovanje med vrtci in Šolami je na tem koncu tradicionalno, saj so se že večkrat povezali v ustvarjalnosti, lani so na primer risali na temo gore. Letošnja razstava bo na ogled do 5. novembra. Suzana P. Kovačič, foto: Tina Doki Repa mi raste iz ušes Nekoč je živel deček, ki nikoli ni poslušal svojih staršev. Kadar mu je mama rekla, naj pospravi svojo sobo, seje zaprl v sobo in zaspal. Mama je jezna in obupana tožila nad njegovim početjem. Tako mu je nekega dne že petič rekla, naj napiše domačo nalogo. Deček naloge ni napisal, naslednji dan pa je trdil, da mu mama ni ničesar rekla. Zvečer mu je oče naročil, naj iz kleti prinese drva, a deček se je hitro izmuznil na dvorišče in s prijatelji začel brcati žogo. Ko seje čez dve uri vrnil utrujen, lačen in prezebel, je mamo prosil, naj mu da jesti. A mama njegove želje ni slišala. Deček je sedel za mizo in čakal. Začelo ga je zebsti in očeta je prosil, naj zakuri peČ. A oče se ni zganil, kot da niČ ne sliši. Deček je začudeno gledal mamo in očeta, zakaj nič ne storita. Nazadnje mu je oče pojasnil, da jima iz ušes raste repa, tako kot njemu, in deček je sprevidel, da se bo moral lotiti tudi stvari, ki ga niso veselile. Eva Erjavec, iz glasila Kaprice OŠ Naklo Na otvoritvi so nastopili predšolski otroci Iz tržišklh vrtcev. Iz razstave: Teče mi, teče vodica .... OŠ Križe. Foto: Tina Doki Ura se predstavi Jaz sem budilka. Dobila meje Nika. Vsako jutro jo zbudim iz spanja, da gre v šolo. Sem na nočni omarici in gledam skozi okno. Tam zelo pada sneg in pri sosedih je že narejen en snežak. Štiri ure so mimo m Nika je prišla iz šole. Ko mora Nika pospravljati, je zelo jezna, jaz pa jo ves čas opazujem. Joj, skoraj sem pozabila. Opisati moram še sebe! Sem kvadratne oblike, zelo lepe modre barve in ravno prav velika. Kar naenkrat pa nisem več tiktakala, potem sta me Nika in mamica odnesli k uraiju. Urar Tone me je pregledal, zamenjal baterijo in spet sem veselo tiktakala. Nika mi je dala ime Riva. Imam tudi prijateljico uro, ki visi na steni v kuhinji in ji je ime Pika. Eva Močnik, iz glasila Svetov^an OŠ Medvode šola za bolhe v šoli za bolhe prava zabava je, ker skačemo kot nore opice. Najbolj slastno pa nam je, ko na psa spravimo se. Grizemo, skačemo, sesamo kri, da ubogi cucek od praskanja skače tja v tri dni. Če rad super bolha bi postal, skakati kot bolha znal, šola za bolhe prava je za te, zato brž v Šolo, mudi se že! Jera Lenadrič Šola za klepetače v šoli za klepetače vsi klepetajo. Eden čez drugega govorijo in tudi čez učiteljico kričijo. Ne ustavijo jezika. Tudi, Če jim učiteljica da podpise, na ustavijo jezika in pika. Sara Traven Šola za resnico v šoli za resnico nobene ni laži, samo resnica govori. Resnica je resnična tudi, če boli. Ko se slučajno zlažeš, Ostržek te lovi, če pa te ujame, pa nos podaljša ti. / Rok Knific Avtoservisni dejavnosti manjka kadrov vse se je vrtelo okrog Najbolj primanjkuje avtokleparjev in avtoličarjev, potrebe v avtomobilski industriji šo velike. Gospodarska zbornica v akciji promocije poklicev skupaj s podjetjem Renault Nissan Slovenija. sporta Ljubyana - Upad vpisa učencev in dijakov v nekatere izobraževalne programe naravoslovno tehnične smeri v zadnjem času povzroča že precej resne težave na trgu delovne sile, kjer je povpraševanje po posameznih poklicih precej večje od razpoložljivih kadrov. S to težavo se soočajo tudi v avtoservisni dejavnosti, kjer že čutijo pomanjkanje nekaterih poklicnih profilov, zlasti avtoklepaijev in avtoliČar-jev. Zato so se pri Gospodarski zbornici Slovenije, kjer tudi sicer spodbujajo interes učencev in dijakov za deficitarne progra- me, odločili za skupno promocijo poklicev v avtoservisni dejavnosti, ki jo organizirajo skupaj s pooblaščeno prodajno servisno mrežo podjetja; Renault Nissan Slovenija. Gre za poskusni projekt, ki naj bi v prihodnje služil kot vodilo za promocije poklicev tudi v drugih dejavnostih. Med poglavitnimi cilji je povečanje informiranosti in posledično interesa učencev in njihovih staršev za poklice s pomočjo predstavitve neposredno v servisnih delavnicah in na konkretnih primerih. Program poleg ogleda obsega kratke praktične delavnice, predstavitev dodatnega internega izobraževanja in predstavitev srednjih poklicnih šol. Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije, šolsko ministrstvo in Center za poklicno izobraževanje so kot del projekta predstavitve posameznih poklicev izdali tudi zloženko, ki opisuje poklic avtoser-viserja. Gre za poklicni program, ki je znan pod imenom mehatronika in je evropsko primerljiv, poklic pa zajema naloge, povezane z vozilom od mehanike do elektrike in elektroni- Pomoč študentom v stiski Do 10. novembra se lahko študenti prijavijo na razpis za dodelitev denarne pomoči. Krai\j - Študentska organizac^a Univerze (ŠOU) v Ljub^ani je na svojih spletnih straneh objavila razpis za dodelitev nepovratne denarne pomoči študentom v stiski. Za posameznega prosilca bodo namenili do 130 tisoč tolarjev enkratne denarne pomoči. Študenti imajo čas za prgavo do 10. novembra, o izidu razpisa pa bodo prosilci obveščeni najpozneje v 45 dneh po tem roku. Za reševanje socialne stiske Študentov, ki je še posebno opazna ob začetku študijskega leta, so pri ljubljanski Študentski organizaciji skupaj namenili pet milijonov tolarjev. Na ta način želijo po besedah predsednice ljubljanske ŠOU Maje Potočnik zagotoviti pomoč socialno ogroženim študentom in s tem prispevati k vzpostavitvi enakih možnosti pri dostopnosti visokošolskega izobraževa-« nja ter razširiti možnosti za doseganje minimalne ravni kako- vosti življenja študentov. "Na razpis se lahko prijavijo osebe s statusom študenta in tisti, ki so prvo leto brez statusa ter so vpisani na kateremkoli visokošolskem ali univerzitetnem za- v vodu članice SOU v Ljubljani in niso v rednem delovnem raz- merju ali prijavljeni na zavodu za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve," je o pogojih razpisa povedala Maja Potočnik. Dodeljeni denar bodo Študenti morali porabiti predvsem za reševanje stanovanjskega problema, nakup osnovnih življenjskih potrebščin, preživljanje otroka ali družine, za vpisnino na visokošolski zavod ali v primeru invalidnosti ter drugih nepredvidenih naravnih in družinskih nesreč, ki so povzročile socialno ogroženost. Mateja Rant Rodio Tri^loy Prvi 9I0/ Prvi ^ImfSi Coftn^/kt^ Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta čufarja 4,4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 69,8-Jesenice, 101,5-Kranjska Gora. 101,1-Bohinj Promocija poklicev v avtoservisni dejavnosti bo potekala od 22. do 26. novembra med 16. in 18. uro na 29 pooblaščenih servisih podjetja Renault Nissan Slovenija. ke in servisiranja celotnega vozila. Izobraževanje traja tri leta, in dijakom zagotovi zelo široko paleto znanj o avtomobilski tehnologiji. Potrebo po tem poklicnem profilu je namreč izzval prav nagel razvoj tehnologije v avtomobilski industriji, s čimer so vozila postala kompleksen splet dovršene strojne mehanike in sodobne elektronike. V Renaultu Slovenija so se za sodelovanje v projektu promocije poklicev odločili nenazadnje tudi zaradi ugotovitve, da poklici v avtoservisni dejavnosti ne uživajo ugleda, ki si ga zaslužijo, čeprav je vloga dobro izobraženih kadrov pri servisiranju vozil vse pomembnejša, umazanega fizičnega dela pa je vse manj. Matjaž Gregorič Gimnazija Škofja Loka je že četrto leto gostila zaključno slovesnost nacionalnega Unescovega projekta. » Škofja Loka - S 4. tujejezičnim recitalom slovenske mreže Unescovih ASP šol, ki so ga v petek pripravili v Kristalni dvorani, so v gimnaz^i Škofja Loka zaokrožili letošnji nacionalni projekt Jezik - kultura in tradicija. Temo letošnjega recitala so ob evropskem letu izobraževanja s športom posvetili športu in fair playu. S svojim nastopom so petkov recital obogatili učenci osnovne šole Toneta Čufana z Jesenic ter dijaki gimnazije Škofja Loka, ki je bila tudi organizatorka prireditve, srednje ekonomske šole iz Radovljice, gimnazije Ptuj, gimnazije Vič, gimnazije iz Nove Gorice ter ljubljanske srednje gradbene, geodetske in ekonomske šole. Tokrat je bilo na prireditvi poleg slovenščine mogoče slišati še angleščino, nemščino in francoščino. Učenci in dijaki recital s skeči, glasbo, plesom in recitacijami v zgoraj naštetih jezikih. "Recital predstavlja zaključek vsega dogajanja, ki se skozi leto v okviru nacionalnega projekta odvija na šolah," je razložila Nataša Veber. Letošnje dejavnosti so bile tako posvečene predvsem športu in zdravemu načinu življenja, na področju fair playja pa so se pogovarjali tudi o drugačnosti, strpnosti in medsebojnih odnosih. Posvetili so se še odnosu do temeljnih vrednot današ- Utrinek s popoldanske generalke 4. tujejezičnega recitala pripravijo skupaj z mentoiji aktivov tujih jezikov in slovenščine. "Vsako leto si izberemo drugo temo. Letos smo se osredotočili na šport in fair play," je pojasnila koordinatorica nacionalnega projekta Nataša Veber. Na odru so se učenci in dijaki predstavili njega sveta, kot so ljubezen, spoštovanje, pravičnost ... Zaključno slovesnost pa so v škofjeloški gimnaziji pospremili še z razstavo plakatov na temo športa in fair playa v gimnazijski knjižnici. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič ti GORENJSKI GLAS • 20. STRAN ZDRAVJE, DOBROTA/ info@g-glas.si Torek, 26. oktobra 2004 I Vsakih 30 sekund nov zlom k Osteoporozo ima vsaka tretja ženska in vsak peti moški. Za zdravljenje letno 25 milijard evrov. Ljublana - Sončnica je zaščitni znak bolnikov z osteoporozo, na svetovni dan bolezni, 20. oktober, pa so letos prvič opozorili tudi z rumeno pent^o. Tiho bolezen, kot imenujejo osteoporozo, ima že vsaka tretja ženska in vsak peti moški starejši od petdeset let. Vsakih trideset sekund si zaradi omenjene bolezni nekdo zlomi kost, letni stroški v Evropi zaradi zdravyei\ja osteoporotičnih zlomov pa že presegajo 25 milyard evrov. Osteoporoza je ena najpogostejših bolezni, pri kateri kosti postanejo krhke in se hitro lomijo. Tako stanje spremljajo tudi bolečine, nezmožnost gibanja in opravljanja vsakdanjih opravil, pogosto celo smrt. Dobra plat bolezni je, da jo je mogoče dokaj uspešno preprečiti, diagnostika je enostavna in na voljo so učinkovita zdravila. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je osteoporoza drugi največji svetovni zdravstveni problem, takoj za boleznimi srca in ožilja. Brez učinkovitih preventivnih ukrepov se bo Število osteopo-roznih zlomov v naslednjih petdesetih letih podvojilo. Leta 1990 je bilo po svetu 1,7 milijona zlomov kolka, bolnic z osteoporozo pa je že veČ kot 200 milijonov. V prvem desetletju po menopavzi lahko ženske izgubijo 15 do 20 odstotkov kostnine v hrbtenici in kar 90 odstotkov zlomov kolka je pri ljudeh starejših od 50 let. Raziskave kaže- Priznanja gorenjskim zdravnikom Bled - Gorenjsko zdravniško društvo je nedavno pripravilo redno letno skupščino, na kateri je udeležence pozdravil predsednik društva mag. Branko Lubej, dr. med., predstavili pa so tudi dejavnosti, ki so jih opravili od zadnje skupščine. Tokratno strokovno predavanje, pripravila sta ga Rado Janša, dr. med. in Teja Čelhar, pa je bilo namenjeno evropskim novostim na področju probiotike in sin-biotike ter vlogi fizioterapije pri negi suhe kože, hiperkeratoze in psoriaze. Na skupščini so posebno pozornost namenili tudi zaslužnim gorenjskim zdravnikom in njihovim prizadevanjem za napredek zdravniške stroke in za večjo kakovost zdravljenja. Podelili so tri stanovska priznanja, obrazložitve pa je predstavila predsednica komisije za priznanja Marija Šimenko Vodikov, dr. med.. Zlati prstan za življenjsko delo na področju osnovne zdravstvene službe na Gorenjskem in izredne organizacijske uspehe je prejel prim. Borut Rus, dr. med., Voglarjevi priznanji pa sta prejeli prim. Anta Habič Paulin, dr. med., in doc. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med.. Zupanič Slavčeva je priznanje prejela za preučevanje zgodovine zdravstvene kulture na Gorenjskem in v Sloveniji, Anta Habič Paulin pa za življenjsko delo na področju pulmologije. R. Š. Med preventivnimi ukrepi, s katerimi preprečujemo osteoporozo, je tudi ultrazvočno merienie aostote kostne mase. jo, da je okrog 4,3 milijona žensk, starih od 50 do 74 let, po svojem 50. letu utrpelo ob manjšem padcu vsaj en zlom kosti. Slovenska zveza društev bolnikov z osteoporozo je minulo sredo ob svetovnem dnevu te bolezni pripravila srečanje z naslovom Pod žarometom, na katerem je predsednica zveze Duša Hlade Zore, dr. med., poudarila, kako pomembno je, da osteoporozo odkrijemo še pred prvim zlomom in jo začnemo zdraviti, kajti sicer prvemu zlomu lahko sledijo novi zlomi. Osteoporoza dolgo časa ni bila priznana kot bolezen, ampak le kot starostna sprememba. V Sloveniji so meritve kostne gostote še vedno samoplačniške, čakalne dobe skoraj ni, le v primeru, če merjenje plača zavarovalnica, je čakalna doba do enega leta. "Stroške za zdravila plačajo zavarovalnice, prizadeva- mo pa si, da bi plačale tudi prvo meritev ženskam starejšim od 65 let, saj sta preventiva in zdrav naČin življenja, zdrava prehrana bogata s kalcijem in vitaminom D in redno gibanje, najpomembnejša pri preprečevanju osteoporoze," je dejala predsednica slovenskega osteo-loŠkega društva prof. dr. Andreja Kocyančič, dr. med.. Svetovni dan osteoporoze so obeležili tudi v kranjskem društvu bolnikov z osteoporozo, kjer so pripravili strokovna predavanja in meritve. Predsednica in sekretarka omenjenega društva Milena Zupin in Nada Česen sta povedali, da se je predavanj udeležilo več kot sto ljudi, opravili pa so tudi devetdeset ultrazvočnih meritev kostne mase in kar 15 odstotkov ljudi napotili na preiskave. Renata Škrjanc, foto: Danica Zavrl Žlebir DRUŽINSKI NASVE Dobre navade v družini (1) Damjana Šmid "Onkraj kariere, premoienja in uspeha očeh sveta so sanje o družini. " (C. Johnson) Ko sprašujem ljudi, katere navade ohranjajo njihove družine zadovoljne in žive, dobim zelo podobne odgovore. Skupna praznovanja, izleti, skupno preživljanje prostega časa, medsebojno spoštovanje, običaji in drobne pozornosti. če torej iz tega naredimo nasprotje, potem ne smemo in ne moremo biti začudeni. Če družine razpadajo. Ritem življenja je mnogo prehiter, da bi večkrat prisluhnili svojim željam in tistemu skupnemu, kar nas povezuje. Tudi ljudje smo postali bolj zahtevni do vsakogar in vsega, težje čakamo, manj smo potrpežljivi in mnogokrat se nismo pripravljeni prilagajati. Vse to ustvarja družbo razvajenih posameznikov, tako odraslih kot otrok. Imeti vse, dati čim manj ... Družina pa zahteva več. Je kot skupina dobro uigranih glasbenikov in od igranja vsakega posameznika je odvisna skupna melodija. Najbrž si nihče ne želi igrati v ansamblu, kjer vsak igra svojo melodijo in kjer se ne ve, katero melodijo bomo igrali. Otrokom ne moremo prepuščati vodenja, zato ne verjamem v vzgojo, kjer naj bi se otroci razvijali po svoje. Družina potrebuje tako vodenje kot pravila igranja, šele na takšni osnovi lahko gradimo nekaj trajnega. Sama spadam v tisto generacijo staršev, ki je verjela, da morajo imeti otroci čim več izbir, čim manj stresa. Čim manj razočaranj in konec koncev je bilo naše poslanstvo v urejanju zadev namesto otrok. Preteklo je kar nekaj vode, da sem na lastni koži ugotovila, kje in zakaj delam napake. To pravzaprav ni nič hudega, le če se tega zavem in če išČem poti, ki so boljše od teh mehkih, že od mnogih staršev preizkušenih metod. Danes vem, da je potrebno vodenje otrok zato, da se ne izgubijo. Takšnih malih in velikih izgubljenčkov je že preveč na svetu, zato s popuščanjem nikar ne vzgajajmo novjh. Pomembno vprašanje, ki ga je dobro postaviti sebi in svojim najbližjim, se glasi: V kakšni družini bi rada živela in kaj storim za to? Srečna družina se od nesrečne razlikuje v bistveni stvari, ki poganja vse stvari naprej - v smislu in sanjah. V srečni družini ljudje vedo, zakaj so skupaj in kaj lahko od družine pričakujejo. To pomeni, da je biti skupaj zanje užitek in ne nekaj samo po sebi umevnega, ker je tako paČ prišlo. Ljudje, ki jih povezujejo iste sanje o družini, so bogatejši za nekaj, kar danes mnogim manjka. Za upanje in pripadnost. V takšnih družinah je lažje preživeti krize, ker veš, da bo vsak naredil najboljše po svojih močeh. In da si sprejet vedno znova in znova, ne glede na to, kaj se prej in potem dogaja. V naravi je vedno vse prav in ne morem si kaj, da ne bi pomislila, da sta jesenski in zimski Čas še kako primerna za to, da malo pokukamo pod plasti utrujenih src. Za lepši Majin dom Škofja Loka - Dobrodelna akcija za lepši dom dveinpolletne Maje, ki jo Območno združenje Rdečega križa Škofja Loka začenja za pomoč pri gradnji hiše družini Habjan Košir z Godešiča, se uspešno nadaljuje. Prvemu ducatu darovalcev so se pridružili novi, ki so zbrali 602.500 tolarjev. To so bili: Nada Hribar (10.000), Aco Milenkovič (5000), Uroš Ložar (10.000), Frančiška Grošl (10.000), Štefka Slabe (10.000), Aleksandra Kuhar (5000), Leonarda Pre-sečnik (5000), M Sora, z.o.o.. Žiri (20.000), Ana Jaklič (2500), Milena Starman (2000), Gabrijel Gabrovšek (10.000), Vinko Bad-nik (5000), Andrej Radej (10.000), Žužek (10.000), DIFA, d.o.o., Škofja Loka (50.000), Jani Govekar (5000), Ivanka Sket (5000), KGZ, Z.O.O., Škofja Loka (10.000), Darka Hvastja (10.000), Marija Jagodic (3000), Zhang, d.o.o.. Kitajska restavracija Zlata ribica Reteče (20.000), Lions club Kranj (325.000), Magdalena Vari (50.000), Ustar (10.000). Tako je sedaj zbranega denaija 719.500 tolarjev, od tega je prispevek Lions duba Kranj rezerviran za strešno kritino. Vsem darovalcem hvala za pomoč. Nakazila še naprej sprejema RK Škofja Loka na račun: 07000-0000187397, sklic na štev 300 (za Majin dom). D.Ž. Prosijo za šivalni stroj Podbrezje - Mlada družina iz Podbrezij, v kateri sta oba starša brez zaposlitve, otrok pa obiskuje četrti razred osnovne šole, je v hudi materialni stisTci. Sovaščani jim pogosto pomagajo na različne načine, sedaj pa se na javnost obračajo s prošnjo, če jim kdo lahko odstopi rabljen šivalni stroj. Mamica bi namreč z njim sešila marsikatero oblačilo za družino ali za druge, vendar si sama stroja ne more kupiti. Kdor ga lahko odstopi, naj svojo pripravljenost sporoči Območnemu združenju RK Kranj, telefonska številka 04/20-26-580, kjer se v imenu družine že vnaprej lepo zahvaljujejo za pomoČ. > Brezplačno bo kosilo šest otrok Ob svetovnem dnevu hrane različne akcije opozarjajo na razmah revščine, lakote in nepravilne ter pomanjkljive hrane v svetu. Kranj - Ob 16. oktobru, svetovnem dnevu hrane, Rdeci kriz Slovence že tradiciojialno pripravka skupno akcijo, imenovano Drobtinica. Potekala je v 27 območnih združenjih, na 18 stojnicah po vsej Slovenci je 500 prostovoljcev za prispevke mimoidočih zamenjalo tri tisoč kilogramov kruha in raznega peciva, ki ga je podarilo 100 lokalnih pekarn. Izkupiček več kot 2,7 mi-Ujona bo namenjen plačilu toplih obrokov za otroke iz socialno ogroženih družin. V Kranju so minulo soboto prostovoljci Rdečega križa in študentje kranjskega kluba študentov na stojnici prodajali kruh in pecivo, ki so ga za akcijo Drobtinica prispevale pekarne Zevnik, Maček, Žito Gorenjka, Uni Bled, Arvaj, Kranjski kolaček in Ogrex. V treh dopoldanskih urah so prodali vseh 30 štruc kruha, 290 krofov in 130 rogljiČkov, iztržili so 72.000 tolarjev, nabrali še za 20.993 tolarjev prostovoljnih prispevkov, donatorji pa so jim za ta namen nakazali 347.000 tolarjev. Prispevali so: Rodl& Partner (25.000), Proloco Trade, d.o.o. (81.600), Bojanka Balant (15.000), Unigal NTZ, d.o.o.. Preddvor (10.000), Tehnomat Kranj, d.o.o. (10.000), Hranilnica Lon, d.d., Kranj (20.000), IBI Kranj (20.000), Boltez, d.o.o., Kranj (5000), Krajevna organizacija RK Primskovo (5000), Gitas Kranj, d.o.o. (10.000), Av-tohiša Vrtač, d.o.o. (15.000), Šenger, d.o.o. (20.000), Anton Volčič s.p. (2700), Klub študentov Kranj (81.600), Marija Lav-rinšek s.p. (4000), Odbor za so-cialo občine Preddvor (23.000) in GZS Območna enota Kranj, ki je prispevala sredstva za sto krofov. Vsega zbranega denarja je bilo 440.893 tolaijev. Denar vsako leto namenijo otrokom iz socialno ogroženih družin, za brezplačna kosila v 1 v akciji Drobtinica so mimoidoči prispevali tudi v "jurček" Rdečega križa. Šoli. Kosilo stane 520 tolarjev na dan, oziroma 102.000 tolarjev za vse šolsko leto. Z letošnjim izkupičkov Drobtinice bodo lahko zagotovili brezplačna kosila za pet otrok iz socialno ogroženih družin, ki obiskujejo osnovno šolo Simona Jenka Kranj in enega iz šole Matija Valjavca v Preddvoru. Zbrana sredstva sicer ne zadoščajo popolnoma za šest kosil za osem mesecev (zmanjka še 48.707 tolarjev), vendar nameravajo del sredstev še pridobiti, bodisi iz občine Preddvor bodisi iz sredstev Območnega združenja RK Kranj. Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič Prvič krvod^alci Radov^ica - 36 polnoletnih dijakinj in dijakov četrtega in petega letnika Srednje gostinske in turistične šole v Radovljici je pred kratkim prvič darovalo kri. Za to so se odločili po predavanju o pomenu krvodajalstva, ki ga je za dijake pripravilo radovljiško območno združenje Rdečega križa. Kri so darovali v jeseniški bolnišnici. Sicer bosta 2. in 3. novembra redni krvodajalski akciji, in sicer na Bledu in v Bohinju, v zdravstvenih domovih. 4. novembra pa bo krvodajalska akcija tudi v Škofji Loki. D.Ž. http: //www. gor en jskiglas. si/ Go Nadjini prvi darovalci Kranj - Dobrodelna akcija za nakup profesionalnega klarineta za slabovidno Nadjo Draksler, ki želi po maturi na srednji glasbeni šoli študirati na akademiji za glasbo, se je uspešno začela. Danes objavljamo imena prvih darovalcev, ki bodo Nadji omogočili obetavno glasbeno prihodnost. To so: Blaž Kavčič (1(X).000), Gorenjski glas (100.000), Branko Grims (10.(X)0), člani izvršnega in nadzornega odbora Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Gorenjske (36.840), Marija Matjaševič (4000) in Slavko Muhič (2000). Dosedanjim donatorjem hvala, za vse, ki še želijo prispevati, pa znova objavljamo številko računa Medobčinskega društva slepih in slabovidnih: 05100-8010547578, sklic na številko 04, namen v nakazila: za Nadjo. D.Z. Novo siciadišče Rdečega križa Radovyica - Območno združenje Rdečega križa Radovljica se je preselilo v nove pisarniške prostore v drugo nadstropje radovljiške graščine, občina pa je zagotovila tudi nove prostore za centralno skladišče te organizacije. Ti so odslej v kleti na Kranjski cesti 13 (zavod za zaposlovanje), kjer so pogoji za delo boljši kot v starem. Skladišče bodo uradno odprli jutri, 27. oktobra, in bo za začetek odprto vsako sredo popoldne od 16. do 18. ure. Če se bo izkazalo, da so potrebe veČje, bodo delovni čas ustrezno prilagodili, napoveduje predsednica RK v Radovljici Anica Svetina. V času uradnih ur bosta v skladišču vedno dve prostovoljki RK, takrat pa bodo obiskovalci lahko dobili tudi vse potrebne informacije o delu območnega združenja. D.Ž. Torek, 26. oktobra 2004 OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN I CO K s 3 o •o BCiVi Kanal Mladih www.zavodo.org IH LUTEIN HERBAVISION r ' m a ^ v I ■'8DÄ [N ZDRAVJA OČI VSEBUJE • LUTEIN Je karotenoid, ki je odličen antioksidant. Zlasti učinkovit je pri zaščiti oči, saj odstranjuje proste radikale, ki nastanejo zaradi ikodljlvih ultravijoličnih žarkov in zavira degeneracijo rumene pege na mrežnici. Jnie/ . mirnost Podobno, kot lutein, varuje oko pred spremembami rumene pege, ki jih povzročajo prosti radikali. • ANTOCIANE ki pomagajo utrjevati kapi lare In Izboljšujejo prekrva vitev očesa. T r «r • 'V. : . . . v * ■ K'Sf-"- zavrti NAGRADNA IGRA 27.9. • 9.12. 2004 V času od 27. septembra do 9. decembra 2004 vam nova nagradna igra prinaša bogate nagrade. Vsak četrtek bomo na žrebanjih podelili denarne in praktične nagrade, na koncu pa vas čaka še glavna nagrada, in sicer novi avtomobil znamke Metcedeb Benz A 150. Nagrade četrtkovih žrebanj: • Jackpot: 1.000 C (pribl. 240.000 SIT) • Večerja za dve osebi Nagrade glavnega Žrebanja, ki bo 9.12. 2004 ob 23. uri: • MercedGii Benz A 150 / 10.000 € (pribl. 2.400.000 SIT) • Nagradni sklad v vrednosti i .OOO C (pribl. 240.000 StT) • Praktične nagrade HCt HOTEL CASINÖ KRANJSKA GORA Vršiška 23, 4280 Kranjska Gora Tel. 04 587 82 50, Faks 04 588 13 22 marketing kg(s>hit.si Več informao! poiSčite na www.h(t.si GRAFOLOŠKI KOTIČEK Vas zanima, kaj se skriva za vašo pisavo? Spoznajte sebe in druge! Na podlagi enega samega rokopisa vam bo, spoštovani naročniki, grafolog opravil analizo pisave! Vzemite bel list papiija ter nanj napišite 10 do 15 vrstic prostega teksta in se podpišite. Skupaj z izrezanim kuponom nam ga pošljite na naš naslov. Berite Gorenjski glas in v njem poisate svoje odgovore. Šifra: SONCE Indijske dobrote so čudovite. Včasih sem tudi sam bil kar precej časa v Indiji in sem bil presenečen, kako lepa je ta dežela, čepravje veliko revščine. Toda, tako je. Poglejva, kaj narekuje vaša pisava. Ste oseba, kije precej zadržana. Toda v ustvaijanju ste odločni in trdni. Kadar se odločite za nekaj, to tudi ustvarite, saj ste zavzeti. Kakor sem omenil, ste odločni, toda včasih se obračate nazaj v preteklost, med spomine. Le zakaj ste tako nezaupljivi do nasprotnega spola? Ste čustveni in mogoče premalo srečni, kakor bi lahko bili. V življenju ste trmasti, kar pa je na neki način.tudi pozitivno. i-Yi , Vjxliwm' djomJ' ^omiolöKj Y lil dc /Hii" fiyrrui/ /OaAOOXI; Ucfx ^ cf^ ; I'd IDWU; ViplcfVYVJ, iöJ^ Grafološko društvo - lAURA Društvo za proučevanje pisave Partizanska ulica 2, 2319 Poljčane http://www^ .jurgec-sp.com e-maii: gd.laura@email.si 6SAA : 041/947-113 Šifra. ZANIMIVO Prav zanimivo je, daje pri vas na Gorenjskem veqe zanimanje za grafologijo, kakor pri nas na Štajerskem. Upam, da bomo še dolgo skupaj sodelovali. Le kam sevam tako mudi? Notranje ste nemirni, saj bi radi bili vsepovsod. Ste oseba, kije prav prijetno usmeije-na v prihodnost, saj ste podjetni, delavni in polni zanimanja. Le malo premalo ste samozavestni, drugače pa je vse v redu. Čustveni, prilagodljivi, toda čustva včasih obračate vase, kar ni najbolje. Malo bolj zaupajte vase. Okolica, ki vas obdaja, je prijetna, saj znate ljudi razveseliti. / J ('TltVt Ime In priimek Ulica, hišna št., pošta In kraj Št. naročnika Izrezani kupon in tekst nam pošljite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Sodelujejo lahko vsi naročniki Gorenjskega glasa. V vsaki torkovi številki sta objavljeni dve analizi. Če bo več prispelih tekstov, jih bomo obravnavali po datumu prispele pošte. Sodelujoči v akciji grafološki kotiček se strinjajo z objavo svojega teksta in odgovora. miGLAS Višja obrestna mera ka varne naložbe! V Poštni banki Slovenije velja v oktobru, mesecu varčevanja, za enoletne depozite zvišana fiksna obrestna mera 3,5 %. Vezave lahko sklenete na vseh poštah v Sloveniji. Izkoristite ugodno priložnost! Dodatne infomiadje: 02 228 8312 02 228 8313 POŠTNA BANKA SLOVENIJE, TELEFAX: (04) 204 23 30 • www.epkr8n|4l vabi k sodelovanju mlade, delovne in samoiniciativne 1. GRADBENE TEHNIKE ali DELOVODJE 2. TESARJE 3. ZIDARJE Od kandidatov pričakujemo ustrezno kvalifikacijo in nekajletne delovne izkušnje v gradbeni operativi. Delovno razmerje bomo z izbranimi kandidati sklenili za določen čas z možnostjo podaljšanja. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite na naslov: Cestno podjetje Kranj, družba za vzdrževanje In gradnjo cest, d.d., Jezerska cesta 20, Kranj. cije in odprodaje nepremičnin, pa je navkljub dobronamernim opozorilom vztrajal pri sporni, škodljivi in kaznivi prodaji nepremičnin na Koroški cesti, je za materialne, točneje finančne posledice svojih (ne)preniišlje-nih pritiskov, svojih posegov in svojih odločitev obtožil kar svetnike. Te dni, ko smo nekateri že povabljeni kot priče na sodno obravnavo zoper obtoženega M.B., nas je isti javno obtožil, da smo krivi in odgovorni za materialne posledice njegove napačne presoje in celo kaznive odločitve. On je sicer pravno nedolžen, dokler mu po zaključenem predkazenskem postopku morebitno kaznivo dejanje ni tudi dokazano, obsodilna sodba pa tudi dokončna, potem ko bi bile izčrpane vse možnosti pritožb, toda sodni postopki zadevajo njega in ne svetnikov in svetnic, ki so mu za tako ravnanje že izrekli politično nezaupnico. Gre za nedvomno in nedvoumno politično odgovornost župana, ki je ni ne pametno in ne spodobno obešati na pleČa svetnikov oz. mestnega sveta. Tudi takrat, pred enim letom smo že imeli zelo podobne razmere ob sprejemanju proračuna. Opozarjali so nas na veliko škodo, ki bi nastala, če bi proračuna ne sprejeli in bi veljalo začasno financiranje. Trdili so, da bo prihodkov manj, kot pa smo trdili nekateri, ki smo dokazovali, da jih bo več in dovolj. Čas je spet pokazal, da smo imeli prav, saj nam številke dokazujejo, da je sredstev več tudi zato, ker ni dovolj pripravljenih projektov, da bi jih uresničili in aktivirali razpoložljiv denar. Toda župan se ne posvetuje niti s podžupani. Tako npr. tudi točka 5 - Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča - osnutek ni usklajena in odobrena niti od strani pristoj- nega podžupana. Kako je mogoče, da župan tako nepremišljeno izziva in dobesedno draži ne le osebno prizadele posameznike ampak tudi po nepotrebnem vznemirja tudi širšo javnost? Za svoje nepremišljene poteze noče nositi nobene politične odgovornosti, še manj pa kaže kakršno koli osebno prizadetost. V takih razmerah in takih pogojih svetnicam in svetnikom ne ostane veliko manevrskega prostora. Lahko še naprej trpimo županovo nezainteresiranost in samovoljno razlago zakonov ali pa pokažemo, da se mora nedopustna praksa spremeniti, če želimo bolj učinkovito delati za boljši in hitrejši razvoj Kranja. Zatekel sem se k javni objavi, saj se ga le na sejah izrečene in zapisane besede ne primejo. Če bi predloženi osnutek proračuna zavrgli, bi primazali nezaupnico tudi celotni mestni upravi, ki je za pripravo zajetnega in vsebinsko ter politično neusklajevane-ga in neusklajenega gradiva porabila ogromno časa, energije, človeških kapacitet in žal tudi denarja davkoplačevalcev. Zato se mi tak naČin ne zdi primeren, niti potreben. Potrebno in primerno pa se mi zdi osnutek proračuna zavrniti in tako ukoriti samega župana, torej človeka, ki je plačan župan MO Kranj, pa te vloge ne zmore in je tudi ne opravlja tako, kot mu to nalagata ne le zakon ampak tudi osnove in pravila medsebojnih odnosov v politiki. Zupana imamo, župana plačujemo, župana ves čas tudi opozarjamo, zato lahko tudi vztrajamo, da svojo arogan-co, ignoranco in svoje napake nadomesti z vsaj minimalnim komuniciranjem, s sodelovanjem in s posluhom za skupna pričakovanja in skupne potrebe. Z eno besedo, povsem ne-usklajevan in neusklajen osnutek proračuna si po oceni številnih ne zasluži ocene zadostno, žato je prepotreben popravni izpit, ki pa ga bo nezainteresirani župan spet naložil in preložil na občinsko upravo. Tako nam ne ostane kaj drugega, kot da mu izročimo besedilo naših zahtev in pričakovanj o potrebah tu živečih ljudi, mesta in Mestne občine Kranj. Jelko Kacin Ar prav se piše ... Evropska unija je že pred devetimi leti sklenila, da se bo skupna evropska valuta imenovala EURO in da pri tem v posameznih državah ne bo odstopanja. S tem so bile seznanjene tudi nove pristopnice Slovenija, Litva, Latvija in Madžarska, ki pa so se, kot kaže, šele sedaj, malo pred podpisom skupne ustave za Evropo spomnile, da obstaja tudi t.i. nacionalni interes. Končno je bila dosežena kompromisna rešitev, da bomo imeli v Sloveniji EURO, ki ga lahko tudi sklanjamo, za domačo rabo pa ostane EVRO. V Evropski uniji so namreč poleg pravic in ugodnosti, zaradi številnih jezikov nujni tudi nekateri kompromisi. Z izvajanjem le-teh v praksi se nato lahko ohranjata pravni red in transparent-nost, ki sta ena od dosežkov in temeljev zahodne civilizacije. Kompromisno rešitev glede evra je podprla tudi aktualna slovenska vlada, kar pa je v javnosti sprožilo različne komentarje in opazke. Tudi naši strokovnjaki - jezikoslovci se ne strinjajo z vladno odločitvijo, saj menijo, da moramo biti Slovenci v Evropski uniji, kar se jezika tiče, zelo dobro zaščiteni. v Zal pa ni slišati "grmenja" naših lingvistov ob nepravilnostih, ki se dogajajo doma pod Triglavom. Kljub jasnim jezikovnim pravilom, ki veljajo, se pri nas mrcvari slovenski naČin pisanja. V mislih imam naš največji medij TV Slovenija. Njegovi uporabniki smo namreč vse prepogosto priče neupoštevanja nekega osnovnega načela slovenskega jezika. S tem v zvezi bom omenil samo nekaj primerov pisanja lastnih imen, ki se pojavljajo doma na ekranih: KJOTO -TV poročila 29. 8.04 ob 13. uri (pravilno: KIOTO, KIOTSKI SPORAZUM), NIGATA - TV poročila 15. 7. 04 ob 16.30 (pravilno: NIIGATA), SAVDSKA ARABIJA - na teletekstu 26. 9. 04 (pravilno: SAUDOVA ARABIJA), FERSKl OTOKI (pravilno: FAAROERSKl OTOKI), MANAGVA (pravilno: MANAGUA), BOCVANA (pravilno: BOTSVANA). Nekakšen višek pa je bil dosežen s podnapisom pri poročilih "Odmevi" dne 12. 9. 04 od 22. ure. Priimek plan-Šarja iz Naklega je namreč jezikovni strokovnjak na' televiziji preimenoval v "KLAJDINST", torej na način, ki ima svoje korenine, tako kot vsi prej našteti primeri, nekje zunaj meja Slovenije. Prijetno pa sem bil presenečen, ko sem v Gorenjskem glasu dne 21.9.04 zasledil članek izpod peresa Cveta Zaplot-nika. V njegovi novinarski informaciji je bila obravnavana ista tema in imenovana ista oseba kot na nacionalni televiziji, le s to razliko, da je bil priimek zapisan pravilno, etimološko, torej "KLEINDIENST". Vse kaže, da se na TV Slovenija vede ali navede prehaja z ETIMOLOŠKEGA na FONETIČNI pravopis, ki seveda ni naše gore list, lahko pa z neprestanim kršenjem jezikovne zakonitosti to nekega dne tudi postane. Želim si, da bi končno tudi na naši nacionalki prevladal t.i. nacionalni interes, čeprav z zamudo. S pozdravi! Friderik Sulcer, Kranj i Na podlagi Zakona o priložnostnih kovancih (Uradni list RS, št. 7/93) in v zvezi z Uredbo o določitvi dogodkov, ob katerih se v letu 2005 izdajo priložnostni kovanci (Uradni list RS, št. 77/04), razpisuje Banka Slovenije v: JAVNI ANONIMNI NATEČAJ za oblikovanje idejnih osnutkov priložnostnih kovancev v letu 2005 bodo izdani priložnostni kovanci ob naslednjih dogodkih: 100-letnica ustanovitve Slovenske sokolske zveze (dogodek 1) 100-letnica slovenskega filma (dogodek 2). Rok za oddajo idejnih osnutkov za priložnostne kovance za dogodek 1 in dogodek 2 je 27. november 2004. Za idejne osnutke, oddane po pošti, velja datum poštnega žiga. Udeleženci dobijo natečajno gradivo na naslovu: Banka Slovenije, Gotovinsko poslovanje. Slovenska 35, 1505 Ljubljana J 0 oziroma informacije na e-nasiovu: zdenka.plesko@bsi.si ali po telefonu 01 47 19 139. Idejne osnutke pošljejo udeleženci natečaja na naslov: Banka Slovenije, Gotovinsko poslovanje, Slovenska 35, 1505 Ljubljana, v zaprti kuverti, ki je označena s šifro avtoija in s pripisom »Natečaj: Priložnostni kovanci - dogodek 1« oziroma »Natečaj: Priložnostni kovanci - dogodek 2«. Prejete idejne osnutke bo pregledala strokovna komisija (sestav je naveden v natečajnem gradivu), ki bo opravila izbiro najustreznejših osnutkov oblikovnih rešitev za kovanje priložnostnih kovancev v 15 dneh po zaključku natečajnega roka. Določila bo največ tri odkupe za vsak dogodek v višini: 1. odkup - 600.000 tolarjev, 2. odkup - 350.000 tolarjev in 3. odkup - 250.000 tolarjev. O rezultatih natečaja bodo udeleženci pisno obveščeni v 15 dneh po izbiri. Sopotnica bogatejša za asfalt Prednost dajejo cestam, po katerih so organizirani prevozi šolskih otrok. Sopotnica - Minuli petek so v Sopotnici v Poljanski dolini odprli 850- in 250-nietrska asfaltirana odseka, ki vodita do Tavčarjeve in Jamnikove domačije. "Upam, da bo župan tudi v prihodnje imel posluh za naše ceste, saj nam ostaja kar nekaj hribovskih makadamskih poti, kjer sta obnova in asfaltiranje nujna," je na odprtju dejal predsednik KS Zminec Stane Ferle. ' .... ...... v. 4 , - 'V/ .. ' - v . v« : «L. ' ' • .. J 'S ' • y . m- • 'v 'i.'." ; X- '-i if'- ki; Predsednik KS Zminec Stane Ferle in župan občine Škofja Loka Igor Draksier sta odprla na novo asfaltirani cesti. Krajani so bili novih asfaltirani odsekov zelo veseli. Cveto Dolenc, ki se ukvarja s prevozi šolskih otrok, pravi, da bo odslej pozimi po teh poteh vožnja precej bolj varna. "še posebej je bila problematična makadamska cesta, ki je vodila do Tavčarjeve domačije. Večkrat seje zgodilo, dajo je razril dež. Poleg tega bodo ceste pozimi precej hitreje očiščene snega," pravi Dolenc. V KS Zminec je osem precej redko naseljenih zaselkov. Evidentiranih imajo 60 kilometrov javnih poti, od tega je le dobra petina asfaltiranih. "če bomo še naprej delali s tako hitrostjo, bomo šele čez 50 let imeli asfaltirane vse ceste. Upam, bo v prihodnje župan imel več posluha za naše poti. Ostaja nam kar nekaj hribovskih makadamskih cest, kjer je obnova nujna. Z našim proračunom jih je zelo težko vzdrževati. Lani smo na primer morali kar 70 odstotkov sredstev nameniti zimski službi, tako da nam je za vzdrževanje cest ostalo le 30 odstotkov," v ravi Ferle. Zupan občine kofja Loka Igor Draksier si želi, da bi ta hribovita območja ostala poseljena tudi v prihodnje. "Upam, da smo in bomo tudi v prihodnje z vzdrževanjem cest pripomogli k temu, da bodo domačini ostajali v teh krajih. Vse skupaj pa ni tako preprosto, saj je občinski proračun majhen. Rešitvi sta samo dve: država bi morala spremeniti zakon o financiranju občin in nam nameniti več denarja ali pa bomo morali od ljudi pobrati več," je na odprtju dejal Draksier. Cesti je blagoslovil loški župnik Jože Miklavčič. Vrednost celotne investicije je znašala 18 milijonov tolarjev. Terapevtska skupnost Proj ekt človek je prispevala milijon dvesto tisoč tolarjev, krajevna skupnost dva milijona, ostalo pa je pokrila Občina Škofja Loka. Ana Hartman, foto: Polona Mlakar Baldasin Dobrodelna akcija za Mirka Zg. Palovče - V Budnarjevi muzejski hiši do 20. decembra poteka dobrodelna akcija, na katero so se odzvali mnogi umetniki in podarili svoje slike. Izkupiček od prodaje je namenjen nakupu novega invalidnega vozička, ki ga bodo podarili Mirku Hančiču. Mirko Hancič, doma iz Tuhinjske doline, je star 41 let, vendar je od svojih prvih šestih mesecev življenja zaradi hude bolezni priklenjen na invalidni voziček. Njegovi starši ga nikoli niso slišali govoriti, Mirko je namreč ostal večni otrok. A tudi on je v življenju našel svojo radost - že pri štirinajstih je začel preslikavati različne risbe in do danes se je nabralo nemalo njegovih mojstrovin. Nek^j jih je od nedelje, 17. oktobra, na ogled v Budnaijevi domačiji. Pobudi Ive Subelj Kramar, upraviteljice muzejske hiše, zakoncema Heleni in Dušanu Sterletu in še nekaterim domačinom, ki Mirka in njegovo družino poznajo, se je odzvalo kar 14 priznanih umetnikov, ki so podarili svoje slike. Le-te lahko v muzejski hiši kupite, denar pa bo tako neposredno nakazan Mirku, ki nov voziček nujno potrebuje. Vsi, ki so se v nedeljo udeležili kulturnega programa in odprtja prodajne razstave, so soglašali, da bi ne smelo biti žalostnih ljudi, kakor je pisalo v vabilu, to pa se je ta dan več kot uresničilo - prav Mirko je bil namreč najbolj srečen in ponosen med vsemi. . Jasna Paladin I ' Torek, 26. oktobra 2004 ZANIMIVOSTI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 23. STRAN Kljub množici že priprav^enih cvetličnih aranžmajev, ki naj bi popestrili grobove preminulih sorodnikov in pryateljev, se lahko odločite tudi za zasaditev rastlin po vaši izbiri. V različne posode, korita ali košare lahko razvrstite lončnice in jih ob dnevu mrtvih dopolnite tudi s primernimi šopki in ikebanami. Barvna kombinacija naj bo zanimiva, skladna in letos v svežih rožnatih ter vyolicastih odtenkih. v« M . kNMtrwur Najučinkovitejše in hkrati najbolj enostavne so zasaditve v posode ali košare, ki jih lahko postavimo tudi na grobove, ki so popolnoma prekriti s kamnitimi ploščami. Izberemo dovolj velika korita in vanje razporedimo rastline. V izbrani zasaditvi uporabite belo sorto jesenske rese, pisanolistni žajbelj in temno vijoličaste mačehe sorte *Joker' (slika 1). Seveda je izbor rastlin izredno pester, tako da boste vsekakor našli pravo barvno paleto za vas. Za neposredno sajenje na grobove je potrebno novoposajene rastline uskladiti in pravilno razmestiti okoli že obstoječega rastja. Večinoma so na grobovih zasajeni manjši iglavci, ki so idealni partnerji za Številne kisloljubne rastline. Pred paci-preso se odlično podajo temno vijoličasti listi iskrivke (Heuc-hera Talace Purple, slika 6), ki ustvarjajo ozadje za krizante-mo (Chrysanthemum 'Madela-ine*) v nežnih rožnatih tonih (slika 2). Ob pritlikavi tisi (Taxus cu-spidata 'Aurescens', številka 1) se lepo podajo rastline v sivih in vijoličastih odtenkih (slika ^MVUCA- 3). Okrasno zelje (Številka 2 in 4) je vedno bolj priljubljeno v zasaditvah grobov in se pojavlja večinoma v dveh barvnih odtenkih bele in vijolične (slika 4). S svetlečimi srebrnkastimi listi nemškega rožmarina (San-tolina, številka 3) in zamolklo rožnatimi cvetovi jesenske rese (številka 6, slika 5) bo celotna zasaditev delovala barvito in usklajeno. Zasaditve večjih površin načrtujemo za celoletni okras, vendar pa lahko trajnice dopolnjujemo s sezonskimi enoletnicami. Tako na prikazani zasaditvi enojnega groba, kjer se prepletajo nizke rastline z rjavimi in rumenimi listi (Sedum acre, slika 7), jesenski videz lahko popestrimo z uporabo mačeh z rjasto rdečimi cvetovi, ki se lepo skladajo s pisanimi blazinicami timijana in homu-lic (slika 8). Valentina Toman, univ. dipl. ing. kraj. arh., svetovanje 041/384 243 Avstralija 9 sam Vedno govori o poklicih in ne o izobrazbi. Ljudem zapleten pojem migracije predstavi enostavno. Zastopa Novo Zelandijo, Avstralijo in Kanado. Tony Lenko Tony Lenko je migracijski odvetnik, ki vam s pomočjo avstralskega mednarodnega svetovalnega podjetja Active SC Group lahko odgovori na številna vprašanja glede migracij, zaposlovanj v tujini, pridobitve državljanstva, vise. Med državami, kijih zastopa, mu je najljubša Avstralija. Tam tudi živi, čeprav prihaja iz Kamnika. Kako ste postali migracijski odvetnik oziroma "imigration agent", kot vam pravijo v Avstraliji? "Stvari v Sloveniji so se začele ponavljati. Iskal sem izziv in to v neki večji državi. Iskal sem službo v tistem, kar sem delal tudi v Sloveniji - iskanje kadrov, svetovanja v podjetjih, svetovanja na področjih kadrovanja in padel sem v to podjetje, kjer pa se ukvarjamo tudi z iskanem kadrov. Naša glavna naloga je predstavitev in promocija programov, predstavljanje možnosti, prebujanja ljudi, da lahko tudi po svetu, v tujini počnejo kaj drugega." Omenili ste, da ste prekinili delovanje z Madžari, Srbi, Poljaki? Da želijo garancijo? "Moje osebno načelo je, če nekaj obljubiš, potem za tem stojiš. Tudi mentaliteta je druga. Slovenija je ravno v tem pogledu zelo zanimiva. Tu se recimo ogromno pogovarjamo o iskanju službe, medtem ko v Nemčiji o tem ni besede. Vsi vedo, zaupajo vase, da bodo službo v tujini našli. Tu ljudem primanjkuje samozavesti." V Sloveniji ste bili šokirani nad draginjo storitev, predvsem izpostavljenimi negativnimi problemi v medijih ? Saj ste ne-koč živeli tu, "Prej je to normalno, potem pa odideš in pozabiš. Tu živiš in ne vidiš, potem pa greš ven, vidiš nove stvari, prideš nazaj in domovino vidiš v drugi luči." Kaj vas na predstavitvah najpogosteje sprašujejo? "Predvsem, kako se išče služba, katere dokumente potrebujejo za ustanovitev podjetja, kaj lahko tam počnejo, kakšni so življenjski stroški. Prednost našega podjetja je v tem, da lahko stvari podamo iz prve roke, saj zaposleni poznajo življenje v tujini in govorijo več jezikov." Kateri poklici so tisti, kjer lahko človek v Avstraliji, na primer, že dobi povprečno plačo ? "Kakih 38 tisoč avstralskih dolarjev letno na začetku zasluži, na primer, asistent v pisarni. Lahko pa zelo dobro zaslužiš. Po eni strani je zadeva precej bolj skomercializirana, po drugi pa je odnos med ljudmi precej bolj človeški. Tam obstajajo imena, ni tikanja, vikanja. Tudi delovna zakonodaja je lažja za ljudi, pa enostavnejša za delodajalca." Slovenija je znana po zapletenem administrativnem sistemu. Kako je s tem v Kanadi, Novi Zelandiji, Avstraliji? "Ljudje so nastavljeni na določene pozicije zato, da rešujejo probleme. V Avstraliji si stranka in zate iščejo rešitev. V Sloveniji pa sem občutil obratno. Želel sem, da bi hčerka dobila slovensko državljanstvo. V Domžalah se je to dalo urediti, v Kamniku ne. Kako je možno, da je upravni postopek drugačen? Zanimivo." Saj državljanstva tudi v Avstraliji ne dobiš kar tako? "Ga. Spotoma. Resnično. Za državljanstvo potrebuješ v Avstraliji dve leti življenja, ne smeš biti kaznovan in pa pogoj je še pogovorna angleščina. Mislim, da to ni veliko. V znanje angleščine pa si tako ali tako prisiljen, saj tam živiš." Če pogledava Slovenijo regijsko, poklicno in starostno. Kdo se odloča za migracijo? "Ni pravila. Za nas je sicer Slovenija mali trg, vendar ravno od tu prihaja kar nekaj ekstre-mov: skoraj sedemdeset let stara gospa, pa družina s petimi otroki. Dejansko, pa kot sem že rekel, ni pravila." Alenka Brun V prejšnji številki Gorenjskega glasa smo za bližnji dan sv. Martina, močno čaščenega svetnika, ki mu je v Sloveniji posvečenih več kot 120 cerkva, napovedali izlet. Legendarni misijonar je imel mnoge vrline, naše enodnevno potepanje pa se bo vrtelo predvsem okrog tiste Martinove zasluge, ki jo opeva znani ljudski izrek: "Vino pije svet Martin, voda naj pa žene mlin!" Za ta nezapovedani, a zelo priljubljen praznik vas vabimo v Belo krajino. V soboto, 13. novembra 2004, ob 11. uri se bomo pod taktirko vodiča iz turistične agencije Linda odpeljali izpred poslovne stavbe Gorenjskega glasa na Zoisovi 1 v Kranj v smeri Ivančne Gorice in naprej po dolini Krke do Semiča, kraja, na katerega pobočju se vije neskončno veliko vinogradov in zidanic. Tu bomo imeli na kmetiji Malnarič degustacijo priznanih belokranjskih vin, pa tudi belokranjske pogače ne bo manjkalo za prigrizek. Nato še vožnja do bližnjega Črnomlja, kjer bo veselo ves dan in pozno v noč. Degustacija mladih vin, tekmovanje za Martinovo harmoniko, nastop društva kmečkih žena iz Dragatuša ... Ml se bomo zvečer odpravili do dobrega domačega gostišča, si privoščili Martinovo večerjo in zaplesali ob zvokih ansambla. Domačim raje ne povejte, kdaj pridete domov, ker bomo zagotovo pozni. Gena izleta je 8.500 tolarjev, za naročnike časopisa Gorenjski glas pa 15 odstotkov manj, to je 7.225 tolarjev. V ceno je všteto: prevoz z avtobusom, vse cestnine in parkirnine, degustacija s prigrizkom, Martinova večerja, glasba, ogledi po programu, vodenje, DDV, nezgodno zavarovanje in organizacija izleta. Prijave zbiramo v Gorenjskem glasu in turistični agenciji Linda, do zasedbe avtobusa. Na podlagi prijave vam bomo poslali račun za 30 odstotkov akontacije, ki jo lahko plačate s položnico ali v turistični agenciji Linda na Primskovem, celoten znesek pa bo treba poravnati do 10. 11. 2004. Za vse nadaljnje informacije so vam na voljo v agenciji Linda: Turistična agencija Linda, Staneta Žagarja 32, 4000 Kranj / tel.: 04/235 84 20. Prijave (rezervacije brez vplačil) sprejemamo tudi v Gorenjskem glasu: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj / tel.: 04/201 42 41 Turistična agencija Linda, d.o.o., Staneta Žagarja 32, 4000 Kranj, tel.: 04/235 84 20 Prisrčno vabljeni. GLAS GORENJSKI GLAS • 24. STRAN GORENJSKA / info@g-glas.si Torek, 26. oktobra 2004 Še en avto za pomoč na domu Kranj - Donatorji so vozilo slavnostno predali včeraj dopoldne, direktor Doma upokojencev Kranj Martin Habjan pa se zahvalil za donacijo, ki bo domu omogočila lažje delo pri izvajanju javne službe pomoči na domu. Slednja je namenjena bolnim, invalidnim in osamljenim starostnikom, ki se sami ne morejo več oskrbovati, njihovi svojci pa jih nimajo možnosti negovati. Tako nega na domu nadomesti institucionalno varstvo. Če so starostniki še dovolj pri močeh, da živijo doma in z občasno pomočjo oskrbovalk na domu ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje. Kranjski dom upokojencev ima sedaj 16 izšolanih oskrbovalk (negovalk), ki trenutno obiskujejo 105 starostnikov na domu, in sicer glavnino v mestni občini Kranj, oskrbujejo pa tudi starejše ljudi v občinah Naklo in Šenčur. 20 ljudi je kar trikrat dnevno vsak dan v tednu odvisnih od njihove oskrbe. Povpraševanje po tovrstni pomoči narašča, o čemer govori tudi število opravljenih ur pri uporabnikih, ki jih je bilo letos do konca septembra že 16.633, lani v tem času pa 13.205. Cena te storitve pa se po občinah razlikuje: v občinah Šenčur in Naklo ura pomoči na domu stane 1350 tolarjev ob delavnikih (ob nedeljah 1.890 in ob praznikih 2.025 tolarjev), v kranjski občini pa sojo 1. oktobra znižali na 1.000 tolarjev (1.400 za nedeljsko in 1.500 tolarjev za praznično uro). Ljudje z nizkimi dohodki pa imajo po zakonu o socialnem varstvu možnost znižanja plačila pomoči na domu, ki ga uveljavljajo prek centrov za socialno delo, pojasnjuje vodja pomoči na domu Jasmina Gerdej. Za potrebe pomoči na domu so imeli v domu upokojencev na voljo šest avtomobilov, da so se lahko hitreje selile od enega oskrbovanca do drugega.. Zaradi večjega obsega storitev in razdrobljenosti oskrbe jim je vsako dodatno vozilo dobrodošlo, zato so bili seveda nadvse veseli donacije družbe Sava. Razen obiskov pri oskrbovancih pa slednje z avtom pogosto zapeljejo tudi do banke, k zdravniku ah v trgovino. Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki Samo barva ni dovolj Črnivec - Ljudje si laično predstavljamo, daje za ureditev prehoda za pešce potrebno le nekaj barve, prometnih znakov in delovne vneme. V resnici ni tako, postopek za ureditev prehoda za pešce na državni cesti je zapleten in tudi drag. Poglejmo to na konkretnem primeru! Član radovljiškega občinskega sveta Maksimiljan Kalan (Lista mladih Radovljica) je dal pobudo občini, da zaČne s postopkom za ureditev prehoda za pešce pri avtobusni postaji na Črnivcu ob gostišču Adrijan. V občinski upravi so mu odgovorili, da se občina prizadeva za ureditev prehodov za pešce na državnih cestah, država oz. direkcija za ceste pa si jih - povedano preprosto - želi čimmanj oz. postavlja za to zelo stroge pogoje. Direkcija zahteva ureditev javne razsvetljave in čakališč (pločnik na obeh straneh ceste), zadostno preglednost, prometno signalizacijo in v primeru šolskih poti tudi postavitev svetlobnega prometnega znaka nad prehodom. Postopek pa ni samo zapleten, ampak tudi drag. Samo projektna dokumentacija za ureditev enega prehoda stane od dva do pet milijonov tolarjev. Občina je letos na direkcijo naslovila zahtevo za šest novih prehodov na državnih cestah, med njimi tudi za Črnivec, z direkcije pa so ji odgovorili, da za to nima denarja in da naj ga zagotovi sama. V občini bodo najprej uredili prehod na Šolski poti od Brezovice pri Kropi do osnovne šole Lipnica, za kar že zbirajo projektno dokumentacijo, ureditev prehoda na Črnivcu pa pričakujejo potlej, ko se bo zaradi izgradnje avtoceste povečal promet po stari gorenjski cesti Črnivec - Podtabor. C.Z. Regionalno načrtovanje prostorske ureditve v Krai\| - Zupani gorenjskih občin ter minister za okolje in prostor Janez Kopač so v petek v Kranju podpisali dogovor o skupnem načrtovanju prostorskih ureditev regionalnega pomena Gorenjske, ki je prvi korak do izdelave Regionalne zasnove prostorskega razvoja Gorenjske, h kateri je skupaj z občinami pristopila Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, kije za izvedbo projekta pridobila tudi državno subvencijo. "Ko smo leta 2002 sprejemali zakon o urejanju prostora, ki je zamenjal skoraj 20 let stari zakon, smo razmišljali, kako zastaviti regionalno načrtovanje prostorskega urejanja, saj državni lokacijski načrti ne morejo dobro pokrivati regionalne potrebe. Ker nimamo regionalnih organov, ki bi sprejemali pokrajinske prostorske dokumente, smo našli drugo rešitev: pokrajinski prostorski plan naj sprejmejo vse občine, na tej podlagi pa ga naj potrdi še država, sklepi pa so zavezujoči za obe strani," je pojasnil minister Kopač. V pokrajinski prostorski plan bodo uvrščene prostorske opredelitve regionalnega pomena, kot je prostorsko urejanje Triglavskega narodnega parka, večje industrijske in obrtne cone, kolesarske poti in omrežje javne infrastrukture. "V ta dokument bi sodila tudi regijska deponija in drugi regionalni projekti," je še pojasnil minister. Simon Šubic Odlična udeležba pohoda skozi Pokljuško sotesko. Naravne znamenitosti na poti do Kranjske doline. Krnica, Krai\jska dolina - Sobotno jutro. O oblačnosti niti sledi več. In o zaspani petkovi sivini tudi ne. Le tu in tam ujete meglice. Ena sama velika modrina, ki je obetala lep dan. Jutraixjo tišino v Jeli so počasi začeli polniti glasovi. Druščina pohodnikov je bila vse večja. Pohod skozi Pokljuško sotesko, čez Staro Pok^uko do Kraixjske doline je bil zadetek v polno. Vstopnica za pot je bila dobra volja, nagrada pa prijetno preživet dan, ki ga spomin ohrani. Več kot sedemdeset pohodnikov se je z zbirnega mesta v Jeli podalo na triurni pohod do Kranjske doline. Vhoda v Pokljuško sotesko ni težko najti in tudi pot, ki spada med manj zahtevne planinske poti, je dobro označena. Usmerjevalne table pohodnika vodijo od avtobusnega postajališča v Krnici do parkirišča v Jeli, od tam pa skozi nekoč obljudeni zaselek Stara Pokljuka, preko Jelarjeve doline in Berau-sije do Repečnikovega rovta in od tam do Kranjske doline. Zmerne hoje je za tri ure, zmorejo pa jo tudi kondicijsko slabše pripravljeni pohodniki, ki naj se na pot podajo v planinskih čevljih in s pohodnimi palicami. Nekoliko veČ pozornosti zahteva le prehod skozi Pokljuško sotesko, od leta 1991 je naravna znamenitost, ki je največja suha fosilna soteska v Sloveniji in ostanek nekdanjega toka RibŠčice, skoznjo pa vodi tudi slovenska geološka pot. Stene soteske so ponekod visoke do 50 metrov, pohodnik si lahko ogleda tudi naravne mostove, previsne stene in votline. Posebne razglede ponujajo naravna okna, nepozabne vtise pa pusti tudi sprehod skozi galerijo kraljeviča Andreja. Sobotni pohod, ki sta ga pripravila krajevna skupnost Gorje in tamkajšnje športno društvo, je vodil podpredsednik KS Gorje in naravovarstveni nadzornik Triglavskega narodnega parka Tomaž Bregant, ki pohodnikov ni seznanjal le z znamenitosti ob poti, ampak tudi z življenjskimi zgodbami, ki jih je pisalo življenje na območju, kjer poteka omenjena pešpot. "Vstopna toč- ka v Jeli je hkrati tudi vhod v Triglavski narodni park. Na Stari Pokljuki so nekoč živele Pu-stova, Poklukarjeva in Figovče-va družina, danes pa na njihovih domačijah ni življenja. Staro Pokljuko še obdeluje Peter Zemva mlajši, eden od potomcev Fi- čajo v Kranjski dolini. Pot so zmogli vsi, od najmlajše, petletne Urše Kosmač, do najstarejšega pohodnika, 72-letnega Toneta Cernilca iz Naklega, najstarejša domačina pa sta bila 69-letna Marija Poklukar in 70-letni Janko Repe. Vesela druščina se je med potjo okrepčala v domu Pri koreninici, kjer je bila deležna gostoljubja prijazne Erike, na cilju pohoda v koči v Kjanjski dolini pa je več kot sedemdeset pohodnikov pričakala prava planinska in zgovoren je dejal, da je pričakoval precej slabšo udeležbo in da so ga krajani prijetno presenetili. "Včeraj, ko je deževalo kot za stavo, si nisem mislil, da nas bo v Kranjski dolini toliko. Saj smo šli komaj v fotografski objektiv. Odlično srečanje! Veliko pozitivne energije, pa nebo brez oblačka. Kaj bi si človek še lahko želel?!" Med pohodniki je bilo več kot dvajset upokojencev, ki so v Gorjah tudi sicer ^ortno zelo dejavni. Ivanka Sranc je povedala, da se jih s Vesela druščina gorjanskih pohodnikov pred kočo v Kranjski dolini. govČevega rodu, ki se bori z zaraščanjem in vzorno rejo ovac," je povedal Bregant in dodal, da se pohodniki lahko podajo tudi na urejeno pokljuško pot, v kratkem bo o njej izšla zloženka. Turistično društvo Gorje, tamkajšnja osnovna šola in TNP pa so nedavno izdali zloženko o kolesarski poti Radovna. Zamisel predsednika KS Gorje Petra Torkarja je zadela žebljico na glavico, kar je potrdilo navdušenje pohodnikov in njihova obljuba, da se prihodnje leto spet sre- pojedina, ki jo je pripravila uigrana kuharska ekipa: Vojko Ka-pus, Katjuša in Slavica Tor-kar, Janko Pretnar, Boris Žni-dar in Stella K^jajič. Velik lonec jote, kuhano vino, čaj, sočna jabolka in za sladokusce še pecivo. Ana Miler je raztegnila meh, Metka Kunstelj in Klemen Torkar sta zažvrgolela kot slavčka, zapeli in zavrteli pa so se tudi pohodniki. In tudi glavni "krivec" za prijeten pohod skozi Pokljuško sotesko Peter Torkar ni skrival navdušenja. Nasmejan športom ukvarja cela stotmja, vsaj sto članov upokojenskega društva pa je starejših od 75 let. Sobotni pohod je bil prvi in bo zagotovo imel ponovitve. Prvo prihodnje leto. Potem pa vsako naslednje. Tokrat jih je bilo na sončni planini vsaj toliko, kot je ljudi v gorjanskem Guzeljnovem znamenju. če Še ne veste, koliko se jih stiska tam, vprašajte domačine, Boste izvedeli še kakšno krepko. Ob letu osorej pa na-svidenje v Kranjski dolini! Renata Škrjanc Novo spominsko obeležje Pr 9 Zupan v v Ziri - Minuli konec tedna je v Zireh minil v obuditvi spomina na ustanovitev jurišnega bata^ona 31. divizije izpred 60 let, 23. oktober je bil zaradi tega v nekdanji krajevni skupnosti Ziri tudi praznik. Občina Žiri po 10 letih samostojnosti svojega praznika še vedno nima, zato mnogi še vedno prisegajo na ustaljeno prakso skorajda 50-tih let. Že v petek so v DPD Svoboda odprli (pod okriljem žirovskega muzejskega društva in žirov- skih borcev) razstavo Sanje v cvetju Mihaele Strlič. O razstavi je kritično razdrl nekaj be- Ivan Leban in Bojan Starman sta odprla ploščo na gostilni Pr' Župan v spomin na 60-letnico ustanovitve jurišnega bataljona 31. divizije. sed Stane Kosmač, v kulturnem programu pa so sodelovali pevci Alpine. V soboto dopoldne sta domači župan in poslanec Bojan Starman ter prvi komandant jurišnega bataljona 31. divizije polkovnik Ivan Leban odkrila prvo umetniško spominsko ploščo v Žireh. Ta od sobote krasi pročelje gostilne Pr' Župan, saj je bil tam pred 60 leti ustanovljen bataljona. Plošča je delo akademskega slikarja Staneta Kosmača, Dušana Strliča in Petra Glihe. Približno 300 obiskovalcev je nagovoril predsednik jurišnega bataljona Matevž Jeklar, vse skuhaj pa so na koncu pogostili Pr' Županu. Pester program so žirovski borci pripravili tudi na sobotni večer. V programu so sodelovali otroci Osnovne šole Žiri, Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, zbrane je nagovoril predsednik Zveze borcev Janez Stanovnik. Z več sto nageljni okrašena dvorana DPD Svoboda je bila nabito polna, po kon- čani prireditvi pa je sledila še pogostitev v organizaciji borčevskih žena. Na prireditvi je jurišni bataljon prejel novi prapor, Medobčinska organizacija Zveze borcev NOB Škof j a Loka pa je prejela zlato plaketo. Predsednik žirovskih borcev Ernest Demšar nam je po koncu neuradnega žirovskega občinskega praznika povedal, da so z obiskom in programom zelo zadovoljni. "V soboto smo gostili tudi borce iz Sežane. Odpeljali smo jih v Žirovski vrh, kjer je spominska plošča narodne herojke Mihaele Škapin Brine, ki je bila rojena v bližini Sežane," nam je še povedal Demšar. Žirovski borci se bodo v petek, 29. oktobra, odpravili na Ho-tavlje, Leskovico in v Škof j o Loko, 1. novembra pa bodo ob 10. uri priredili spominsko slovesnost na žirovskem pokopališču Dobračeva. Boštjan Bogataj, foto: Polona Mlakar Baldasin » -Torek, 26. oktobra 2004 HALO - HALO, KAŽIPOT, MALI OGLASI / info@g-glas si GORENJSKI GLAS • 25. STRAN Letos preveč dežja za rekordne buče Cerklje na Gorenjskem - V nedeljo popoldne je gostišče Češnar v sodelovanju s Turističnim društvom Cerklje uspešno organiziralo tradicionalno že 19. vseslovensko bučarijado, osmič zaporedoma v Cerkljah. Na ocenjevanje so pripeljali več kot 55 Stane Oblak iz Drulovke pri Kranju z najdaljšo 208 centimetrov dolgo bučo. buč, največ z Gorenjskega, Domžal ter Ljubljane in njene okolice. Prireditev si je v lepem sončnem vremenu ogledalo več sto obiskovalcev, ki pa niso videli buč velikank. Česar je bilo letos krivo preveč hladno vreme s preveč dežja. V Cerkljah so razglasili po tri najboljše v posamezni kategoriji in sicer najdaljše, najdebelejŠe, najlepše aranžmaje iz buč in najlepše bučke, nagrade najboljšim je podelil Zvone Erjavšek iz gostišča Češ- nai\ Med sodelujočimi je bil tudi Ciril Zupin iz Grada pri Cerkljah, ki je sodeloval na vseh 19. bučarijadah in bif zelo zadovoljen nad letošnjo organizacijo. Omenimo naj še, da je gostišče Češnar pripravilo za obiskovalce zelo okusen štrudei iz buč. Letos so imeli: najdaljše buče Stane Oblak - 208 centimetrov in Tončka Oblak, oba iz Drulovke pri Kranju - 188 centimetrov, tretja pa je bila lanska zmagovalka Milena AnžiČ iz Bizovika s 170 centimetri dolgo bučo. Naj-debelejšo bučo je letos pripeljal Peter Marinko iz Vnanjih Goric, težko 109 kilogramov in z dvojnim obsegom 462 centimetrov, drugo mesto je pripadlo Radi Mihevc iz Lesnega Brda pri Vrhniki s 377 centimetri, tretje pa Marjanu Pircu iz Zgornjega Brnika s 285 centimetri, po mnenju občinstva je imel najlepši aranžma Franc Kuralt iz Cer-kelj, drugega Milan Dobrajc iz Grada pri Cerkljah, tretjega najlepšega pa Olga Žirovnik iz Vo-gelj, najlepšo bučo je prinesla Ivanka Brodai" iz Hudega pri Radomljah, drugo najlepšo Milan Dobrave iz Grada ter tretjo najlepšo Ivan Cimarman s Kokrice pri Kranju. Nagrade za 19. vseslovensko bučarijado so prispevali Mesarija Kepic Cerklje, Agropromet Cerklje, Pletilstvo Jakopina Dvorje, Pralnica Perila Slavka Pavec Cerklje, Gostišče Češnar Cerklje, Sadjarstvo Zupin Grad in Penzion Jagodic Vopovlje. Janez Kuhar Samo da jih ne pozabijo V avli kulturnega doma v Poljanah so pripravili 18. srečanje najstarejših Poljancev. Poljane - "Nasa srečanja so postala že polnoletna," je vse, ki so se v soboto udeležili 18. srečanja najstarejših Poljancev, nagovorila predsednica krajevne organizacye Rdečega križa Poljane Martina Hrovat. Tisti, ki so jim bile te besede naniei\jene, so mejo polnoletnosti prestopili že nekaj desetletij nazaj. Na sreča-iye namreč vsako leto povabyo vse krajane nad 75. letom. V Poljanah jih po podatkih Rdečega križa živi 109, na srečai^je pa jih je tako kot vsako leto prišlo okrog štirideset. "Veliko nam pomeni že to, da se nas spomnijo. Tako imamo občutek, da smo še pomembni," so bile vesele pozornosti Malka Peternelj, Marija Kr-žišnik in Marija Jesenko. Čez leto, pravijo, imajo sicer bolj malo priložnosti za druženje. monikarji, ki so si nadeli prisrčno ime Lumpki. S svojim igranjem so zbrane navdušili, še zlasti, ko so zvedeli, da se igranja harmonike učijo šele dve leti. Odbornice Rdečega križa pa so same napekle številne dobrote za pogostitev. "Starejši Mladi harmonikarji so skrbeli za veselo vzdušje na srečanju najstarejših Poljancev. saj živijo daleč narazen, včasih pa so več časa preživele skupaj. "Zdaj pa bolj drugi hodijo k nam na obisk, tako da smo same bolj doma," so razložile. "Glavno, da niso pozabili na nas," je bil dobro razpoložen tudi Franc Kokalj, vesel, da so se z znanci spet srečali v tako velikem številu. Pri Rdečem križu poskrbijo, da so vsakoletna druženja nekaj posebnega. Tako so jim tudi letos pripravili zanimiv kulturni program, v katerem so nastopili mladi har- imajo tako vsaj enkrat na leto priložnost, da pridejo skupaj," je pojasnila Martina Hrovat. Neopaženi pa ne ostanejo niti tisti, ki se srečanja ne morejo udeležiti. "Ponavadi jih potem obiščemo pred božičem s priložnostnimi darilci." Vsako leto se spomnijo tudi vseh, ki so stari nad devetdeset let, teh je v Poljanah 16. Ob njihovem rojstnem dnevu jih obiščejo in obdarujejo. Mateja Rant, foto: Polona Mlakar Baldasin HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: izredno ugodna. Predstave ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica Trst 4. 11., Lenti 20. 11.; Madžarske toplice od 11. do 14. 11., 18. do 21. 11. in 25. do 28. 11., 2. 12 do 5. 12. Palmanova in tovarna čokolade 24. 11.; Tel.: 04/53-15-249 PREŠERNOVO GLtDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6, Kranj M. Kurat: NEKAJ DRAGEGA IN POPOLNOMA NEUPORABNEGA 30.10. ob 19.30, za IZVEN in KONTO, PODAUŠAN VPIS V ABONMA 2004/2005, DO 12. NOVEMBRA! Rezervacije pri blagajni PG tel. 04/20 10 200. www.Dresernovoaledallsce.com Meteor Cerklje, d.o.o. 04/2526 210, 031/643-719 Stara cesta 1, Cerklje Lenti 13. 11. 2004, ITALIJA (Gordol, Palmanova, Eurospin), PREDBOŽIČNI DUNAJ 18. 12. 2004, ČEŠKA od 18. 11. do 20. 11. FRIZERSKI SALON DANICA ŠORLIJEVA 12, KRANJ OANICA PRISTOV, B.p., Moinje 41. Radovljica V našem salonu vam nudimo moške in ženske frizerske storitve s kakovostnimi materiali po ugodnih cenah. Tel.: 20 11 689. Delovni čas: vsak dan od 7. • 19. ure, sobota od 7. -12. ure G LASOV KAZI POT Predavanja Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki GLASOV KAŽIPOT brezplačno samo enkrat. Prosimo, da pri posredovanju sporočil to upoštevate! Prireditve Muzejski večer Kranj - Gorenjski muzej Kranj vabi v četrtek, 28. oktobra, ob 18. uri v Modro dvorano gradu Khislstein, kjer se bo ob 18. uri začel muzejski večer z naslovom Prva svetovna vojna in njeni odmevi na Gorenjskem. Gost večera bo Tomaž Budkovič, amaterski zbiralec in poznavalec omenjene tematike. Pogovor s Cirilom Zlobcem Radovljica - V okviru Torkovih večerov se bo danes ob 19.30 v Knjižnici A. T. Linharta s pesnikom Cirilom Zlobcem pogovarjala Alenka Bole Vrabec. Naslov tokratnega večera je Samo beseda sem. . Uri pravljic Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta lahko v četrtek ob 17. uri otroci prisluhnejo pravljici z naslovom Zakaj je morje slano? Pravljično uro za otroke, stare vsaj 3 leta, bo pripravila Silva Kos. Tržič - V četrtek ob 17. uri bo na otroškem oddelku Knjižnice dr. Toneta Pretnarja Ura pravljic. Vzgojiteljice vrtca Križe bodo zaigrale igrico z naslovom Pod medvedovim dežnikom. Razstava in monografija Snovik - V četrtek, 28. oktobra, bodo ob 18. uri v restavraciji Potočka v Termah Snovik odprli razstavo razglednic in fotografij gorskega cvetja Cirila Velkovrha, hkrati pa bo potekala predstavitev monografije in zgoščenke o Kati Turk - pastirici in ljudski umetnici z Vrhpolja pri Kamniku, ki sta delo Joži Kališnik. na izlet na relaciji Bajnof, Trška Gora, Hmeljnik. Hoje bo za 3 do 4 ure, naporen je samo vzpon na Trško goro. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred Creine. Prijave z vplačili v društveni pisarni do srede, 3. novembra, do 12. ure oz. do zasedenosti avtobusa. KRČNE ŽIL.E? ! Dr med Jar\ Zimmemwin, Na Gnću 11. Izola Martinovanje Šenčur - Izletniška sekcija Društva upokojencev Šenčur vabi člane v soboto, 6. novembra, na martinovanje na Dolenjsko. Prijave z vplačili sprejemajo poverjeniki in ob sredah v društvenih prostorih od 17. do 18. ure. Telefon društvenih prostorov 25 11 022. Intuicija v praksi Kranj - Praktikum Intuicije - izkustvena smer Duhovne univerze, vabi na brezplačno predavanje z naslovom Intuicija v praksi, ki bo danes, v torek, ob 18. uri na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, Tomšičeva 7. Na njem bomo predstavili kaj je intuicija, od kod izvira, kako jo uporabljati v vsakdanjem življenju, kako jo razvijati in njen pomen za bolj bogato in izpolnjeno življenje. Rojevanje oceanov Radovljica - Kulturno društvo Sotočje vabi jutri, v sredo, ob 20. uri v Župnijski dom v Radov-jici na predavanje akademika prof. dr. Maria Pleničarja. Naslov predavanja je Rojevanje oceanov. Obvestila Ustvarjalnica Kric krac Kranj - Vsako sredo ob 17.30 se otroci, stari vsaj 6 let, lahko udeležijo ustvarjalnih delavnic v OKC Krice krače na Glavnem trgu 22. Jutri bodo otroci izdelovali preproste marionete. Naslov delavnice, ki jo bo vodila Natalija Heriec, pa je Lutkice iz valovite epenke. Vabljeni pevci Kranj - Moški pevski zbor iz Kranja vabi k petju nove pevce. Vaje imajo vsak torek ob 19.30 v sejni sobi gasilskega doma na Blei-weisovi 34. Vabijo, da se pridružite veseli in zabavni druščini. Tečaj za radioamaterje Lesce - Radio klub Lesce organizira tečaj za radioamaterski izpit III. kategorije. Informativni sestanek bo v petek, 29. oktobra, ob 18.30 v prostorih radio kluba, Alpska 58, Lesce (družbeni center Lesce). O kulturni dediščini Tržič - Jutri, v sredo, bo ob 19. uri v prostorih Krajevne skupnosti Tržič - mesto predavanje z naslovom Kako prepoznavati in vrednotiti kulturno dediščino. Razstave Slike Aleša Nežmaha Kranj - V galeriji Elektra v Ulici Mirka Vadnova 3a bodo v četrtek ob 14. uri odprii razstavo slik slikarja Aleša Nežmaha. Četrta generacija Kamnik - V Mladinskem centru Kamnik bodo jutri, v sredo, ob 19. uri odprii slikarsko razstavo z naslovom Četrta dimenzija. Fotografije Anje Jesenko Škofja Loka - V Mali razstavni galeriji Občine Škofja Loka je na ogled razstava barvnih fotografij avtorice Anje Jesenko z naslovom Štafeta prijateljstva 2004 -Auschwitz - Assisi. Izleti Bajnof, Trška gora, Hmeljnik Kranj - Pohodniki Društva upokojencev Kranj vabijo 4. novembra ® Roclio Trigloy Pffi 9I0/ C^renJ/ke^ Prvi 9lQ/ek CerenJ/ke Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4,4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8-Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj OSMRTNICA Umrl je naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric NIKOLA SPEHAR 1929 - 2004 Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 26. oktobra 2004, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 22. oktobra 2004 Jamski človek Kamnik - V Domu kulture Kamnik bo v četrtek ob 19.30 predstava - prazgodovinska komedija Jamski človek, ki jo bodo uprizoriti člani Gledališča Gustav. Komemoracije Ob 1. novembru, dnevu mrtvih, bodo po Gorenjskem organizirane številne komemoracije. Tokrat objavljamo datume in ure tistih, ki se jih boste lahko udeležili že v četrtek in petek. Ostale bomo objavili v petkovem Gorenjskem glasu. Kranj - Svet KS Vodovodni stolp in Krajevno združenje borcev in udeležencev NOB Vodovodni stolp vabi na spominsko svečanost, ki bo v petek ob 10. uri pri spomeniku padlim v Šorlijevem mlinu ob Cesti na malo Rupo. Besnica - Krajevna skupnost Besnica in OŠ Besnica vabita v petek, 29. oktobra, ob 17. uri na komemoracijo na pokopališču v Zgornji Besnici. Radovljica - Združenje borcev in udeležencev NOB območja Radovljica vabi na spominske svečanosti ob 1. novembru: Srednja Dobrava - 29. oktobra ob 16. uri na pokopališču Srednja dobrava; Ljubno: 29. oktobra ob 10.30 pri glavnem spomeniku v Ljubnem; Lesce: 28. oktobra ob 16. uri pri spomeniku na Žagi; Radovlica: 29. oktobra ob 16. uri pri spomeniku v Grajskem parku. Škofja Loka - Območno združenje borcev in udeležencev NOB Škofja Loka obvešča, da bodo komemoracije v petek, 29. oktobra, v naslednjih krajih: na Ho-tavljah ob 12. uri pri spomeniku NOB; v Leskovici ob 13. uri pri spomeniku NOB; v Gorenji vasi (samo polaganje vencev) pri spomeniku NOB; v Škofji Loki ob 16. uri pred Domom ZB NOV; v Železnikih ob 16. uri pri spomeniku na Trnju. MALI OGLASI 201-42-47 201-42-49 fax: 201-42-13 Mali oglasi se sprejemajo za objavo v petek - v sredo de 13.30. in za objavo v torek, v petek do UMI DELOVNI ČAS, In sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. • 15. ore. Uvedli smo novo rubriko "ČISTO V ZAPITEM HIPU". S fo rubriko želimo pomagati našim bralcem, ki se Jim res mudi nekal prodati, kupiti, najeti, oddati Oglas za to rubriko lahko oddate za torek v ponedeljek do ure in za petek v četrtek prav tako do osme ure. Cena oglasa Je 2.000 SIT do 10 besed, vsaka nadaljna beseda je 100 SIT In Je enotna za naročnike oziroma nenaročnike - kupon ne velja. Za male oglase po redni ceni oziroma na kuponu pa sprejemamo za torek v petek do druge ure In za petek v sredo do pol dveh. APARATI STROJI Ugodno prodam nov električni ŠTEDILNIK s pečico. 'S' 23-11-642 12700 Prodam traktorsko PRIKOLICO tehnostroj 2,5 t. It 25-91-449 12744 Prodam KASETAR, ZVOČNIKE in RECEIVER TECHNICS, cena 30.000 SIT ff 041/826-526 12753 HIŠE NAJAMEMO Najamemo dvostanovanjsko HIŠO do 130.000 sit/mesečno. Đ 041/570-957 HIŠE ODDAMO ODDAMO: Škofja Loka - hišo, 60 m2, z vrtom, 100.000 SIT, Frast d.o.o, Šuceva 27, 041/734 198 HIŠE KUPIMO RADOVUICA, ZGOŠA, BEGUNJE: za znano stranko kupimo hišo od 25 - 50 mio. FRAST d.o.o. Šuceva 27, 041/734 198 •i ,>'•«.. GORENJSKI GLAS • 26. STRAN MALI OGLASI / info@g-glas.si Torek. 26. oktobra 2004 iZDePLSi Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu izberi, si I Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si. ^^ ^^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberi.sl, kjer si lahko ogledate tudi sliKe in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. Goref)|3Ki glas d o o . Zoisova 1, Kraji Na Bledu na mirni lokaciji za znano stranko kupimo manjšo hišo z vrtom, cena do 45 mil. sit. TRG BLED d.O.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, tel,: (04) 5745 444._ Bled okolica za znano stranko kupimo malo hišo z nekaj vrta cena do 35 mil. sit TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled. tel.: (04) 5745 444. Bled, Ribno, Zasip, Gorje kupimo hišo od 25 do 35 mil. sit. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, tel.: (04) 5745 444. Bled center kupimo hišo z vrtom ali brez cena do 38 mil. sit, TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50. Bled. tel.: (04) 5745 444. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, tel.: (04) 5745 444. HIŠE PRODAMO Vrstno HIŠO v Ljubljani (Murgle) zamenjam za počitniško stanovanje ali manjši vikend v Kranjski Gori ali bližini. V 01/423- 55-54 12522 . V središču starega mesta v Radovliici prodam starejšo hišo z gospodarskim poslopjem, potrebno obnove. 9 041/810274 12545 V Britofu prodamo HIŠO z gospodarskim poslopiem. 9 040/537-387 i2564 Križe - HIšA nova, odlična lokacija, moderna zasnova, podaljšana IH. gr. faza, celodnevna sončna in ravna lega tik ob zelenem pasu, bližina šole, vrtca in trgovine, zelo dobra prometna povezava, prodam, ft 041/616-888 12625 NAKLO - stan. hiša. 140 m2 stanov, površine na parceli 608 m2, I. izgr. 1982, obrobna lega, v celoti podkletena. prodamo za 39,5 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Blei-weisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vww.mike-co.si TRŽIĆ center, hiša. potrebna popolne adaptacije, 100 m2 stanov, površine, dva parkirna prostora, brez zemljišča ob hiši, starost cca 150 let, prodamo za 7.5 mio sit, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172,031 605-114, www.mike-co.si KRANJ - MLAKA, 2-stanovanjska hiša. na parceli 1033 m2, cca 400 m2 stanov, površine. I. izd. 1984, lepa lokacija, prodamo za 60 mio sit, Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si Kranj - center, hiša 30 let, 80 m2 x 3. ck -olie, nova streha. Cena 20 mio sit. Ugodno prodamo. Planova nepremičnine, Špela Škofic s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče, 23 15 600, 041/774 101 BEGUNJE: 77 m2, rekonstnjkcija 1970;pritlič-je: dnevna soba, kuhinja s shrambo, wc, nadstropje: spalnica, kabinet, kopalnica, balkon; neizdelano podstrešje, dvorišče 290 m2, zelenica, poleg hiše stoji tudi star stanovanjski objekt (31 m2). Cena: 19.000.000,00 SfT. ALPOOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1. 04 537 45 16. www.alpdom.si KRANJ - Stražišče; 132 m2, polovica hiše v pritličju na parceli 431 m2, 1.1976 v dobrem stanju, lastna elektrika, CK na plin in trda goriva, pokrita terasa 24 m2. CENA: 28 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745. www.svet-nepremicnine.si KRANJ - . Stf^šče; visokopritlična dvostanovanjska hiša, I. 1980, 180 m2, parcela 285 m2, prevzem tatoj. CENA: 33,7 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745. www.svet-nepremtenine.si NAKLO; 294 m2. tloris 12 x 9 m, I. 90. vi-sokopritlična, kvalitetno grajena, energetsko varčna hiša, varovana, lahko dvodružin-ska, kamin, zastekljena terasa, 611 m2 lepo urejene parcele. CENA: 56,5 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremic-nine.si VODOVODNI STOLP: prodamo meščansko hišo, 1. 1947, parcela 650 m2, cena 55 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 041/734 198_^_ MEDVODE: izredno sodobno fantastično hišo prodamo, 1. 2002, pritličje 210 m2 v dveh nivojih, podkletena, cena 7Ö mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 041/734 198 TROJANE: prodamo bivalni vikend, parcela 500 m2, 1. 1980, cena 20,$ mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 04T/734 198, VOKLO: prodamo hišo, novogradnja, parcela 400m2. cena 42 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 041/734 198. KOVOR PRI TRŽIČU, prodamo vzdrževano dvodružinsko.hišo. ki stoji na 501 m2, stara 30 let In ima 200 m2 stanovanjske površine, hiša je delno podkletena z garažo, v 1. In 2. etaži pa se nahajajo bivalni prostori, balkon in terasa, CK - olje, tel. priključek, za hišo se nahaja pomožni objekt In se uporablja kot večnamenski prostor ali letna kuhinja, vseljivo po dogovoru. CENA: 37.000.000.00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agen-tkranj.nepremicnine.net PREKMURJE - GRAD, prodamo manjšo enodružinsko hišo, ki stoji na 400 m2 zemljišča, stanovanjske površine 100 m2, pritličje ter neizdelana mansarda. tel. priključek, CK - elektrika, primemo tudi za vikend, prevzem po dogovoru. CENA: 6.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360. www.agentkranj.si PREDDVOR - BELA, na 795 m2 prodamo samostojno dvodružinsko hišo. 150 m2 bivalne površine v etaži, podWetena. pritličje + mansarda, stara 5 let, bälkoni. CK - olje, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 92.400.000.00 SIT./ AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si PODNART - DOBRAVICA, prodamo enodružinsko hišo v 2. podaljšani gradbeni fazi. ki stoii na 701 m2 zemljišča, 213 m2 stanovanjske površine, hiša je podkletena, 1. etaža ter mansarda. 2xbalkon. kritina bramac. prevzem možen takoj. CENA: 21.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22. Kranj. tel. 04-23-65-360. www.agentkranj.si ŠENČUR - SAJEVČEVO ALI MAČKOVO NASEUE, NUJNO KUPIMO SAMOSTOJNO ENODRUŽINSKO HIŠO, CCA. 300 m2 STANOVANJSKE POVRŠINE, 1500 m2 ZEMUlŠČA, NE V BLIŽINI BLOKOV, VSEUlVA PO DOGOVORU. KUPIMO ZA NAM ŽE ZNANEGA KUPCA. CENA: cca. 60.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj. tel. 04-23-65-360. www.agentkranj.si KRANJ - OKOLICA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke. CENA: med 30.000.000,00 SIT in 40.000.000.00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ulica 22, Kranj. tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net Šk. Loka - Sv. Duh - prodamo 1/2 stanovanjske hiše, kar v naravi predstavlja 4-sobno stanovanje v I. nadstr v izmeri 100 m2, sobo v kleti v izmeri 35 m2, ter 2 garaži. Zemljišče ter ostali kletni prostori so v solastništvu do 1/2. Hiša zgrajena leta 1978, v letu 1992 je bila obnovi:-3na. Cena 25 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. 04/50 60 300, 041/647 547 Dortarje - parcela v izmeri 1064 m2, tepa sončna lokacija, na kateri je zgrajena stanovanjska hiša v IV. gr. fazi in pa starejša stan. hiša. možnost nadomestne gradnje. Cena 60 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. tel. 04/50 60 300, 041/647 547 Železniki - atrijska montažna stan. hiša tloris 13x11 m zgrajena leta 1986 219 m2 uporabne površine, velikost zemljišča 440 m2. CK ogrevanje - toplovod v hiši. Cena 35 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. tel. 04/50 60 300. 041/647 547 Ško^a Loka Hrastnica - prodamo komunalno opremljena parcela 573 m2 s stanovanjsko hišo zgrajeno do lil. gr. faze tlorisa 15x10 m, prevzem maj 2005. Cena 25 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. tel. 04/50 60 300, 041/647 547_ Bohinjska Bistrica prodamo hišo letnik 1960 in 2600 m2 zemljišča. Cena 65 mil. sit. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50. Bled. tel.: (04) 5745 444 Mlaka (pod gorami Tržič) prodamo hišo v dvojčku cca. 100 m2, letnik 1980. Cena 17,9 mil. sit. TRG BLED d.o.o. PREŠER-NOVA C. 50. Bled, tel.: (04) 5745 444 Zgornje Gorje prodamo novogradnjo 9 x 6.5 m. grad. faza ter 976 m2 zemljišča. Mirna lokacija ob potoku. Cena po dogovoru. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50. Bled. tel.: (04) 5745 444. Bled 500 m iz centra prodamo hišo letnik 1965, lepo vzdrževano. Hiša ima cca 180 m2 in 980 m2 vrta. Cena 42 mil. sit. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50. Bled, tel.: (04) 5745 444. Bled Dobe prodamo hišo renovirano I. 2000 v izmeri 150m2 in cca 1000 m2 zemljišča. Cena 49 mil. sit. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, tel.: (04) 5745 444. ZGORNJI OTOK. Podvin prodamo nedokončano (manjka fasada) hišo v izmeri cca 180 m2. ter staro hišo in 2000 m2 zemljišča. Cena 28 mil. sit. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, tel.: (04) 5745 444. STRAŽIŠČE pri KRANJU - na parceli 1.200'm2, leta 1957 narejena hiša in leta 1970 obnovljena, ima 62 m2 v pritličju, 65 m2 v nadstropju In toliko v mansardi, poteg stoji garaža z drvarnico 34 m2, hiša stoji na odlični razgledni točki in ima ceno 46,6 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700_ KRANJ (bližina): stan. hiša - dvojček, v Izmeri 9,50 x 10 m. parcela 493 m2, cena - 45.6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700_ ŠENČUR: novogradnja- hiša z razgibanim tlorisom, v izmeri 14 x 13 m, parcela 500 m2. cena - 57.6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 PREDDVOR: nadstropje hiše v izmeri 100 m2, obnova pred 10 leti, cena - 15,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700_ POSAVEC: 1/2 stan. hiše. letnik 39, bivalne površine 90 m2, parcela 460 m2, cena • 13,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KOKRICA: stan. hiša z ločeno garažo, 300 m2 površine, primerna tudi za dvostanövan-jsko hišo, stara 20 let, parcela 1.033 m2, cena - 60,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj. tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 LOKAL ODDAMO Oddamo več pisarn v centru mesta in v nebotičniku. 100 m2 poslovnih prostorov, primernih za pisarne v bližini Mercator centra. prevzem možen takoj, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wvwv.mike-co.si KRANJ - Huje. poslovni prostor z lastnim vhodom. 42 m2. primernio za mirno dejavnost, I. izd. 1965, 350 evrov mes. in stroški, 2 x varščina, prevzem možen takoj, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172,031 605-114, vww.mike^io.si KRANJ - mestno jedro, oddamo več pisarn, velikosti od 18 - 37 m2. 7 evrov/m2 in stroški, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vwwv.mike-co.si KRANJ: v pritličju objekta 40 m2 za pisarne. cena je 96.000.00 SlT/mes in tekoči stroški, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 LOKAL PRODAMO RADOVLJICA - poslovni prostor, na novo urejen, z dvema vhodoma, PR, 70 m2 + klet 31 m2,1. izg. 1990. v kleti ie skladišče in savna, prodamo za 30 mio sit. Mike & Co. d.o.o.. Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172, 031 605 - 114, virtvw.mike-co.si Trgovski lokal v Kranju v izmeri 94 m2, obnovljeno 1. 1990. prodamo za 19 mio SIT, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172.031 605-114. wwAW.mike-co.si PLANINA m - lokal. P. 35,5 m2, primeren za razne dejavnosti (pisarne, trgovina, frizerski salon...), 1. izd. 1987, prodamo za 12.5 mio sit, Mike &Co., d.o.o.. Bleiweisova 6. Kranj. 20-26-172. 031 605-114, www.mikesDo.si ALBIS, d.0.0. Savsita cesta 34, Kranj, Poslovanje in upravljanje z nepremičninami PRODAJA !N ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROV VINDUSTRUSKO OBRTNI CONI KRANJ. MOŽNA GRADNJA NOVIH ^ POSLOVNIH PROSTOROV Podrobne informacije o prostih prostorih po tel. 041/426 898 LESCE: Nov sodoben objekt v obstoječem trgovsko-poslovnem centru, naša novogradnja, slaba ura vožnje od Ljubljane. Avstrije in Italije, novih 27 poslovnih prostorov v štirih etažah, 43 - 320 m2, za različne dejavnosti, vselitev avgust 2005, foto in tlorisi na wviAv.alpdom.si. Cena: 331.200,00 - 360.000,00 SlT/m2. ALP-DOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1. 04 537 45 15, www.alpdom.si RADOVUlCA: 23,52 m2. I. 1990, pritličje, primemo za trgovino ali mimo dejavnost, prevzem takoj, prodamo ali oddamo. Cena: 7.600.000,00 SIT ali 60.000.00 SIT/mesec + stroški. ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1. 04 537 45 16. wvwv.alpdom.si RADOVLJICA - prodamo montažno poslovno hišb Maries, ki stoii na 486 m2 zemljišča, v hiši se nahajajo pisame in ima 320 m2 skupne površine, stara 18 let. podkletena, vsi priključki, CK - olje, parkirišče, prevzem ' po dogovoru. CENA: 43.000.000,00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si KRANJ - poslovno - stan. hišo v bližini mesta. vel. 9x11 m, parcela 730 m2, odlična lokacija ob cesti, cena = 70,0 mio SIT. K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 IZOBRAŽEVANJE Angleščina, nemščina, francoščina - priprava na izpite, prevodi, inštrukcije, individualno učenje. ® 031/635-445, Mirjana Trbič s.p., Žanova 34. Kranj 12531 KUPIM Kupim zadnji mehanski NAKLADALEC gnoja za traktor Štore. Tt 51-97-010 po 20. uri 12584 ^__^_ Kupim prednji snežni PLUG širine 220-240 cm s hidravliko ali brez za traktor 445 UTB. tr 255-16-72 12666 Kupim PUNKT APARAT, motome škarje za RF pločevino. 9 51-20-253. 041/948- 065 12704 OTROŠKA OPREMA Ugodno prodam OTROŠKI sedež za kolo. « 235-48-11 12743 PRIDELKI Prodam SUHO SADJE (hruške, jabolka, slive), nad 5 kg pripeliem na dom. 9 51-20-495 11743 Prodajamo jabolka in sladki mošt. Marku-ta. Čadovlie 3. Golnik. 9 256-00-48 ii8i4 Prodam suho sadje (hruške, jabolka, slive), nad 5 kg pripeljem na dom. 9 51-20-495 11908 Prodam krmilni, jedilni krompir, jabolka, jabolčni sok, Podbrezje 218. tr 530-66-44 Prodajamo JABOLKA. HRUŠKE jedilni in krmilni krompir, sveže zelje - lahko tudi naribamo, sladki mošt, jabolčni kis in suho sadje. Matijovc, Jeglič, podbrezje 192, 9 533-11-44 12132 Prodamo već vrst neškropljenih JABOLK, cena ugodna. 9 533-00-21_12592 Prodam JABOLKA za mošt 20 SlT/kg. 9 25-17-050,041/992-621 12598 Prodam JABOLKA, HRUŠKE, jabolčni mošt. Anderle, Hraše 34, LeSce tr 031/338-569 ._12701 Prodam večjo količino ČEBULE, tr 031/685-286* 12706 Prodam varaždinsko ZEUE in jedilni KROMPIR, beli in rdeči, tr 031/229-857 12712 Prodam 200 kg neškroplienih JABOLK za mošt po 30 SIT. tr 25-11-452 12718 Ugodno prodamo cvetoče MAČEHE, krl-zanteme, rezano cvetje, ikebane in lončne krizanteme. tr 533-80-17, 041/607-464 12722 Neškropljena JABOLKA obrana 200 kg za predelavo dobite pri Šolar, Peračica 6 12723 KROMPIR za krmo prodam, tr 25-11- 6970 12733 Prodam REPO za kisanje ali krmo. možna dostava, tr 252-12-13 12737 Prodam varaždinsko ZELJE v glavah. Va-Ijavec. Zvirče 19 12733 Prodam JABOLKA za predelavo ali ozimnico /bobrovec, voščenka/, jedilni in krmilni KROMPIR primera, dobro ohranjen štedilnik kiperbuš, električni skuter 1. 04. ugodno. tr 031/671-697 12751 Varaždinsko in holandsko ZEUE tudi naribamo ter krompir prodam, tr 041/378-911, Žabnica 61 12754 PODARIM Podarim MUCKA, tr 040/834-675 12633 Podarimo 7 tednov stare mešančke labra-dorke in šarplaninca. tr 530-73-40 12726 POSESTI Prodam zemljišče v izmeri 1500 m2 v postopku zazidliivosti. tr 040/851-906 11979 Prodam PARCELO 1.900 m2 v bližini Kranja, delno zazidljivo, cena 6.000 SlT/m2. tr 031/330-642 12682 BRITOF - Voge; 483 m2. skupni zazidalni načrt, ravna, končna, pravokotne oblike, sončna lega. CENA: 12 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj. tel. 04/28 11 000. 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si PODNART; 2185 m2, prodamo ravno, sončno parcelo v centru naselja, za stanovanjsko gradnjo ali obrtno dejavnost. CENA: 15.7 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, w/ww.svet-nepremicnine.si BITNJE - pri Kranju: stavbno zemljišče 1.380 m2 po 16.700.00 SIT/m2. K 3 KERN d.o,o.. Maistrov trg 12, Kranj. tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 • VISOKO: stavbno zemljišče 700 m2 s staro hišo. 20.400,00 SlT/m2, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj. tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 VISOKO: stavbno zemljišče 700 m2 s staro hišo. 20.400,00 SlT/m2, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj. tel. 202 13 53. GSM 051 320 700 POLJANE. 700 m2. zazidljiva parcela, sončna lega, asfalt. Informativna cena 6.300.000,00 SIT BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p.. Šk. Loka 041 428 958, 04 512 51 22. MOŠNJE pri Radovljici: parcela 450 m2, zazidljiva, v mirnem naselju, ravna, na sončni legi, komunalni priključki, foto na vwvw.alpdom.si. Cena: 24.000,00 SIT/m2. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1. 04 537 45 16. vww.alpdom.si V neposredni bližini Kranja kupimo parcelo velikosti do 2000m2. ravna, sončna, ne v bližini industrijskih objektov, za gradnjo individualne stanovanjske hiše. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22. Kranj. tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360, wvw.agentkranj.si BRNIK - prodamo 1022 m2 zazidljive parcele, nahaja se na robu vasi, zelo lepa in ravna, možnost gradnje kleti, vodovod, elektrika in asfalt z dveh strani, prevzem po dogovoru. CENA: 24.000,00 SIR/m2. AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si PŠEVO, prodamo starejšo kmečko hišo s pripadajočim zemljiščem 900 m2, kot travnik, stara 100 let. 200 m2 stanovanjske površine, delno podkletena. 1 etaža ter mansarda. hiše v tem trenutku ni bivalna in je pod spomeniškim varstvom. Trenutno brez CK in ostalih priključkov, streho je potrebno zamenjati v celoti, ob hiši je prizidana garaža z nadstrešnico. CENA: 20.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si KRANJ - ŠORLIJEVO NASEUE. prodamo 1092 m2 zemljišča, 500 m2 zemljišča zazidljivega, ostalo je pomožno zemljišče, nahaja se v naselju vrstnih hiš in manjših blokov, komunalna infrastruktura v neposredni bližini. CENA: 120 EUR/m2, 28.800,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, vww.agentkranj.si PODVIN - MOŠNJE, prodamo 509 m2 zazidljivega zemljišča, ravna, prevzem po dogovoru. CENA: 21.647.00 SlT/m2. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wvw.agentkranj.si PREDDVOR, prodamo 1208 m2 kmetijskega zemljišča, na katerem stoji lesena brunarica, nahaja se na robu stavbnega zemljišča, elektrika in voda sta v bližini. CENA: 13.090,00 SlT/m2. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, vww.agen-tkranj.si Na Blejski Dobravi prodamo dve gradbeni parceli z lokacijskim dovoljenjem v izmeri cca 650 in 700m2. Cena 14.300 SIT/m2. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, tel.: (04) 5745 444. V Podnartu prodamo gradbeno parcel 2244 m2 namenjeno za poslovno ali poslovno stanovanjsko gradnjo, cena 18.000 sit/m2. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50. Bled. tel.: (04) 5745 444 Bled okolica izredno lepo gradbeno parcelo 1000 m2. Cena 24.000 sit/m2. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, tel.: (04) 5745 444 POSLOVNI STIKI Askat, d.o.o., Cesta Staneta Žagana 29: uredimo potrošniški in hipotekami kredit ali leasing za premičnine in nepremičnine v najkrajšem možnem času. tr 04/234-17-88 ali 031/352-136, pon.-pet. 09.16h. IwHwo iHKNlRB lotavliski ttr avtonofcBsIn krediti do 6 lat za vse zaposiMe hI (01,09). IMiost obremaRltn eseteaga "thodka do pohntca. Star kraiHt al avira. PrUeaM tadi aa dam. Tel.: 02/25-24-826. gsm 041/750-560; 041/331-991. NUMERO UNO TrfMlM I MtiraM nzW KukMcFUti«:! (C.Mfiakful 77 3000Uaror RAZNO PRODAM DRVA metrska ali razžagana, možnost dostave, prodam, tr 041/718-019 12544 Ugodno prodam lesne BRIKETE za kurjavo. tr 040/88-74-25. 53-31-648 i2568 Če zares kupujete dobre STOLE in MIZE za gostinstvo, dom in sploh, poglejte naš wwv/.vibiemme.it in nas pokličite. Orbitron 4273 Blejska Dobrava 152, tel. - fax 04/587-44-02. GSM 041/688-836 12591 Ugodno prodam POWER JUICER (sokovnik) in AB SWING (pripomoček za telovadbo). tr 041/397-403 i2683 Prodam HRUŠKE moštarice in orehove hlode, tr 031/894-376 izese IZREDNA PRILOŽNOST! MASAŽNE BLAZINE Vita relax po polovični ceni (zaradi prostorske stiske) Tel.: 04/2382-898, 041 /805^37 N&M - Nina Pečnik, k.d.. Kidričeva 12, Kranj Zelo ugodno prodam kombiniran HLADILNIK, zamrzovalno omaro, pomivalni in likalni stroj ter umivalnik, bide in WC komplet, tr 58-91-029 12703 Prodam še nemontirano leseno balkonsko OGRAJO in 4 zajčnice. tr 252-29-10 Prodam PLASTIČNE SODE za namakanje sadja, tr 040/666-806 12717 Jesenska akcija cipres thuja, smaragd, sadike za žive meje, ugodno, tr 031/230- 347 12721 Prodam mešana DRVA, možna dostava na dom. tr 051/41-21-65 12724 Pištolo za ličarstvo Novol, 3-fazni elektromotor, bojler 81, Gorenje Tiki, tr 041 /909- 429 . 12734 STANOVANJE ODDAMO Kranj okolica oddam sobo s souporabo kopalnice in kuhinje samski osebi, nealko-holiku z rednim zaslužkom, enomesečno predplačilo, tr 041/247-862 i2642 Oddamo opremljeno enosobno STANOVANJE v hiši z lastnim vhodom. Tržič, tr 031/811-708 12736 TRŽIČ-oddamo l-sobno, 29 m2, opremljeno v celoti, mesečna najemnina 50.000 sit in stroški, 1 mesečna varščina, 6-mesečno predplačilo, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wv\w.mike-co.si Škofia Loka (bližina): primemo za poslovne partnerje 4-sobno stanovanje v hiši, garaža v kleti, v 5 let stari hiši, z vso opremo, cena - 156.000,00 SlT/mes. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 STANOVANJSKA OPREMA Prodam OMARO za dnevno sobo 4 m, garnituro dvosed, trosed, brezhibno, tr 59- 64-522 12727 % Prodam belo okroglo MIZO ter 4 stole in markizo 2,5x2 m. 9 040/614-483 12750 STORITVE Krovsko kleparska dela izvajamo iz različnih kritin in materialov po Sloveniji. Brežnjak Zvonko s.p., Šinkov Turn 39. Vodice, tr 040/754-286 7285 želite na novo pobarvati fasado ali lesen napušč. Ugodno in hitro, tr 041/570-957, Megamatrix, d.o.o., Staretova ul. 39, Kranj 11738 SLO - DOM! Montaža predelnih sten in stropov po sistemu: knauf. rigips, arm-strong, AMF, izdelava podstrešij in adaptacije stanovanj, termoizolacije in laminati, okna, vrata in strešna okna velux ter pleskarska in druga vzdrževalna dela. Markotič Slavko s.p., Suška cesta 28, Škofja Loka. tr 04/515-22-38, 04/515-22-39, 041/806-751 11823 Električne marmorne radiatorje ugodno prodamo in montiramo, EL-TERM, d.o.o.. Sarajevska ulica 5a, Maribor. 9 02/480-11-17, 041/639-146 11838 PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE za okna, STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive, pohodne REŠETKE. Geld, d.o.o., Ul. Janeza Šmida 15. Jesenice, tr 580-60-26 Strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro in.po ugodni ceni. tr 041/642-097, Ur-mar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 12202 Zidarska in fasaderska dela od temeljev do strehe, notranji ometi, adaptacije, ometi fasad, predelne stene, urejanje in tlakovanje z vašim ali našim materialom. Delamo hitro in poceni, tr 041/561-838, Bytyqi Bene in ostali d.n.o., Struževo 3a, Kranj Delamo notranje omete, tr 041/570-957, Megamatrix, d.o.o., Staretova ul. 39, Kranj 12601 Inštalacije vodovoda, ogrevanje, adaptach je kopalnic, čiščenje bojlerjev. tr 040/373-644. Gregor Kozamernik s,p., Hraše 30a, Smlednik 12710 Nudimo vam vsa obrtniška dela pri adaptaciji kopalnice ali celotnega stanovanje. Unika s.p., C. Kokrškega odreda 2, Križe, tr 040/65-13-01, unika.net@volja.net SENČILA ASTERIKS Rozman Peter s.p.^ Senično 7, Križe, tr 59-55-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KOMARNIKI, RO-LOJl, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE, Sestavni in nadomestni deli za rolete in žalu-zije, izdelovanje in svetovanje, montaža in servis. DOBAVA V NAJKRAJŠEM ČASU. STANOVANJA KUPIMO Več 1- in 2-sobnih stanovanj v Kranju in stanovanje v Tržiču (Kovorska, Deteljica), za znanega kupca kupimo. Mike & Co., d,o.o., Bleiv^eisova 6, Kranj. 20-26-172, 031 605-114, viww.mike-co.si KRANJ; ZA ZNANE STRANKE KUPIMO STANOVANJA RAZUČNIH VEUKOSTl!!! SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si ŠKOFJA LOKA IN KRANJ - nujno takoj kupimo Iss in 2ss stanovanje za stranki z gotovino. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 04/23 44 080, 041/734 198_ RADOVUlCA: kupimo TRISOBNO STANOVANJE za stranko z gotovino. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 04/23 44 080, 041/734 198 Bled z okolico: TAKOJ kupimo ENOSOBNO STANOVANJE. FRAST d.o.o, Šuceva 27,041/734 198 KRANJ - OKOLICA, kupimo več stanovanj različnih velikosti za že naše znane kupce. Agent Kranj, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, \Aww.agen-tkranj.si KRANJ - ZLATO POUE, NUJNO KUPIMO 2-SOBNO + 1 ALI MANJŠE 3-SOBNO. NUJNO KUPIMO, LAHKKO TUDI GRAD-BINČEVA JAMA. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80430, 04-23-65-360, www.agentkranj.si Na Bledu kupimo dvo- ali dvoinpolsobno stanovanje do 60 m2. Cena do 18 mil. sit. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, tel.: (04) 5745 444. V Radovljici, v Lescah ali na Bledu kupimo dvosobno stanovanje. TRG BLED d.o.o., PREŠERNOVA C. 50, Bled, tel.: (04) 5745 444 STANOVANJA PRODAMO Prodam enosobno STANOVANJE v Tržiču - renovirano in centralno ogrevano. 9 031/499-678 12558 Na Bledu v hiši z vrtom prodam tri samostojne stanovanjske enote, tr 041/627-331 12725 Radovljica prodam 2-sobno STANOVANJE v celoti adaptirano, takoj vseljivo, CK na plin, 14,2 mio SIT. tr 041/426-898 PLANINA m -1-sobno, 42,40 m2, H. nad., balkon, predelano v 1,5-sobno, leto izgr. 1987, prodamo za 13,5 mio sit, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si KRANJ - Dražgoška, l-sobqo, 42,40 m2, VI. nad., balkona ni, skupna terasa, leto izgr. 1976, prodamo za 13,5 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172,031 605-114, www.mike-co.si ZLATO POUE - 2-sobno z dvema kabinetoma, 74 m2, IV. nad. - mansarda, leto izgr. 1953, v celoti adaptirano, kamin v dnevni sobi, prodamo za 19,8 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si ZLATO POUE - 2-sobno stanovanje, P, 46,11 m2. leto izgr. 1964, delno obnovljeno, prodamo za 14,2 mio sit, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6, 20-26-172, 031 605-114, vww.mike-co.si PLANINA - 2-sobno stanovanje z dvema kabinetoma, 100,5 m2, VI. nad., 2x balkon, 1. izgr. 1984, prodamo za 22 mio sit, Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si DUPUE - 3-sobno, nizko pritličje, novo, vrt, garaža, terasa, shramba, 139,75 m2,1. izgr. 2002, prodamo za 27 mio sit, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172,031 605-114, vwvw.mike-co.si TRŽIČ - mestno jedro, 2-sobno, 57 m2,1. nad., balkon, 1. izgr. 1930, adaptirano pred 12 leti, prodamo za 12 mio sit, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vwvw.mike-co.si TRŽIČ - mestno jedro, 1-sobno, 27 m2,1. nad., brez balkona, leto izd. 1930, obnovljeno 1. 2004, prodamo za 7,5 mio sit, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wvw.mike-co.si Besnica - trisobno stanovanje - 76 m2, 1. nadstropje nove hiše, balkon, priključki, vrt, parkirišče. Cena 19 mio sit. Prodamo. Planova nepremičnine, Špela Škofic s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče, 23 15 600, 041/774 101 ŠKOFJA LOKA - Novi Svet, trisobno stanovanje, 72 m2, 4. nadstropje, v celoti prenovljeno, plin, balkon. Infor. cena 23.000.000,00 SIT. BLOK 5 nepremičnine. Jemec Jože s.p., Šk. Loka 041 428 958.04 512 51 22. ŠKOFJA LOKA - Sorska cesta, trisobno stanovanje 95 m2, 1. nadstropje, garaža 40 m2, dvorišče 856 m2 od tega zraven stanovanju cca 250 m2 z zelenjavnim vrtom. Infor. cena 25.000.000,00 SIT. BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p.. Šk. Loka 041 428 958, 04 512 51 22. J Torek, 26. oktobra 2004 MALI OGLASI, ZAHVALE / tnfo@g-glds.si GORENJSKI GLAS •27. STRAN iZDGPLSi Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po eiDOŠti malioglasl@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si. ^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. Goreniski glas, d o o , Zoisova 1, Kranj t ŠKOFJA LOKA - Frankovo nas., dvosobno stanovanje, 56 m2, 40 let, 3. nadstropje. Infor. cena 15.000.000,00 SIT. Zidana garaža 2.000.000,00 SIT. BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p., Šk. Loka 041 428 958, 04 512 51 22. "Radovljica: 49.6i m2. 2-sobno v 4. nadstropju, Gradnikova, i. 1978, dnevna soba, kuhinja, spalnica, kopalnica + wc, balkon, klet, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena: 14.500.000,00 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1, 04 537 45 16, v^ww.alpdom.si "^DOVUICA: 78,28 m2, večje 2,5-sob-no, novogradnja, pritličje, dnevna soba, spalnica, kabinet, kuhinja z jedilnico, kopalnica, wc, možen lasten vhod skozi atrij, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, dviga-0, vselitev: november '04, virtualni ogled na vwv.alpdom.sl. Cena v oktobru/m2: 375.917 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, vmw.alp-dom.si ZASIP: 91,04 m2 3-sobno v podpritličju, kuhinja z jedilnico, velik dnevni prostor, 2 spalnici, kopalnica, wc, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, I. '04, naša novogradnja, vselitev takoj, mirna okolica, foto in tlorisi na www.alpdom.si. Cena: 25.952.773,00 SIT, ALPDOM d.d., Cankarjeva 1, Radovljica, 04 537 45 15, vi/ww.alpdom.si BLED - Mlino: cca. 105 m2, v obnovi - 4, gradb. faza, pritličje, starost 50 let, 3 vhodi, možna izdelava dveh 2-sobnih stanovanj, inštalacije v objektu, v neposredni bližini jezera, foto na wv/w.alpdom.si. Cena: 29.500.000,00 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.aipdom.si RADOVUlCA: 105,36 m2, 3,5-sobnov3. nadstr./mansarda, duplex, dnevna soba, kuhinja, jedilnica, spalnica, kabinet, kopalnica, wc. balkon, razgled na Karavanke in Julijce, bwalna mansarda, klet, vsi priključki, dvigalo, novogradnja, vselitev: november '04, foto in tlorisi na www.alpdom.si. Cena v oktobru/m2: 375.917 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1, 04 537 45 15, wvw.alpdom.si KRANJ - Drulovka; prodamo nova stanovanja v Drulovki v velikosti od 68,65 m2 do 104,51 m2. CENA: od 24,5 mio SIT do 34'.9 mio SIT z vključenim DDV in garažnim boksom, kupec ne plača provizije. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si TRŽIČ - Deteljica; trisobno stanovanje, 79,88 m2. I. 1975, nizek blok, urejeno in adaptirano, vredno ogleda. CENA: 19,2 mio SIT SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wv^w.svet-nepremicnine.si KRANJ - Planina I; 2+2-sobno stanovanje, 1.1976, 92 m2, dva balkona. KTV, te!., vseljivo po dogovoru. CENA: 20,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745. www.svet-nepremic-nine.si GORENJA VAS: 59 m2. prodamo skoraj novo dvosobno mansardno stanovanje z balkonom v nizkem poslovno stanovanjskem objektu, I. 2003, z opremljeno kuhinjo. CENA: 19,9 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvw/.svet-nepremicnine.si DETEUlCA PRI TRŽIČU: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 79 m2. 1.1987, vzdrževano, 19.3 mio. FRAST d.o.o. Sučeva 27, 041/734 198, PLANINA 1: prodamo poslovni prostor, 45 m2, z možnostjo preureditve v stanovanje, I. 1978, «cena 9 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 041/734 198_ TRŽIČ: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 77 m2,1. 1960, cena 14,5 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27. 04/23 44 080, 041/734 198 AGENT KRANJ, d.o.o^ Vam ponuja novogradnjo v Britofu pri Kranju, 15 novih stanovanj s števci za hladno in toplo vodo, kalorimetri, vsa stanovanja imajo balkon In parkirišče. Na razpolago še nekaj stanovanj in sicer: -1S.S. + 1 v pritličju, 38,83 m2, CENA: 15.403.200,00 SIT (64.180,00 EUR) -1S.S. + 1 v pritličju, 39,24 m2, CENA: 15.556.800,00 SIT (64.820,00 EUR) -2S.S.+ 1 v mansardi 62,49 m2, CENA: 21.206.400,00 SIT (88.360,00 EUR) AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - OKOLICA, NUJNO kupimo več garsonjer različnih velikosti za nam že znane stranke. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA L, II. ali III. nujno kupimo več enosobno stanovanj za nam že znane kupce. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA III, prodamo enosobno stanovanie s kabinetom, 51,10 m2, vzdrževano, staro 19 let, 4. nad./7, SV lega, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.300.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-36P, vww.agentkranj.si KRANJ - OKOLICA, kupimo več dvosobnih stanovanj različnih velikosti, za nam že znane stranke. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net GOLNIK, prodamo dvosobno stanovanje predelano v dvosobno s kabinetom, 53,96 m2, staro 45 let, ne račun balkona pridobljen kabinet, ogrevanie na termoakumu-lacijsko peč, tel. priključek, nova okna, vseljivo po dogovoru. CENA: 12.600.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, viww.agentkranj.si KRANJ - PLANINA 1. prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 54,80 m2, 5. nad./13, balkon, staro 30 let, kuhinja, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 15.000.000.00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj. tel. 04-23-65-360, vww.agentkranj.si KRANJ - PLANINA I. prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 87,10 m2, staro 28 let, 2xbalkon, vsi priključki, nova streha in dvigalo, vseljivo po dogovoru. CENA: 20.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, vww.agentkranj.si TRŽIČ - DETELJICA, prodamo lepo trisobno stanovanje s kabinetom, 79,88 m2, 1. nad./5, staro 28 let, lega S-J, balkon, CK-olje, vsi priključki, kuhinja brez bele teh., deloma adaptiran, stanovanje je svetlo in vzdrževano, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.700.000,00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si KRANJ - PLANINA lil, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 75,40 m2, 6. nadstropje/8, staro 21 let, števci za hladno in toplo vodo, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 19.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agen-tkranj.nepremicnine.net Na Jesenicah prodamo na novo adaptirano stanovanje v hiši v izmeri 90 m2. Stanovanju pripadata dve nadstrešnici in del zemljišča. Cena 16 mil. sit. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, tel.: (04) 5745 444 Na Jesenicah Titova prodamo renovirano dvosobno stanovanje I. 1970 v izmeri 57m2 cena 11,9 mil. sit. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, tel.: (04) 5745 444. LESCE - 2 SS + K 62,57 m2 v 2. nad., mansardno stanovanje v hiši, obnovljeno pred 5 leti, cena - 16,8 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 STANOVANJA: Novogradnja v KRANJU - 4 stanovanjske enote, last K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 » 2 enoti 3-sobno z atrijem vel. 86,75 m2 za 31,62 mio SIT -1 enoto 2-sobno s teraso v 1. nad. in garden prostor v mansardi vel. 72,12 m2 za 26,29 mlo SIT V ceno je že vključen DDV 8,5 %. Vsako stanovanje ima svoje parkirno mesto pred hišo, ki je vračunano v ceni in lastno CK na plin. Rok dokončanja je marec 2005. KRANJ, Vodovodni stolp: 2-sobno 58,5 m2 v 6. nads., letnik 76, cena = 16,8 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ, Vodovodni stolp: 3-sobno 85,1 m2 v 6. nads., letnik 68, cena - 23,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o,, Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700_ TRŽIČ, Deteljica: 3-sobno z garderobo 79,88 m2 v 1. nad., letnik 1975, obnovljeno leta 2000, cena s kuhinjo - 19,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700_ TRŽIČ, mestno jedro: 1-sobno 33 m2 s podstreho, v 1. nad., obnovljeno 2001, cena » 7,3 mio SIT, in 34,84 m2 v 1. nad., ni obnovljeno, cena ■ 5,7 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 VIKENDI RAVNE POD RATITOVCEM - 200 m2, 400 m2 parcele, na sončni in izredni lokaciji, asfalt. Infor. cena 25.000.000,00 SIT BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p., Šk. Loka 041 428 958,04 512 51 22. VOZILA DELI Ugodno prodam ZIMSKE GUME Sava Eksimo 145/70-13 s platišči, tr 041/366- 311 12705 Nosilci avtoprtljažnika tule s ključavnicami, avtomat varovalke, 3x10A počasne, tt 041/271-515 12723 VOZILO KUPIM FORD FIESTO v okvari, kupim. V 041/503-776 i 2740 VOZILA Kupim KARAMBOLIRANO VOZILO, tudi totalko. n 031/770-833 11827 Odkup - prodaja rabljenih vozil, gotovinsko plačilo, uredimo prepis. Mepax, d.o.o., •a 23-23-298, 041/773-772 12443 Prodam AUDI A6 2.5, TDi, 1. 11/98, redno servisiran, servisna knjiga, znižano podvozje, 8x alu platišča z gumami, tr 041/492-008 12485 % Bratov Prap'Otnik lU. KÜI Naklo Tel Fax 04 257.6052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH ^ BLAŽI LCEV -sriirNUC »MONROE Prodam R TWINGO 1.2, I. 98, 50.000 km, metalna barva, odbijači v barvi karoserije, lita platišča, 1. lastnica. ® 041/211- 221 12664 V SPOMIN --A v-. Minilo je žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša draga s TEFKA ZLEBIR iz Dvorij Iskrena hvala vsem, ki seje spominjate. VSI NJENI Dvorje, 26. oktobra 2004 ZAHVALA Kogar imaš rad, ti nikoli ne umre - le daleč je! Ob boleči izgubi sina, brata in strica MARKA GOGALA roj 24. aprila 1948 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveČe ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku Jožetu Gregoriču za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Zupan za zapete pesmi, g. Pangeršiču za zaigrano Tišino in pogrebni službi Tržič. Posebno pa se zahvaljujemo ga. Angelci Zlodej za vso pomoČ ob težkih trenutkih. v v žalujoči: mama, sestra Nadja, Damijana, Marina z družinami in brat Boris z Žigom Tržič, 22. oktobra 2004 Prodam FIAT PUNTO bele barve I. 96, 65.000 km. 1. lastnik, tr 231-07-08 12099 Prodam LANTRO 1.6 GLSi, i. maj 95, cena po dogovoru, tr 041/833-064 12729 Prodam SUBARU FORESTER, I. 98, elek. paket, kovinsko zelen, 88.000 km. It 041/751-217 12736 Odkup, prodaja, prepis rabljenih vozil, gotovinsko plačilo, tr 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358, Avto Kranj, d.o.o., Savska c. 34, Kranj 12741 ZAPOSLIMO Zaposlimo 4 zastopnike za prodajo artiklov za osebno nego. Poskrbimo za uvajanje, možnost napredovanja in dober zaslužek. tr 040/666-345, 041/793-367, Sinkopa, d.o.o., Žirovnica 87, Žirovnica 11708 Majhen korak na začetku je lahko velik korak za vašo prihodnost. Nudimo vam dobro plačano delo z možnostjo redne zaposlitve. Pokličite in se prepričajte, tr 070/610-130, MKZ, Slovenska 29, Ljubljana 12354 Možnost dodatnega mesečnega zaslužka, tr 041/784-151, 041/43-43-83, TomaŽ Jermančič s.p., Reševa 14, Kranj 12334 Zaposlimo NATAKARJA in osebo za razvoz pic. tr 041/692-821, Intertrend, d.o.o., Hotemaže 50, Preddvor 12501 Dnevni bar v Medvodah redno zaposli natakarico. Hribernik Zdravko s.p., Gorenjska 16, Medvode, V 051/254-589 12536 Zaposlimo dekle za delo v šanku, lasten prevoz, tr 041/331-875, KK Štaica, Britof 48, Kranj 12552 Zaposlim KV MIZARJA. Stare Aleksander s.p., Zg. Bitnje 186, Žabnica_^2559 Redno delo dobi mlajši KUHAR, tt 01/36-11-242, Belšak Dušan s.p.. Golo Brdo 8, Medvode i2569 Zaposli ZIDARJA IV. stopnje. Pogoj: resen pristop do dela, zaželen izpit kategorije B. tr 041/616-888, Proteo, d.o.o., Reševa 4a, Kranj 12626 Podjetje v okolici Kranja išče osebo za čiščenje lokala 4x tedensko ali po dogovoru, tr 070/460-505, Aldera, d.o.o., Partizan- ska 34, Šenčur_i263e Zaposlim FRIZERKO, tr 031/322-090, Andreja Kepic s.p., Dvorje n.h. Cerklje 12672 ZAPOSLIMO agenta za prodajo nepremičnin. Pogoj: najmanj VI. stopnja izobrazbe ali tri leta delovnih izkušenj pri posredovanju nepremičnin, pridobitev icence, urejenost, komunikativnost, lastni prevoz in veliko energije za delo. SVET RE, d.o.o., Nazorjeva 12, Kranj, kranj@svet-nepremicnine.si <9 § O) tv O o UJ cc «o Zaposlimo izkušenega SUKOPLESKARJA ali FASADERJA. tr 041/570-957, Mega-matrix d.o.o., Staretova ul 39, Kranj 12757 V Radovljici zaposlimo komunikativne osebe, lahko mlajše upokojenke za telefonsko trženje. Inf. na tr 532-58-50, založba Mo-dita, d.o.o., Šuceva 25, Kranj 12768 ZAPOSLITEV IŠČE V Kranju oz okolici iščem delo - varstvo starejših oseb. tr 041 /589-821 12720 Iščem delo kot inštruktor računovodstva srednje šole. tr 041/327-917 12730 Iščem delo - likanje na domu in čiščenje, tr 041/327-917 12732 Sprejmem delo na dom šivanje ali sestavlja. tr 040/294-905 12752 ŽIVALI Iščemo mlajšega urejenega moškega iz območja Radovljice za dostavo prehrambenih izdelkov, tr 031/674-266, Kmetija Ba-bič, Brezje 6, Brezje 12713 Zaposlimo VOZNIKA kategorije C za vožnje po Sloveniji, tr 041/671-902, Zabret Gregor s.p., Bobovek 4, Kranj 12714 Koča penzion Stari vrh, Zapreval 5, Poljane honorarno zaposli KUHARJA, NATA-KARJA In ĆISTILKO. Inf, na tr 51-89-007 Zaposlim VOZNIKA kategorije C in E ter ADR izpitom za prevoz cistern v mednarodnem prometu. Andrej Škofic s.p., Trstenik 32a, Golnik tr 040/502-765 12748 Iščemo prodajalko v trgovini PIK - POK na Bledu. Pogoji: prodornost, komunikativnost, veselje do dela z ljudmi, čut za pozici-oniranje blaga, aktivno angleško pasivno nemško poznavanje jezika. Ročno napisane prošnje pošljite do 6.11. na naslov: Ec-lipta, d.o.o., Šišenska 64, Ljubljana 12755 PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. tr 041/724-144 12269 Prodam 10 dni staro TELIČKO simental-ko. tr 58-02-163 12702 PUJSKE stare 8 tednov in PRAŠIČA 140 kg ugodno prodam, tr 01/723-978 12707 Prodam TELIČKO simentalko staro dva meseca, tr 233-29-47 12709 Prodam srnastega KOZLA in brejo lisasto kravo, tr 031/309-817 12711 Prodam 14 dni staro TELIČKO simentalko. tr 041/970-257 12719 Prodam TELIČKE simentalke stare 10 dni ter 3 mesece in pujske težke 70 kg. tr 51- • 88-149 12747 ŽIVALI KUPIM Odkupujemo mlado pitano govedo, krave teleta, tr 041/650-975 12152 BIKCE 200 do 450 kg in trosilec gnoja kupim, tr 031/604-918 12749 ZAHVALA Ni več trpljenja, ne bolečine. Življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tašče, sestre in tete JERCE TINKE POTOČNIK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom s Primskovega in s Hriba, sodelavcem in znancem, ki ste nam osebno ali pisno izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in SV. maše. Hvala dr. Mariji Kuralt - GaŠperlin za dolgoletno zdravstveno oskrbo. Hvala gospodu župniku Francu Godcu za duhovno podporo in obiske na domu ter gospodu župniku Mihu Lavrincu za lepo opravljen obred. Hvala pevcem Zupan ter pogrebni službi Navček za organizacijo pogreba. Vsem skupaj, ki ste jo imeli radi in sočustvujete z nami. Še enkrat hvala. VSI NJENI Hrib, 19. oktobra 2004 ZAHVALA Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je! V 73. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat JANEZ JUSTIN Močnikov ata iz Povrha Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter bivšim sodelavcem za izrečena sožalja, podaijeno cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo gospodu župniku iz Javorij za lep pogrebni obred in mašo. Zahvala pevcem in pogrebni službi Komunala iz Škofje Loke. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam stali ob strani. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše; brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) A V 69. letu nas je zapustila ljubljena žena in mama LUCIJA HABJAN roj, Kumer iz Kališ 3 Zahvaljujem se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mi v teh težkih trenutkih stali ob strani in jo v tako velikem številu pokropili, ji darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gre njeni sestri Ivanki in nečakinji Poloni, ki sta v času njene bolezni posebej lepo skrbeli zanjo. Zahvaljujemo se dr. Habjanu za dolgoletno skrb za njeno zdravje, zdravstvenemu osebju Kliničnega centra in Onkološkega inštituta v Ljubljani, ki ji je skušalo rešiti življenje. Hvala pogrebnemu podjetju Hipnos iz Medvod in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala. y Žalujoči mož Rudolf in vsi i\jeni / •'•'v'-' ZADNJA STRAN / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo 2AICA3 pFv K.OWQJ -r t » ■•T'- • i / 'kr/ I .v ,, •• u J s-v Iv • » / K , V k « TOREK od 9 "C do 18 C SREDA od 11 °C do 16 "C ČETRTEK od 10 "C do 15 C m 4 \ UBOLA vwm K vuvfl Aoincil M « oN>|i. ^ prn^t^piHmrn Danes, v torek, bo še suho vreme, jutri, v y sredo, in v četrtek pa bo občasno deževalo. Še bo razmeroma toplo. Vrhunec večera je bil ogled videoposnetka zadnje igre olimpijske zmagovalke Mateje Pintar. Prišlo je tudi veliko vrhunskih športnikov škofjeloškega območja. f^kofja Loka - Lani je Kulturno društvo Bukovica Bukov-ščica pripravilo prireditev, na kateri so z zbranim denarjem pomagali 19-letni Mateji Pintar, športnici invalidki, na poti k nastopu na paraolimpyskih igrah v Atenah. Po velikem uspehu, zlati medalji v namiznem tenisu, jo žel^o sokrajani podpirati še naprej. Zato so na petkov večer v jedilnici Šol skega centra Poden pripravili kulturno športno prireditev Za zlato Matejo z roko v roki naprej, ki se je je udeležilo tudi precej vrhunskih športnikov z vsega škofjeloškega območja. Matejo so prišli spodbujat Matic Osovnikar, Roman Kejžar, Blaž Rant, Blaža Klemenčič, Taja Levič,' SaŠo Jereb, Petra Pivk in morda še kdo. Namen sokrajanov in športnikov je jasen. Mateja Pintar, tako kot večina športnikov invalidov, nima sponzorjev. Njena športna kvaliteta je jasna, želi si novih uspehov. V petek so denar zbirali s prostovoljnimi prispevki, s prodajo olimpijskih dresov Jolande Če-plak in Mateje Pintar ter umetniške slike Mira Kačarja. Mateji Pintar so zaželeli vse najboljše v športu in v življenju številni glasbeniki in vrhunski športniki. Vrhunec večera je bil prav gotovo ogled posnetka zadnjega Matejinega dvoboja v Atenah in slavje po njem. Povzetek je športnica tudi sama komentirala, gledalci pa so z aplavzom navdušeno pozdravljali vsako osvojeno točko. Kot bi šlo živo. In zares smo lahko uživali, saj drugih posnetkov do sedaj večina ni videla. Opazili smo veliko zbranost namiznoteniške invalidke šampi-onke, ki je čakala na napake nasprotnika, trenutkov med igro pa se ni najbolje spominjala. Na koncu veliko slavje. Visoko vzdignjene roke šampionke. Še enkrat podobno kot v Atenah. Na videoposnetku se obrne h gledalcem in se jim zahvali za spodbudo, isto se je v petek dogajalo Tadej Valjavec ni več samski Naš najboljši kolesar minulih dveh sezon Tadej Valjavec iz Besnice je minulo soboto obljubil večno zvestobo svoji izbranki Mateji Drole. Kranj - Na sončno soboto, 23. oktobra, sta v zakonski stan skočila najboljši slovenski kolesar, Besničan Tadej Valjavec in njegova izvoljenka Mateja Drole, Študentka matematike. Civilni del poroke je potekal na gradu Tuštanj pri Moravčah, cerkvena poroka pa je bila v cerkvi svetega Egidija - Tilna v Zgornji Besnici, pd koder prihaja nevesta in kjer bosta mladoporočenca tudi živela. Svatbo za nekaj več kot osemdeset svatov sta mladoporočenca pripravila na Smarjetni gori. Na poroki je bilo kar nekaj znanih obrazov iz kolesarskega sveta, Uroš Murn, Martin Derganc in Martin Hvastja, Zoran Klemenčič in Gorazd Štangelj, vsi so na poroko prišli s spremljevalkami. Svatom ob zabavnem programu ni bilo dolgčas, saj je bila poroka odlično organizirana. Tudi v naši redakciji mladoporočencema čestitamo in jima želimo prijetno skupno življenje. J M. Z., foto: G.K, GORENiSKA www.gorenjskiglas.si GORENJSKI GLAS, d.o.o., Zoisova ul. 1, Kranj r RADIO KRANJ d.o.o. Stritarjeva ul. 6, KRANJ TELEFON: (04) 2812- (04) 28i2- Rl-IJAKCUA TRŽENJE (04) 2022>222 program (OSI) 303-50S HKCKiKAM CiSM Novorojenčki v minulem tednu je prvič zajokalo 32 majhnih Gorenjčkov. 19 novorojenčkov se je rodilo v Kranju, 13 pa na Jesenicah. V Kranju seje rodilo 9 dečkov in 10 deklic. Najlažji je bil eden izmed bratcev dvojčkov, ki je tehtal 2.350 gramov, najtežja pa je bila tokrat krepka deklica, ki soji babice ob rojstvu natehtale kar 4.440 gramov. Na Jesenicah se je rodilo 8 dečkov in 5 deklic. Najtežji je bil deček, ki je ob rojstvu tehtal 3.895 gramov. Tudi najlažji je bil tokrat deček, ob rojstvu mu je tehtnica pokazala 2.850 gramov. TAX: <04) 2812 (04) 2812 «fr>AKr,i.)A TRŽENJE F-poÄto radlokranJ®radio«*kranJ.3i SDietna stran: www«radio-kranj.si Gorenjski gAaft.^ O o.. Zomvd X. Kran» iZhePLSi VMloveisid portal PBSlHHBflH Pfini.tHKH POSTBJfl Oft eOREajSKEfflj Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.izberi.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi! Brsicanje po maiih ogiasili še nilcoli ni bilo tako udobno. tudi v šolski jedilnici. Nato pa Mateja v smehu pravi: "Ustavile posnetek. Od tu naprej so govorile solze!" Nihče ni ustavil posnetka, solze so se ulile v objemu trenerja Gorazda Vecka. Solze sreče. In prav gotovo se je tudi v petek v šolski jedilnici utrnila Še kaka solza sreče. Kasneje, zopet v živo, je Mateja Pintar povedala: "Tudi ob gledanju posnetkov je bilo veliko čustev. Tako kot je bilo takrat, takoj po tekmi, pa ne bo nikoli več." Marsikdo je v petek tudi izvedel, da je bila Mateja pred nesrečo odlična rokometašica, nekateri pravijo, da bi lahko igrala tudi pri najboljšem slovenskem klubu - Krimu. Na to tezo se Mateja le zasmeji in pravi, da časti tistega, ki je to izjavil. S pripravami in treningi bo Mateja Pintar ponovno začela sezono prihodnji mesec. Naslednje leto bo Evropsko prvenstvo v Italiji in ni vrag, da se ne bi veselili novih uspehov, ki je tudi na maturi pokazala, kako je treba delati. Postala je namreč zlata maturantka, danes pa je že študentka prevajalstva na Univerzi v Ljubljani. Boštjan Bogataj, foto Tina Doki LOTO Rezultati žrebanja 43. kroga igre na srečo 24. oktobra 2004 Izžrebane številke: 1, 5, 6, 13, 17, 24, 39 in dodatna 4 Izžrebana Lotko številka pa je: 332100 V 44. krogu za sedmico 92.000.000 SIT dobitek Lotko predvidoma 85.000.000 SIT Danes izšla Ločanka t »K? VJSKl Brezplačno za občane in občanke občin Škofja Loka, Železniki, Žiri in Gorenja vas - Poljane ?? sec: ti prav napovejo, včasih pa tudi ne. Pa saj ne morejo točno ugotoviti. če se zmotijo, nisem zaradi tega prav nič huda, saj je še mnogo hujših stvari na svetu kot to. Vsi naši vremenarji so v redu, še najbolj mi je všeč Miran Trontelj, tudi zato, ker je bližje moji generaciji. Iz zdravstvenih razlogov spremljam tudi biovremensko napoved." Martin Oman: "Delno verjamem vremenskim napovedim. Čeprav se kdaj zmotijo, pa jim je treba vseeno slediti, če se kam odpravljaš. Gorenjska je zelo hribovito območje, zato menim, da se vreme večkrat zasuče drugače, kot predvidijo. Napovedi spremljam po televiziji pri Dnevniku, vsi naŠi vremenarji se mi zdijo v redu." Vremenarji prijetni, vreme pa muhasto Krai\j - Po podatkih slovenskega Hidrometeorološkega zavoda so vremenske napovedi za sedem dni vnaprej Še dokaj zanesljive. V nedeljo so na primer napovedali, da bo v našem koncu danes zmerno do pretežno oblačno ... O tem se lahko prepričate kar s pogledom skozi okno, zanimalo pa nas je, koliko verjamete vremenskim napovedim in katere "vremenarje" najbolj poznate. Jakica Stare: Vremenskim napovedim vedno manj verjamem. Večkrat se je zgodilo, da sem jih upoštevala in se zaradi napove- i danega dežja nisem odpravila ^ ven. Dežja pa ni bilo od nikoder. Mislim, da je v Sloveniji težko napovedati vreme, ker je pokrajina zelo raznolika. Vsi naši vremenarji so prijetni. Še najbolj meteorolog Andrej Velkavrh in pa Robert Erjavec." Gaber Kuhar: "Danes (v petek) so rekli, da bo 18 stopinj in niso se zmotiti. Po mojem mnenju zaradi hitrih sprememb v naravi napovedi meteorologov ne morejo biti stoodstotne. Ko se odločim, da bom nekam šel, se ne oziram dosti na vremensko napoved, ki jo sicer gledam na televiziji pri Dnevniku. Vsi naši napovedovalci vremena pa so v redu. Marija Ko- Včasih Suzana P. Kovacic, foto: Tina Doki GLAS