, VESTNIK S)M]MHM)MUimHHII!immmi!mm!HH!IHHHInntMHHHHnHt))C! Poštni urad 9020 Ceiovec E Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt = izhaja v Ceiovcu Encheinungsort Kiagenfurt E Posamezni izvod 3 šiiinge Š mesečna naročnina 12 šiiingov = = ceioietna naročnina 120 šiiingov = P. b. b. 5Mttt)ttmMMMH!tt))m)Mmm]))tmnntm)mMnmm)mnntnmn: LETNIK XXX«. CELOVEC, PETEK, 28. OKTOBER 1977 ŠTEV. 43 (1837) Kriminaiizacija koroških Siovencev je v Satzburgu doživeta brodoiom ZAHTEVA HA BEOGRAJSKi KOHFERENCi: Več skrbi in pozornosti kuttumi ustvarjatnosti manjšin „Več kot dosiej se je treba truditi tudi za spoznavanje kui-turne ustvarjatnosti tistih, ki kot narodnostne manjšine živijo v posameznih državah. S tem bi prispevati za vkijučevanje teh manjšin v širše biiateraino in muitiiateraino sodeiovanje na področju kuiture, izobraževanja, informacij in podobnih področij. Tako je poudari) vodja jugosiovanske deiegacije na beograjski konferenci Miiorad Pešič, ko se je med razpravo o tretjem pogiavju skiepne iistine (kjer je govora o humanitarnih in drugih vprašanjih) izreke) proti monopoiom veiikih kuiturnih in informacijskih sistemov ter za spoznavanje kuiture manjših narodov. Sicer pa je biio o manjšinah že večkrat govora med dosedanjim potekom beograjske konference in bodo o tej probiema-tiki gotovo razpravijaii tudi še v prihodnjih tednih in mesecih. Saj so končno manjšine kar dvakrat omenjene tudi v skiepni tistini, kjer je izrecno poudarjeno, kakšnega pomena so iahko za razvoj dobrih odnosov in sodeiovanja med narodi in državami — seveda pod pogojem, da jim države, v katerih živijo, zagotovijo vse tiste pogoje, ki so potrebni za njihov obstoj in vsestranski enakopravni razvoj. Razburjeni koroški tinttovi Poziv k varčevanju, ki ga vsako ieto ob Svetovnem dnevu varčevanja poši-ijamo rojakom in postovnim prijate-ijem naših siovenskih denarnih ustanov, postaja skoraj že doigočasen. Pričakujemo ga in skorajda poznamo tudi njegovo ponavijajočo se vsebino. Ko ga zagiedamo, nam gre kakor ob praviji-ci, ki jo že zdaieka spoznamo po uvodnem „Mekoč je žive)...". A ne gre za pravljico, za izmišijen svet. Varčevanje je uresničevanje osebne sreče vsakega posameznega izmed nas, je sestavni dei naše borbe za preobrazbo in izboijšanje naše skupne usode. Varčevanje je odiočitev za dotočen način gospodarjenja in trošenja, usmeritev vsega našega ravnanja in nehanja za doiočeno obdobje aii za vse živijenje. Varčevanje je izraz osebne pripravijenosti, da smotrno razpoiaga-mo; da ustvarjamo trajnejše dobrine; da ne porabljamo sproti po žetjah, marveč načrtno po potrebi; da trošimo ob pravem času, ne po ponudbi aii četo po rekiami. Varčevanje je vsak dan nanovo potrjeni skiep svobodnega čioveka, da hoče samostojno do-iočati kvaiiteto in obseg trenutne potrošnje ter s tem zavarovati svojo go- !zkušnje varčevanja spodarsko samostojnost in neodvisnost ter možnosti vsestranskega razvoja svoje osebnosti. Varčevanje je dokaz kreativne, dejavne samoodiočbe, ki omogoča primisiek in uresničenje načrtov. V tem pa povezuje osebno korist z interesi skupnosti. Tudi naše siovenske skupnosti na Koroškem, ki ji nihče ne bo pomaga! in ne more pomagati, če se sama ne bi znata odtočiti za premištjeno pridobivanje in donosno hranjenje, za smotrno razpotaganje in načrtno uporab-tjanje materiatnih dobrin. Z njimi moramo namreč zagotoviti fizično eksistenco in neodvisno samostojnost naše skupnosti in zadnjega njenega posameznega pripadnika. Samo tako je možna ohranitev našega svojstva kot ijudstvo, te tedaj je garantirano uresničevanje kutturne, nacionatne in čto-večanske podobe našega rodu na naši zemtji tudi v bodočih vekovih. Pri tem je žeto bridko spoznanje resnice, da nas vetiki načrti te prevečkrat spetjavajo stran od stvarnih možnosti in uresničtjivih naiog. Da je garant našega obstoja nazadnje pač te naša tastna votja, naše pravitno spoznanje tn naša sposobnost za gospodarsko ustvarjanje. Me mnogi načrti marveč edinote uresničena in trajno obetajoča dejanja so za rabo. Živimo v razburkanih tednih govoric in podtikavanj, ki mnoge zavajajo: Spekuiante razvrednotenja so speija-ta v natožbe v tuje vatute in stedečo izgubo. Večno črnogtede v nepremiš-ijene nakupe, da bi se izogniii davkom in nevarnostim razvrednotenja; ostata jim je izguba v nerabtjeni robi in visokih cenah. Hajbotj strahopetne je pripravito javno govoričenje četo do dviga prihrankov, ki so jih vsaj prehodno skriti v nogavico ati zapeček, pravtako v tastno škodo in izgubo. Spet so pomirjeni vatovi na morju govoric in objav, ob varnih pomoiih ijudske pameti so biti uradni prektici že skoraj nepotrebni, izguba v tast-nem žepu je namreč najbotj učinkovita šota in potrditev vjedno vetjavnega spoznanja: Me postanejo vsi bogati, ki varčujejo; vsak pa, ki ne varčuje, ostane zanestjivo siromak. Jr. Afirt Zwdter Poskus kriminalizacije posameznih predstavnikov koroških Slovencev je v trodnevnem procesu od torka do četrtka prejšnjega tedna proti osrednjemu tajniku NSKS Filipu Waraschu dosegel svoj dosedanji višek. Hkrati pa je ta poskus tudi že doživel popoln brodolom: čeprav ga je koroško objavljeno mnenje vključno s tukajšnjimi policijskimi in sodnimi oblastmi praktično že obsodilo, ga je porotno sodišče v Salzburgu moralo oprostiti obtožbe, da je upokojenca Gotttrieda Guttlerja hotel napeljati k bombnemu atentatu in da mu je v ta namen izroči! peklenski stroj. Sam državni tožilec dr. Banke je v svoji končni besedi nakazal, da si s tako slabo zasnovano obtožnico ne bi upal pred sodišče in je za Warascha praktično zahteval oprostitev. Prvi dan procesa se je pod predsedstvom dr. Eckeharta Ziesela začel z branjem obtožnice in z zasliševanjem obtoženca. Warasch je zavrnil prvo točko obtožnice, ki ga je dolžila napeljevanja k bombnemu atentatu, medtem ko je drugo obtožbo glede nedovoljene posesti pištole priznal. V svojem zagovoru je navedel, da je bit za vsakogar možen dostop do prostorov in materialov, ki jih je Guttler navedel kot podkrepitev za svoje izjave. Tako si je npr. vsakčas lahko ogledal podzemno garažo, v kateri naj bi prišlo do predaje eksploziva; prav tako si je lahko vsakčas oskrbet letake, plakate in lepila, na katera se je ovaduh skliceval v dokaz resničnosti svojih navedb. Za čas, ko naj bi Guttlerju predal ^peklenski stroj", je Wa-rasch ponudil sodišču alibi: v petek pred ugotavljanjem manjšine take predaje ni moglo biti, ker je bil v času, ki ga navaja Guttler, na tiskovnem razgovoru z jugoslovanskimi novinarji; v soboto dopoldne, ko naj bi se ponovno srečala v gozdu blizu Krnskega gradu, pa se je Warasch s tajnikom ZSO mudil v Slovenjem Ptajberku in v Selah. Kot vzrok, zakaj alibija ni ponudi! že prej, je Warasch navedel politične motive: na Koroškem, kjer ga je državni tožilec že vnaprej obsodil, bi to lahko imelo nezaželene posledice. K obtožbam Guttlerja pa je Warasch povedal: „Očitno so me zaradi političnih motivov hoteli uničiti. Guttler ima že prakso pri obveščevalni službi, zato so ga politično zainteresirani krogi najbrž za to angažirali. Samo tako si lahko stvar predstavljam, ker za izdelavo vsega scenarija Guttlerja samega ne smatram za sposobnega, za izpeljavo že." Popoldne se je začel dokazni postopek. Kot prvi je pričal dr. Matevž Grilc, ki je v celoti potrdil iz- (MJJrdjeUfSHje 2. str%7zi) Skoraj na Jan ročno za 3. o/JetMi-co dstega JogoJ^a v Ce/oucK, ^o so oj „T%)f/sfKrw%" pijani rj%uogu%K-touci ^reJ Je/dus^o zForrzico opso-u%/i ^antjfrja Jčrežs^ega z „žiJou$Ao sužnjo" :n svoje M^cističrzo nasfroje-nje se poJ^repi/i z grožnjo, Ja nza. FoJo prereza/; vrat, je ^ac/er prejšnji teden spet govori/ v Ce/ovca. Za ^raj svojega zborovanja si je — to je izrecno poaJari/ — zavestno iz-bra/ spet Je/aurbo zbornico. PreJ to spotninsbo ba/iso pa je govori/ o te-roriznta in s ten: Jovo/j razatn/jiuo opozori/ na Jo/očene povezave, bi segajo oJ JogoJba prej petitni /eti prebo Jinantitsbib atentatov na A"o-rošbenz iz zaJnjega časa vse Jo njegovega resnega svari/a tistitn, bi na sejanji va/ teroriznM v raznib država/: oJgouarjajo z zahtevo po „rto-uctn nta/em Nit/erja". Do/očene broge na žčorošbetn so banc/erjeve izjave očitno zaJe/e v živo. AND, bi si sp/ob raJ /asti pravico govoriti v intena vseh Korošcev, je posebno baJ in je sb/ica/ bar posebno se/o svojega voJstva, Ja zavrne banc/erjeve izjave, v baterib uiJi sramotenje in obrebovanje borošbe-ga prebiua/rtua. Gotovo pa je banc-/er Jabove v teb brogib tabo razbar-ba/ ta Ji z izjavo, Ja FZei?nafJie?:st zanj ni partner pri pogajanjih, marveč samo zasebno Jraštvo, bi babor vsaba Jraga poJobna organizacija /abbo ima svoje pog/eJe in preJ/oge, več pa ne. 7*o pa je izg/e Ja prehaja /ebcija za AFFD, bi bi verjetno taJi v Jržau-nem meri/a — babor to že vsa desetletja po p/ebiscita aspešno Je/a na Ježe/ni ravni — hote/ oJ/oči/no up/i-uati na reševanje manjšinsbega vprašanja. Tistim, bi zaraJi tega govorijo o „Jisbriminaciji" A//D (češ Ja se banc/er pogaja /e s s/ovensbimi organizacijami), je pač treba prib/i-cati v spomin Jejstvo, Ja usebaje č/en 7 avstri/sbe Jržavne pogoJbe posebna Jo/oči/a za zaščito s/ovensbe manjšine, ne pa nemšbe večine — razen seveJa, če bi se AF/D hote/ pogajati o 3. oJstavba 7. č/ena. V osta/em pritožbe teb brogov sp/ob niso atzravičene. Če pomis/imo, babo brezobzirno mimo pomis/ebov in protestov prizaJete manjšine je bi/o izveJeno jezibouno štetje in babo povsem mimo preJ/ogov in zahtev s/ovensbib organizacij je bi/ sprejet in obtroiran zabon o naroJnib sbapi-nab, potem res ni težbo agotoviti, čigav pečat nosi to „ reševanje" manjšinsbega vprašanja. /(ar pa se tiče razburjenja v Jrago smer, se to vsebabor ma/o čajno po-Ja brogom, bi so venJar že oJ nebJaj bazah' bo/j a/i manj enostransbo Ja-bovno orientacijo. /Ve mis/imo samo $teinacberja in njegove „zmage v nemšbi noči",* ta Ji me J Janašnjimi visobimi janbcionarji so /jaJje z ze/o Jo/očeno preteb/ostjo, oJ batere se še nibJar niso Jistancira/i; bončno pa govori o znači/ni povezavi taJi nejavno srečanje v Ce/ovca, bjer je brog aJe/ežencev in ce/o re/erentou sega/ vse oJ nebJanjega zaraJi vojnih z/očinou na smrt obsojenega belgijskega 5$-ojicirja Verbe/ena prebo fTO-jeusbega pos/anca 5crinzija pa Jo preJseJniba borošbega Heimat-Jiensta Fe/Jnerja. Vtisa, Ja gre ta-baj za nevarne in zasbrb/jajoče pojave, taJi jorma/istični preb/ici ne morejo izbrisati. Erklarung Na podlagi tiskovnega zakona (katerega „kvaiitete" giede spoštovanja ustavno zajamčene svobode tiska in mnenja so spiošno osporavane) smo prisiijeni objaviti nasiednjo izjavo: Wir haben in unserer Ausgabe vom 19. 8. 1977 auf Seite 1 einen Artikel veroffentlicht, der unter anderem den drei Karntner Tageszeitungen ais „journaiistische Heiiige Dreieinigkeit in Karntnen" den Vorwurf macht, kunstvoii den Eiterherd der Untoie-ranz gegen die Karntner Siowenen zu pfiegen. Weiters wird der Vortvurf der demagogischen Veriogenheit er-hoben und der Vorwurf, die Wahr-heit mit stinkenden Lugen auszuio-schen. Wir ziehen diese haitiosen Beschui-digungen mit Bedauern zuriick und entschuidigen uns hieflir bei der „Sty-ria Steirischen Veriagsanstait" ais Eigentumer und Herausgeber der Karntner Ausgabe der „Kteinen Zei-tung". L/ud/e vsegra svefa bi mora?; podpre?;' Združene narode V ponedeijek 24. oktobra smo po vsem svetu obhajati dan Združenih narodov. Za to priiožnost je generaini tajnik OZN dr. Kurt Waidheim tudi ietos posiai svetovni javnosti posebno sporočiio, v katerem je poudarit, da je svetovna organizacija v 32 ietih svojega obstoja dosegia mnogo pomembnih uspehov in da je v tem obdobju postaio jasno, da samo OZN zagotavija možnost za giobaino reševanje svetovnih probiemov. Hkrati je Waidheim ugotovi!, da se OZN tudi zaveda omejitev in da reaineje ocenjuje svoje možnosti. Novi smisei za reaiizem pomeni priznanje, da Združeni narodi ne morejo rešiti probiemov brez poiitične voije čianic, oziroma, da organizacija iahko deiuje ie v tistem okviru, v katerem jo čianice pojmujejo kot trajen instrument, da bi v korist svetovnega napredka združite in uskiadiie svojo raziično poiitiko. ..Zgodovinskega pomena in vrednosti OZN ni mogoče meriti samo z uspehi in neuspehi pri reševanju posameznih probiemov, mnogo pomembneje je, da dežele prinašajo pred svetovno organizacijo čedaije več svojih največjih skrbi." Waidhcim je v tej zvezi posebej poudarit krize na Biižnjem vzhodu, Cipru in na jugu Afrike ter nevarnost oboroževaine tekme. Po njegovih besedah nas pogied na nekatere iokaine in regionainc spore po letu 1945 pouči, da bi se brez pomoči OZN svet kaj iahko znašei pred ncpredstav-tjivo aitcrnativo svetovnega miru. Kot pogiavitne probieme sodobnega sveta je generaini tajnik OZN omenii še bedo, naraščanje števiia prebivat-stva, črpanje neobnovijivih naravnih virov, nespoštovanje čtovekovih pravic in nepravične ekonomske odnose v svetu, ter poudarii, da bi reševanje teh problemov morati podpreti ijudje vsega sveta, ker samo tako bo mogoče zgraditi mednarodno skupnost, zasnovano na svetovnem miru. Ob dnevu Združenih narodov je objavit sporočiio tudi Lazar Mojsov, predsednik ietošnjega 32. zasedanja giavne skupščine OZN. Dejstvo, da se je števiio čianov svetovne organizacije od ustanovitve skoraj potrojiio, pravi Mojsov, priča o vitainosti OZN in o praviinosti idej, na katerih je zasnovana. Ziasti v zadnjem času je OZN veiiko prispevata k ugodnemu razvoju mednarodnih odnosov in k reševanju pomembnih mednarodnih probiemov. „Ci)ji še vedno niso povsem doseženi," je poudarii Mojsov, ..vendar tega ne gre pojmovati kot izraz siabosti OZN, marveč kot posie-dico nezadostne zavzetosti viad posameznih dežei in pomanjkanja poiitične voije za uresničevanje posameznih pomembnih skiepov." Kriminatizacija koroških Siovencev je v Saizburgu doživeta brodoiom Evropski rekord Koroške pri političnih procesih Število političnih procesov proti siovenski manjšini na Koroškem je daieč največje v Evropi, in to v ča:u, ko na beograj:ki konferenci raz-pravijajo tudi o čtovekovih pravicah. Tako je biio ugotovijeno na seji komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja ter narodnosti pri repubiiški konferenci SZDL Siovenije, ki je prejšnji teden razpravijaia o trenutnem poiožaju na Koroškem. Macionaiistična gonja Heimatdiensta proti Slovencem, pred katero so kapituiiraie avstrijske stranke in oblasti — so poudariti na seji — je prisitita manjšino v boj za njene mednarodno priznane pravice. „Zdaj poskušajo njen boj predstaviti kot kriminatno dejanje, ki ga poticija in sodstvo v koroški dežeii preganjata z vsemi, tudi žeto prozornimi sredstvi." S takimi pritiski na stovensko manjšino v Avstriji bi bito treba seznaniti tudi svetovno javnost, so nagtasiti na seji komisije ter se zavzeti za ustanovitev posebnega sktada za gmotno pomoč Stovencem v Avstriji, proti katerim uprizarjajo procese. Na seji komisije SZDL so obravnavati tudi vprašanja, ki se nanašajo na znanstveno-raziskovatno deto o narodnostnih vprašanjih. Predsednik SZDL Mitja Ribičič je ob tej priiožnosti poudarit, da so raziskave na področju narodnostnih vprašanj v današnjem času posebnega pomena; z zadovotjstvom pa je ugotovit, da se narodnosti po vsem svetu vse botj vktjučujejo v bitko proti vsem obtikam diskriminacije. V vrsti predtogov za nadatnje deto so poudariti potrebo po večji koordinaciji med znanstvenimi ustanovami, kar sta podprta tudi zastopnika stovenskih znanstveno-raziskovainih institucij v Ceiovcu in Trstu. V korist nadatjnjemu tovrstnemu detu pa bo tudi neposredno vktjučevanje zastopnikov madžarske in itatijanske narodnosti v koordinacijska tetesa. Tudi drevesa KHD ne rastejo v nebo Po več kot dveletnem procesiranju je pred prizivnim sodiščem v Ce-'cu končala pravda med dipl. inž. tncijem Konzilio ter glasilom ko-ikega Heimatdiensta „Ruf der Hei- Pri zadevi je šlo za dogodek, ki je možen le na Koroškem, v ozračju, v katerem določeni krogi hujskajo proti Slovencem tudi zaradi stvari, ki bi se povsod drugod zdele naravnost smešne. Ko so na gradbišču stanovanjske hiše inž. Konzilie leta 1975 pili likof, so delavci po stari navadi pritrdili na streho okrašeno drevesce. Ker pa so bili papirnati trakovi, s katerimi so okrasili svoj „pušeljc", v različnih barvah, v beli, rdeči in modri, je to nekatere čuvarje domovine zbodlo v oči. In svoje ogorčenje so izpovedali v članku, ki ga je Ruf der Heimat objavil pod naslovom ..Profesor slovenske gimnazije izobesil jugoslovansko zastavo". V članku so inž. Konzilio nesramno napadli ter zapisali, da je Konzilia zagrešil „protiavstrijsko demonstracijo", kar je za avstrijskega učitelja povsem nesprejemljivo. Inž. Konzilia je tožil Ruf der Heimat, vendar pri prvi instanci ni uspel, ker je sodnik menil, da je zadevo treba poravnati izvensodnijsko. Šele prizivno sodišče je ugodilo njegovi tožbi ter odgovornega urednika dr. Pichsa obsodilo na denarno kazen v višini 2000 šilingov in poravnavo sodnih stroškov. Kakor je zadeva po eni strani naravnost smešna, pa po drugi strani kaže, kakšne razmere vladajo na Koroškem. Določeni krogi očitno mislijo, da lahko neovirano žalijo in blatijo Slovence, jim podtikavajo protidržavne dejavnosti in s hujskanjem na narodnostno mržnjo zastrupljajo politično ozračje v deželi. Še dobro nam je v spominu, ko je isto glasilo Heimatdiensta, ki je zdaj prejelo zasluženo kazen zaradi žalitve zavednega koroškega Slovenca, pred leti pisalo o zelo značilnih pogojih za pomiritev: ko enega od obeh narodov ne bo več. Kljub tej hudi grožnji je ostal list nekaznovan. Tako vsaj sedanja obsodba kaže, da tudi drevesa Heimatdiensta ne rastejo v koroško nebo... (NaJalfeva^e s I. strani) jave Warascha. Kot možna vzroka za Guttlerjevo ravnanje je navedel, da gre verjetno za politično provokacijo in za osebne interese. Kot zastopnik Mohorjeve družbe, ki je lastnica podzemne garaže, je Anton Koren potrdil navedbe Wara-scha, v istem smislu je pričala tudi Marija Logar. Tajnik ZSO dipl. inž. Feliks Wie-ser je pred svojim pričevanjem izjavil, da ima po členu 7 državne pogodbe pravico, da govori v svojem materinem jeziku, kar pa je sodnik takoj zavrnil, češ da je v Salzburgu sodni jezik samo nemški. Pod prisilo je Wieser nato pričeval v nemščini in potrdil, da je bil Warasch v spornem času na tiskovnem razgovoru in da je izključeno, da bi sestanek z novinarji zapustil; prav tako pa je pod prisego izpriča), da se je v soboto Proces v Salzburgu je odkril gnilobo koroških razmer Ka; ae^l je pohhčfN proces? Ta^o !?i se lal^o vprašal! zJa;,