Iz zgodovine keivsčanske ljndskc šole. Ako je že sanio po sebi sihio važao, če pregledujemo častitljive daeve starodavoili časov, mora brez dvombe še posebno kristjana mikati, da po niiiiuiiii stoletjih zasleduje, kako so se sveti zavodi začcnjali in ra/.širjali. Cuditi so mora človek, ako vidi, kako da se povsod aiala nježaa zel bolj ia bolj razrašča, ter postaja prijazao drevesce, časonia pa velikansko drevo, pod čigar hladno senco se kaj siadko počiva. Tako vidimo, da se je poleg učeae šolp tudi Ijudska šola začenjala živiti ia .se razvijali na veselje ia blagor brezštevilaili zarodov. Iz tcga, kakor se jc ljudska šola začela ia razcvelala, spozna1110 (udi njeiiit svcto žlahtnost ia upravilo. Ona je hči svete cerkvp, nje izvoljcno lastno dete; njcno opravilo pa je, da otroke izreja za časnost ia večnost. Poskiisili bomo osnovati kratek zgodovinsk obris tega častitljivega zavoda, ia pokazaii liočpnio pot, po kteri je kerščaaska Ijiidska šola napredovala in so razširjala; zato pa skerčinio zgodovino drugili višjili ueilnic. Ozrimo se tedaj naj pred v starodavae čase, kjer je zazaaniovana I. Komanska doba. Ta doba obsega čas od rojstva aašega Izveličarja do velikpga preselovanja narodov. Rimljan iaia čast, da .se ta doba po ajem imeauje, kpr je po naj \ečjem delu sveta gospodoval ia povsod širil svoje posebnn naredbe. Njeaiu je ludi sveta ccrkev, kor jp bila rojpaa nied ajtgovinii aiejanii, aaj pred in pred vsem darovala blagoslov svojega svetega truda. Xaj prpd si pa uioramo niislili , v kakšnem stami je sveta cerkev dobila Ijudsko šolo, kadar so je pervikrat očitno pokazala. Začnimo tedaj pri Riniljaaih. V stoletjih pred Kristusoia in dosihdob, ko je bila Grpcija podjarinljciia, je poglavitno domača hiša skerbpla /,a otroško izrejo. Oče je učil svoje otroke brati, pisati in šlpviliti, jim jc pripovedoval zgodbe preddedov, razlagal postave ia vcrske šege, in je zraven sine vadil ia uril za orožje ia kmetijo. Tudi mati, pri starih Riniljanih močao spoštovaaa, se je vdeležcvala tega poduka, posebno pri ženski mladosti. Dasiravno ta čas ai bilo preveč učenih v Rimu, je bila veudar ta doba zastran izrejanja pri Rimljanih zlata doba. — Toda ta lepi čas je minul, ko se je dežela Grekov uklonila rimski sili. — Ta dežela, ktera je po svojih naselbah se dalje razširjala, ni imela le veliko močnih rok, temuč tudi dosti učpnih glav, ktere so jo že več stoletij kinčale. Akoravno se je atonsko dekle večidel doma podučevalo, se je moral naj ubožnejši atenski deček v očitnih šolah saj brati naučiti. Bolj bogati sini, ktere je sužaji vodil (detovod =z pedagog), so si mogli za primerao plačilo ludi še mnogo druzega, za življenje koristnega, pridobivati; pred vsem pa so se vadili pisati ia peti. Po vodilu, daje v zdravein telesu tudi zdrava duša, so se posebno ozirali na telesae vaje pri ailadosti; posebno se je moral vsaki, tudi naj bolj ubožni, vaditi ia uriti plavati. Take hvalne šege so po Atenah povsod posnemali; še celo Sparta, ki se je ponašala s svojim orožjem, se je poslednjič umakaila očitno naznanjenim potrebam. Tu pa tam so se od navadnega prizadevanja, to je, da so le vesele in v deržavnih rečeh izurjene Greke izrejali, povzdignili do visokega Pitagorejevega sveta, naj se namreč otroci tako izrejajo, da se bodo bogov bali in čednost ljubili. Kakšaa lepa Ijudska šola v tako davnih časih! — Ko so bili Perzijani odpodeai, je prišlo mehkužno življenje v srečno grekovsko deželo. Bogatejši starši so izročevali svoje otroke posebnim učenikoni, ktere so pri začetku še precej dobro plačevali, ter so tako časoma Ijudsko šolo kratili. Kar se je s tem začelo so pa doveršile še nasledujoče dolge domače vojske. Ko so se dolgo zapuščene šole zopet odperle, niso bile dalje javne in narodske naprave, ampak posamezni so na svojo roko napravljali šole, in so ie za to skerbeli, da so si otrok pridobili; tu pa tam je še kaka soseska šolo vstanovila, pa le zato, ker je ravno učeaika potrebovala. JVamesto tega si je pa greška šega ia ž njo tudi vravnava gerške šole na zunanjeai naj slavnejše zmage pridobivala. Po močni roki Aleksaadra velikega si je podjarmila vse ljudstva, ktere so stanovale ob bregovih XTila do bregov Inda, ia je več sto let gospodovala, kar so ji stare aarodovnosti le malokje kratile. Kar je zmagovavai meč vshodu prinesel, to so zanesle verige podjarmljenih v zahod. Grecija se je uklonila silovitemu Rimu; Rim pa in njegov prostorai svet se je podvergel gerški šegi. Obogateni po poropanih narodih so se imenitni Rimljani s čim drugim pečali, kakor s tem, da bi bili skerbeli za svoje otroke. Pri bogali niizi pirovati, razbprzdani pohotnosti streči in po novili zakladili svoje roke stegovati, je bilo ajih vsakdanje opravilo. Izgledi, ktere so ravno kar vidili, kakor (udi gcrški učeaiki so jim bili zelo po godu. Sužnjemu, ktercga so tudi imenovali detovoda, so izročevali za izrejo dediče celo slavnega imena, in če so še kaj več Iiotli storiti, so udinjali maliin za malo denarja na mesec Greka, ki je bil brez službe, za učcnika, ktprega pa so malo malo čislali. Ubožaejši pa so mogli zadovoljni biti, da so svoje otroke pošiljali v kako šolsko izbo. Poslednjič so se veadar bogati za apkaj korakov prestopili. Pošiljali in vodili so svoje otroke tudi v šole, toda ¦/. veliko postrežbo. Kakošapga sadu pa se je pričakovalo od takili šol, ktere so se sicer po zunanjeui vidile pripravne, pa so jili veadar otroci obiskovali, kolikor so sami liotli, ali kolikor se je njiin staršem poljubilo! Družiusko življenje je hiralo, in (udi naj boljša šola se ai niogla kaj naaj zaaa.šati. CDaije prih.j