/J£25u //ft /»m/aEWg>% iv—hoiw« e AM€RICAN IN SPIRIT fOR€!6N IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 20, 1964 SLOVCNIAN HORNING N€WSPAP€B ŠTEV. LXII — VOL. LXII Francoska vlada se pripravlja na volilve *Wi volivni zakon bo onemogočil nastope malih strank. Pariz, Fr. — Francoske Predsedniške volitve bodo šele e,rikrat jeseni 1965, toda franco-s^a vlada misli že sedaj nanje. Predložila je na primer parla-^reiitu. nov volivni načrt za ob-c'nske volitve. Do sedaj je ve-za občine z več kot 30,000 Prebivalci proporci j analni vo-Ivni sistem, ki je omogočal vsa-V stranki, da je nastopala s svo-PDi kandidati. Novi zakon naj 1 vpeljal večinski sistem. Lista, Cl dobi največ glasov, dobi vse rtlandate. sistem izloča iz volivnega u°ja vse male stranke, zato so tudi vse nekdanje francoske franke proti njemu. Ako bo ^kon izglasovan, o čemur ne vbrnijo, se bosta v velikih me-potegovali za občinske sve-samo dve volivni koaliciji: 6sna, ki jo bo vodila DeGaul-°va stranka, in leva, ki jo bodo zunaj vodili socijalisti. za Mišami pa komunisti. Tako bi lAibrže večina velikih mest pri-j.a Pod upravo DeGaullove vo-,'M® koalicije, kar bi naravno eIo svoj vpliv tudi na pred-edniške volitve. I^eGauIIovi nasprotniki p že vneto na delu , °doči tekmeci pri predsedniški? v°Ptvah, posebno šbcijaiišt' ^eferre, že pridno kritizirajo p^^ullov režim. Sedaj mu na izd Novi grobovi Mer očitajo, da varčuje pri atkih za notranjo upravo, po--sevanje gospodarstva ter ^^^svetno in socijalno politiko, sPeš je izredno širokogruden v siruKugi Žel ^^phanju tistih tujih de-r, odobravajo francosko zu-Politiko. Kritika je tako pr a’ da je general ne more več kot je bila do sedaj dj;1°Va navada. V njegovi zad-hav ISlcovni konferenci se je ne-gatia^n° dolgo mudil pri razla-lbgt,^u svoje domače politike, 03 St> Vsi smatrali kot njegov t9r °Vor na napade parlamen-e opozicije. maiti bo dan rj5Jria v komunistič- WA8; nem svetu je '^JvVA, ZSSR. 1. Moj a vil seznam Kremlj gesel za gCS-tM za cbijj^ T ki bodo v vseh mogočih stib aJl in na vsek mo,gočih me-^Ios> F>rePlavila ruska mesta z kuS]kV0 na čelu. Gesla so na Vlev em tudi znak, kakšen veter ZUUg .V komunistični domači in p0liti'ki. zato jih tuji di-ko 6 Vestno študirajo. Je taUS° ‘letos pregledali, jim PrO Pa^l° v očk da v geslih Pustu-- U‘'e ^uk zruernosti in po-Pistj ^V°stk Celo kitajski komu- V n/r s° v njih dobro napisani. A upajo, da Peiping ne žal ._uukan in da se bo tudi dr- IvI°skvi ? neoliki •'■Ctl »_ v-ict oc KJ\J L LIHI Lil*" Je vsaj za 1. maj. Če taj klao tako lepo česti- taj r,rUaaevu za 70-letnico, za-1. Itlae ^ 1 Moskve pohvalil vsaj o T'9' 30 gesla polna hva- Vč ■asih ^ gesia. puma nva-, u> to se razume, čeprav M kilo tako. ^aixi9an° irL hladno z nalivi. SJa temperatura 56. John Kovačič V petek zvečer je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici 88 let stari John Kovačič z 6230 Carl Avenue, rojen v št. Rupertu na Dolenjskem, od koder je prišel v Ameriko leta 1901. Ved-nO‘ se je zanimal za politiko in bil okoli 50 let kupovalec in prodajalec nepremičnin, nato je bil zaposlen pri okrajnem zakladniku in na zadnje pri voliv-nem odboru. Bil je mož Mary, roj. Uhan, doma v Podborštu pri Trebnjem, oče Edwarda, direktorja vladnih odnosov pri Cleveland Transit Board, Johna, glavnega carinika v Clevelandu, pek. Mary Lausin, 7-krat stari oče, 13-krat prastari oče, brat pok. Rose Koporc, pok. Antona, pok. Franka, pok. Mollie Homoyec, pok. Rudolpha in pok. Mary Videtič. Bil je član Društva Naj sv. Imena pri fari sv. Vida in delničar SND na St, Clair Ave. Pogreb bo jutri, v torek, ob osmih iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. Louis A. Žele Po tritedenski bolezni je umrl v soboto zjutraj nepričakovano splošno poznani Louis A. Žele iz znane Želetove družine, ki dolga leta vodi pogrebni zavod. Pokojni je bil rojen, v Clevelandu pred 55 leti. S svojim bratom Josephom in svakom Sut-tonom Girodom je 32 let vodil pogrebni zavod Joseph Žele & Sons, Inc., katerega je pred 57 leti ustanovil njegov pokojni oče Jože Žele. Bil je sedaj predsednik tega podjetja. Pohajal je East High šolo in dovršil je študije za embalmiranje na Worsham School of Embalming v Chicagu. Zanimal se je za društveno žvljenje ter je rad pomagal in sodeloval tudi pri raznih akcijah v prid naroda in naselbine. Rad je lovil ribe in jadral po jezeru ter je bil član Cleveland Power Squadron in Forest City Yacht kluba. Bil je član Društva Lunder-Adamič št. 28 SNPJ, pri katerem je bil nadzornik, Društva George Washington št. 180 ABZ, Društva sv. Jožefa št. 99 HBZ, Društva Cerkniško jezero št. 59 SDZ in Podr. št. 5 SMZ. Poleg teh organizacij je bil tudi ustanovitelj in bivši predsednik Cleveland E mb aim er s Assn., bivši predsednik pri Ohio Embalmers Assn, in Cuyahoga County, Funeral Directors Assn, ter član in bivši uradnik državne in narodne organizacije pogrebnikov. Pokojni zapušča soprogo Helen, roj. Blatnik, sinova Louisa F. in Richarda, hčer redovnico s. Mary Loren (Notre Dame reda), tri vnuke, sestri Josephino Hirter in Justino Girod, brata Josepha in druge sorodnike. Starši, Joseph in Theresa, roj. Levstik, so umrli pred leti, kakor tudi bratje Ferdinand, ki je izgubil življenje v letalski nesreči za časa prve svetovne vojne, Henry in August. Pogreb bo v torek zjutraj ob 9.30 iz pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave., na katerem naslovu je tudi živel, v cerkev sv. Vida ob 10.30, nato na Kalvarijo. Družina prosi, naj bi sorodniki in prijatelji raje darovali v spomin pokojnika za izobraževalni sklad (Education Fund) Notre Dame Academy ali za Slovenski dom za ostarele. 1 a-.ip ra 3. strani) Trije potica ji imorjeni uri zasledovanj*; tatov LAWRENCEVILLE, Ga. — Ko je okrajni policijski načelnik J. O. Bell izvedel za nasilno smrt treh policajev, ki jih je u-morila topla avtomobilskih tatov, je dejal: To je največja ža-loigra, ki smo jo kdaj doživeli! Vsi trije umorjeni so bili poročeni, dva od njih sta imela otroke. Trupla 28 let starega Jerseya R. Everetta, 49 let starega Ral-pha K. Davisa in 52 let starega J. N. Gravitta so našli z vklenjenimi rokami in prestreljenimi glavami ob samotni cesti kakih 15 milj severovzhodno od Atlante. Mlajša dva sta peljala domov bolnega Gravitta, ko sta dobila po radiu naročilo, naj pogledata, kaj se dogaja v bližini doma nekega A. C. Millsa cb Northeast Expresswayu. Izgleda, da so policaji avtomobilske tatove iznenadili, pa bili od teh premagani, vklenjeni in ■odpeljani na samotni kraj ter ustreljeni. Oblasti se trudijo na vse načine, da bi našle sled za morilci. Doslej so dobile že precej koristnih informacij. De Gaulle se po operaciji počuti dobro PARIZ, Fr. — Predsednik republike De Gaulle je bil v petek operiran na prostatu in se po izjavi zdravnikov počuti “zelo zadovoljivo”. De Gaulle je star 73 let in na splošno trdnega zdravja. Sodijo, da bo okrevanje od sedanje operacije trajalo nekako en mesec do en mesec in pol. Zdravniki v Belgiji po 18 dneh končali šlrajk Odgovornost do bolnikov je zmagala nad zasebnimi ko ristmi zdravnikov in zobozdravnikov. BRUXELLES, Belg. — Vodniki zdravniške in zobozdravni-ške organizacije so v soboto zjutraj objavili po 18 dneh konec zdravniškega in zobozdravniške-ga štrajka, ki je povzročil toliko razburjanja in dvignil pravi val slabe volje proti zdravnikom in zobozdravnikom. Kljub temu, da so zdravniki poskrbeli za redno delovanje bolnišnic, je prišlo do nekaj smrtnih slučajev, ki bi se jim v rednih razmerah zdravstvene oskrbe lahko izognili. Trije zdravniki so bili zaradi tega obtoženi. Zdravniki in zobozdravniki so proglasili štrajk, ko je vlada odklonila njihove zahteve v zvezi z uvedbo novega javnega zdravstvenega zavarovanja. Zdravniki so novi zakon označili za “socializacijo medicine” in zahtevali določene spremembe v njihovo korist. Zakon je stopil v veljavo za eno leto, ki naj bi pokazalo, kako se bo obnesel. V kolikor bi bile potrebne kake spremembe, bi naj šele tedaj o njih razpravljali. Ko je prišlo do težav vzdrževanja zdravstvene oskrbe, so oblasti poklicale večje število zdravnikov v vojaško službo in jih namestile v bolnišnicah. Ti so se pozivu odzvali, pa delali le v bolnišnicah, na domove k bolnikom pa niso marali. Odklonili so tudi nadaljevanje o-skrbe bolnišnic z zdravniškim osobjem in to prepustili vladi. Ves ta boj je naletel v javnosti na neugoden sprejem in. zdravniki so se odločili štrajk končati, čeprav z vlado niso dosegli nobenega dogovora. O tem se bodo šele začeli pogajati to sredo. Opazovalci pravijo, da bo zdravstvena oskrba normalna že danes ali jutri, vprašanje pa je, kdaj bodo zdravniki pridobili v javnosti in. posebno pri svojih dosedanjih bolnikih nekdanje zaupanje. Oemiilfca fei rasi ohrani! mi? v svoji stranki VARŠAVA, Polj. — Voditelj struja in vodstvo stranke je pre-poljskih komunistov se boji, da vzel Gomulka, ki pa ni stalini-bi kitajski tovariši utegnili de- štov tako preganjal, kot so oni lati spore v njegovi stranki, njega. Jih je na političen način Poljska komunistična stranka še spravil z oblasti. Stalinisti so zmeraj boleha na žalostni pre- torej ostali živi, so se morali u-teklosti. V njej sta bili zmeraj makniti, toda v svojo usodo se dve .struji, za in proti Moskvi, niso vdali. Zmeraj so Gomulki Telkom zadnje svetovne vojne je nagajali, sedaj pa mislijo, da je moskovska struja zbežala v njihova ura zopet prišla. Nami-Moskvo in. tam počakala konec gujejo, da se bodo pobratili s ki-vojskovanja na poljskem ozem-’ tajskimi tovariši, lju, dotčim so ostali poljski ko-! Tega se Gomulka boji in sku-munisti živeli in trpeli doma ša sedaj pritegniti vsaj nekate-pod nacističnim terorjem. Do- re nezadovoljne komuniste, po-ma so ostali tudi nevtralni polj- sebno tiste, ki so bili med vojski komunisti. j no v partizanskih vrstah, na Razdor med obema strujama svojo stran. Obljubil jim je, da je pozneje dobil novo. obliko: jim bo dal primemo zastopstvo moskovska struja se je obesila tako v poljskem politibiroju, kot na Stalina in vzgojila poljske tudi v 77-članskem glavnem od-staliniste, protimoskovska stru- boru. V juniju bo kongres polj-ja je pa čutila vse mogoče vr- skih komunistov in takrat bodo ■ste preganjanja od strani doma- voditelji poljskih partizanov do-čih stalinistov. j bili svoja mesta, ako> se bodo L. 1956 je prišlo do preloma, pridno obnašali in nič škilili zmagala je p roti stalinistična^preko Moskve v Peiping. M Suvjsiija ©meioje podpore dragim država LONDON, Ang. — Do tega zaključka so prišli angleški 0-pazovalci komunistične politike. Kremlj sicer trdi, da je zadnja leta dal tujini nad $3 bilijone, toda to so bila le posojila, podpore so bile izjema. Lani je podpiranje doseglo samo $400 milijonov, torej niti pol odstotka tega, kar je dal tujini svobodni svet. Moskva bi naravno rada dajala večja posojila, pa jo razmere silijo k zmernosti. Doma je vsako leto večje tisto število potreb, ki jih proračuni ne morejo pokriti, zunanja trgovina se vsako leto zaključi s primanjkljajem. Na drugi strani so politični uspehi s posojili ravno tako dvomljive vrednosti za Rusijo kot so tudi za Ameriko. Povrhu v Moskvi dobro vedo, da tudi Amerika omejuje od leta do leta podpiranje, zakaj naj ga ne bi še komunistični svet? Nova ruska smer v politiki podpiranja je tem zanimivejša, ker ravno sedaj agitirajo gospodarsko zaostale države na konferenci ZN za razvoj za čim izdatnejše podpiranje in ker kitajski komunisti posebno radi povdarjajo, da Moskva samo na videz podpira tujino, v resnici pa politiko podpiranja podreja ciljem svoje sebičnosti. V LAOSU VSE PRI STAREM! Včeraj zgodaj zjutraj je skupina častnikov pod vodstvom gen. Kouprasithaf odločnega protikomunista, zaprla predsednika vlade Suvano Fumo in nekaj njegovih sodelavcev ter prevzela vodstvo vlade, češ da temu v 22 mesecih vlade ni uspelo vrniti deželi miru in reda. Komaj 38 ur po “uspelem” prevratu so se vojaški uporniki premislili, pustili Suvano iz hišnega zapora in se opravičili zaradi upora. SAJ GON, J. Viet. — V Laosu je od leta 1662 na oblasti koalicijska vlada pod vodstvom princa Suvane Fume. Ta je vodja nevtralistične skupine, podpredsednika v vladi pa sta gen. Nosavan za nacionaliste in princ Sufanuvong za komuniste. Vlada je dejansko brez vsake moči, ker se vodniki treh skupin, ki jo sestavljajo, ne morejo nikdar zediniti. Komunistična vojaška organizacija Patet Lao je s pomočjo komunističnih vlad v Sev. Vietnamu in na Kitajskem zasedla večji del dežele na severu in na vzhodu in se za odločitve predsednika vlade prav nič ne meni. Do sedanje krize je prišlo zaradi komunistične zahteve po prenosu upravnega središča iz Vientian v Luang Prabang, kjer je stalno bivališča laoškega kralja. Ko se vodniki treh skupin niso mogli zediniti o tem, kako naj prestolico in novo upravno središče vojaško in policijsko nadzirajo, so se vojaki “kraljeve” armade odločili stvar vzeti v svoje roke. Skupina 76 častnikov, med nji- za upor. Vse se je vrnilo k starci 18 generalov, je pud vod-Vernu. stvom gen. Kouprasitha Abhav- Kak vpliv bo imel ta vojaški ja sestavila 15-članski odbor, ki je proglasil, da prevzema odgovornost za vodstvo dežele in proglasila hišni zapor nad predsednikom koalicijske vlade Suvano Fumo. Ameriški poslanik L. Unger je odletel na posvet k državnemu tajniku ZDA Deanu Rusku, ki se je prav mudil v sosednjem. Južnem. Vietnamu. Po svojem povratku v Vientiane je vodnikom vojaškega upora obrazložil stališče vlade Združenih držav in jih opozoril na nevarnost, da pade v vodo sporazum iz leta 1962, na osnovi katerega naj bi bil Laos nevtralna država pod koalicijsko vlado treh političnih skupin. Tudi angleški in francoski poslanik sta vodniku prevrata gen. Kouprasithu obrazložila stališči svojih vlad. upor na nadaljnji razvoj položaja v Laosu, trenutno še ni mogoče presoditi. Vsekakor je lao-ška “nevtralnost” nekaj skrajno negotovega in njeni dnevi so po splošni sodbi šteti. leckw'lh na svobodi JACKSON, Miss. — V petek je sodnik razpustil poroto, ko ni mogla doseči soglasja o krivdi Byrona De La Beckwitha, ki je bil obtožen, da je ustrelil črnega vodnika Medgarja Eversa 12. junija lani. Obtoženca so izpustili na svobodo pod $10,000 varščine. To je bila že druga razprava, ki se je končala z razpustom porote. Državni tožilec je izrazil dvom, da bo država poskusila Beckwitha ponovno spraviti Vodnik laoških levičarjev princ' pred sodišče. Sufanuvong je pozval med tem j ------o------ vodnika nevtralističnih vojaških' ŠOLSKI BOJKOT sil gen. Konga Lee, naj mu po- j Združeno gibanje za svobodo maga pregnati vojaške upornike.'je pozvalo vse črne in bele šo-fi so spoznali, da ne morejo ra- larje naj ostanejo danes doma v čunati z nikako podporo velesil,. protest proti dejanski šolski se-ampak celo na močan pritisk od | gregaciji. šolski odbor in šolska njihove strani k povratku k sta-1 uprava je pozvala vse, naj pri-remu položaju, tako so se kljub dejo redno k pouku in posvarila naglemu uspehu prevrata pre- učitelje, ki bi izostali, pred ne-mislili, izpustili predsed. vlade I varnostjo disciplinskega posto-Suvano Fumo in se mu oprostili panja. MlmM len i@!S@ išee program za svoja 0F PARIZ, Fr. — Dolga leta so imele alžirske stranke samo en cilj: osvoboditev od francoske uprave. Ko je pa alžirski narod dosegel svojo svobodo, ga je Ben Bella s taktiko, ki se jo je naučil pri komunistih, osvobodil tudi vseh strank, tako da je njegova osvobodilna fronta dobila monopol v domači politiki. Pri tem pa ni imela pravega programa, kajti njen prvotni cilj je bil dosežen, francoskega gospodarja ni bilo več. Še pred dvema letoma so vsi mislili, da se bo alžirska OF razvila v socijalistično stranko, močno nagnjeno proti komunizmu. Ben Belli pa to ni zadosti, rad bi od socijalizma vzel samo ime, drugače pa postal afriški j Tito, ki se tudi na zunaj ime-'nuje, kadar je v zadregi, socija-lista, kadar pa ni več v zadregi, pa komunista. Ben Bella bi rad prelevil svojo domovino v komunistično deželo po jugoslovanskem vzorcu, zato je pa tudi v Belgradu bolje zapisan kot vsi moskovski sateliti. Noben komunist razen Hruščeva ni bil v Belgradu tako slovesno sprejet in čaščen kot ravno sedanji alžirski diktator. | Ben Bella bi torej rad vsilil svoji osvobodilni fronti komuni-| stičen pečat. V ta namen je sklical kongres, kamor je prišlo 1,70 delegatov, ki so jih njegovi zaupniki skrbno izbrali. Kongres se vrši te dni in vsi računajo, da bo potekal “po planu”. Kar ima Ben Bella opozicije, se skriva ali je zunaj dežele, na kongresu se tako ne bo mogla pokazati. Vendar bo opozicija vsaj “v duhu” navzoča, drugače je ne bi prireditelji kongresa | že prvi dan napadali, kot se spodobi za vroče afriške politike. | Ben Bella bo kmalu po kongresu šel v Moskvo. Tam so namreč malo nejevoljni, ker preveč povdarja svojo neodvisnost z ljubimkanjem s Peipin-'gom. Ako se Hruščev ujezi, mu ne bo več dajal posojil. To bi 1 bilo zanj zelo nerodno, kajti tu-;di v Washingtonu niso zadovoljni z alžirsko zunanjo politiko, ki jih pozna samo takrat, kadar jih rabi, drugače pa se meni samo za svoje prijatelje v Afriki in Aziji. Iz Clevelanda in okolice Seja— Klub upokojencev v New-burghu ima v sredo ob dveh pop. sejo v SND na Maple Hts. Novi člani so dobrodošli. Dopolnilo— Pok. Mary Trost, o katere smrti smo poročali pretekli petek, je zapustila tudi hčer Mary Drčar. Pok. John Per, katerega pogreb je danes dopoldne, je bil 50 let naročnik Ameriške Domovine, član Društva Najsv. Imena in Marijine legije pri Sv. Vidu. Bil je tudi oče pok. Mary, trikrat stari oče in svak Antona Orehka. Župan Locher se jezi na FBI— Ko je izvedel župan R. S. Locher, da bo FBI na pritožbo črnih demonstrantov proti “o-stremu nastopu policije” tekom zadnjih demonstracij na gradbišču šole na Lakeview Rd., preiskala nastop clevelandske policije ob tej priložnosti in o priložnostih ostalih rasnih demon-tracij v zadnjih mesecih, je dejal, naj FBI preiskuje sodelovanje. komunistov pri teh demonstracijah, ne pa postopek policije, ki se je trudila v mejah zakona ohraniti red in mir. Župan je dejal, da stoji 100% za svojo policijo. Oblasti trdijo, da je tekom faznih demonstracij sodelovalo vsaj 18 znanih komunistov. V bolnici— Mrs. Frances Svete z 18127 Neff Rd. je od pretekle srede v Geauga Community bolnici v Chardonu, soba št. 123. Jutri bo predvidoma operirana na žolčnih kamnih. Želimo ji naglega okrevanja. Žalostno sporočilo— Rojak Jože Melaher z Nor wood Rd. je dobil sporočilo, da mu je na Podbrezju pri Mariboru 10. aprila letos umrla v 81. letu starosti mati Apolonija Melaher. Pokojna je bila znana vsem tistim štajerskim rojakom v Clevelandu, ki so aprila 1945 nastopili dolgo pot iz Slovenije v Ameriko. Vsakemu je ob slovesu voščila “Srečno!” Napadalec odnesel -torbico— V soboto je neki lopov Mrs. John Tekavec s 516 E. 110 St. iztrgal torbico, v kateri je imela okoli $100, in ji pri ruvanju z njo še zlomil roko v zapestju. K molitvi— Člani Društva Najsv. Imena fare sv. Vida so vabljeni nocoj ob sedmih v Želetov pogrebni zavod k molitvi za pok. Louisa Žele, ob 7.30 pa v Grdinov pogrebni zavod na E. 62 St. k molitvi za pok. Johna Kovačiča. Članice Podr. št. 14 SZZ so vabljene jutri zvečer ob sedmih v Želetov pogreb, zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Ano Burjak. Koncert GM uspel— Koncert Glasbene Matice včeraj popoldne v SND na St. Clair Ave. je uspel na celi črti. Vse točke sporeda so bile biseri, nekateri večji, drugi manjši. Udeležba je bila žal zopet pod povprečjem. Metropolitan Opera v gosteh— Ta teden gostuje v Clevelandu Iv Public Hall Metropolitan Opera iz New Yorka. Za otvoritev j 59. gostovanja v našem mestu si je izbrala Verdijevega “Trubadurja.” AMEKIŠKA DOMOVINA, APRIL 20, 1964 /iifEiiSKA Ufommim 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Vublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Aa Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece z-s Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: l. nited States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 78 Mon., April 20, 1964 bej ali pa oba skupaj. Kaj naj pa danes kritizirajo, proti I Naj bo to za šalo, saj malo1 hlep. Tako komunist in socialist, čemu naj se borijo, kaj naj obsojajo? Saj se oba bloka niti ,šale smo ljudje potrebni, dru-!ki menita, da komuno-sodiali-ne mislita spustiti v boj z njimi. To se posebno lepo vidi v gače bi se mnogi še skisali v stični nauk je najvišja zapoved Združenih naro'dih in na sedanji ZN trgovski konferenci |vseh raznih sitnostih današnje-1človeštvu nad vsem drugim — tudi nad desetimi božjimi zapovedmi. Zato je njihovo družinsko, gospodarsko in socialno kakršno je. Izigleda pa, da se demokracije res marsikje po svetu in tudi celo med nami tako poslužuje- 'življenje takšno, jo. V imenu demokracije delajo Popolno? Kaj še! krivico drugim. V imenu demo- Tako delajo in počenjajo mnogi v imenu demokracije in svo- v Ženevi. Oba bloka ne vidita več v nevtralcih tako važno |ga sveta, snov za svoje politične cilje, da bi bilo zanjo treba žrtvovati toliko, kot še recimo pred 4^5 leti. Zato so mnoge akcije nevtralnega “bloka”- podobne udarcem pesti v vodo. Voditelji nevtalnega bloka menda še niso spoznali stvarnosti, ki pravi, da se voditelji obeh blokov že na tihem po-! govarjajo, kako bi se v slučajih, kjer imata skupne intere- 'krači j e kradejo drug drugemu se, tudi skupaj postavila po robu pretiranim nevtralnim že- na vseh koncih in krajih “ibusi-Ijam in načrtom. ness”. Komunisti v Sovjetski Oba bloka sta torej spremenila ne samo svojo obliko, zvezi in v drugih kbmunistič-ampak še bolj svojo vsebino. Nista pa umrla. Ako bi jim nih državah omejujejo svobodo grozila nevarnost, bi zopet nastopila strnjeno. Tega ne 'v imenu demokracije. V imenu smemo prezreti, kadar cenimo njihovo današnjo vrednost kakšne demokracije? V imenu|ci. iri svobodo za iažnjiva in za mednarodno politiko. Kar se je zgodilo v kubanski kri-: komunistične in socialistične'^ načelaj kako ogo.rčeno zi, se bo ponovilo, naj sta doka taka ali taka. V mirnih ča- demokracije. Brezverci napada- Ugovarjaj0 sih bo pa morala naša zunanja politika računati s sedanjo j° m smešijo verne ljudi, češ, Stvarnostjo, ki je bistveno različna od tiste, ki smo jo po-'demokracija nam to dovoljuje. Pravkar omenjenim bi človek znali Še pred par leti. |ce jim odgovarjaš in zraven še,80 ne zameril toliko- Se baš za j tako dokažeš, da so v zmoti, te svoJe Prepričanje, če tudi je ! zmotno, a so vanj zaverovani, Janez Toplišek, imenovan v 1 a n s k oletnem “Kregarjevem” ljubljanskem procesu, junak ali pa predrznež, ko se je poleti 1963 napotil iz Zapadne Nemčije v Slovenijo, da bi tam z diverzantskimi akcijami napadal rdeči režim. Da si je upal veliko, ni nobenega dvoma. Ali pa je bila njegova žrtev vredna tega podjetja, pa je veliko vpraša- frxxzxxxxryxrxx: Mnenja m vesu Fulbrightove “bajke v mednarodni politiki,, Nobena stvar ni zadnje čase tako razburjala valovanje v ameriških političnih krogih kot govor senatorja Ful-brighta o “bajkah”, ki vplivajo na ameriško zunanjo politiko in ki jih je treba čim preje vreči v koš, da bo naša mednarodna politika postala bolj realna. Zgodba o bajkah bije seveda v ob.^az naši dosedanji zunanji politiki, ne samo Kennedyjevega, ampak tudi Eisenhowerjevega režima. Zato je pa republikanski in demokratski politiki ne morejo izrabljati za medsebojne napade. To omogoča kolikor to liko stvarno presojo ne samo Fulbrightovega stališča, ampak naše zunanje politike na sploh. Kolikor moremo pregledati debato o bajkah, pridemo do zaključka, da bajkam nihče ne ugovarja, da jih vsi priznajo, celo taki, ki so jih do sedaj vneto zagovarjali kot na primer poslanik Stevenson, ki kar naravnost dopušča, da je potrebna revizija cele vrste naših stališč do raznih mednarodnih problemov. Če se držimo te misli, potem se nam zdi, da med bajke prve vrste spadata dve: naše stališče do ideje o blokih in do ideje o “vodstvu Amerike” svo hodnega sveta. , T Ni proti stvarnosti, kdor trdi, da obstojata v današnji mednarodni politiki dva bloka, svobodni in komunistični. Niso pa vse države vključene v enega ali drugega, večina jih vsaj na zunaj odbija trditve, da pripadajo temu ali onemu bloku. Vendar sta se oba bloka tekom zadnjih 4-5 let močno spremenila. Ko sta še Stalin in Dulles krojila politiko, vsak za svoj blok, je bila ta poitika res jasna in izrazita. Držala se je načela, kdor ni z menoj, je proti meni. To načelo je lahko prišlo do veljave samo zato, ker je v obeh blokih vladala solidarnost in disciplina. Ni bila zmeraj prostovoljna, večkrat kot ne, je bila naravnost izsiljena bodisi z grožnjami bodisi s pritiskom, silo itd. Vendar je takrat svet vedel, da to, kar govori glasnik enega ali drugega bloka, velja za vse blokove članice. Takrat seveda je bilo lahko misliti in ustvarjati nevtralne bloke, ki se niso hoteli nasloniti ne na eno ne na drugo stran, ampak so sedeli na plotu in čakali, kaj bo. Oba bloka sta začetkom smatrala nevtralce za svoje pro-tivnike, ako že ne naravnost za sovražnike. Tekma med njima jih je prisilila, da sta svoje stališče omilila in začela iskati simpatije v nevtralnih vrstah. To je bila doba, ko so nevtralci lahko želi velike uspehe v svoji zunanji politiki brez posebnih žrtev in koncesij. Med prvimi, ki so spretno izrabili ta mednarodni položaj, je bila Jugoslavija. Njena politika je počasi postala ideal vseh nevtralnih in “nevezanih” držav. Ko sta umrla Stalin in Dulles, je strnjenost, sloga in disciplina v obeh blokih začela hitro popuščati, najprvo v protikomunističnem, potem pa še v komunističnem bloku. V bloku svobodnega sveta je začela razpadati disci-pina v njegovi največji in najvažnejši mednarodni organizaciji: NATO. Francija je začela rahljati disciplino v NATO še pred prihodom generala De Gaulla na oblast, De Gaulle jo je začel razbijati z vso silo. Razbijal je tudi blokovo gospodarsko skupnost, še predno je dobila svojo dokončno obliko. Evropska gospodarska skupnost je obtičala sredi svojega razvoja. Nobenega razmaha niso doživele tudi blokove organizacije v Latinski Ameriki in jugovzhodni Aziji. Podobna usoda je zadela tudi komunistični blok. Moskva je na zunaj ustvarjala zmeraj tesnejšo zvezo med komunističnimi državami. Mnogo načrtov je pa ostalo samo na papirju. Satelitske države so gledale bolj na svoje narodne interese kot na blokovske. Izigravale so predloge in želje poglavarjev v Kremlju. Gospodarska konsolidacija komunističnega bloka napreduje zmeraj manj tako, kot želi Hruščev s svojo okolico. V mednarodni politiki pa kažejo satelitske države zmeraj večjo željo po samostojni politiki. Moskva bi tak razvoj rada zavrla, pa ga ne more več. Največ je pa disciplini v komunističnem bloku škodoval spor med Moskvo in Peipingom. Porušil je temelje nekdanje discipline v komunističnem svetu. Kaj je bilo in kaj je danes, pove nazorno sledeča primera: Stalin je grozil Titu, da bo “mignil samo z mezincem”, pa titovcev ne bo več na oblasti. Dobrih 15 let pozneje je Hruščev moral pobijati kitajsko stališče, da so vojne in revolucije neizogibne in potrebne, z izjavo madžarskim delavcem, da so balerine in golaž še zmeraj več vredne kot pa socijalne revolucije! Oba bloka sta torej močno razrahljana, ni sile na svetu, ki bi jima pomogla do nekdanje strnjenosti in discipline. Se zmeraj boli spreminjata v struje v mednarodnem političnem valovanju in izgubljata vse svoje značilne poteze totalitarnih ali njim več ali manj sličnih formacij. Prva žrtev Vakega mednarodnega političnega razvoja so postale nevtralne države. Dokler sta bila oba bloka res solidne organizacije, so lahko kritizirale vsak blok pose- i z Železne ga okrožja ^XXZXXXX xXX j: x j LXXXXXXJ začno zmerjati, da si nazadnjak in to taki “veščaki”, ki jih je • postavljaj o. AmPak mnogo jih “izobrazil” socialistični tisk, ki!Je.tudi v vrstah vemi(h; ki Pra' so ga urejevali in postavljali naiv^°’ 'ka-i bf se PrePirak> ^ Me-mize pred slovenske izseljence Pa’ dePa prijemljite. Če so. zadnjih 60 let taki “misijonar-1 ta'ki res taiko naivni’ ali morda ji” kakor je foil pokojni Konda,!Jim narekuJe^ busineške potrebe tako, da kimajo zdaj tu, zdaj tam tako — vedi Bog? Ampak naj bo eno ali drugo, bode, da prodajajo pod krinko n-Je- ^ dvoma, da bi ob more teh dveh laž drugim in jih za- bitnem usPehu morala tu in on' peljujejo na pota zmotnih pre- stran Karavank visoko zrasla m pričanj. In če jim to kdo pove P^v verjetno je, da bi tudi svo- brk, da zlorabljajo demoikra- b,odn^ 'sve^ kai ve^ pisal o tem, kot je sicer zdaj, ko sedi v ječi. Toda prav spričo tega, kakor se je stvar začela in hitro končala, zaključujemo, da imamo posla z naivnimi ljudmi, ki prehitro nasedajo rdečim agentom provokatorjem ter verjamejo njihovim podtaknjenim poročilom. Iz vsega razvoja je namreč popolnoma jasno, da je Janez Toplišek ves čas nevede delal z udbaškimi agenti, ki so bili po Kregar j evi aferi poslani v Nemčijo, da spravijo v Jugoslavijo eno možato to ni, odločno ni! Tako stališče je stališče mevžarstva! In kdor se ga poslužuje, mu ne “pasejo” hlače, še celo stene kikle ni vreden! Oprostite za trd izraz — a tako je in amen. lini”, pri Sheboyganu, Wis. “Yes, Zelena dolina,” tam ne- jZavrtnik Molek in še mnogi Duluth, Minn. Bolj in bolj zumeti, da ta vsestranska širo- drugi. Omenjam le fakte in naj redka so zadnje čase poročila iz ka demokracija in svoboda nam'mi nihče ne oporeka, da še mrt-naše Minnesote, katero je svoj nalaga tudi gotove dolžnosti in.vih ne pustim pri miru. Le o-čas pred kakimi 40 leti krstil z ^obveznosti. Svobode forez neke menjam, kar je bilo! imenom “Minesirota”, ki ga je obveznosti ni nikjer. To se pra-1 Tako ljudje in svet razume iznašel s svojim biejsko-gorenj-,vi: Pravična demokracija in demokracijo. Imajo jo za neka-skim humorjem pokojm župnik svoboda za vse, za mene in za ko odskočno desko-, po kateri se Jakob Černe, ki zdaj že blizu'druge, in pravična dolžnost in lahko zaženeš v pogon, potem: dvajset let počiva v “Zeleni do- obveznost za mene in druge.'pa da lahko delaš v njenem, Kjer gre in teče politično, dr- imenu, kakor kaže in ti služi, i žavno, gospodarsko in drugo Tako jo razume kapitalist, ki kje na zapadm strani Sheboy- življenje po teh pravcih, je več boleha na “lačni jetiki”, da ni- gana, ce je tako prav po zem- ali manj vse v redu. Kjer ne, ma nikdar dovolj.' Tako svobo- Ijepism men, spava in počiva j tam je drugače. jdomislec, ki meni, da mu je na trda gorenjska korenina, pok. J V tej naši demokraciji in svo-'svetu vse prosto in da lahko po-1 župnik Jakob Černe, po rodu so- bodi ni vse popolno. Razlog k čenja, kar hoče, kakor ga vodi- zume demokracijo rednik pokojnega slovenskega temu je jasen: ljudje nismo po- jo in pesnika Prešerna. Tako je vča-,polni. Več ali manj vsi radi go-' sih sam pravil. Po katerem ko- vorimo-, kako bi moralo vse bi- lenu rodu, to mi ni znano. Bil ti kakšen red za to in ono in pri pa je kremenit gorenjski zna-!tem in onem. Dajemo nasvete čaj! V Sheboyganu je pustil za;vse vprek za to in ono, a le red-seboj trajen spomenik, pa naj ki so tisti, ki čutijo pri tem vest-ga kdo omenja ali ne, pustil je nost, da bi i Topliška i Urbančiča. (Gotovi To gre tistim, ki tako umevajo in tolmačijo demokracijo in svobodo, ter da jim te dve služita za vse namene, kakor jim kaže in služi. Značajen in vesten človek rain svobodo mu diktirajo strasti in po-'drugače. —---------o--------— H zadnjemu protesta prali nasprotnikom kemimističnega režima ¥ Ljtifeijan! smo, da bodo taki agenti, v kolikor že niso bili, poslani tudi do Franceta Jeze in Rev. Zdešarja, če so komunisti prepričani, da je poslednji zares imel P°" prste vmes.) Ti agenti so po navodilih svoje ljubljanske centrale opisovali ugodno uporniško razpoloženje v domovini; (temu je indirektno nasedel tudi France Jeza v svojem lansko- za seboj V Londonu na Angleškem iz-same sebe postavili bajajoči slovenski mesečnik eden med mlajšimi duhovniki, ki so spadali v Društvo Baragovih semeniščnikov v St. Paulu, Minn. Le še par je živih. Na zapahu še živi osemdesetletnik msgr. John L. Zaplotnik, eden najboljših slovenskih zgodovinarjev v ZDA. Več kot on ni nihče zbral in pisal zgodovinskih podatkov o slovenskih misijonarjih vse od škofa Barage pa do sedaj. Tudi tega se sedanjiki dosti več ne spominjajo. Tako tudi po naši Minnesoti. Koliko so slovenski ljudje prispevali k razvoju mest, vasi, o-krajev, zlasti po Železnem o-krožju, bo težko kdaj kak zgodovinar pravilno in zadostno o-cenil. Drznem se pa povdariti, da mnogih krajev, mest in vasi po našem Železnem okrožju naj-orže ne bi bilo prišlo do tega razvoja, do katerega so prišli, da ni bilo tamkaj pridnih slovenskih ljudi vseh raznih poklicev in stanov. Yes, Minnesota in pa država Michigan, to sta dve državi, v katerih najdemo prve slovenske misijcnarje, prve slovenske škofe v Ameriki, če bi ti naši rojaki ne bili vredni in imeli zato zaslug,, bi jih ne imenovali v položaje, ne bi jim dajali častnih imen in naslovov, kakor so jim jih dali. To le mimogrede. O tem bi se sati in govoriti zelo na široko, za kar prostor v malem dopisu ne dopušča. O vsem tem kaj več bolj podrobno ob drugi pri- p. .. . Jiovensko župnijo sv. predse in hi sami sebe vpraše-, “Klic Triglava” je k sodni raz-Cp m Metoda m farno solo z vali: kako pa j&z sam izgledam 1 ,pravi in obsodbi Janeza Topli- rsRm imenom. Obe je on usta- pri tem, kako pa jaz ravnam,1 novih V obe je vložil najboljša kaj jaz storim v teh zadevah, v leta svojega življenja, svoja katerih dajem drugim nasvete, mlada in^ moška leta in svoje da bi bilo bolje na svetu, da bi življenje, žal, da se ga tako ma- bila naša človeška pravica in lo spominjamo! jpoštenost res boljša, kakor pa Pokojni župnik Černe je bil;je? Kako je pri meni? Kakšen sem jaz? Popolen nisem jaz, gotove slabosti imam, malokdo je brez njih, če je sploh kdo? A na vse to ne pomislimo, ko kritiziramo. Demokracija in svoboda sta dve sestri, v besednem pomenu zelo sorodni, pa četudi ljudje, izvajajo v imenu ene ali druge zernlKl or2anizacii° slovenskih različne načrte in namene. De_ j protikomunistov, mokracija — Ijudovladarstvo, I Obtožba proti Janezu Topli-demokrat — ljudoljub, demo- kku’ k'i Je glavni obtoženec, pra-kratizem — smisel za ljudsko vb da ie ze leta 1958, ko je bil svobodo, itd. Svoboda je zopet v nekem zbirnem taborišču za nekaj drugega. Te se poslužuje-' emigrante v Zapadni Nemčiji, jo dobri in pošteni, pa tudi slabi stopil v stik z duhovnikom in nepošteni. Tudi krivični mi-!dr- Janezom Zdešarjem, članom sli, da ima neke pravice do nje Zveze slovenskih protikomuni-in se je posluži, ko izvaja kri-' stičnih borcev v Clevelandu. Jeseni istega leta, nadaljuje obtožnica, je postal Toplišek za- ška in bratov Željko v Ljubljani v preteklem marcu objavil sledeči “Dopis iz Trsta”: Točno pred enim letom je ljubljansko okrožno sodišče obsodilo' Kregarjevo skupino, ki je bila obtožena rovarjenja proti državi, kar se preprosto pravi: borbe proti komunizmu. Dne 6. marca letos pa se je pričela razprava proti Janezu Toplišku, Ivanu in Stanetu Željku, ki so bili obtoženi, da so ponovno skušali oživeti na matičnem o- je pra- vice. Pred dolgimi leti mi vil moj učitelj, kako so kmalu st0'P'nik Zveze za področje Za-po letu 1848 v šiški pri Ljubija-,bodne Nemčije. O svojem pro-ni tolmačili demokracijo. TaJ pagandnem delu med emigranti krat so baje začeli uvajati v slo-'j6 obtoženec poročal v Cleve-venščino tujke (tuje izraze), kot dand> cd k°der je prejemal tudi demokratizem, liberalizem in nadaljnja navodila. Na pobudo druge take besede. Inteligenti,' §lavneSa odbora, naj bi se po-kolikor jih je bilo, so seveda'veza^ s časnikarjem Francem njihov pomen razumeli. Ne pa 'Jezom, vodnikom tržaških sim-tekoj preprosti ljudje. In ko so PatizeLiev ideje o samostojni imeli neke volitve, so tudi debil podrobne skice o tudi Jezove podatke o članih mariborske tajne politične policije. Po razlagi tožilca Toneta ško-birja, naj bi “Organizacija slo venskih protikomunistov” zrušila jugoslovanski režim v treh stopnjah: v prvi naj bi pridobivali simpatizerje, organizirali skrivališča in varne prehode čez mejo. V drugi naj bi začeli diverzantske akcije, v tretji pa bi ob primernem trenutku z oboroženim udarom, prevzeli oblast. Tožilec je nadalje še izjaval, da bi istočasno s Topliškom morala prekoračiti mejo tudi skupina Ferdinanda Urbančiča, ki živi na Švedskem, a da do tega ni prišlo, češ da Urbančiče vi ljud je niso dobili potnih listov. Iz podatkov, ki jih je bilo moč zbrati v Trstu, izgloda, da je bila ljubljanska razprava neke vrste maškarada. V Sloveniji je namreč čutiti, tako vsaj pravijo jugoslovanski državljani, ki prihajajo v Trst na obisk, vedno močnejši odpor proti komunističnemu režimu. Poleg tega pa marsikdo pripisuje krivdo za sedanje stanje na matičnem o-zemlju ne samo komunizmu, pač pa tudi državnemu ustroju. Strah pred antikomunistično miselnostjo slovenskega prebivalstva naj bi prisilil partijce, da so organizirali razpravo, na kateri hi vso krivdo za protikomunistični odpor naprtili e-migraciji, ki so jo seveda pobarvali se dajali;sk)Venskl državi. Od tega naj bi ■ . . v. i , . ,,, , udjau icizmom in fašizmom. med seboj po iblanskih” meto- dobil podrobne skice o dah demokrati, liberalci, kleri- zSradbi in podatke o uslužben-kalci in še razni “-krati”. Po cih Tajništva za notranje zade-volitvah so pa kmalu nato neki ve v Mariboru. Ostala dva obto- dalo pi- nepridipravi nekemu “birtu” v zenca brata Ivan in Stane Želj- an liki KAKO SE OBRAČA IN Ko Šiški vino pokradli iz kleti. Birt ko Pa naJ bi zgolj propagirala je bil rodom nekod iz Istre ali Pr°L 'Sedanjemu jugoslovanske-iz podnožja Krasa in šiščani so mu rezimu, a nista bila nepo-mu vzdeli ime “Čič”. Rekli so, sredno povezana s Topliškom. da je znal tudi kleti kakor Čič.: Po obtožnici sodeč, so pri To- VRTT žrvr tttatTT7’ • I ^ tist* b*rt tatvino odkril, phsku, ki je preteklega avgusta , JA 2 K'L JEN JE pri nas m o- je po “čičovsko” rentačil in po- blizu Jesenic skrivaj prekoračil krog nas tudi v drugih raznih šiljal demokrate in liberalce k jugoslovansko-avstrijsko mejo zadevah. To vprašanje zahteva j vragu. Pomen besede “demokra- nedaleč proč našli nekaj orožja’ Ka3foC9 V°T0V ^ poJasnil-|cija” in “demokrati” je gostom dva radijska sprejemnika-od- ' ^Seh raznovrstnih. nato na dolgo po svoji “čičovšči- dajnika, eksploziv, sto električ- ajprvo moramo razumeti, mi” tolmačil in razlagal, da de- nih detonatorjev in precejšnjo n4ri^4roUZeHnihrrŽaVah a' m°krati so da 2e beseda zaIc'š° propagandnega materiale skih ^mo v dezeh vsestran- pove “dajmokrast”! Tako je do- la. (Toplišku sta pri prenosu ko siroKe demokracije m svo- tični birt razumel pomen demo- pomagala dva “sodelavca o ‘e' r oieg tega pa moramo ra- kratizma in demokracije. ur.) Toplišek je imel pri Op. sebi S hudo obsodbo — Toplišek je bil namreč obsojen na 14 let strogega zapora, medtem ko sta 'bila brata Željko obsojena na pet odn. tri leta, pa čeprav je Stane star komaj dvajset let in je njegova krivda le v tem, da je ustno propagiral proti komunizmu in se pred sodelavci hvalil, da je njegov brat prišel preko meje iz Trsta, da organizira odpor, — so hoteli slovenski partijci ustrahovati prebivalstvo in preprečiti, da bi se podobni primeri ne ponavljali v bodeče. Spet nepotrebna žrtev Pod tem naslovom je uredništvo imenovanega lista nato zapisalo: letnem proglasu o nujnosti “neodvisne Slovenije do' konca leta 1984” — čeprav očividno tedaj po posredovanju vesti agentov v Kregarjev! skupini), organizirali nekaj javk in zaupnikov, posredovali ugodna poročila iz domovine in pripravili teren, da se je Janez Toplišek potem mogel odločiti, da pride osebno v Slovenijo. Dva spremljevalca, ki sta mu pomagala nositi težko breme, sta bila kajpak agenta provokater-ja, ki sta Topliška varno pripeljala preko meje v ne preveč spretno nastavljeno past. Na ta način vodena borba proti komunizmu nam prinaša seveda več škode kot pa koristi — pa naj tako borbo potem že vodi kdor koli. Zdaj pa je jugoslovanska vlada dobila še en adut več proti Zapadni Nemčiji. P°' sledica bo, da bo bonnska vlada še bolj otežkočala delovanje jugoslovanskih beguncev, n6 glede na to, da mora tak neuspeh porazno vplivati, na nji' hovo moralo. Sama Topliškova aretacija je domačim ljudem na novo vlila strah v kosti in jim spet predečila vsenavzočnost in vsemogočnost tajne policije. Obenem so s takim porazom padle emigrantske delnice v domovini, v kolikor so sploh še kaj no-tirale. Spet ponavljamo našo misel iz uvodnika januarja lani: ne le hrabrost, ampak tudi iznajdlji' vost, previdnost, politični čut in modrost so pogoj vsake uspešne mafije. In še: Mi nimamo opravka z okupatorjem tuje zemlje; ko bi bilo domače prebivalstvo več ali manj na naši strani. Vsa Ovra in Gestapo sta nič proti perfidnosti in totalnosti komunističnega policijskega aparata; kateremu vključitev slehernega slovenskega človeka v rdeče mreže ne predstavlja noben problem. Kdo ve, 'kadar pride L njemu na obisk nek znanec in začne vabiti k uporu, ali pa ee dobi propagandno čtivo, če ni enega in drugega poslala Udba? Zaradi svoje varnosti in previd' nosti bo šel na policijo in prijavil. IZ NAŠIH VRST Cleveland, Ohio. — Spoštovani g. urednik! Tukaj Vam pošiljam naročnino za Amerišk0 Domovino, za celo leto. Z li' stom sem zelo zadovoljna, sai prinaša lepe povesti in velik0 novic iz Amerike in iz naše stare domovine. Želim Vam obilo novih na- ročnikov in Vas lepo pozdrav-Nekateri bodo rekli, da je bil ijam! Anna Y’akich SMEkiSKa jjDMOvTNa, Novo življenje Povest. — Spisal dr. Fr. Detela. Zaškripala so železna vra-1 skrivnostno tihe, nevzdram-spalnice, kamor hite po ši- f»ki stft2ah 'Je Prašni cesti, po gladkih > skoz grmovje in robi-črez pečine in prepade, “hzu in daleč od vseh stra-utrujeni sinovi Adamovi, 1 rci rinjeni od krepkih mož, |aterim stopa mlajši rod na 'e' Beli spomeniki so zales-v mesečini in kakor e stegnjene objet novega v.^a, ki išče prenočišča, so se 1,6 senčne raj de po gomilah 2 ^ugoeni, veliki senci križa, njega zavetja ubogemu Ioveku. f ^°vesna tihota je mirila j ^Urjeno srce mladeničevo Ij. Udila mu nejasno željo, da 'tudi on enkrat tu počival v j tuznem domačem kraju po-^ drage mamice in ljubih jurišev. “Morebiti mi vdah-s.e /Pati kakšna dobro misel,” te mislil, ko je stopal tiho hoti tat. malemu domovju ljube ,, ere; kar se zmaje senca, adenič se zgane in izza ka-hena vstane in mu stopi nas-oče. si prišel siovo jeniat?” Uv°ril gaje tiho. Slovo,” je dejal Tonček, Piatere.” jj^^d matere; in od očeta Glas se je topil od žalo->) /P razpele so se sinu na-/tt očetove roke. 0^.Tudi,” je dejal Tonček in jJGp sta se držala oba in ,^a dolgo časa. Vidiš, Tonček,” dejal je Pa/' “takšna prevzetnost pa res ne zrase vsako leto. Kod si se vzel, da si takšen!” Tonček se je opravičeval, i zagovarjal in napeljal mučen APRIL r a 12 19 m m 41 £A MmmL imt iiwia H 15 IS' 2425 KOLEDAR društvenih prireditev APRIL 26.—Pevski zbor PLANINA priredi v Slov. nar. domu na Maple Heights koncert. Začetek ob štirih popoldne. MAJ T.—Družabni klub Baragovega doma priredi izlet v Washington, združen z obiskom Ken-nedyjevega groba in bazilike Matere Božje. 3,—Pevski zbor “Triglav” priredi svoj letni koncert in prizor v petju “Rokovnjači v Črnem grabnu” v Sachsenheimu na 7001 Denison Ave. Po koncertu bo domača zabava. 9. —Baragov Dom in Družab- ni klub priredita v svojih prostorih družabni večer z večerjo in plesom. Začetek serviranja ob 7. uri. 10. —Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi v šolski dvorani Materinsko proslavo. 10.—Slov. šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v avditoriju. Začetek ob treh popoldne. 16. —Društvo slov. protikom. borcev priredi Spominsko proslavo žrtvam II. svetovne vojne. 17. —Društvo slov. protikom. borcev priredi spominsko romanje k Lurški Mariji na Providence Heights. 24.—Društvo Najsv. Imena pri Mariji Vnebovzeti priredi romanje v Frank, Ohio. JUNIJ 14.—Slovenska pristava priredi na svojih prostorih otvoritveno veselico. 28.—Prireditev Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slov. pristavi. 21.—Slovenska šola pri ^lariji Vnebovzeti naredi izlet k je- zeru Pymatuning, na meji dr žav Ohio in Pennsylvania. JULIJ lo. - 16. - 17. - 18. - 19. — Letni farni karneval pri Sv. Vidu. 2S.—-Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi letni piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 9.—Ohijska federacija K.S.K.J. društev priredi piknik v parku društva sv. Jožefa št. 169 KIS.K. J. OKTOBER 3.—Slovenski dom na Holmes Ave. priredi vinsko trgatev v svojih prostorih. JO.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi Družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 18.—Slovenski dom, 15810 Holmes Ave., praznuje 45-letnico obstoja. 25.—Ohijska federacija K.S.K.J. društev priredi proslavo 70-letnice K.S.K.J. v S.N.D. na E. 80 St. Opoldne sv. maša pri Sv. Lovrencu, nato banket v S.N.D. na E. 80 St. 25.—Cerkveni pevski zbor Ilirija pripravi svojo običajno Jesensko prireditev. NOVEMBER 1.—Glasbena matica poda v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue opero “La T?i/civici"tci ^ 15.—Pevski zbor “Jadran” poda )■ Pogreb koncert v Slov. del. domu na p°g*jcb: zay° v Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 Blvd* Cas se m dolocen-popoldne. DECEMBER Martin Koprivnik V petek je preminul zadet od srčne kapi 74 let stari Martin i Koprivnik z 5109 E. 115 Street, ■Garfield Heights, doma iz Velike vasi pri Leskovcu pri Krškem ob Savi, od koder je prišel v Ameriko pred 55 leti. Do upokojitve leta 1955 je bil zaposlen pri American, Steel & Wire Co. Zapustil je ženo Alojzijo, roj. Ulem, hčeri Rose Myers in Emmo Urbančič ter vnuke. Pogreb bo iz Ferfolijevega pogreb. zavoda na Highland Park pokopališče. Stephania Popovich V Euclid Glenville bolnišnici je umrla v petek 62 let stara Stephania Popovich z 1216 E. 173 St., roj v Clevelandu, žena Marica, mati Johna Popovicha, Marian Penrod, Lillian Vehovec, Rose Eckenrode, Williama Popovicha, Dorothy Hronek, E-velyn Schabel in Bernice Ma-Ijarik, 16-krat stara mati, sestra Josepha Bounce - ta, Thomasa Banc-a, Johna Bounce-ta, Franka Bounce-ta, Rose Fabič, Mary Jeric, pok. Billa Bounce-ta in pok. Leone Bounce. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije Vnebovzete danes ob devetih dopoldne, nato na Kalvarijo. Charles M. Stoheman V bolnišnici v Tucsonu, Ar iz., je umrl Charles M. Stoneman s 17905 East Park Drive, lastnik Bonnie Lynn Donut Shop na 514 E. 185 St., znan med prijatelji kot “Tiny”. Star je bil 58 let in znan kot odličen igralec bridge-a. Zapustil je ženo Viktorijo, roj. Hamelic, in sestro Mario Maruna (Westchester, bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Anna Burjak V soboto dopoldne se je na to na pokopališče Kalvarija. greb. zavoda na 542 E. 152 St. | Ustavna kriza v Južni v cerkev sv. Pavla ob 9.30, na- Rodeziji se bliža vrhuncu SALISBURY, Juiž. Rodez. — j V tej angleški koloniji je samo dobrih 5% belih priseljencev, toda imajo vso politično oblast v rokah in je tudi ne mislijo izročiti črnim domačinom, s če- klušiko zavarovanje Johnson ss poteguje za WASHINGTON, D. C. — Skušnja uči predsednika John-’mur se pa londonska vlada ne sona, da mora nekaj napraviti strinja. Zato noče brez pogojev tudi za bolniško zavarovanje'dati tej koloniji popolno neod-revnih in ostarelih rojakov. So visnost. namreč vsi volivci. Ker je nje- Med belimi politiki v južni gova ~ administracija že bogato' Rodeziji ni v tem oziru prave podprla farmarje, mlinarje, iz- sloge; ena struja zagovarja pot voznike deželnih pridelkov in! kompromisa z Londonom, druga tekstilno' industrijo, torej samo;želi nasilno pretrgati stike z take volivce, ki nimajo praznih. Anglijo. Dosedaj je bil na čelu žepov, bi mu bilo zelo nerodno, vlade pristaš zmerne skupine alko bi se sedaj oglasili tudi jav-'Field, sedaj so ga pa skrajneži no še tisti, ki so zainteresirani na bolniškem zavarovanju, in mu začeli očitati, da skrbi za vse druge državljane, samo zanje ne. , Zato je za kulisami dosegel, da znani Millsov odbor predstavniškega doma že drugi teden za zaprtimi vrati debatira, kaj naj napravi z zakonskim predlogom za bolniško zavarovanje. Johnsonovi zaupniki v odboru pritiskajo na svoje tovariše, predsednik sam pa na kongresnika Millsa, naj debato kmalu zaključijo in pošljejo svoj predlog pred plenum predstavniškega doma. Johnson se pri svojem' posredovanju sklicuje na potrebo, da mora demokratska stranka res “nekaj pokazati” volivcem, ako hoče pridobiti njihovo zaupanje pri jesenskih volitvah. Novi grobovi (Nadaljevanje s 1. strani) Louis A. Shuster Po daljši bolezni je včeraj preminul 32 let stari Louis A Shuster s 4871 Banbury Court, War-rensville Heights. Zapustil je ženo Jean, hčerko Diano, mater Julio, sestro La Verne Smedley in brata Roberta. Družina je preje živela na E. 71 St. Pogreb bo v sredo iz pogreb, zavoda R. Košek na 4720 Warrensviile Center Rd. v cerkev sv. Jude na 4760 Richmond Rd. ob devetih, nato na Kalvarijo. Josephine Smrekar Po daljši bolezni je umrla v G.—Pevski zbor Slovan priredi oglu Pawnee Ave. in E. 185. ce- svoj jesenski koncert v SDD.ste primerila avtna nezgoda, v na Recher Ave. Začetek ob |kateri je izgubila življenje 62 štirih popoldne. 'let stara vdova Anna Burjak, —---------------i ^J. Novak, z 19608 Mohican T , ... ™ i , t Iavo. Pokojnica je stala s svojo Jacksonvillu, Fla. 69 let stara1 J J J Josephine Smrekar, roj. Novak, z 9270 San Jose Blvd.,, k jer družina živi zadnjih 11'let, Pokojna je bila doma v Newburghu in njena družina je bila med ustanovitelji fare sv. Lovrenca. Njen mož Frank je umrl letos v februarju. V Floridi je pokojna zapustila hčer Josephino Košak in sina Franka, v Clevelandu pa hčer Albino Krova!, vnuke in pravnuke. Bila je članica Društva sv. Ane št. 160 KSKJ, Društva Mir št. 10 SDZ in Podr. št. 15 SŽZ. Pogreb bo v sredo hčerjo Anno Chinchar pred trgovino, ko je neki avtomobilist izgubil kontrolo nad svojim avtom, zavozil na obcestni hodnik in zadel obe ženski. Mati je bila na mestu mrtva, hči pa je dobila lažje poškodbe in je bila odpeljana v bolnišnico. Pripravljale sta se za odhod na obisk v staro domovino. Doma je bila iz Češke, toda je bila Slovenka. Bila je članica Društva št. 530 Slovaške jednote in Podr. št. 14 SŽZ. V Ameriki je bila od leta 1938. Tu zapušča poleg omenjene hčere tudi sina Johna in hčer Sl. JLU uDZfZi. ruKieu uu v dj.gu.u .v , , _ , Mary Zakrajšek ter sedem vnu- zjutraj iz Mangle pogreb, zavo-,|kov; Mož John je umrl leta 1959_ da v cerkev sv. Jožefa v Loretu, |p0greb bo v sredo zjutraj ob Florida. j 8.45 iz Jos. Žele in sinovi po- Brazilski škofje pozivajo novi režim k zmerni politiki RIO DE JANEIRO, Brazil. — Nadškof v Recife Dom Helder je doživel neljub dogodek. Vojaška policija četrte armade je obkolila njegovo palačo in začela preiskavo. Iskala je menda sestro nekega guvernerja, ki se je skril. Nadškof je takoj ostro protestiral in dosegel, da vojaki niso nadaljevali preiskave, ampak odšli. Kako presoja javnost novi režim, lepo kaže poziv 17 katoliških škofov, naslovljen na novi režim, ki priporoča zmernost in previdnost pri izvajanju nove politike. Poziv s tem obsoja vse pretirane akcije nove vojaške diktature. Da je v javnosti dobro1 odjeknil, ni treba dvomiti. Novi predsednik Branco sestavlja seda svojo vlado. Upajo, da bodo potem trije glavni vojaški poveljniki izročili precej svoje oblasti Brancovi vladi, kar bo samo dobro odmevalo doma in v tujini, kajti novi vojaški režim se ne odlikuje ravno s pametno politiko. s-?8r 80 88 ž® ugašale luči,'pogovor na Vrbanove, kje da bfU'j e2i' rned vrti proti Hri- dobe sedaj strehe JeVl koči. “t k; li, ‘Lenčika bi lahko k vam prišla,” je dejal po strani, 0dpn p°yar Je izvlekel ključ, „ , „ ? . Veži i yezba vrata, prižgal v ^'saj vedno potrebujete kakš-spag in peljal sina v nizko, ne dekle.” 10 sobo. (Dalje prihodnjič) skoraj nasilno vrgli iz vlade in postavili na njegovo mesto Smitha. Smith zagovarja idejo, da je treba Angliji postaviti ultimat: ali naj do določenega dne da Rodeziji neodvisnost ali pa si jo bo Rodezija vzela kar sama. Smith bo gotovo skušal uresničiti svojo zamisel, kar bo samo zaostrilo že itak napete stike med nekaterimi državami v južni Afriki. V letalski nesreči nad Perzijskim zalivom 49 mrtvih BEJRUT, Lih. — Letalo Cara-velle Libanonske letalske družbe se je ponesrečilo na poletu od tu v Dhahran v Savdski Arabiji. V peščenem viharju je izgubilo orientacijo in odletelo proti morju, namesto da bi pristalo na Dhahranskem letališču. Njegove ostanke so našli kakih 12 milj od brega v Perzijskem zalivu. Vseh 49 oseb v letalu, med njimi 23 Amerikan-cev, je bilo mrtvih. MALI OGLASI Poceni jedilnica Dobro ohranjena jedilnica, miza. 5 stolov in kredenca, je poceni naprodaj na 6322 Carl Ave. zgoraj. —(80) Hiša naprodaj _ Na E. 78 in St. Clair Ave., 7-sobna hiša, 2 kopalnici, polna klet, plinski furnez, bakrene cevi, pomivalnik, iz-črpalnik, velika kamenita garaža, vetrna okna in mreže. Samo 810,500. Kličite lastnika 261-2538. (78) V najem 4 sobe in kopalnico, zgoraj, oddamo na 1010 E. 63 St., osebam brez otrok. —(79) Izvršujemo cementas Dovozne poti, pločnike, brezplačna ocenitev. JOHN ZUPANČIČ, KE 1-4993 Stanovanje v najem Odda se 6-sobno stanovanje na 1034 Addison Rd. Vse v izvrstnem stanju, opažena rekreacijska soba, furnez, parkališče itd. Ključ je na 1043 Addison Road. IV 1-5380. (79) V Najem Se odda zakoncema brez otrok 4-sobno stanovanje ns 18808 Mohawk Ave., blizu East 185. ceste. (80) IZDELUJ EVO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd. FRANK KURE E.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio teL JOrdan 4-5503 Frijaiel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS Ulair Ave. & SfUh St.. EN 1-4?t- MALO NAPREDNOSTI JE TREBA Slika kaže avtomobilsko nesrečo na East River Drive v New Yoiku tekom jutranje gneče. Ker je bila cesta splozka zaradi poledenitve, je mala neprevidnost povzročila nesrečo, v katero je bilo zapletenih 28 avtomobilov, ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas JOS. QlQSGiCAR 986 E. 74th SL HE 1-6607 1 AMERIŠKA DOMOVINA, HENRIK SIENKIEWICZ: 1 KRIŽARJI 2 p In veselo se je nasmehnil, spomnil, da je zima v tej deželi huda, ostra in pri priči bi bilo morda bolje, vrniti se, dokler je čas, pod zmernejše nebo na rodni grad. Pa bilo je v tem nekaj čudnega, da so jim take misli začele siliti v glavo v juliju, v času lepega vremena in pripeke. XXXVI V Plocku nista Zbiško in Matko našla nikogar z dvora, ker sta knez in kneginja z osmimi otroki odpotovala na obisk v čersk, kamor jih je povabila kneginja Ana Danuta. O Jagienki so izvedeli od škofa, da je hotela ostati v Spihovu pri Jurandu do njegove smrti. Te novice so jima bile všeč, ker sta tudi sama Duhovniki in posvetni vitezi so se dvignili s svojih mest in prihrumeli k velikemu mojstru, potem pa so si drug drugemu podajali v trombko zviti nož, toda vsi so molčali, ker so jim ob pogledu na tako moč v prsih odrevenela srca od strahu. “Pri glavi sv. Liberija!” je naposled zaklical veliki mojster, “gosipod, vi imate železne roke.” A burgundski grof je dodal : “Še iz nečesa boljšega kakor iz železa. Tako je zvil ta nož, kakor bi bil iz voska.” “Niti zardel ni in niti žile se mu niso napele!” je zaklical eden izmed bratov. “Kajti,” je odgovoril Po- hotela potovati v Spihov. Mat-vala, “naš narod je preprost ko je pri tem zelo slavil Jain ne pozna takega blagosta- gienko vljudnost, da je odšla n ja in ugodnosti, kakršno vi- rajši k umirajočemu človeku, dim tu, toda čil.” ki ji niti ni bil v rodu, kakor A tu so se mu približali la- na čerske zabave, kjer ni ški in francoski vitezi in ga manjkalo plesov in vsakovrst-začeli nagovarjati s svojim j nega razvedrila, zvenečim jezikom, ki je pra-| “Morda je storila to tudi vil stari Matko o njem, da je'zaradi tega, da bi nas ne zgre-tak, kakor bi kdo potresal s šila,” je govoril stari vitez, kositrnimi skledami. Oni so “že dolgo je nisem videi in občudovali njegovo moč, Po-vala pa je trkal z njimi in odgovarjal : “Take stvari pri nas često delajo pri zabavah, a dogaja se, da ti manjši nožek zvije tudi marsikatero dekle.” rad bi jo spet ugledal, ker vem, da mi je tudi ona vdana. Dekle je moralo zrasti — in gotovo je še lepša kakor je bila.” A Zbiško je rekel: “Zelo se je izpremenila. tujci radi bahali s postavo in močjo, je bilo sram — in jih je kar grabila jeza, zato je začel stari Helfenstein vpiti prek cele mize: “To je sramota za nas! Brat Arnold von Baden, pokaži, da naše kosti tudi niso iz cerkvenih sveč! Dajte mu nož!” Služabniki so takoj prinesli nož in ga položili pred Arnolda; toda ta je zaradi tega, ker ga je zmešalo toliko prič ali pa zaradi tega, ker je imel res manjšo moč v prstih kakor Povala, nož sicer upognil na polovico, toda zviti ga ni mogel. Zato se je marsikateri tuji grof, kateremu so križarji poprej prišepetavali, da nastopi pozimi vojna s kraljem Jagie-lom, močno zamislil in se Toda Nemce, ki so se pred LePa Je bila vedno, toda spominjam se je kot preproste deklice, a sedaj . . . kakor bi bila s kraljevskega dvora.” “Tako se je izpremenila? Da! Toda to je tudi stari rod tistih Jastžembcev iz Zgože-lic, ki so se ob času vojn klicali z ‘Na gody!’” Nastal je trenutek molčanja, potem pa se je zopet oglasil stari vitez: “Gotovo bo tako, kakor sem ti pravil, da se ji zahoče v Zgoželice.” “Meni se je tudi to zdelo čudno, da je odpotovala iz njih.” CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE EY OWNER — 2 Bedrm home. 10 jrs. old. Tile kit. & bath. 2 car brk. gar. O. H. sewers. Sump pump. Gas heat. Alum, awnings. Bsmt. "Vie. 81st Sacramento. Call PR 8-1186. (78) OAK LAWN — BY OWNER 3 Bedroom Brick Bi-level. 2 baths, din., fam. & laundry rooms. Built-ins, gas heat, Side drive. Near schools. $27,900. GA 3-8349, after 3 P. M. (78) CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOE SALE ELMHURST — BY OWNER 4 Bedroom Brick Ranch, full basement. W/W carpeting, gar- heat. Cent. Air. Cond. $25,000. — TE 4-9883. (80) 4300 W. — 2400 N. —- BY OWNER IVa story Brick. 6 rooms down, 3 rooms up. Full basement, gas heat, 2y2 car garage. $24,000. AR 6-7039. (79) Real Estate Lake Property KNOX, INDIANA — BASS LAKE Hotel with four cottages. Front bakery leased out. Pizza business inside. 200 ft. private sand beach. Good income. IN 8-9086.. (80) MALE HELP WANTED PROGRESSIVE MICHIGAN MANUFACTURER with diversified products and manufacturing facilities in metal-working has immediate openings for: 1. MACHINISTS 2. MACHINE REPAIRMEN These jobs offer good wages, steady employment, paid holidays, hospitalization and insurance plan, good working conditions and vacation. 'Send resume of qualifications an experience to: MUELLER BRASS CO. Hourly Personnel 1925 Lapeer Avenue, Port Huron, Michigan “Ker je hotela obiskati bolnega opata, ki ni imel prave postrežbe. Hkrati se je bala tudi etana in Volka, a jaz sem ji sam rekel, da bo varneje za brate brez nje kakor pri njej.” “Res je, da nikakor nista mogla napadati sirot.” A Matko se je zamislil. “Toda ali se onadva tam nista maščevala nad menoj zato, ker sem jo odpeljal, in ali je vsaj eno drevo ostalo v Bogdanjcu, bogve! Tudi ,ne vem, ali se jima bom mogel ubraniti, ko se vrnem. Fanta sta mlada in močna, a jaz sem star.” “Ej! To lahko govorite tistemu, ki vas ne pozna,” je pri tem za nekaj drugega, toda za sedaj je le zamahnil z roko: “če bi ne bil bolan v Mal-borgu, no, bi že še šlo!” je rekel. “A o tem se pogovoriva v Spihovu.” Prenočila sta v Plocku in drugi dan krenila proti Spihovu. Dnevi so bili jasni, pot suha, PROTI SONCU — Podmornica se dviga iz globine morja na površino, kjer se odbijajo sončni žarki na njeni gladki površini. Slika je bila posneta nedaleč od Grotona, Conn. lahka, a vrh tega varna, ker so križarji zaradi zadnjih dogovorov zadrževali razbojnike na meji. Sicer pa sta oba viteza spadala v tisto vrsto popotnikov, katerim se je zaradi ropa bolje pokloniti od daleč, kakor jih napasti od blizu, zato je šlo potovanje hitro in peti dan po odhodu iz Plocka so bili brez truda v Spihovu. Jagienka, ki je bila vdana Matku kot najboljšemu prijatelju na svetu, ga je pozdravila skoraj tako, kakor bi pozdravila očeta, a on, dasi ga ni moglo kmalu kaj ganiti, se je vendar raznežil zaradi te vdanosti ljubljenega dekleta. Ko pa je pozneje Zbiško povprašal po Jurandu in odšel k njemu in k svoji rakvi, se je stari vitez globoko oddahnil in rekel: “I, no! Kogar je Bog hotel vzeti, tega je vzel, a kogar je hotel pustiti, je pustil, pa mislim, da je vendar konec teh naših naporov in potepanja po raznih krajih in stranskih potih.” čez hip pa je dodal: “Hej! Kod vse nas je gospod Jezus nosil v teh zadnjih letih!” “Toda božja roka vas je varovala,” je odgovorila deklica. “Res je, da me je varovala, vendar odkritosrčno povem, da je že čas, da pridem domov.” “Treba nam je ostati tu, dokler Jurand živi,” je reklo dekle. “Kako pa je z njim?” “Gleda kvišku in se smeje; zdi se, da že gleda raj, a v njem Danuško.” “Ali mu strežeš?” “Da, toda o. Kaleb pravi, da mu tudi angeli strežejo. Včeraj je tukajšnja gospodinja videla dva.” “Pravijo,” je rekel na to Matko, “da je za plemiča najpristojnejša smrt na bojišču, toda tako, kakor Jurand umira, je tudi na postelji dobro.” “Ne je nič, ne pije, le venomer se- smehlja,” je rekla Jagienka. “Pojdiva k njemu. Zbiško mora biti tudi tam.” Toda Zbiško se je kratko mudil pri Jurandu, ki ni poznal nikogar — in je šel potem v podzemlje n a Danuškin grob. Tam je bil toliko časa,! dokler ga ni stari Tolirna prišel klicat k jedi. Ko je odhajal, je pri svetlobi plamenice opazil, da je bilo na rakvi polno venčkov iz plavic in zlatic, a po čisto pometenih tleti je bilo raztrošenih polno cvetov kolmeža in lipovega cvetja, ki je širilo vonj po medu. Ob tem pogledu se je v mladeniču zganilo srce in je vprašal: “Kdo tako lepo zaljša to rakev?” “Gospodična iz Zgoželic,” je odgovoril Tolima. Mladi vitez ni rekel na to nič, toda hip pozneje, ko je uzrl Jagienko, se ji je naglo sklonil h kolenom, jih objel in zaklical: “Bog ti plačaj za tvojo vdanost in za tisto cvetje za Danuško.” In po teh besedah se je bridko razjokal, ona pa mu je z rokami objela glavo kakor sestrar ki hoče potolažiti ljubečega brata, in rekla: “Oj, moj Zbiško, rada bi te ZA RAZGLED PREKO ZIDU — Na dnu slike je del znanega berlinskega “zidu”, na balkonu stavbe pa so si rdeči mejni stražarji postavili čuvajnico, iz katere opazujejo življenje ob “zidu”, pa tudi onstran njega v svobodnem Zahodnem Berlinu. GEOMETRIČNA PODOBA — Slika predstavlja pogled na del Chicaga, lil. Stavbe imajo obliko kvadrov, valja, prisekanih piramid in drugih geometričnih likov. še bolj potolažila!” Potem so ji obilne solze pritekle iz oči. (Dalje prihodnjič) -----o------ Hitrejši porast WASHINGTON, D.C. — Po- večano število rojstev in podal]' šanje življenjske dobe ljudi je povzročilo hitrejši porastek pre' bivalstva v Združenih državah, kot so ga predvidevali še pi-6^ nekaj leti. RUDY KRISTAVNIK COMPANY Gradbena dela ® Mizarstvo — 5908 Bonna Ave. Spomladi popravljamo in lepšamo zopet domove, stanovanja, poslovne prostore. — Obrnite se na nas. — Vsa dela zavarovana, — Proračuni brezplačni. — Kličite po 5. uri zvečer HE 1-D08, podnevi pa HE 1-0965, Cleveland, O. Za vsakovrstna tiskarska dela se priporoča mum AMERIŠKE DOMOVINE Gl 17 Sf. Ciair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0328 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil-Spominske podobice in osmrtnice. Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE NASPROTJE — Slika kaže kolibrija, najmanjše vrste ptička, na jajcu noja, največjega ptiča na svetu. PREMOČNA LUČ — Na sliki vidimo štiri leta starega lorda Linleya, sina lorda Snowdona in njegove žene princese Margarete, sestre angleške kraljice. Ko. je fotograf sprožil aparat, je dečko zaradi močne luči zatisnil oči. \ r