GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ UREDKlS"n-0 I* U?RAVA PTT3J, MLO, 11. NADSTROPJE — TELEFON ST. 15« ČEKOVNI RACUK PRI NARODNI BANKI, PODRUŽNICA PTUJ, ŠTEV 643-T-20« UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI UREDNIK VRABL J02B R0K0P1S0\ NE VRAČAMO — TISKA MARIBORSKA TISKARNA Cena din 8.—• Stcv. 4 — Uto VI. PTUJ, 23. januarja 1953 VARNOSTI NA BALKANU in tovjetskim tpletkam okrog njega posveča svetovni tisk vedno več pozornosti, o njem kaj radi »pregovore tudi dr- žavniki pred svojimi parla- menti in na zborovanjih. Pri tem seve ne gre za zgolj slu- čaj, temveč za upravičeno za- nimanje, ki ga vzbujajo dogodki na tem delu sveta. Težnje Moskve, da bi si podredila bal- kanske države v celoti, so da- nes spoznali tudi oni redki po- samezniki, ki so morda pred leti še verjeli v njeno »miro- ljubnost'. O tem jih niso pre- pričali samo dogodki, ki so naj- ožje povezani z našo domovino in kominformističnim pritiskom na naših mejah, temveč tudi odločni obrambni ukrepi, ki so se jih lotile same balkanske države. Le-te so začutile enak pritisk od istega sovražnika, zato so združile svoje sile na gospodarskem, kulturnem in vojaškem področju. Plod tesnejših medsebojnih stikov Jugoslavije, Grčije in Turčije predstavlja tudi seda- nji OBISK TURŠKEGA ZUNA- NJEGA MINISTRA Fuada Kd- prilluja naši državi. Brazde, ki to jih zaorali medsebojni obiski predstavnikov oblasti, noviTMrjev in obeh armad, se bodo še poglobile. Turški tn- soki gost se bo s predstavniki našega zunanjega tajništva in mnršalom Titom pomenil o vseh perečih vprašanjih, ki tarejo obe državi. Največ časa bodo posvetili obrambi Balka- na in ohranitvi miru, razprav- ljali pa bodo tudi o gospodar- ski, kulturni in ostali izmenja- vi med obema državama. Ljudem za kominformističnl- mi mejami so ti obiski seve trn v peti. Prav močno bodo prizadeli tudi rimsko vlado in ncmisitne iredentistične kroge v Italiji in Trstu, ker se na Balkanu kuje prijateljstvo, ki ga tokrat ni »blagoslovil* ita- lijanski imperializem. Toda prav to bo dokaz, kakega medna- rodnega pomena je zbližanje Jugoslavije, Grčije in Turčije. Politično življenje v Evropi se je močno razmahnilo. BRI- TANSKI PARLAMENT je pri- čel z rednimi sejami, te dni bo- do spregovorili tudi FRAN- COSKI POSLANCL Prvi se bo ukvarjal s proračunskimi vpra- šanji, drugi pa bodo šele odlo- čali o novi francoski vladi. POGAJANJA med predstavniki zahodnonemške vlade in social- demokratsko opozicijo, ki naj bi zbližala različni gledišči gle- de zahodnoevropske armade in splošnih pogodb z zahodnimi silami, so zamrla, ker nobena stran ne namerava por^'f!titi. ITALIJANSKI PARLAME:--r pa se prepira o novem volil- nem zakonu, ozir. o izpremembi starega zakona, s katerim bi si De Gasperijeva krščansko de- mekratska stranka hotela za- gotoviti zmogo na letošnjih parlamentarnih volitvah. Za- radi prepogostih demonstracij vlada, v Rimu pravo obsedno stanje, parlament pa seje že nekaj dni vnaprej. Vroči dnevi se obetajo Egiptu. Rajzmeroma miren razvoj po državnem udaru ge- nerala Nagiba v Egiptu je ne- -nadoma. pretrgala vest, da je vJada prepovedala delovanje vseh političnih strank za dobo treh let. Hkrati je zaprla večje število kominformistov rn pri- stašev ostalih strank. Prve ve- sti tujih agencij so govorile tudi o državni zaroti, ki da jo je pripravljalo vodsf.^jo stranke vafd, največje in doslej najbolj organizirane stranke v dežsJi. General Nagih je te vesti zani- kal v oni obliki, kakor so bile dane v svet. Kljub temu pa razvoj dogodkov kaže, da se vafd in verjetno še katere od cgiptoi'.skih strank upirajo Na- giboiiemu »čiščenju« v strankah in vladnemu nadzorstvu nad. njimi. Vladni predsednik bo moral ostreje nastopili proti »saboterjem izvajanja revolu- cionarnega programa*, ki si ga je zadal ob državnem vdarv. Verjetno so pri »kovanju zaro- imele vmes si^oje prste tudi tuje sile. Sodeč po govoru, ki ga je imel GENERAL EISENHOWER ob svečanem ustoličenju za novega predsednika ZDA, se ameriška zunanja politika ne bo bistveno izpremenila. Med drugim se je zavzel za pom.oč slabo razvitih dežel, za enotno Evropo, za energične ukrepe OZN, ki jo sicer v celoti pod- pira, in za sistem regionalnih obrambnih paktov v okrilju Združenih narodov. Vprašanje pa je, kako bo ameriško zuna- nje ministrstvo v praksi izva- jalo ta osnovna načela. Prvi neuradni komentarji se nade- jajo samo dobremu. Da nevarnost pred organizi- ranim 02IVUANJEM NA- CIZMA še ni minila, nam do- kazujejo nedavne aretacije v britanskem zasedbenem delu Zahodne Nemčije. Po poročilu britanskega visokega komisarja so odkrili pravcato vodstvo or- ganizacije, ki je hotela v celoti posnemati nekdanjo nacistično stranko. V ta namen so se nje- ni člani skušali vsidrati v manjših zahodnonemških stran- kah, da bi tam pričeli svoje podtalno delovanje. Zahcdno- nem':ka f>lada siccr zmanjkuje pomen te vesti, verjetno bolj zaradi užaljenosti, kakor iz drugih razlogov. Britanske za- sedbene oblasti so namreč pred njo prikrivale vsa poizvedova- nja, pa tudi samo aretacijo glavnih organizatorjev. Te dni so naši obalni organi zajeli SKUPINO ITALIJAN- SKIH RIBIČEV, ki so proti- zakonito lovili v naših obalnih vodah. Ribiči so se izgovarjali na veliko bedo, ki jih sili, da love tudi v prepovedani coni, obenem pa tudi povedali, da se vlada na njih zahteve, vaj po- daljša pogodbo o ribarjenju v jugoslovanskih vodah, ne ozira. Tudi ta dogodek znova doka- zuje, da skuša rimska vlada na račun siromaštva vsiliti itali- janskemu ljudstvu protijugoslo- imnsko nastrojenje. Na vsak način želi prikazati svojim dr- žavljanom, da smo mi tisti, ki nočemo obnovitve pogodbe. Resnica pa je. da Italija noče plačati one razmerorna nizke cene, ki jo je naša vlada za- htevala za lov ob naši obali. Tudi Ptujčani so poslali pozdr^^ve prvemu predsedniku repui^like PtaJ, 14. Jan. CLP). SnofI je bilo v Titovem domu v Ptuju veliko zborovanje v rvezi s sprejetjem novega ustavnega za- kona in Izvolitvijo tov. Tita za prvega predsednika FLRJ. ITdc- ležili So se ga mladi in odrasli prebivaki Ptuja. Sodelovala je S^odba na pihala »Svobode«, ki je s himno »Hej Slovani« za- čela in 8 koračnico končala zbo- rovanje. O pomenu novega ustavnega zakona in o pomenu izvolitve tov. Tita za prvega predsednika republike FLELl sta govorila tov. NunCif Stane sekretar MK ZKS. in tov. Ba- §kot Simon, podpolkovnik ,TLA. Z zborovanja je bila poslana tov TUu v Beograd pozdravna brzojavka. Z burnim aplavzom in skandiranjem — Mi smo Titovi, Tito je naš — so zboro- valci daii da.^ka svojemu na- vdušenju. V uvodnem govoru je tov. Nunčič Stane med drugim de- lal: »Tov Tito le na VI. kongresu KPJ v Zagrebu podal v svojem poročilu podrobno analizo na- šega dosedanjega razvoja na vseh poprišfih družben-3 dejav- nosti v pozitivnem in negativ- nem smislu in nakazal per- spektivo nadaljniega razvoja, kjer mora priti do izraza svo- bodna socialistična pobuda vseh delovnih ljudi. To se pravi sistem samo- upravljanja proizvajalcev, de- mokratično Tidniženih na pod- lagi družbene lastnine do pro- izvajalnih sredstev. Te principe in smcmice je uvaževal in sprejel novi ust3\'ni zakon ter jih podrobno razčle- nil v svojih družbeno-ekonom- skih in političnih načelih. Naš novi ust^avni zakon je zgrajen predvsem na temeljih socializma z delavskim razre- dom na čelu. Vodilna vloga nri graditvi socializma pripada de- lavskemu razredu. Najšinše po- priščs delavskega kot proizv-s- jalnega razreda sloni na prin- cipih družbenega samouprav- ljanja. Da pa bi mogl« ustanove družbenega samoupravljanja tudi dejansko odigrati vodilno vlogo socialistične pobude, za- gotavlja novi ustavni zakon za Vse državljane enake osebne pravice. Ves poudarek Je v naSem ustavnem zakonu izrazen v tež- nji po čim večji decentraliza- ciji Izvršilnih funkcij. V Icrepitev enotnosti oblasti delovnega ljudstva in enotno- sti družbenega in političnega sistema uveljavlja novi ustavni zakon predvsem določila enot- nosti družbenega In političnega sistema. Ta enotnost družbenega in političnega sistema je izražena in poudarjena v enotnosti obla- sti delovnega ljudstva v svoji ljudski skupščini, izvršilnih sve- tih in v ljudskih odborih ter v načelu, da delujejo vsi državni in družbeni organi samostojno in na podlagi ustave. Tudi v novem usta\mcm za- konu je poudarjena polna ena- kopravnost vseh jugoslovanskih narodov. Velika novost in pridobitev nov?>ga ustavnega zakona pa je v tem, da Prezidij ljudske skupščine FLRJ ne predstavlja več kolektivnega predstavnika države, temveč je personifici- ral to odgovorno funkcijo v osebi predsednika Zvezne re- publike, katerega izvoli iz svoje sredine Ljudska skupščina FLR.J. Predsednik republike pred- .*tavlja po ustavnem zakonu Federativno ljudsko republiko .lucroslaviio doma in v medna- rodnih odnosih. Predsednik republike je dalje istočasno predsednik Izvrinega sveta in \Thovni komandant oboroženih sil FLRJ. Ljudska skupsčina se je za- vedala odgovornosti in dolžno- sti. ki jih bo imel predsednik republike, zato je danes ob 12 uri poverila to težko.in od- govorno mesto svojemu največ- jemu sinu in učitelju, našemu (Nadaljevanje na 2. strani) Tovariš dr. Potrč med svojimi volivci v nedeljo Je bilo v Majsperku veliko zborovanje, katerega se je udeležil tudi poslanec Zvezne skupščine FLRJ tov, dr. Potrč. Pet sto volivcev, Id so se zbrali v lepo okrašeni dvorani tovarne volnenih izdelkov, so navdušeno pozdravili prihod tov. Potrča, godba na pihala pa je zaigrala veselo koračnico. Zborovanje je pričel sekretar občinskega komi- teja ZKS tov. Serdinšek Maksi- miljan, nato pa je, toplo po- zdravljen od navzočih spregovo- ril tov. Potrč, ki je v daljšem govoru prikazal sedanji svetov- no politični položaj ter vlogo Ju- goslavije v mednarodnem sode- lovanju za ohranitev miru. Pri tem je nakazal tudi agresivno politiko Sovjetske zveze in nje- nih satelitov do Jugoslavije ter vzroke, ki so privedli Ruse in Stalina na takšno pot. Nadalje je tov. Potrč obširno govoril o preimenovanju KPJ v ZKJ ter Ljudsko fronto v Socialistično zvezo delovnega ljudstva in po- trdil, da to preimenovanje ne smemo gledati kot zgolj spre- membo imena, ampak da gre tu za bistveno spremembo, za novo vlogo Socialistične zveze delov- nega ljudstva v s\'etu in doma. Po govoru tov. Potrča so vo- livci postavljali tov. poslancu razna vprašanja lokalnega in splošno državnega značaja. Tov. Potrč se je delj časa zadržal v prisrčnem razgovoru med vo- livci. mk V Gorišnici bomo ztmski čas konstno izrabili Gorišnica, 14 januarja (MR). Ako primerjamo napredek, pa naj si bo na ekonomskem, teh- ničnem, medicinskem, kulturno — prosvetnem ali političnem polju, moramo ugotoviti in pri- znati, da je tako velik, da mu človek, ki ne koraka z zares ve- likimi koraki, niti slediti ne mo- re. Sedanja doba je zelo zahte\ma, prav posebno za vaščana. Dnevi so prekratki za potrebno eko- nomsko in duhovno izpopolnitev splošne izobrazbe. V poštev pri- haja izključno le zimska doba, a še ta je nekaj pedi dolga. Toda kako in kje naj išče vaš- čan duhovne hrane? Za meščane ni to ndkak problem, vse izobraz- bene možnosti ima takorekoč pri rokah. In vas? Danes tudi vas ni tako zapuščena, vsepovsod je opažati razgibanost. Zakaj? Ker se je kmet otresel konzervativ- nosti, zadihal je, hoče korakati s časom. Nemalo mu k temu pripomore Ljudska univerza. 2e v preteklem letu so Goriš- ničani, Forminčani, Moškanjča- ni, Zagajičani in dtrugi vaščani pridno prihajali k pestro izbra- nim predavanjem, fc so v mar- sičem širila njihovo diohovno ob- zorje. Letos pa bodo, o tem smo prepričani, še z večjim vese- ljem in v večjem številu, poseb- no iz onih vasi, ki so bile ovi- rane zaradi vremenskih neprilik, prihajali zaenkrat vsako sredo ob 6. uri zvečer v nižjo gim- nazijo, kajti predavanja so t^o izbrana, da bo vsakdo obžaloval, ako bi mu katera »ušla«. Uvod- na predavanja nam bodo prika- zala strahovit propad našega sadnega drevja, seznanila nas pa bodo tudi z nujno potrebnimi ukrepi za preporod ter dvig go- spodarskega donosa naših sadov- njakov. O tem bo predaval tov, Ivan Gcč, ki bo tudi praktično prikazal tozadevne prijeme. Nič manj zanimiva in poučna predavanja vseh panog bodo sle- dila nav^enim. Vse v občino Gorišnica vklju- čene vasi, .naj se oklenejo Ljud- ske univerze, izkoristijo zimsko dobo, množične organizacije pa naj poskrbijo, da ne bo hiše, ki ne bi odposlala k predavanjem vsaj PK3 enega poslušalca, ki bo vsekakor točno ob napovedani uri v šoli. Kmetijski strokovnjaki pred predavanji po okrafu v soboto 17. Januarja t. I. so se v Ptuju sestali kmetijski strokovnjaki z namenom, da se na podlagi dosedanjih izkušenj in ugotovitvah na kmetijskem delovnem področju pomenijo o nalogah in perspektivah bodoče- ga dela s pomočjo stotin in ti- sočev doma izdelanih kmetijskih strojev kakor tudi s pomočjo uvoženih. Pomenili so sg tudi o izkušnjah in ugotovitvah stro- kovnjakov, ki so si tekom lan- skega leta osebno ogledali zani- mivosti s področja kmetijstva v inozemstvu. V ospredju vseh aktualnih go- spodarskih vprašanj tega sestan- ka je bila obnova vinogradov in sadovnjakov, ki so večinoma izčri>ani in stari. Pri obnovi bo potrebna pomoč strojev, brez ka- terih si ni mogoče zamišljati uspešne obnove ogromnih vino- gradniških kompleksov, ki so po- trebni obnove. Govorili so tudi o sortah in podlagah, s katerimi imajo vinogradniški najboljše izkušnje in katere najbolj odgo- varjajo tukajšnji zemlji in pod- nebju. Ameriški kapar, ki je uničil večino sadnega drevja, nemote- no opravlja svoje uničevalno de- lo, ker večina sadjarjev podce- njuje škodo, ki nastaja njegove- mu in našemu gospodarstvu, za- to pa se tudi dokaj neresno lo- teva zaščitnOi sredstev in obno- ve sadovnjakov. Društvo inženirjev in tehni- kov se zaveda dolžnosti in od- govornosti v zvezi s tem sta- njem kmetijstva, vinogradništva in sadjarstva, zato pa je tudi pripravljeno vložiti vse sile za pomoč ljudstva v borbi proti težkim posledicam zaostalega kmetijstva in uničujočih bolezni ter izčrpanosti. Za množično ak- cijo za izboljšanje stanja je po- trebna zadostna poučenost o na- činu dela, o sredstvih in pomoči ljudske oblasti, zato se bodo kmetijski strokovnjaki na šte- vilnih kmetijskih posvetovanjih in predavanjih o vsem pomenili s kmetovalci, sadjarji in vino- gradniki. S takimi sestanki bo- do pričeli že prihodnji teden. Teoretično in praktično znanje kmetovalcev bodo izpopolnili te- kom celodnevnega sestanka — predavanja tudi s praktičnimi vajami. Pri tem računajo na znatno pomoč z orodjem in sad- nimi škropilnicami s strani sad- nih odsekov kmetijskih zadrug. Predavanja bodo v sledečih dneh za občinska področja: Cir- kovci 30 I. 53 ob 9. uri, Cirku- lane 29 I. 53. ob 9. uri, Dester- nik 26. I. ob 9. uri, Gorišnica 26. I. ob 9. uri, Grajena 31. I. ob 9. uri, Hajdina 31. I. ob 9. uri, Juršinci 2.II. ob 9. uri, Le- skovec 29. I. ob 9. uri, Lovrenc 29. I. ob 9. uri, Makole 2. II. ob 9. uri, Majšperk 3. II. ob 9. uri, Markovci 3. II. ob 9. uri, Ormož 26, I. ob 9. uri, Podgorci 29. I. ob 9. uri, Polenšak 2. II. ob 9. uri, Podlehnik 29. I. ob 9. uri, Ptuj — je že bilo, Rogoznica 27. I. ob 9. uri, Središče 27. L ob 9. uri, Starše 28. I. ob 9. uri, Trnovska vas 28. I. ob 9. uri, Zavrč 29. I. ob 9. uri, Videm 5. II. ob 9. uri, Zotale 4. II. ob 9. uri. Od sadjarskih in vinogradni- .skih odsekov KZ je predvsem odvisno, kako bodo obiskana ta predavanja in kako doslednost bodo pokazali kmetovalci v bor- bi proti škodljivcem sadnega drevja In vinske trte. Društvo inženirjev in tehnikov želi, da bi KZ in občine sporočile, kaka predavanja želijo kmetovalci. Predloge sprejema predsednik društva inž. tov Zoreč Egon. Ptuj, OLO. D. V. Tečai Fsn ekonomsko ^irooio deFaice^ Okrajni sindikalni svet v Ptu- ju bo organiziral tečaj za eko- nomsko vzgojo delavcev po pro- gramu, ki ga je izdelal Republi- ški svet Zveze sindikatov Slo- venije. Tečaj bo razdeljen na devet razredov. Vsp.k razred bi naj štel od 40 do 50 slu.šateljev. Skupno bi bilo zajetih do 450 slušateljev. V vseh razredih se bo podaja- la enaka snov iz programa eko- nomske vzgoje delavcev. Za kmetijske delavce (iz gospodar- skih posestev in ekonomij) bo strnjen petdnevni tečaj, ki bo na ekonomiji v Statenbergu (iMakoIah). Prvotno je bil predviden zače- tek tega tečaja za 24. januar 1953. Po prošnji prijavljenih slu- šateljev pa je tečaj preložen na 23. jan. 1953. Pričetek ostalih razredov tega tečaja je predvi- den za 1. februar. V mestu Ptuju se organizirajo 4 razredi po strokah in to: za trgovske, obrtne, železničarje in ostale stroke delavcev. V Ormožu za vse stroke en razred, v Str- nišču dva razreda za tovarno aluminija in Gradiš. V Majšper- ku en razred za obe tovarni. Ra- Zv^n kmetijskih bodo vsi ostali razredi tečaja izven delovnega časa — v popoldanskih oziroma v večernih urah. Trajali bodo pet tednov. V ta tečaj se lahko prijavi vsak zaposleni delavec kakor tudi nižji administrativni kader v podjetjih. Za ta tečaj je predvideno 20 ur predavanj, ki se delijo na tri dele: Prvi del zajema proizvod- njo kot odnos človeka do priro- de in odnosi med ljudmi, ka- kr.šni nastajajo tekom proizvod- nje. Bistvene značilnosti proiz- vajalnih sil in lastništvo nad sredstvi za proizvodnjo. O bla- govni proizvodnji kot proizvod- nji za trg. Keko poteka proiz- vodnja (reprodukcija). Kaj je potrebno, da sc proizvodnja raz- širi. Obračanje kapitala. Pomen fiksnega in krožnega kapitala pri obratu DrugI del zajema: Delovanje ekonomskih zakonitosti v dobi graditve socializma, v prehodni dobi. Bistvo novega ekonomske- ga sistema FLRJ. O delavskem upravljanju. O osnovnih nače- lih upravljanja gospodarstva po delovnih kolektivih. Produktiv- nost dela In njen pomen ter vlo- ga v družbenem gospodarstvu. Tretji del zajema: Komercial- no poslovanje podjetja — srce podjetja. Finančno poslovanje. Dnižbeni plan podjetja za leto 1953. Predavali bodo člani OK ZK, strokovnjaki iz gospodarstva, Narodne banke, profesorji iz gimnazije in drugi. Ker bodo predavanja zelo pe- stra, zanimiva in poučna za sle- hernega delavca, pozivamo vse delavce našega okraja, da se v čim večjem številu prijavijo v ta tečaj v svojih sindikalnih po- družnicah. Obenem pa tudi ob- veščamo, da bodo za ta tečaj iz- šle posebne brošure, v katerih bo zajeta snov iz drugega in tretjega dela programa preda- vanj. Iz pisarne OSS Ptuj Polroinlški krediti za litnele Kakor smo zvedeli, so v teku razgovori o tem, da bi mogli do- biti tudi kmetje tX)trošniške kredite za kupovanje industrij- skega blaga in predmetov široke potrošnje. Odkar imamo namreč kreditiranje dclavcev in usluž- bencev (dobrega pol leta), je bi- lo ugotovljeno, da vpliva to kre- ditiranje zelo ugodno na nor- malni tok proizvodnje in denar- nega obtoka; ne oziraje se nato. da si delavci in namcščenci s tem laže kupijo stvari, ki več stanejo. Istočasno pa se je ugo- toadlo, da bi bilo prav, če bi omogočili take kredite tudi kme- tom, kajti to bi poživilo trgovi- no med mestom in vasjo. Po- .sebno še zaradi tega, ker je tre- ba upoštevati sezonski značaj kmetijske proizvodnje. Po doslej Izdelanem predlogu bi potrošniške kredite lahko do- bili člani kmečkih delovnih za- drug in posamezni privatni kmetje. Z njim bi lahko kupo- vali vse industrijsko blago, ra- zen izdelkov živilske industrije, tobaka in tobačnih izdelkov ter mila in kaustične sode. Kredit z rokom dveh let bi se dajal za nakup gradbenega materiala (opeke, strešnikov, apna, grad- benega lesa in cementa) ter kmetijskega orodja in strojev, kredit za nakup vsega ostalega industrijskega blaga pa bi bilo treba vrniti v enem letu. Pri tem gre trenutno še za važno vprašanje, kako oceniti kreditno sposobnost kmetov, ki bi želeli kupovati na kredit. Se- stavljale! uredbe menijo, da bi bilo najbolj prav, če bi to spo- sobnost ocenjevali po večletnem dohodku posameznega kmečke- ga gospodarstva. Enoletni kredit bi se odobraval v višini ene pe- tine, oziroma 20 odst. letnega dohodka, dveletni pa v znesku 40 odst. tega dohodka. Za člar/; kmečkih delovnih zadrug bi sc jemali pri ocenjevanju njihove kreditne sposobnosti v poštev zaslužek v zadrugi, zakupnina za zemljo in dohodek od ohiš- rdce. Blago na kredit bi kmetje lahko kupovali v vseh prodajal- nah državnega sektorja in druž- benih organizacij in v prodajal- nah splošnih kmetijskih ter obrtno-proizvajalnih ozir. obrt- no-predelovalnih zadrug. VABILO Sklicujem drugo redno sejo Ljudskega odbora mestne obči- ne Ptuj za četrtek 29. jan. 1953 ob 15. uri v sejni dvorani. Na sejo .so vabljeni tudi volivci s področja mesta Ptuj. Predsednik: Vogrinec Janko L r. LjrDSKA I NIVERZA V ponedeljek 26, jan. ob 20. uri v dvorani OK ZKJ. Preda- vatelj tov, prof. Ivan Burger y>0 Nikoli Te.cli«. — Vabljeno čimveč Ptujčanov. Stran 2 PTUJSKI TEDNIK Ptu), 23. ianuaria 1953 IN2. HVASTJA JANEZ Konjerejci, plemenilna sezona je pred nami I Ko rastejo v okrilju splošnih kmetij sluh zadrug potom rejnih odsekov kmetijsko-gospodarske panuge v novo življenje, je čas in to skrajni čas, da se tudi na- ša konjereja zdrami in zaživi. Dovolj je znano, da je nekdaj ptujski okraj v konjereji pred- njačil; tako po konjih v šte- vilčnem in kvalitetnem oziru, zlasti pa še v organizatoričnem pogledu. OkoliSa Ptuj in Ormož sta se ponašala z najboljšim in najštevilnejšim plemenskim materialom, z največjim števi- lom registriranih rodovniških kobil, z najbolj močno konje- rcjsko organizacijo, z najboljše urejenimi plemenilnimi postaja- mi in z najbolj učinkovitimi javnimi nastopi. Vse to je raslo iz prirojene konjerejske zavesti, včasih tudi ob skromnih mate- rialnih predpogojih. Kljub me- njanju in nihanju trgovskih konjunktur je konjereja v ptuj- skem okraju predstavljala eno najvažnejših gospodarskih pa- nog, po svoji organiziranosti pa kraj drugih živinorejskih panog zavzemala reprezentativno me- sto. Zelo zgrešena so bila nazira- nja, ki so se pojavila v povoj- nem obnavljanju in urejanju novodobnega gospodarstva, češ da bo ob čim širši uvedbi meha- nizacije m motorizacije v kme- tijstvu konj in s tem konjereja kot panoga nepotrebna. Ne sme- mo pozabiti, da je konj upora- ben ne samo za kmetijsko polj- sko delo v ravnini in prevoze na cestah, temveč da še vedno prime tudi tam, kjer motor ne more ne samo v specialno kme- tijskih obratovanjih, temveč v najrazličnejših drugih delovnih popriščih. Nepogrešljiv bo ostal tudi v vojaških ozirih. Zato je konj tudi vedno bil in bo po- memben izvozni artilcel Jasno pa je, da spremenljive gospo- darske razmere in potrebe na- rekujejo tudi odgovarjajoč pri- lagojen tip konja. Ker je konj plemenita ži- val, zato tudi konjereja zahte- va izdelanega rejca s primer- nim znanjem, z razvito rej- sko zavestjo, s srcem, ljubezni polnim do živali, s tako liubez- nijo, ki seže tudi do Ičakega žrtvovanja. Do tega pa nas more privesti samo čvrsta, demokratična de- lovna organizacija. Momentalno ni najvažnejša oblika te organizacije kot taka, ker jo bo delo samo v bodočno- sti dokončno razvilo in obliko- valo. V sestavu živinorejskih odse- kov pri splošnih kmetijskih za- drugah naj se osnujejo konje- rejske edJnice, kjerkoli je ko- ličkaj možnosti za dvig rejskega interesa. V okviru Okrajne zadružne zveze se bo moral formirati ne- ki skupni okrajni konjerejski forum, ki bo moral nuditi tem edinicam vsestransko oporo: 1. moralno — z ideološko or- ganizatorno vzgojo, dviganjem zavesti; 2. strokovno — s poukom o vseh stvareh, ki to panogo za- devajo, z uvedbo enotne notra- nje organizacijske prakse, ro- dovnikarstva itd.; 3. materialno — z dobavo pri- mernih plcmenjakov, z organi- zacijo plemenskih postaj, s pre- skrbo krepkih krmil itd. Prav konjerejska organizacija bo ona, ki bo morala sama od- ločati o potrebah, ki jih bo na- rekoval napredek te panoge. V skladu s splošnimi strokovno- gospodarskimi smotri bo mora- la demokratična rejska volja za- živeti v vseh akcijah, tako zla- sti v osnovnih kot je n. pr. ure- janje plemenskih postaj in slično. Konjerejska organizacija bo izbrala najboljše rejce za oskrbovanje žrebcev — pleme- njakov, uredila z merodajno oblastveno ustanovo vse potreb- ne pravilne formalne odnose, priskrbela strokovno in mate- rialno pomoč. Ta organizacija bo sama nadzorovala pravilno iz- koriščanje plemenjakov, kon- trolirala plemenilne uspehe itd Centralistično-birokratsko vo- denje po okorelih neživljenj- skih formulah nujno duši razvoj in napredek vsake panoge, zla- sti pa še konjereje. Brez žive- ga, ljubezni polnega rejskega udejstvovanja, brez rej.ske sa- moiniciativnosti, brez demokra- tične delovne .sprostitve na sa- mi vasi ne more biti vidnega napredka. Vem, da Se vedno tli kljub raznim gospodarskim težavam, v naših konjerejcih dovolj rejske- ga in organizatornega veselja. Ko se sedaj ustanavljajo živino- rejski odseki, je prilika in čas, da konjerejci med prvimi sto- pijo na plan, sprejmejo ponuja- no pomoč in primejo za delo! Organizacija pa bo toliko čvr- steiša, kolikor bolj izdelana, in toliko veljavnejša, kolikor jo bodo izdelali sami. Pohitimo, plemenilna sezona je pred nami! MLADINA IZ KICARJA NA DELU Ki C ar, dne 16. jan. 1953. Mladinska organizacija v Ki- carju je tudi v novem letu 1953 resno pričela z delom. V letošnjem letu smo se že dvakrat sestali. Na dnevnem redu naših sestankov smo imeli sprejem v članstvo LMS, ter sprejeli 17 mladincev in mladink, ki so obljubili, da bo- do redno obi.skovali naše se- stanke in izvrševali vse naloge mladinske organizacije. Vsem članom LMS smo preskrbeli in razdelili tudi članske mladin- ske izkaznice. Naša organizacija šteje sedaj 31 mladincev in mladink. Zadali smo si pa še naloge, da bomo sprejeli v naše vrste vse poštene mladince in mladinke iz naše vasi, ki so še danes izven mladinske orga- nizacije. Pogovorili smo se tudi da bomo na prihodnjem .sestan- ku ustanovili mladinski pevski zbor in da se na željo vse mla- dine naučimo v naikrnišom času tudi eno igro O našem nadaljnjem delu bomo še po- ročali. Stebih Slavica POPRAVEK V štev. 3-53 je pomotoma v rubriki »Praktični nasveti'< na- vedeno ime Kukovoc Alojz na- mesto Kukovec Ludvik iz Leš- nice. Obveščamo vse kino-obisko- valce. da si lahko rezei'virajo vstopnice vsak dan od 8 do 10 ure in uro in pol pred pričet- kom vsake predstave. Uprava mestnega kina, Ptuj Kako je potekel gasilski občni zbor Markovci-Nova vas Mark o vel, 18. jan. (TOV). Večina članov in članic PGD Markovci-Nova vas Je prišla danes na redni letni občni zbor, prišlo pa je tudi nekaj povab- ljenih gostov. Tega občnega zbora ne bi mogli prištevati med tiste uspe- le občne zbore PGD, ki so že bili tukaj ker mu ni uspelo dati obračuna, ki bi pokazal vsem navzočim vse pridobitve tekom minulega leta, pa tudi tiste slabosti, ki so bile odprav- ljene ter naloge, ki čakajo PGB v novem letu. Suhoparna po- ročila niso zadovoljila. Na- sprotja med poveljnikom in čla- ni, ki so kazala na nepravilno- sti, ne zagotavljajo, da se bodo nepravilnosti odpravile. Po- manjkanje parlamentarne disci- pline je omogočalo, da se je vse vprek govorilo. Slišale so se samo trditve, ni pa bilo dovolj utemeljevanj koristnih predlo- gov Pokazalo se je tudi, da sta si v nasprotju četi Markove! in Nova vas, ki sta skupno vklju- čeni v PGD Nova vas, kar je privedlo do razcepitve. Kori- sten tudi ni nered v blagajni- škem poslovanju in gospodar- jenju z orodjem. Do občnega zbora niso razčistili stanja bla- gajne. Odločno besedo so rekli ga- silci o gasilskima podčastniko- ma Horvat Francu iz Nove vasi in Cimermanu Jožetu iz Mar- kove, ki sta se osramotila naj- več ob lanskem republiškem ga- silskem festivalu v Ljubljani s tem, da sta v Akademskem ko- legiju, kjer sta prenočevala, študentu Francu Banovcu od- nesla gojzarce v vrednosti 8000 din. Zahtevali so, da se ju izključi iz društva in da se ju primerno tudi sodno kaznuje. Samostojnima društvoma Mar- kovci in Nova vas želim v no- vem delovnem letu mnogo uspehov in sem prepričan, da bosta imeli odlično pripravljena občna zbora v dokaz, da so ti lahko boljši kot je bil ta zadnji skupni. m lifiii m t eseHi za !§ imi ? P-si^rci Si 11.119 rnmm^ Videm, 19. januarja (LP). 2e dolgo ni bilo takega zanimanja za civilno pravdo kot je sedaj za pravdo med Marijo Pernek posestnico iz Pobrežja št. 145, in med Edvardom Heričem ter njegovo ženo iz Ljubljane Spor izvira iz časa snemanja filma »Svet na Kajlarju«, ko je bilo med drugim tudi tehnično oseb- je navezano na življenjske raz- mere na vasi. Pernekova namreč toži film- skega tehnika Edvarda Heriča in njegovo ženo za 11.779 din za 19-dnevno stanovanje in hrano. V tožbi, ki jo je vložila pri ljubljanskem okrajnem so- dišču po svojem zastopniku, za- hteva Pernekova od Heričevih plačilo 7895 din za razna živila, 1000 din za postrežbo in bedenje ponoči, 1900 din za 19-dnevno stanovanje, 800 din za vožnjo v Ljubljano in še dva manjša zneska. Iz dosedanjih zaslišanj Heri- čevih in nekaterih prič izhaja da sta Heričeva stanovala pri Pernekovi 19 dni v kašči s skromno posteljo (slamnjača s koruznim ličjem) in se pri njej večino dni — včasih skromno. V'časih boljše — tudi hranila Heričeva zatrjujeta, da sta pla- čala Pernekovi 7200 din, ne glede na to pa zahteva Perne kova še 8279 din in seveda tudi poravnavo pravnih stroškov svojega zastopnika. Razsodba, ki jo bo v tem slu- čaju izreklo sodišče, do obenem beseda o odnosih, ki ne gredo v korist ugleda našega turiz- ma in gostinstva ponekod na podeželju, kjer se še marsikje gleda na gosta kot na dobro- došlo priliko za donosni za- služek, manj pa na to, da bi zaslovel haloški predel po svoji lepoti pa tudi po gostoljubnosti haloškega in okoliškega prebi- valstva, kar bi nedvomno po- spešilo turizem in kontakt ha- loškega in okoliškega ljudstva z domačimi in zunanjimi gosti. fec^fiie HM bi laliko obi§!i©vafa ^^icfs illeiiicfia ki ilm io ni obveinoi^i! Ptuj, 19. januarja (LP). Po dobljenih podatkih je bil lanski december mesec uspešnega zdravstvenoizobraževalnega de- la. V 33 tečajih je poslušalo dokaj zanimiva predavanja do 1200 deklet o higieni, epidemio- logiji ter borbi proti nalezljivim boleznim, o higieni nosečnic, negi in prehrani otrok, o prvi pomoči, PAZ, slovenščini in državoznanstvu. Nad 900 tečaj- nic si je nabavilo za tečaj pri- pravljene Priročnike. Več zanimanja kot prvi me- sec so pokazali predstavniki množičnih organizacij za tečaje v decembru, zato so tudi red- ne je obiskovali tečaje in se za- nimali za njih delo in napre- dek. Z upravami tečajev so se posvetovali o problemu nepis- menih deklet, ki teže sledijo predavanjem kot pismena de- kleta, Nepismenim dekletom mnogo ne koristijo Priročniki zato jih tudi ne kupujejo. Teh sicer ni veliko število, so pa. Največ teh je doma iz oddalje- nih naselij, kar je vplivalo tudi na njihovo obiskovanje osnov- nošolskega pouka. Med tečaje, ki dosegajo uspe- he preko programa, spada te- čaj Središča, čigar tečajnice pripravljajo Iculturno priredi- tev. Dobiček priredit"ve bodo porabile za zdravstveno eks- kurzijo. V Ormožu bo v zvezi s tem tečajem tudi tečaj za pri- pravo hrane za dojenčke. V zvezi s temi tečaji pa je treba izreči pohvalo glede de- klet ki prihajajo na ta preda- vanja, čeprav po svoji starosti k temu niso zakonito obvezna, kritiko pa glede deklet, ki iz- ostajajo od predavanj iz ne- opravičljivih razlogov. Množične organizacije so že v začetku tečaja premalo agi- tirale med svojimi članicami, da bi jih čimveč obiskovalo te- čaj RK skupno z dekleti, ki obvezno obiskujejo predavanja. To bi pripomoglo, da bi v ve- čini hiš na vaseh čutili koristni vpliv zdravstvenih predavanj in bi se marsikaj, zlasti pri otrokih, po zaslugi teh tečajev obrnilo na boljše. Na ta način bi bila vsa sredstva, ki so po- trebna za take tečaje, res nad 100 % Izrabljena v ljudsko ko- rist in zdravstveni nivo na va- seh bi se znatno dvignil. To še sicer ni zamujeno. Dokler po- čiva delo na polju, bo lahko marsikatera mati napotila svojo hčerko v tečaj: »Pojdi in se nauči, kar boš rabila v življe- nju in za kar nimaš doma pri- like!« V Gorlšn ci smo ustanovili šahovsko društvo Gorišmca, 19. jan. (Tov). Po raznih drugih problemih smo rešili tudi problem ustanovitve šahovske sekcije, ki smo jo ustanovili pod okriljem SKUD Enkrat je taka že obstajala, le da je žal prenehala z delom. Ne- kaj izkušenih šahistov že torej imamo. Me,sto nesmiselnega po- sedanja po gostilnah, zaprav- ljanja s kartanjem itd. smo si našli koristno zaposlitev in raz- vedrilo za prosti čas, Šahovska sekcija, Id zajema 17 članov, ne bo ostala brez uspehov. Organi- ziranje te sekcije se je lotil tov. Nasko Franc in je s tem tudi uspel. Upamo, da se bo naša sekcija lahko v kratkem posta- vila v tekmi z drugimi bližnji- mi sekcijami. Pripravljamo se tudi za na- mizni tenis, za katerega je tudi veliko zanimanje. Naročili smo novo mizo in ostali potrebni pri- bor ter pričeli z delom. S to na-- logo je zaposlen tov. Donaj Franc. Pobudo za ustanovitev šahovsko sekcije in za igranje namiznega tenisa je dalo član- stvo Zveze komunistov Gorišni- C€, ki si prizadeva odtegniti čimveč mladine od pijančeva- nja in kvartanja ter od posledic takega izrabljanja prostega ča- sa in razvedrila. dragemu in izkušenemu tova- rišu maršalu Titu. — (Aplavz, skandiranje.) S tem dejanjem so se spon- tano narodi Jugoslavije oddol- žili enemu največjih svojih si- nov, človeku, ki je v preziru smrti vodil zmagujoče ljudske množice skozi težko in krvavo, 4 leta trajajočo borbo. Z zrna- govitimi in s slavo ovenčanimi prapori je pripeljal svoj narod v novo življenje, življenje ena- kopravnosti in resnične sociali- stične demokracije. Istočasno pa je izvolitev mar- šala Tita za prvega predsed- nika nove močne Jugoslavije najtrdnejši porok, da se bodo uresničili cilji, katere je naš narod v svojih najtežjih časih težke revolucije s krvjo zapisal na bojiščih širom naie lepe do- movine. Verno smo prepričani, da nas bo uspešno vodil po začrtani poti do končnega cilja izgrad- nje socializma skozi neustraš- Ijivo borbo proti vsem domačim in tujim reakcionarnim silam, proti poskusom miniranja nase enotnosti po Vatikanu, kakor tudi po istosmiselnih metodah informbirovskega centra. Naj živi naš prvi predsednik FLRJ maršal Josip Broz-Tito!« O velikem zgodovinskem po- menu sprejetja novega ustav- nega zakona in o izvolitvi tov. Tita za predsednika republike Jugoslavije je govori] tudi pod- polkovnik JLA tov. Baškot. ki je sporočil zborovalcem obljubo pripadnikov ptujske gamizije JLA. tov. Titu. da bodo izpopol- njevali in utrjevali svoje bor- bene izkuSnje in sposobnosti, da bodo lahko na morebitni po- ziv svojega VrhovTiega 4:oman- danta oboroženih sil Jugoslavije tov. Tita stopili na borbena me- sta za obvarovanje svobode in neodvisnosti ter socializma naše domovine. Z zborovanja je bila poslana novoizvoljenemu predsedniku tov. Titu sledeča pozdravna brzojavka: »Maršalu tovarišu Titu, predsedniku FLRJ Beograd Prebivalstvo mesta Ptuja Vam, maršal tovariš Tito, iskreno čestita k izvolitvi za predsedni- ka FLRJ. Vaša izvolitev za predsednika je izraz zaupanja naših naro- dov v Vaše vodstvo in zagoto- vitev naše svetle bodočnosti. Tovariš predsednik! Ostanite zdravi, srečni, ljubljeni vodja naše republike, vsemu svetu znani borec za resnično demo- kracijo, ki je v socialističnem družbenem redu porok sreče de- lovnega ljudstva! Smrt fašizmu — svoboda narodu! Prebivalci mesta Ptuja.« Ptuj, 14. jan. — Z razobeše- nimi zastavami po mestu In s tolikšno udeležbo na zborova- nju je ptujsko prebivalstvo po- novno manifestiralo predanost svojemu demokratičnemu vod- stvu s tov. Titom na čelu ter pripravljenost tudi na največje žrtve, da bi naši narodi ostali svobodni in neodvisni in da bi uživali pridobitve socialistične družbe. Se po zborovanju so ostale skupaj v družbi večje skupine zborovalcev ter praznovale iz- volitev predsednilca republike. defe^ci ifi I^^Jeir si tlelo V 27. številki zveznega Urad- nega Usta z dne 14. maja lani je Izšla uredba o prejemkih delav- cev in uslužbencev ■ gospodar- skih organizacij, kadar niso na delu. Ta uredba je določila nji- hove prejemke, kadar so na vo- jaških vajah, med opravljanjem službe protiletalske ^ in požarne zaščite, med opravljanjem jav- nih družbenih funkcij ter ob- veznosti in končno med odstra- nitvijo z dela zaradi pripora, preiskovalnega zapora ali su- spenze. Kakor znano, je pripa- dala po šestem členu te uredbe delavcem in uslužbencem, ka- dar so v priporu ali v preisko- valnem zaporu ali kadar so su- spendirani, ena tretjina njihovih prejemkov, oziroma če vzdržu- jejo družino, polovica teh pre- jemkov. Ta določba je sedaj bistveno spremenjena, in sicer z uredbo o spremembah in dopolnitvah zgoraj omenjene uredbe iz lan- skega leta. (Izšla je v drugi šte- vilki zveznega Uradnega lista z dne 12. januarja letos). Ta nova uredba pravi nasled- nje: »Delavec oziroma uslužbenec gospodarske organizacije, ki je suspendiran zaradi tega, ker je v priporu ali preiskovalnem za- poru zaradi kaznivega dejanja, za katero Je predpisana kazen strogega zapora ali kakšna huj- ša kazen, oziroma zaradi tega, ker je zoper njega uveden ka- zenski postopek zaradi takega dejanja, nima pravice do za- služka. Ce je imel delavec ozi- roma uslužbenec ob suspenzi pravico do otroškega dodatka se izplačuje ta dodatek še na- prej ves čas, dokler je v pripo- ru ali preiskovalnem zaporu oziroma dokler se ne izda pravnomočna sodba.« Posebno je važen drugi odsta- vek prvega člena nove uredbe, ki govori o otroških dokladah po pravnomočni obsodbi. Ta se glasi: »Otroški dodatek se izplačuje še naprej drugemu od staršev ali skrbniku tudi po pravnomoč- ni . obsodbi, če se ta zaposli in sicer ne glede na njegovo de- lovno dobo. Dodatek se mu iz- plačuje tudi, če ni zaposlen, pač pa se je priglasil posredovalnici za delo in se od tedaj naprej redno zglaša ves čas, dokler mu posredovalnica ali dokler si sam ne najde zaposlitve«. Dalje govori uredba o možno- sti, da se delavcu oz. uslužbencu izplačuje, kljub določbi prvega odstavka, določena podpora, ki sme znašati največ polovico ta- rifne postavke, če so premo- ženjske in družinske razmere uslužbenca, oziroma delavca takšne, da je to potrebno. O do- delitvi podpore odloča posebna komisija. Podpore sme komisija prizadetemu priznati ne glede na to, ali je vložil pri sodišču zahtevo za odškodnino ali ne, potem ko je bil kazenski posto- pek zoper njega ustavljen ali je bil s pravomočno odločbo izpu- ščen ali pa je bila obtožba zoper njega zavrnjena. V takih prime- rih daje namreč nova uredba prizadetemu pravico, da zahte- va s tožbo pri pristojnem red- nem sodišču od države odškod- nino za izgubljeni zaslužek. Pri odmeri odškodnine mora sodišče upoštevati tudi morebitno pre- jeto podporo. Pravice do odškodnine za iz- gubljeni zaslužek delavec ali uslužbenec nima, če je bil za- radi kaznivega dejanja, ki je imel za posledico suspenzo, kaznovan za prekršek z zapo- rom nad osem dni ali z denarno kaznijo nad 10.000 din ali če je bil zoper njega izrečen varstve- ni ukrep, da mora prebivati v določenem kraju, ali je bil dis- ciplinsko odpuščen. Dalje pravi nova uredba na- slednje: »Ce je bil zoper delavca ozi- roma uslužbenca uveden kazen- ski postopek za kaznivo deja- nje. za katero je predpisan za- por nad 6 mesecev ali tudi manjša kazen, če je kaznivo de- janje v zvezi z njegovim delani v gospodarski organizaciji in bi bilo za to organizacijo škodljivo, če bi še naprej ostal na delu, se lahko suspendira. V takem primeru pripada delavcu oziro- ma uslužbencu povračilo v vi- šini ene tretjine tarifne postav- ke, ki mu je določena po tarif- nem psavilniku, oziroma v viši- ni polovice, če vzdržuje druži- no«. ~ Tudi v teh primerih ve- lja glede izplačevanja otroške doklade in glede delavčeve ozi- roma usiužbenčeve pravice, da zahteva s tožbo pri pristojnem rednem sodišču od države od- škodnino za izgubl^ni zaslužek vse to, kar smo omenili zgoraj v prvem členu. V vseh drugih primerih kaznivega dejanja ali kršitve delovne discipline lahko gospodarska organizacija delav- ca oziroma uslužbenca suspen- dira vendar mu mora v takem primeru plačevati povračilo v višini tarifne postavke za redni delovni čas. Nova uredba velja od 13. Ja- nuarja letos. Tovariš urednik! V naših časopisih, pa tudi na raznih političnih in oblastvenih forumih je bilo že mnogo go- vora o tem, naj bodo občinski ljudski odbori bolj pozorni gle- de državne ali kakor pravimo civilne poroke. Gre za to, da bodo prostori, t. j. poročne dvo- rane urejene tako kot se spo- dobi in da bodo odgovorni funk- cionarji — predsedniki občin in matičarji gledali na poroko kot na posebno svečanost za zaro- čenca. Kljub temu pa imamo prime- re — in na žalost teh ni malo — da odgovorni funkcionarji gledajo na državno poroko kot zgolj na formalno stvar, brez katere ne gre, ker pač tako mora biti in ker je tako pred- pisano. Nedavno sem b-1 sam priča takega prlnr^ra. k^er se je jasno videlo, da gre za malo- marnost ali še več — za pod- cenjevanje državne poroke. Smatram, da je sedaj že čas, da bi tudi temu vprašanju po- svetili več pozornosti In prene- hali s takim nečloveškim in ne- kulturnim odnosom do državne poroke. To tem bolj, ker je vsa naša politično ideološka borba usmerjena v to, da odtrgamo delovne ljudi od starih mistič- nih navad, ki jim jih vsiljuje kler. Ali ni to velik dogodek za mladega človeka, ko stopi v zakon, v novo življenje? Cer- kveni duhovi znajo s svojimi pridigami in ceremonijami vzbuditi pri zaročencih tisto svečanost, ki jim v srečnem za- konu ostane za vedno v spomi- ne, np.^i ljudje pa tega ne vi- dijo ali nočejo videti in ne znajo vzbuditi. Mislim, da ne b\ bilo ?labo in napačno za ob- čino pa niti ne tolika obreme- Zivinorejske izkušnje Kuga perutnine Kuga perutnine je po svojih znakih sldčna koleri in je kakor ta skrajno nevarna. Bistvo oku- žila perutninske kuge še ni do- volj pojasnjeno. Je pa gotovo, da se to okužilo nahaja v krvi, blatu in nosnem glenu bolnih ži- vali. Kuga v nekoliko dneh lah- ko uniči vso perutnino daleč na- okoli. Okužilo se prenaša z bla- tom in nosnim glenom, dalje po krvi in drobju poginulih ali nuj- no zaklanih živali. Znak i, s katerimi se javlja perutninska kuga, so predvsem onemoglost in pobitost; obolela perutnina je kakor zaspana in često ji odreveni j o razni deli te- lesa, sedi razčeperjena in nava- dno spi. Zelo pogosto opazujemo tudi otek in močno rdečo barvo na očesni veznici in na trepal- nicah. Bolna perutnina pogine navadno v 2—4 dneh po oku- žcnju. Ta kuga nastopa navadno pri kokoših, redkeje pri purah in fazanih, dočdm napada kole- ra vso perutnino, posebno gosi, race in golobe. Driske pri kugi ni. Kakor kolera, tako je tudi ku- ga uvrščena v zakon o živalskih kugah. nitev, če bi občinski LO imeli za take svečanosti svoj repre- zentančni fond! Ali ne bi bilo primerno, če bi n. pr. prcjch cd- nik občine, ko sklene zakonsko zvezo, povabil novoporočenca na malo zakusko in kozarček vina ali likerja? Vedeti namreč moramo, da se večina mladih ljudi poroči cerkveno le zaradi tistega zunanjega videza sveča- nosti in ne zato. ker so vneti pristaši vere ali klera Prepričan sem, da se da glede navedenega mnogo napraviti. -lo ^tuj, 23. januarja 1953 rrUJSKl TEDNIK Stran 3 t,judska univerza v Ptuju s cilclusom predavanj o zgo- dovini Ptuja želi Ljudska uni- verza v Ptuju podrobno sezna- niti slušatelje s preteklostjo na- gega mesta, ki je znano ne sa- mo pri nas, temveč tudi v tuji- ni zaradi svoje pestre in razgi- bane preteklosti, katere priče so nam številni spomeniki iz raz- nih zgodovinskih obdobij. V lanskem letu so se poslu- šalci seznanili s kulturnozgodo- vinskimi spomeniki, ki so danes v celoti zaščiteni na osnovi Za- kona o spomeniškem varstvu, v zadnjem predavanju smo se se- znanili z njegovo preteklostjo v srednjem veku, medtem ko bo prihodnji mesec sledil oris do- godkov v novem veku, vključu- joč njegove renesančne in ba- ročne spomenike. S kratlcim pregledom preda- vanja naj se bežno seznanijo ti- sti, ki se ga niso udeležili, pa jih vendar zanima zgodovina domačega kraja. Geografski činitelji so ustva- rili take pogoje, da je Ptuj ob- stajal kot močnejša naselbina že v prazgodovinski dobi, o kateri nam pripovedujejo številne in bogate Izkopanine v okolici Haj- dine. Tam je bilo že v tisočletju pred našim štetjem staro ilirsko naselje, deloma pa tudi na graj- slZorka« v Sabcu je obiskala tudi Sobetin- ce. V poučnem predavanju je kmetijski strokovnjak pojasnil namen njihove poti, vlogo nji- hove kemične tovarne v proiz- vodnji zaščitnih sredstev za kul- turno rastlinstvo in pomen, ki ga ima uporaba le-teh v našem gospodarstvu. Modernega kme- tijstva brez fitopatologije ni. Sa- mo kapar, Icl je samo v Slove- niji napravil milijardno škodo, je najresnejši opomin, da se moramo posluževati zaščitnih sredstev, ki nam jih nudijo se- daj že domače tovarne, če hoče- mo rešiti sadjarstvo pred uni- čenjem. Neverjetno mnogo škod- ljivcev ogroža žito — naš vsak- danji kruh — in nobenih težav ne predstavlja več njihovo za- tiranje, odkar imamo izdelke »Zorka«. Po predavanju so nam pred- vajali film o modernem obdelo- vanju zemlje, kjer mehanizirano poljedelstvo z manj delovne sile daje več kruha. To je možno sa- mo v velikih obratih, kjer pri- de stroj do polne veljave. Ameriški film »Zemlja In ljudje«, ki je sledil, pa kaže, ka- ko daleč so pred nami ameriški kmetje. In zakaj? Nenehno je njihov duh ustvarjal, ko smo se mi držali samo tradicije svojih očetov in hočemo še danes tako. Borba s prirodo je prisilila Amerikanca, da je skonstruiral svojega pomočnika — poljedel- ski stroj in ga izpopolnil tako, da danes obdelujeta 100 ha zem- lje dva človeka, pri nas pa 53. Ko gledaš ta film, imaš ne- prijeten občutek, da smo mi proti temu pravi branjevci, ven- dar se ti nekje le budi prijetna zavest, da smo tudi m.i že kre- nili na to pot in da je ta pot prava. Amerikanci so vzgojili govedo brez rogov, kmetijstvo jo na tekočem traku in kaže, da ne more kmetovati več oni, ki ni za nobeno drugo rabo, kakor je bi- la včasih navada pri nas. Za naše prilike pravo čudo pa je vsekakor stroj, ki trga koru- zo, jo kožuha in spravlja na ka- mion. Človeku zastaja dih, ko gleda to in pozabi, da je film. Nekateri majejo z glavami, če je le to res. Pa še kako je res! Tako zelo, da je ameriška koru- za pri nas cenejša kakor naša, ker so naši proizvodni stroški daleč previsoki. Skoda, da teh stvari ni videlo več ljudi, ker je prišlo vse tako Iznenada, da se mnogi niso mo- gli odtrgati od peči. Morda pa bi naši kinematografi uvrstili kdaj pa kdaj v tednik take po- učne filme? DEKLETA SE NAJBOLJ ZANIMAJO ZA DELO RK Videm, 17. januarja (LP). V četrtek, 15. januarja 1.1., je bila v šoli redna seja občinske- ga odbora RK, na kateri so prediskutirali predloge in skle- pe plenuma RK v Ptuju z dne 13. t. m. Do 15. februarja 1.1. bodo imeli občni zbor RK, predhodno pa bodo imeli se- stanke vaških odborov RK ter izvolili nove vaške odbore. No- voizvoljeni odbor čakajo težke naloge, če hočejo, da bi bilo delo RK čim uspešneje. Na seji je bilo podčrtano, da je zlasti med dekleti zanimanje za organizacijo RK. Šestintri- deset novovpisanih članic na občinskem področju je tudi plačalo članarino. V diskusiji so še obravnavali vprašanja iz zdravstveno- vzgojnega tečaja RK, ki bo znatno obogatil misli in izkuš- nje deklet. RleLai besed o problemih izobraže- i^alnega de!a y plujsli^m okraju Glede na enega najvažnejših predpogojev socializma, na vi- soko patriotsko, družbeno-poli- tično, delovno in splošno kul- turno zavest, ki jo bo moral imeti vsak član socialistične družbe, da se bo ta lahko tako imenovala, v gotovih obdobjih ni odveč ugotoviti stanja naše- ga prizadevanja k navedenemu cilju. Problemi izobraževalnega dela v ptujskem okraju, kot drugje v predelu slovenskega severa in vzhoda, imajo po dru- gi svetovni vojni svoje speci- fičnosti, kot so jih zapustile okupatorjeve šole, v kolikor gre za generacijo, ki jih je v teh letih obiskovala ter na druge, ki so prav tako posledica naše nedavne narodne preteklosti V kolikor gre za to drugo skupi- no, obravnavanje problema v primeri s prvo lahko zanema- rimo, ker ta zahteva toliko večje pozornosti. Ta skupina — to so naši mladi ljudje —, generaci- ja, ki se pripravlja na prevzem vseh mogočih dolžnosti v na- šem narodnem življenju od pro- izvodnje in obrambe domovine do dela v kulturnih in drugih ustanovah. In če stvar motri- mo od tega vidika, nam je to- liko jasneje, da v tej stvari ne more in ne sme biti zanemar- janja. Široko izobraževalno delo med množicami je, kot znano, poverjeno Ljudski prosveti in njenim organizacijam, izobraže- valnim, kulturnim in sindikal- nim društvom, poleg tega pa se izvaja še po raznih strokov- nih in drugih društvih (Rdeči križ, kmetijske zadruge. Ljud- ska tehnika in včasih še odbor OF in ljudski odbor). Glede na vso to bi pričakovali, da je iz- obraževalno delo v polnem teku, saj je v okraju vrsta Ijudsko- prosvetnih društev in odborov RK, nekaj društev Ljudske teh- nike ter vrsta kmetijskih za- drug itd. Seveda je treba upo- števati, da se večji del teh or- ganizacij, v kolikor se z izobra- ževalnim doloin ukvarja, v glavnem omejuje le na svojo ozko strokovnost, kar je sicer v načelu pravilno in v kolikor ne zapada v tem delu preveliki ožini in ne sprejema v svoj de- lovni program najelementar- nejših tem splošne politične in kulturne razgledanosti. Vendar je glavno izobraževalno delo, torej naloga, dati širšim mno- žicam višjo splošno izobrazbo, prenuščena posebnim odsekom ljudsko-prosvelnih društev — ljudskim univerzam oziroma njihovim odborom, ki jih je v okraju 16. Ti odbori so po lan- skoletni začetni aktivnosti letos z delom precej popustili ter izgleda, kakor da bi jih mrtvilo pi-edvsem pojavljanje drugih organizacij na vsem kulturno- prosvetnem področju. Tako je prišlo v nekaterih krajih do za- stoja v delu ljudske univerze, čeprav je, kot že rečeno, tu de- lovno področje zelo jasno raz- deljeno: strokovno Izobraževal- no delo po »strokovnih« orga- nizacijah (če jih lahko tako Imenujemo) In dvig splošne izobrazbe pa po ljudski uni- verzi. Takšno stanje v splošno Iz- obraževalnem delu v okraju terja seveda neke rešitve: šte- vilni odbori ljudskih univerz zaradi svoje številnosti in ma- lih delovnih možnosti iz različ- nih razlogov odjemajo ptujski centralni ljudski univerzi teme- Ijitejši vpogled v delo ter ji skoraj onemogočajo, da bi jim nudila več pomoči. Iz navede- nega nastaja vprašanje, ali so res vsi ti odbori ljudskih uni- verz še na mestu in ali bi ne bilo za splošno izobraževalno delo koristneje, obdržati ljud- ske univerze samo v Ptuju, Str- nišču, Majšperku, Ormožu ter mogoče v Središču, v drugih krajih pa pospešiti delo pre- ostalih organizacij: KZ, RK, LT in ker končno še vedno ostane organizacija, ki v teh primerih (organiziranje predavanj sploš- no izobraževalnega pomena) od- bor ljudske univerze lahko na- domesti: odbor OF. Tudi raznovrstni tečaji, ki jih v raznih krajih prirejajo kme- tijske zadruge, Rdeči križ, od- bori AFZ itd. predstavljajo po- membno področje ljudsko izo- braževalnega dela v okraju. Njih vrednost je za splošno iz- obraževanje takšnega pomena, kakršen je kader, ki pi'edava in v koliko js v tečaj vključen tudi splošno izobraževalni ma- terial. Ponekod so ti tečaji edi.na izobraževalna oblika v dotič- nem kraju, če izvzamcm.o pred- vojaško vzgojo za moško in tečaj RK za žensko mladino. Ni umestno te tečaje podcenje- vati, temveč nasprotno, glede na tivodoma navedene cilje iz- obraževalnega dela jih je ko- primernesTa splošno izobraže- valnega programa ter jih šte- vilčno. kakor kakovostno dvig- niti na višji nivo. -n. „Svil" — nova sredn^ešol^^lo reviia Znano je, da pri nas čutimo vedno večjo potrebo po literar- nem glasilu, v katerem naj bi objavljali predvsem srednje- šolci. Na lanskem ustanovnem zboru srednješolskih literatov v Mariboru je bilo sklenjeno, da se ustanovi centralna sred- nješolska literarna revija »Svit«. Ze na prvem sestanku se je go- vorilo o tem, da bi naj »Svit« postal literarno glasilo vso se- verovzhodne Slove lije. Kritik Palko Doliuec iz Maribora je predlagal, da uredniški odbor ta svoj prvi program izpi-emeni In povabi k sodelovanju lite- rate vseh slovenskih šol. Tako bi lahko »Svit* postal vseslo- vensko literarno glasilo srednje- šolcev. Znano je namreč da »Mlada pola«, ki f^e sicer sma- trajo za srednješvolski list, ^^ zdaleka niso to, kar bi morala biti, najmanj pa reviia srednje- šo!'=!ke mladine, kakor trdi on. Zelja mladih ljudi je bila že nekdaj in je še danes, da izda- jajo časopise in revije, v kate- rih naj bi izražali svoja čustva, svoje odnose do okolice in druž- be. Dijaki ptujske gimnazije so imeli v šolskem letu 1952/53 svoj literarni listič, ki no more prikriti dejstva, da je bil list pač še mlad in zaradi tega do- kaj skromen in nebogljen. Ven- dar so dijaki skupaj s profesor- ji, ki so jim izkazovali pomoč, pokazali mnogo smisla na tem področju. Mislimo, da bi se ravno v centralnem maribor- skem srednješolskem listu »Svit« diiaki-literati ptuiske gimnazije lahko prebili do širših voda in tukai izkristaii'^in.'i močne^5o piast mladih umetnikov. Tako bi tudi dvignili višino svojemu lokalnemu gimnazii^^kemu lite- rarnemu glasilu. Svoja dela, črtice, pesmi, odlomke, kritike in podobno na i oošiliajo na na- slov: Slavko Kočevar Maribor, Kamniška 12/11. Uredniški odbor »Svita«. KUD v Makolah fn njegovo de^o Kultumoumetniško društvo »Anica Cernejeva« v Makolah je Imelo 13. jan. t. 1. redni letni občni zbor. Po uvodnih formalnostih je poročal o delu društva tov. Lončarič ter ugotovil, da je to ležalo na ramenih posamezni- kov, kar je seveda vplivalo na njegove uspehe. V poročilu se je zahvalili vsem, ki so pripo- mogli, da je bil obnovljen v preteklem letu kulturni dom: kmetom za darovani les, OLO Ptuj za dotacijo, tovarni volne- nih Izdelkov v Majšperku za za- veso Za oder ter KZ Makole za prispevek v denarju. Po poročilu se je razvila ži- vahna diskusija o delovnem Iplanu za leto 1953 za dramat- sko in folklorno skupino, pa tu- di glede gospodarskega uspeha društva. Posebno je bila po- udarjena pritegnitev kmečke niladine ter da bi se poživelo delo knjižnice. Sklenili so na- baviti še nekaj knjig naših so- dobnih pisateljev. Mladinke so sklenile ustano- pevski zbor, mladinci pa šahovski krožek. Za Predsednika društva so nato izvolili ravnatelja gimna- zije v Makolah tov. Brumen Benota. dosedanji predsednik pa je postal podpredsednik dru- štva. Ob zaključku so sklenili vložiti vse sile za popolno obno- vitev kulturnega doma. P. J SESTR2ANI BODO SČASOMA BREZ VODE? L e š j e, 17. januarja (LP). V Sestržah nastaja resno vpraša- nje preskrbe prebivalstva s pitno vodo, to tembolj, ker javna Izlivka pitne vode sredi vasi nimata vode, vodnjaki po vasi pa imajo sumljivo vodo. ker so več ali manj izpostav- ljeni onesnaženju. V Sestržah se zato resno bavijo z vpraša- njem popravil vodovoda V tej skrbi so našli iresno oporo v Okrajni higienski po- staji v Ptuju. Ko bo na podla- gi načrta omrežja \'odovoda te- ren pregledal strokovnjak vodne uprave v Ptuju, bodo s pomoč- jo sodelovanja vaščanov, de- narnih sredstev in materiala, ki ga bo ljudstvo samo prispevalo ter s pomočjo sredstev, ki iih bosta prispevala Okrajni odbor RK in občina Lešje, odpravili ovire v preskrbi vasi z vodo. V teku so priprave za pre- gled omrežja. Janez Petrovič: Vinogradniški kongres v Freiburgu 28. avgusta 1952. Se preden se je prav zdanilo, smo krenili iz Freiburga proti skrajnemu jugozapadnemu kon- cu zapadne nemške republike. Za ta dan smo imeli v progra- mu kratek izlet v Švico, pred- vsem z namenom, da si ogle- damo vinogradniško področje okrog Winterthura in Schaff- hausena. Pot nas je vodila med f^cno in precej strmim gričev- ki je bilo v pretežni meri ^^sajeno z vinogradi, med ka- ^^'rimi so se pojavljali veliki Kompleksi novih nasadov kot priče velikopotezne načrtne ob- nove. Na švicarski meji so nas ^Prejeli skoraj pretirano vljud- švicarski cariniki, ki nikakor niso mo^i verjeti, da imajo opravka z Jugoslovani. Kmalu ^ato smo zavili v Basel, tretje ^ajvečje švicarsko mesto in Pomembno industrijsko sredi- ce, ki leži tik ob nemški meji. ^ mestu se nismo usta\nli, pač med vožnjo skozi okna oDčudovali po pravici toliko hvaljeno čistočo uUc in trgov, ki je v vseh švicarskih me.stih in naseljih sama ob sebi umevna. Proti Ziirichu smo se vozili skozi valovito pokrajino, ki je pritegnila našo pozornost po- sebno s krasno negovanimi travniki in pašniki. Ker je v tem času tudi tu primanjkovalo dežja, smo na mnogih travnikih videli prenosne škropilne na- pravo, ki so napajale žejno zemljo in s tem obvarovale mlado travo pred Izsušitvijo. Med travniki nI bilo videti sko- raj nobenih njiv, pač pa precej lepo rastlih in negovanih sa- dovnjakov. Živinoreja in sad- jarstvo sta glavni panogi, s ka- terima se bavi švicarski kmet v tem predelu. Ko smo drčali po kot steklo gladki asfaltirani cesti skozi vasi, se pri vsej mičnosti kmeč- kih hiš in urejenosti dvorišč nismo mogli načudlti velikim gnojiščem, ki so bila brez iz- jeme urejena ob ce.sti, tik pod okni stanovanjskih hiš, tako da se je sopara ob jutranjem iz- hlapevanju kadila skozi odprta okna naravnost v stanovanjske prostore. Baje Švicarji to staro tradicijo, kljub vsestranskemu napredku in visoki stopnji splošne izobrazbe, tako ljubo- sumno čuvajo še iz starih ča- sov, ko sta se bogastvo in s tem tudi veljava merila po gnoju. Mogoče je v tem tudi nekoliko želje, da bi bili čim bolj zani- mivi za tujce. Znano dejstvo je, da so Švicarji, tako meščani kot kmetje, pripravljeni storiti vse, samo da bi privabili čim več inozemskih turistov, saj so zraven lepot švicarskega viso- koalpskega sveta in jezer po vsem svetu na glasu švicarska vljudnost, snaga, urejenost ho- telov, prometa in vsega dru- gega. kar si želi bogat tujec, ki seveda vse to drago plača in s tem bogati siccr pasivno deželo. Na veliko domiselnost v tem stremrljenju kaže tudi to, da so na vseh nepreglednih križiščili in ovinkih postavlje- na posebna ogledala, tako da avtomobili,st že vnaprej vidi. kaj se dogaja za ovinkom. Pri vseh teh zanimivostih nam je vožnja do Zuricha zelo hitro minila. Ziirich je zelo lepo In obenem največje švicarsko mesto (šteje preko četrt, milijona prebival- cev). Je znano letoviško sredi- šče ob prekrasnem jezeru. Ima tudi močno razvito indu.strijo, predv.sem pa je poznano po borzi in po ogromnem številu bank. V Ziirichu smo se zadržali dalje kot smo nameravali. Ne- kega našega tovariša je namreč že od jutra kuhala huda vro- čina, tako da smo mu morali poi.«;kati zdravnika, ki je ugo- tovil zastrupljenje. Ko je zve- del, da smo Jugoslovani, je bil z našim bolnikom šo posebno prijazen in ni hotel sprejeti nobenega plačila, čeprav mu je izrezal zastrupljeno mesto in mu vbrizgal celo vrsto in- jekcij. Ta smola nas je zadržala to- liko časa, da smo morali na poti skozi winterburško vino- gradniško področie bolj hiteti, kot smo želeli. Videli smo, da imajo Švicarji, kot vse drugo, tudi vinograde izredno skrbno urejene. Na povratku v Nemčijo smo se bežno ustavili še pri slapo- vih Rena in v Schaffhausenu, kjer je svetovnoznana industri- ja švicarskih ur (šafhauznerce). s katerimi se je opremila tudi večina naših tovarišev Nadalj- nja pot nam je tekla spet po Nemčiji, kjer smo kmalu po prehodu čez mejo dobili nove- ga sopotnika. Ustavila nas je neka ženska, ki je pešačila proti 30 km oddaljenemu mestu, kot nam je povedala. Ker je bila že tema in je ob tem času lju- dem na vožnji običajno dolgo- časno. smo začeli z našo sopot- nico živahen razgovor. Poveda- la je, da je pomožna delavka v neki tekstilni tovarni, kjer za- služi mesečno 150 mark. Obraz- ložila nam je tudi svoj mesečni proračun. Hrana in stanovanje jo staneta 100 mark, za preskr- bo nezakonskega otroka, ki ga ima pri neki družini (v Nemčiji ne poznajo otroških doklad). plača 30 mark, kar je po njeni lastni sodbi takorekoč zelo po- ceni, 20 mark pa ji ostane za kurjavo, razsvetljavo, obleko In druge potrebščine. Ko je eden naših tovarišev na to pripovedovanje iz globine srca vzkliknil »Servus. pa tak standard«, smo se ?icer vsi za- smejall, bilo pa nam je jasno, da je tak položaj brezupen. V Freiburgu smo se ustavili samo na večerjo, nato pa smo se odpeljali proti novemu cilju v pokrajino Pfalz. ki je ena najbolj znanih in cenjenih nemških vinogradniških pod- ročij. (Nadaljevanje prihodnjič) ALI JE BILA KRIVA DEKLICA ALI MOTORIST? Na cesti med Leskovcem in Borlom je bila lani 20. julija hudo telesno poškodovana neka mladoletna deklica. V nagli vožnji se je v njo zaletelo mo- torno kolo in jo podrlo. Na razpravi 26. januarja t. 1. ob pol 12. uri bo ptujski kazen- ski senat razpravljal o obtožbi zoper Danila Bračiča, trgov- skega pomočnika iz Ormoža, da bi naj bil ta ogrožal tega dne javni promet na cesti in življe- nje ljudi z malomarno vožnjo z motornim kolesom. KISU JE ZLOMIL SPODNJO ČELJUST Z udarcem s pestjo po bradi je bila Petru Kišu iz Strni.šča lani ponoči 21. julija zlomljena spodnja čeljust. V zvezi s to Kiševo težko te- lesno poškodbo je tožilec obto- žil Ivana Firbasa 7 dni« dne 30. dec. 1952, je vsekakor za zgodovino na- rodno osvobodilnega pokreta v Središču in okolici važen do- kument, katerega se čutim dol- žan dopolniti, v kolikor sem se- veda o stvari bil poučen. Ze v začetku novembra leta 1941 je središki obmejni gesta- po začel na veliko zapirati, da so bili ptujski zapori napolnje- ni nekaj mesecev s Središčani ter tistimi iz Lačavesi in Koga ter okolice. To so bili črni dne- vi za njihove svojce, še bolj pa za aretirance same v zap>orih, posebno ob zasliševanjih. Tisoči naših ljudi, ki jih je zasliševal gestapo, lahko potr- dijo, da je bilo vsako zasliše- vanje velik duševni in telesni napor. Postranske psihološke pripi'ave ter mučenje po po.seb- nih metodah ob navzočnosti več mučiteljev z obsežno poIicij.sko prakso je trajalo včasih tudi po več dni nepretrgoma. Znaki po plečih, rokah, nogah in gla- vah političnih zapornikov pa so še tedne pričali o poslcdicah teh zasliševanj. Izmučeni in duševno strti so sc mnogi vračali od zasli.ševanj v celice. Pri mnogih zanornikih je bilo cpaziti še velik napor pri obvladovanju samega sebe, da ne bi česa izdali ali s kak.šno besedo pomagali gestapovcem ter s tem povzročili, da bi pri- šle nove žrtve v roice gestapov- skih krvnikov. Vsak takih are- tirance v je navadno kljub za- četnemu mučenju pozneje do- bro vozil, če ga seveda ni kdo drugi izdal in če ni nasedel kakšni provokaciji. Omahljivci pa so vedno šli v gotovo smrt ter so za seboj potegnili še ti- ste, ki so ostali trdni. Imel sem priliko spoznati značaje Središčanov, ki so ome- njeno gorje, ki jim ga je pri- pravil gestapo, dejansko okusili. Voditelji osvobodilnega pokreta središke skupine, kot prof. Ke- rcnčič, ing. Berce Polde ter nje- gova žena Milena so bili kot luč ostalim, ki so jim sledili. Pokazali so, kaj se pravi za svoj narod delati, trpeti in žrtvova- ti. Neustrašeno so stopali v Ma- riboru pred puške ter dajali svoja življenja za svojo domo- vino. Prof. Kerenčič je krvnikom tik pred smrtjo bruhnil v obraz besede: »Danes mene. jutri te- be!' ter bi jim povedal še kaj, da niso streli iz pušk pretrgali njegovega »življenja. 2e v ptuj- skih zaporih je Kerenčič kazal veliko skrb za člane svoje sku- pine ter preko mene z njimi vzdrževal zvezo. Meni posebej ie večkrat naročal ter mi daial smernice, kako naj kot jetni.^-ki paznik pomag^.m slovenskim nripornikom Rekel je. da naj osiancm 7ve?t <;voiemu narodu, ki jo prliiljen prenašati tak strahoten teror, v izvrševanju službe pa skrajno previden, da ne bi nasedel kakšnemu pro- vokatorju, ki jih tudi v zaporih ni manjkalo. Govoril je o svo- jem prvotnem načrtu, da bi skupno z njim ter nekaj tova- riši iz njegove skupine pobeg- nili iz zaporov, vendar si je po- zneje glede represalij, ki so jih Svabi izvajali nad sorod- stvom, premislil. Naročil mi je, naj ostanem na svojem mestu, da ga ne bi zasedel kakšen na- cist, ker bi se s tem bistveno poslabšal položaj mnogim so- trpinom, ki bodo prišli, ker bo vojna še dolga, borba za svo- bodo našega naroda pa vedno neizprosnejša. Kerenčič je bil vzor Sloven- ca-narodnjaka. Nazorno je po- kazal svojo predanost ljudstvu in domovini. V ptujskih zapo- rih je bil strogo ločen od osta- lih sojetnikov v celici §t. 4. Ob neki priliki mi jo pripovedoval, kako so mu gcstapovci v Bren- čičevi hiši nastavili past, ko so ga pustili samega v sobi z od- prtim oknom na ulico, sami pa gotovo na dru;?em oknu čakali, kdaj se bo vrgel na ulico, da bi ga torej »na begu ubi1i». Ge- stapovci so ga, ko so ga našli v sobi. kicr je ostal, nagovorili nekako takole: »Vi ste res pravi slovenski inteligent. na katerega vaše liudstvo lahko rr-čuna. Takšne Ijud'" pa tridi mi rabimo ter vam damo mož- nost si premisliti, preden vas po.Šliemo v koncentracii?ko ta- bori,'Ce. Ko .«;e boste odločili za razgovor z nrmi. =:noroč:te to paznikom!^ Kprr^nčič pa ni na- ^'•del vab?''^! ses^-^novcrv. Po- znal je gestapo ter ni hotel imeti z nJim, kot z okupatorji sploh ničesar skupnega. 8. decembra 1941 so gesta- povci odpeljali v Maribor večjo skupino Središčanov, v ptujskih zaporih pa jih je .^e v isti noči nadomestila druga, še števil- nejša od prve. Navedenega dne zjutraj sem omogočil ing. Ber- cetu, da je skozi drvarnico zle- zel do okna celice, v kateri je bila zaprta žena Milena. Kalcš- no je bilo slovo moža in žene, ki sta zaradi svoje zavesti bila pripravljena na vse, v tem mrz- lem zimskem jutru? Ing. Ber- ceta so istega dne odpeljali v Maribor, ženo Mileno pa so od- pravili na Bori. Zaradi neke izdaje pa so jo pozneje ponovno spravili v Ptuj ter jo začeli po- novno zasliševati, dokler je niso poslali v Maribor za možem v smi't. V tej skupini je bil vedno vedri Karel Kanič, ki jo za to- variše sozapornike imel vedno dovolj bodrilnih besed. V tej vrsti značajnih in kremenitih ljudi iz Središča in okolice in ravno v tej drugi .skupini pa se je pojavil še člo%'ek, ki za- pornikom iz Središča, kolikor koli jih je bilo v zaporih vsa leta okupacije, ni bil v čast. Bil je to neki Horvat, vendar sem podrobnosti o njem izvedel ščle takrat, ko je gestapovcem že pobognil. Bilo je takole: 8. jan. 1942 so gestaoovci Hoivata od- gnali na za«:liševanie iz zaporov že okrog 13. ure in sc z niim niso vrnili vse do pol 1. ure p-^- noči. ko sem slišal pred glav- nimi vhodnimi vra^i močan udarec Ko sem vrata odprl, sem videl bp^ečs* nr^^^k^rja. iz- med katerih je dnigi vpil: »Halt! Halt!« Pred vrati je bil sneg močno povaljan, pa tudi krvave sledi so bile vidne. Ugotovil sem, da .sta bila be- žeča gestapovec Lovi-enčič, do- ma iz Budine pri Ptuju, ter prejšnji dan na zasliševanje od- vedeni Si-ediščan Horvat. Za- prl sem vrata ter v mislih že- lel Središčanu uspešen pobeg, dokler me ni okrog 2. ure po- novno pozval zvonec k vratom. Mislil sem že, da sta se vrnila oba, pa je bil Lovrenčič sam. Levo stran obraza je imel po- bito ter na čelu velike bunke. V roki je držal Horvatov klo- buk, v drugi pa svojo okrvav- ljeno pištolo. »Kje pa imate Horvata?« sem ga vprašal in Lovrenčič mi je nato pripovedoval, kako mu je imenovani pobegnil. Pri vratih ga je, ko je slegnil Lovren- čič za zvoncem, prevrgel v sneg ter ga s pištolo, ki mu jo je vzel, nakre.=;al po glavi, nato pa vrgel v sneg. Lovrenčič jo jc iskal, Horvat pa je medtem po- begnil. Trdil je še. da pi.štola ni funkcionirala, kar pa ni bilo res, o čemer sem se sam prepri- čal. Res pa je bilo. da je iz Lov- renčiča kar smrdelo vino. ki se ga je napil pri Wagrandlu, ko sta se s Horvatom vračala od zasliševanja skozi Prešernovo ulico. Vprašal sem Lnvrenčiča. če ne nameravrt javiti Horvatove- ga pobega. Tega ni storil z iz- go\'orr>m. da bi sa itak izpu- stiU, ker da ie dober fant in ker so iz nip.?ri dobili vso nii n potrebne poda+'co. Nato ie na kloD Icr spal do okrog 4. ure ziu+rai. ko ie te'efoniral ge- stapo, kaj se mu je zgodilo. Jasno mi je bilo, kaj se je zgodilo. Ko sem o tem pripove- doval Mileni Bercetovi, ko so jo vrnili iz Borla, je nenadoma prebledela ter se sesedla na klop. Lovrenčič torej ni lagal, ko je rekel, da so iz Horvata vse izvedeli, kar so rabili. Kot sem izvedel, je Horvat nekaj dni po tem pobegnil v od' Madžarov zasedeno Medjimurje, po tem času pa se je dogajal končni del središke žaloigre na dvorišču mariborskega okrož- nega sodišča in pred puškami švab.sko-nacistdčnih gestapovskih kr\"njkov slovenskega naroda. Priznati moram, da so bili ljudje iz Središča in okolice ve5 čas od prve žrtve v 1. 1941 —■ prof. Kerenčiča — ter do zad-^ nje v 1. 1945 — Vide Aličeve —| in z izjemo zgoraj opisanega' Horvata ljudje in Slovenci na svojem mostu in s svojimi zna- čaji ter da niso klonili pred besnenjem s krvjo o^kropljene švabsko-nacistične geslapovskc drhali. Dolga vrsta jih je skozi ptujske zapore, i/.gnansi va in koncentracijska tabori "ča: trije Zabavniki iz Lačavesi, Brezniki iz Koga, Fil'piči i2j Grab pri Središču, družine Ha- ložan Milana, Kaniča Karla, Jv?rjaševič Franca. Veselkovi fantje, Orcšnikovi iz Codenin-^cj ter vrsta posameznikov soi skupno s tistimi, ^i so svojci življer-ia poklonili domovini ns dvorišču mariborskih zaporo^' ter dmrrie s puško v roki kot boT-ci NOV in f.sti, ki so v n-^«^] vzdržali do konca ter zma.fr^.'' — vsi so č-5s^no in značajno prinašali in donrinesli svoje de- leže za svob"^'""';^ domovino. Dominik GlušiČ i