364
Moj novi dan.
ivioreča noč na dušo leže mlado — Mrakovi temni jo zagrnejo, in zvezde upov se utrnejo . . . Kar še srce bi verovalo rado, ponosne misli mu ne vrnejo . . .
A to je noč! — In preko teh temin,
priplava z6ra z vedrih visočin,
megla, tema pred njo se v luč razgane . . .
In v mladi zdri novo jutro vstane,
in v novem jutru vstane lepši dan . . .
In v novem jutru vstane lepši dan . . . Pomladni cvet trepeče v rosi čisti, v demantnih bojah se iskrijo listi, in kakor da je na zemljo poslan neba odsev v krasoti, luči isti . . .
Spet v srcu upi se leskečejo,
ko božji dihi v njem trepečejo . . .
In na vseh stezah mračnega življenja
demantna mavrica se mu razpenja,
v krasoti vsi in v svojem veličanstvu . . .
V krasoti vsi in v svojem veličanstvu
priplavala je duša do idej,
kjer steze se odpirajo naprej . . .
In ko ponižna klanja se božanstvu
njen svet je velik onstran zvezdnih mej!
In takrat blažen, srečen je zemljan: Otrok božanstva — bliža se božanstvu, v krasoti vsi in v svojem veličanstvu na nebu vstaja mu najlepši dan . . .
Ah, vidim vas umirati, ve zvezde, ki ste sijale v mračnih mi nočeh, na tujih stezah in na tujih tleh! — O, hvala vam, ve ljubeznive zvezde za spremljevanje v mojih mladih dneh !
A srca meni ne objema strah . . . Kdo radi zvezd gasnečih bil bi plah ? — Pred jasnim dnevom le ugašajo . . . Po njih več srca nam ne vprašajo, ko v mlado zoro se potaplja noč.
Ko v mlado zoro noč se potopi
nebo ugasne blede luči svoje,
ki solnčne se zboje kraljeve boje . . .
In ko srce človeško dotrpi —
pusti na svetu vse trpljenje svoje . . .
Pač cesto se nam izgube kometi odplavajo v vesmirja dalje črne, odkoder redkokdaj kater se vrne . . .
Srce, povej, kaj izgubiš na sveti? —
Trpljenja, boli, solze, zdihovanja,
ki ne vedo v nadzemska domovanja . . .
Mir lega na poljane . . . Božji dih naravo trudno v sladek sen uspava. Iz srca vstaja mi poslednji vzdih, k pokojnim zvezdam na nebesa plava:
Daj Bog poleta duši tja do zvezd, kjer več ne hodi izgubljenih cest, kjer na razp6tju trudna več ne zajde — kjer Tebe, Bitje bitij, srečna najde! —
Ljudmila.