riTLJK, 4. NOVRMBR/i 1*»76 — ŠTEVILKA 44 — IIETO XKX — CKN\ i I>IN\R.W!I GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE JURE KRASOVEC je prejšnji teden »skočil tja gor čez«, da bi vam posredoval pa čeprav besno, vtise o tem, če se vsaj zdaj, ko koroškim Slovencem na veliko obljubljajo preštevanje, baje zato, da bi lahko uveljavili obsežne pravice, ki bodo dane manjšini, če se vsaj zdaj kaj spreminja na bolje. Te svoje vtise je strnil na 3. strani. DOBRINA je tokrat na stežaj razgrnila načela na katerih bo v prihodnje raz- vijala samoupravno organiziranost na področju povezanosti trgovine in kmetijske proizvodnje. Zdaj, ko toliko govorimo kako potrošnika bolje oskrbeti, ne bo odveč, če bomo v tem dokumentu poiskali možnosti in perspektive našega pložaja. TEHNOMERKATOR in uredništvo NOVI TEDNIK-RADIO Celje vam za pri- hodnje leto pripravljata stenski koledar. Le brez skrbi, kupcem v Tehnomerkator- jevih prodajalnah in bralcem Novega tednika pride koledar pram čas v roke. VAŠ UREDNIK Še rnalo časa je ostalo do dveh pomembnih praznovanj. Prvo bo v čast dneva republike in naslednje bo že novo leto. Dve pralomnici v življenju našega delovnega človeka. Sponfiin nas veže na prehojeno pot in obenem opominja na jutrišnje naloge. Naj nam bo to vorftlo pri našem delu čez vse leto. Foto: D. MEDVEO CELJE napotilo je dobro USPEH prvega spričevalo za DRUGEGA Delegati vseh zboorav celj- ske občinske skupščine, ki so se sestali na ločenih se. jah 27. in 28. oktobra, so sprejeli izhodišča za uvedbo drugega samoprispevka v ob- čini in tako tudi fomialne strani prižgali zeleno luč aa začetek izredno pomembne družbenopolitične naloge. Uvedba drugega samoi>ri- spevka je v bistvu nadalje- vanje prad skoraj pebknil leti začetega dei!ia, ko so se občani im d^ilorvind lju- dje v celjski občini odločili s solidarnostnim združeva- njem oziroma zbiranjem sredstev za reševanje neka- terih najibolj perečih proble- mov otroškega varstva m osnovnega šolstva. Ta akcija je v celoti uspela in je zato tudi najboljše napotilo za uvedbo v. drugega samopri- spevka, ki pa naj bi po svo- jih prvih zasnovah zajel šir- še področje. Razen tega so delegati občinske skupščine ugotovili, da brez solidar- nostnega odziva in osebnega deleža slehernega občana in delovnega človeka ni moč uspešno uresničevati po- membniih' nalog na družbe- nem področju. Sicer pa so izhodi»ia za uvedbo drugega samopri- spevka v celjski občini do- bila svojo družbeno podporo že s sprejemom srednjeroč- nih programov temeljnih or- ganizacij zdi-uženega dela, še zlasti—pa občine in krajev- nih skupnosti, že ti doku- menti so namreč opozorili, da bo treba s solidarnostjo nadaljevati. Zadnja seja celjske občin- ske skupščine je dala iiareden delež tudi v oceni uveljav- ljanja delegatskih odnosov v občinski skupščini. Seveda pa pri tem ni šlo samo za oceno, mar/eč prav tako za sprejem zaključkov, ki naj pripomorejo - k zboljšanju stanja. V tej zvezi so tudi delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skup- nosti sprejeli nekatere pobu- de družbenopolitičnega zbo- ra. Vse skupaj pa so za.tem izoblikovali v enotnih skle- pih. Med njimi je tudi po- membna pobuda, da naj bi na enak način ocenili aktiv- no-st v zboru občin sloven- ske skupščine. Ko so na zboru krajevnih skupnosti med drugim raz- pravljali o poročilu o delu izvršnega sveta, so želeli več sodelovanja krajevnUi skup- nosti s tem organom občin- ske skupščine. Delegati so sprejeli osnu- tek poslovnika občinske skup- ščine, o katerem bo po jav- ni ra-spravi še enkrat tekla beseda. Sicer pa so na ločenih se- jah sprejeli tudi predlog pro- grama dela občinske stop- ščdne do j^vmija prihodnjega L©t.a. M. BOŽIO celje: obisk poljskega komzola Konec preteklega tedna je Celje in SOZD ITC obi- skal konzul Poljske v Za- grebu Zigmund Kolodej ter vicekonzul Vladimir Los, 3 predstavniki sestav- ljene organizacije združe- nega dela ITC ter delov- nih organizacij EMO, Ae- ro, žična iz Celja ter Ce- vovoda iz Maribora sta se pogovarjala o možnosti so- delovanja s podobnimi or- ganizacijami na Poljskem ter o medsebojni blagov- ni menjavi. J. KUZMA celje: imenovanji Delegati vseh treh zbo- rov celjske občinske skup- ščine .so na ločenih sejah, 27. in 38. oktobra letos, po- trdili predlog komisije za volitv-e, imenovanja in ka- drovske zadeve ter imeno- vali za novega ravnatelja glasbene šole v Celju Vi- cla Marcena, za ravnateQja iJimnazije pa prof. Jožeta ■Zupančiča. kozje: za DAM MRTVIH v počastitev dneva mrt- vih je bila v Kozjem že 29. oktobra pri spomeniku Padiih borcev za svobodo .tomemoraoija. žalni pro- gram so pripraviU otroci osnoTOe .%ole. Imeli so re- ^taotje, pevski zbor pa je ^pel dve pesmi. DEJAN KREJSNIK mozirje srednjeročno 1978. leta vrtnarska razstava Delegati občinske skupišči- ne v Mozirju se bodo tokrat sestali m dveh sejah, že ju- tri, v petek, 5. novembra, bo ločena seja družbenopo- litičnega zbora, v ponedeljek, 8. t. m. pa se bodo na skup. ni seji sešli delegati zbora združenega dela in zbora krajevni skupnosti. Čeprav ne kaže razporejati predlaganih točk dnevnega reda po pomembnosti, saj v tem ni razlike, bo vendar- le glavna pozornost veljala osnutku družbenega plana razvoja občine Mozirje za obdofeje do 1980. leta.. Po tej seji bo namreč stekla v ob- čini javna razprava o tem pomembnem dofcumemtu, zor to naj bi delegati pred jav- no obravnavo izrekli še svo. ja mnenja oziroma nmenja svojih delegatskih baz o raiz- voju občine v naslednjem petletnem obdobju. Pomembna bo tudi razpra- va o družbenem dogovom o izhodiščih za ustanovitev sa- moupravne komunalne inte- resne skupnosti v občini ter o določitvi skupnega odloča- nja in o načinu izvrševanja. Beseda pa bo tekla še o delu in problematiki uprav- niii organov občinske skup ščine in ne nazadnje o pre- vzemu pcricroviteljsbva nad otvoritvijo Mozirskega parka ter slovenske vrtnarske rajz- stave 1078. leta. M. B. komunisti v kraj, skupnosti napori obrodiei ni ŠE POVSOD AKCIJSKE MOČI Organizirane politične ak- tivnosti v krajevni sikupnosti ne moremo naprtiti le upo- kojencem, gospodinjam in dela voljnim posameznikom. Vsakodnevno življenje terja širše organizirano delovanje vseh koniunistov, ki žive na območju krajevne skupnosti. Tako tistih, ki so organizi- rani v terenskih organizaci- jah kot tistih v temeljnih organiizaciuiah združenega defia. Zato so pozornost na ne- davni seji medobčinskega sve- ta ZKS Celje namenili prav organiziranosti članov ZK na ravni KS, kajti »v 51 krajev- nih skupnostih — med njimi pa je največ velikih in raz- vite jšili, z večjim številom članstva in osnovnih orga- nizacij« — organiziranost ko- munistov ni sklenjena na rav- ni krajevne skupnosti. To je slabost, ki hromi učinkovi- tost in enotnost akcije, izku- šnje krajevnih skupnosti v katerih so že o^rganizirani in dobro delujejo, sveti ZK ka- žejo, da je potrebno napore za akcijsko učinkovitost rass- širiti na vse, zdaj še na tret- jino krajevnih skupnosti. Tembolj, ker gre za go- steje naseljene krajevne sku- pnosti. Potrdilo uveljavlje- ne akcijske učinkovitosti najdemo v nekaterih obči- nah, na primer, v šmarski v Rogaški Slatini, Kozjem iin Podčetrtku, v celjski na Oto- ku in Dolgom polju, v šen- tjurski na Ponikvi, v velenj- ski v Stari vasi itd. Po sedmem kongresu ZKS so komiteji občinskih konfe- renc usmerili svojo aktivnost tudi na iskanje oblik organi- ziranja zveze komunistov in v tej akciji ne le dosegli po- membne premike, napori tu- di že dajejo sadove politične- ga dela. Dogovor v okviru medobčinskega sveta ZKS, da bodo v občinah pohiteli z ustanavljanjem svetov zve- ze komunistov v vsaki KS, ki ima zanj pogoje, pomeni za- to spodbudo nujnosti obliko- vanja idejno političnega ža- rišča vsega življenja v kra- jevni skujpnosti in opora poli^ tibi zvesje komunistov. AN i.«IK JE SI»REJET Minulo sredo je zasedal v Laškem družbenopolitični zbor, v soboto pa zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela. Dnevni red je bil spet zeilo obse.^reJ^. Pripravljalci najbrž niso pričakovali, da bodo posame- zne točke dnevnega reda vzbudile tolikšno zanimanje med delegati. Tako je poročilo o delu zdravstvene slviž- be v občini bilo deležno precejšnje pozornosti. Poro- čevalec dr. SAJ^/IO PEČAR je izkoristil priložnost in izrazil nezadovoljstvo med zdravstvenimi delavci, ki vedo kako pomanjkljivo je spričo razmer, v katerih je zdravstvena služba vklenjena, stanje v občini in delo zdravstvenih delavcev. Izrazil je začudenje, da se na dosedanjih sestankih v zvezi s samoprispevkom najod- govornejši v krajevnih skispnostih in delovnih sredinaJi niso odločili za izdatnejšo pomoč pri 5>ofinanciranju predvidene gradnje novega zdravstvenega doma v La- škem. V poznejši razpravi je bilo slišati več raziprav, v katerih so delegati poudarili, da s svojim »tretjin- skim« deležem krajevne skupnosti some razpolagajo in da se bodo o tem še vedno lahko pogovorili in dogo- vorih. Izredno plodno razpravo o problematiki in načrtih kmetijstva objavljamo na kmetijski strani, zato tu omenimo samo še dvoje. Izredno kritično so na seji obravnavah probleme kadrovske politike v občini in gibanje gospodarstva, pri čemer so v ospredje prodrle še kar trajajoče težave laške »Volne«. Zbora sta, tako kot poprej družbenopolitični, spre- jela odlok o razpisu referendimia za uvedbo ponovne- ga samopilapevka v občini, ki bo 12. decembra. J. KRAŠOVEC 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 44 — 4. november 1976 P0SIEJil0 ¥ SVET PISE IVAN SENICAR 9 V PRETEKLEM TEDNU so se pojavile prve razpoke v 55-em premirju v Libanonu, kritični toni v govoru L. Brežnjeva na plenumu CK KP SZ so izzve- neli v zahtevo po hitrejšem razvoju, h koncu so se iztekle burne volitve v Združenih državah Amerike, v Ženevi pa se je začela Iconferenca o Rodeziji. % RODEZIJA ali v afriškem jeziku ZIMBABVE (okoli 6 inilijonov prebivalcev, 389.400 kv. km) je bila britanska kolonija. Rasist lan Smith je 11. nov. 1965. leta proglasil njeno neodvisnost v imenu bele manjši- ne. V Rodeziji pride na enega belca 23 črnih prebival- cev. Nezadovoljstvo je raslo iz leta v leto. Razvila so se osvobodilna gibanja in prava partizanska armada. Smith pa je vsa leta izjavljal: »Dokler bom živel, oblast ne bo prešla v roke večine, pa naj živim tisoč let!« Ne bo se mu treba tako postarati: čas je prišel. Prvo, osvobodilni odpor se je okrepil in belcem je postalo vroče: drugo, po osvoboditvi Mozambika in Angole so prišle na i^rsto Rodezija, Naviibija in tudi sprememba režima v Južnoafriški republiki — mednarodna skup- nost, predvsem pa neuvrščene dežele in združeni naro- di podpirajo osvoboditev juga Afrike; tretje, velike sile je zaskrbelo za svoje koristi na tem področju, poseb- no še ZDA. ki so pred tedni poslale H. Kissingerja na pot po Afriki, da bi zavaroval ameriški interes in omehčal Smitha, ki je pričel že vsem presedati. Polo- žaj se je zavrtel okoli teh osi in na hitro so se pričele priprave za novo konferenco o Rodeziji. Konferenca se je začela 28. oktobra v Ženevi. Uspeh je že to, da se je sploh začela. Stališča so posledica položaja v Ro- deziji in v svetu. V deželi si stojita nasproti dva tabora: okoli 250.000 belih farmarjev, uradnikov in do- bro plačanih delavcev — proti nekaj več kot 5.5 mili- jona črnih kmetov in delavcev. Mesečna plača belega delavca v kmetijstvu je 230 rodezijskih dolarjev (v. in dustriji pa 315). črnega pa v kmetijstvu 10 (v industri- ji 40). Te razlike in rasna nestrpnost belcev sta vzrok boja na življenje in smrt. V Ženevi sta sedli za mizo obe strani. Predstavnik bele vlade Smith se strinja: — da se osnuje prehodna vlada za obdobje dveh let, v oblasti naj prevladujejo belci, posebno naj bosta pod njihovim vodstvom vojska in policija, naj prenehajo gospodarski pritiski na Rodezijo in naj prerieha gveril- sko vojskovanje, črnski voditelji Joshua Nkomo, Ro- bert Mugabe, Abel Muzoreva in Ndabaningi Sithole pa zahtevajo: takojšnjo večinsko vlado ali prehodno vlado za čim krajši čas, predsednik vlade in ministra za vojsko in policijo morajo biti črnci, osvobodilna voj- ska se ne bo razpustila. Predsednik te konference je britanski veleposlariik- pri OZN Ivor Richard. Izhod konference bo vplival na položaj v Afriki in s tem na mir v svetu. Jugoslavija odločno podpira osvobodilni boj ljudstva Zimbabve. 9 V AVSTRIJI se pripravljajo na posebno »štetje« Slovencev in Hrvatov, ki bo 14. Jiovembra. Trdijo, da bodo s tem »najbolje v svetu rešili vpraša7ije manjšin«. Zato so tudi pred dnevi razstrelili partizanski spomenik v Kometu pri Pliberkn, kar je najboljši dokaz, kako si neonacistični gorečneži v Avstriji predstavljajo to reševanje. Naši rojaki v Avstriji nameravajo popis boj- kotirati in mi jih v njihovem pratnčnem boju podpira- mo. Ali avstrijske metode ne spominjajo na tiste v Rodeziji? • NA OBISKU PRI NAS — Predsednik ministr- skega sveta LR Madžarske, državni sekretar za zuna- nje zadeve Velike Brita7iije. delegacija parlamenta Nor- veške, vojaška delegacija Nigerije, delegacija socialno- demokratske stranke Finske, ekonomska delegacija Bangladeša, študijska delegacija KP ČSSR, prosvetna dlegacija LR Kitajske in skupina diplomantov partijske šole stranke BAAS iz Iraka (obiskali so tudi Velenje). • MI NA OBISKU — Delegacija ZSJ se je vrnila z obiska pri sindikatih Indonezije, Malezije, Singapura in Indije, delegacija zvezne konference SZDL Jugosla- vije pa je bila v ZR Nemčiji. žalec BOLJE S POBRATENIMI USPELI DOGOVORI O GOSPODARSKEM SODELOVANJU Pred dnevi so piaznovali svoje občinske prazanike v dveh občina-li, ki sta pobra- teni z žalsko. Proslav ob teh praziiikili sta se udeležili tu- di dve delegaciji, ki sta tu navezali še tesnejše stike. Ti pa v kratkem obetajo te.sno g'ospodarsko povezavo in nmogo boljše gospodarsko in kulturno sodelovanje med po. brateninii občinami, prva de- legacija, ki jo je vodil pred- sednik občinske skupščine Vlado Gorišek, je bila v Kru. ševcu. Tu so jih sprejeli nadvse gostoljubno in na vsa- kem mestu poudarjali tesne bratske vezi, ki jih vežejo. Plodni so bili tudi pogovori o tesnejšem gospodarskem sodelovanju. Tako so se s predstaraiki kombinata 2U'?A dogovarjali o investiciji v gradnjo motela v žalski ob- čini. Ta naj bi stal ob za- ključku avtoceste v Arji vasi, vih vsega pa bi ŽUPA v žalsiki občini postavlja tudi skladišče vina in drugih pi- jač. Tako kombinat ZUPA kot vsi družbeni organizmi v kruševski občini podpirajo te načrte in zato lahko upra- vičeno pričakujemo, da bo v bližinji prihodnosti v žal- ski občini stal sodoben mo- tel kruševskega podjetja. Plodni so bili tudi razgo- vori o tesnejši povezavi z Garantom. Ta je že dobil v Kmševcu na voljo poslovne prostore, v katerih bo lahko organiziral razst«.vni pros- tor in svojo prodajalno. Tudi druga delegacija, ki je bila na praznovanju v Bački Palanki in jo je vodil pred- sednik izvršnega sveta Jože Jan, je doživela prisrčen spre- jem. Gospodarske organiza^ cije iz občine pa so pokazale veliko pripravljenost, da so- delujejo z nekaterimi kolek- tivi iz žalske občine. To vel. j a predvsem za Kombinat Hmezad, Gradnjo, SIP in Ferralit. 2e ta mesec bo v žalsko ol)čino prispela gos- podarska delegacija iz občine Bačka Palanka in se tu v ra.zgovorih s predstavniki za- interesinmiJi žalskih organi- zacij združenega dela pogo- varjala o kosnkretnili oblikah sodelovanja. Vsekakor velja ob tem po- udai'iti, da se s smo si ogledali sainostana v Ljubo- stinji in 2ičd, zsitem znano zdravilišče Vmjačko Banjo pa tudi Ki-uševac in Aleks^in- drovac z znamenitostmi. V nedeljo smo se odpra- vili proti domu. Od naših gostiteljev smo se poslov ih s solzami v očeh. Na povratku proti domu .smo si ogledali še miuzej v Kragujevcu in znai^ieniti spo- minski park. Obiskali smo tudi spomenik neznanemu vojaku na Avali. Po dolgi poti smo bili utrujeni, a zadovoljni, saj smo bili polni lepih vt.isov na tamkanjSnje dobrosrčne ljudi. LENKA SKALIC, 08. šola Rim. Toplice §t. 44 — 4. november 1976 NOVI TEDNIK — stran 3 KOROŠKE RAZGLEDNICE - OKTOBER 1076 SLOVENSKO SIV, NEPRIJAZEN DAN Minuli četrtek je bil siv, neprijazen deževen dan, ki nas je spremljal vso pot. Ne bi rad povezoval vreme s spletom dogodkov in občutij, toda bil je dan, kakršnemu bi se najbolj po- dajal pogreb... Skupinska pot čez mejo je vselej naravnana k nekakim skupnim ciljem in občutkom. Predvsem veselo popoto- vanje, ogled zanimivosti, nakupi, pe- sem, skupinska kosila, majčkeno rde- čice in zadrege na meji — drugi dan pogovori in tretji pozaba. S Koroško ni tako. Tja gor greš, če nisi kramarska duša, z mešani- mi občutki; s hrepenenjem, bojaznijo, pobožnostjo in srdom..,. Tele razglednice s Koroške ne bodo Gasparijeve podobe. Ti utrinki s poti so nove fotografije razmer; so ena sama zbirka vprašanj. GOR ČEZ IZARO v avtobusu, ki sledi Dravi mimo Ru- da proti Velikovcu vzdrhti otožna pe- sem polna bolečine in hrepenenja.., Gor čez izaro. .. Kdo še ni bil priča nevsakdanjem pojavu, ko po nekem notranjem vzgi- bu privre na dan pesem vsajena glo- boko v zavest? O barčici, ki po morju plava, ko se za poslednjim ovinkom pred očmi zablesti gladina morja, o Soči, ko se pot prevali čez Vršič v do- lino Trente. . . Gor čez izaro. Nekajkrat zapeta pe- sem na naši poti je ostal v avtobusu za šipami, po katerih so se solzile dež- ne kaplje. Slovenska pesem kot v Fa-' radejevi kletki! PRASTRAH IN PRAGREH Velikovec. Ves oktobt-r že visijo deželne zastave. Ali natančneje visijo od 10. oktobra, od obletnice plebiscita. Na glavnem trgu je spomenik pad- lim v prvi, drugi svetovni vojni tn ob- rambnih bojih.' Vsako drugo ime je slovensko na dveh velikih marmorna- tih ploščah. Slovenci po krvi, imenu in jeziku so padah za cesarja, za velikega vodjo, rojenega ob gornjeavstrijski re- ki Inn, in baje celo v boju proti Maist- rovim borcem. Cez deset dni jih bodo preštevali. Pod oboki mestnega Rotovža je »kratek izvleček iz zgodovine« Velikov- ca. V gotici.' Vse besedilo obsega ka- kšnih štiristo do petsto besed. Cel od- stavek je posvečen nadporočniku Franju Malgaju, ki je s »tujimi, sovražnimi soldati« ogrožal Velikovec, hoteč ga priključiti tuji nadoblasti. Prastrah? V Velikovcu, ki je ob plebiscitu 10. oktobra 1920 bil edino med Koroškimi mesti, ki se je večin- sko izreklo za Slovenijo in kjer so po- tem uprizorili takšno gonjo zoper Slo- vence, da so mnogi morali pobegnili v matično domovino. Danes ni enega slo- venskega napisa, pač pa je tu sedež Heimatdiensta, ki ga vodijo isti ljudje, ki so se po popisu, ki je leta 1936 naštel 90.000 Slovencev na Koroškem zakleli, da bodo to »v^rindišarsko« svo- jat iztrebili tako ali drugače. In pragreh? V sebi ga nosuno. Podedovanega skozi generacije. Greh da smo še pre- malo ljubili to zibelko slovenstva in bili zanjo pripravljeni premalo žrtvo- vati, da bi si jo ohranili. . . V DJEKŠAH: KOKR KIR VUOČE?! Djekše. Najsevernejša m najvišje ležeča slovenska vas na pobočju Svin- ške planine. 1152 metrov visoko je ta stara, živopisna vasica s taborno cerk- vijo sv. Martina, z nepogrešljivim ko- roškim znamenjem pod košato, zdaj že moč ostarelo lipo sredi vaškega sredi.šča. Na pokopališču med cerkvijo in obzidjem, ki ima še vedno ohra- njen mostovž za obrambo, je razločno opazen odnos med manjšino in večino. Tu so nemški priimki v manjšini. Na- pečniki, Klemeni, Slamniki, Pribemiki, Oprečniki, Lesjaki, Potniki, Pečniki, Grobelniki, Lužniki. Cerkovnik, eden od Napečnikov, pol- glasno, skoraj šepetaje govori o cerk- vi, o župniku, ki je menda v šoli, o pouku na tej šoli. o slovenski in nem- ški maši. . . Zakaj nitd en slovenski priimek na nagrobnikih ni napisan slovensko, ne star ne nov. Niti tisti od včeraj? — Kokr kir vuoče! Je res tako, da kakor kdo hoče? Ni bilo že toliko gorja, pritiskov in sitnosti, da drugače, kot vsak mora, niti nihče ne pomisli? Zakaj v gostilni, ki se spreminja v turistični pension (gotovo s kakšnim kreditom) prijazna mamica postreže s slovensko besedo na ustih, tiho sicer, a ko nekdo vstopi, nadaljuje pogovor po nemško? Lani so zgradili do Djekš asfaltno cesto in proglasili vas za turistični kraj. 2e so v vasi z denarjem podprti priš- leki, ki ne znajo besede slovensko. Bo v Djekšah čez čas onemel še šepet po slovensko? CELOVŠKA RAZMIŠLJANJA Mimo Tinj in skozi Pokrče zdrk- ne avtobus v Celovec. Opoldanski čas. Urica za nakupe. Zbirališče je bilo dogovorjeno na trgu pri celovškem zmaju. Ko se zbiramo in se pomenkujemo nismo glasni kot jesiharji, toda tudi šepetamo ne. Hodijo mimo skupine meščani v avstrobanduri. Mend& ni na svetu na- roda, razen Kitajcev seveda, ki ne bi tako na vse kriplje s svojo vnanj- ščino poudarjal svojo pripadnost, kot Avstrijci. Če ne celo obleko, ki je že prava uniforma (ne narodna noša), nosijo vsaj za avstrijske dežele znači- len klobuk, tako moški kot ženske. Pride mimo tak orjak in zabodeno ter s prezirom pogleda po naši skupi- ni, češ, kdo ste predrzneži, ki s svojo slovenščino motite s tohkšno mujo do sežen nemški značaj mesta. Eden naših mu vrne milo za drago in ne umak- ne pogleda. Nadutež popusti in se obrne proč. Človek težko verjame, da so takšni ljudje tako množično zastopani v na- rodu, ki je še pred pol stoletja krojil usodo velikemu delu Evrope. Propad imperija jih je udaril s kompleksi, ki se jih ne morejo otresti in vse bolj lezejo v ozkosrčnost, nebogljeno sa- movšečnost in izolacijo pri čemer jim je še ostalo agresivnosti, da je stresa- jo nad slovensko manjšino. Kaj drugega kot poniglava zlobnost je narekovala, da so v Celovcu 10. oktobru, dnevu plebiscita, posvetili rav- no tisto ulico, v kateri so bile poleg Mohorjeve družbe osrednje kulturne institucije Slovencev na Koroškem? O UPORABNOSTI SLOVENŠČINE Slovenska gimnazija v Celovcu, ki je avstrijskim šovinistom tolikanj trn v petah, je zares lepa stavba, pro- storna in svetla. Sem fKDšlje na šolanje svoje otroke zares kdor resnično hoče. Ni jih malo, ki tvegajo prenesti vse težave, s ka- terimi se bodo zaradi take odločitve še srečali. Tu se šele dodobra nauči- jo slovenščine, kajti v osnovnih šolah je nimajo povsod. In najde se med dijaki tak, ki ni- ma nobene zveze s Slovenci. V slo- vensko gimnazijo je priseljenec iz Nem- čije da! svojo hčer. Zakaj? Poslovne zveze ima z vzhodnimi državami. Hči se bo po opravljeni slovenski gimna- ziji lažje naučila potrebnih slovanskih jezikov. Cisto praktičen razlog. Toda v Avstriji se delajo, ko da jim taki ljudje sploh niso potrebni, ko da bi pri tem ne šlo za živ jezik sosedov, marveč za nekak lingvistični fosil. Kako bi si drugače mogli razlagati, da na slovenski gimnaziji visijo odred- be in predpisi šolskih in drugih obla- sti izključno v nemščini — tudi na- vodilo Za primer požara. Kdor ne zna brati naj zgori? čisto drugačen zven in pomen ima slovenski jezik v Blažejevi samopo- strežnici v Pliberku. Tam kar odme- va malce posodobljeno koroško nareč- je. Ne brez vzroka. Vsa slovenska Koroška, kraji do Velenja in še dlje kupuje pri Blažeju. Tu ima slovenšči- na, kot trdijo marksistično' usmerjeni koroški študentje slovenskega rodu, ekonomsko spodbudo. V velikovški trgovini se mi je v pogovoru prodajalec predstavil za pa- cifista, češ, spor okoli manjšin sploh ni važen. Stremeti bi morali za zdru- ženo Evropo, odstraniti meje, nacional- na vprašanja pa potisniti ob stran. Gospod ni slab računar, če pomislimo na 200 milijonov nemško govorečih Evropejcev, ki naj bi igrali eno prvih violin. Napoleonova doktrina po nem- ško. . . MRZLA GOSPOSVET- SKA RAVAN Gospa sveta. Vojvodski prestol, kjer so naši dedje ustoličevah karantanske kneze. Zaman popotnik iščeš pri tem pomniku besedico o tem. O pač. Za- pisan je, toda iz kasnejših let, ko je bilo ustoličevanje samo še formal- nost, nekakšna maškarada za ljudstvo, ki naj bi verjeli, da je njih oblast po stari postavi in običaju. Niti besedice o kakšnih Slovenih, njihovih voljenih knezih . . . ... navsezadnje bi si kak nepoučen tujec res lahko postavil vprašanje, od kod so se neki priklatili ti Slovenci, ki dvigajo tolikšen hrup okoli svojih pravic? Visoka gotska cerkvena ladja Go- spe Svete je hladna. Nikoli ni bila prijazna slovenskemu človeku in Ma- dona je le z robom ušesa prisluhnila slovenski molitvi in prošnji. Tudi prodajalka v trgovinici s spo- minki je svojo prijazno masko zame- njala z aroganco, ko je slišala, da so njene stranke potomci Kocljevega ljudstva. Ji lahko kdo zameri? Sploh ve za kakšno slovensko zgodovino Karantanije, za kakšnega Koclja? Zanjo utegne biti slovenščina nekaj podobnega kot tisto otroško žlobudra- nje, ko se mladež gre nekak svoj taj- ni jezik. Igračkanje pač! VPRAŠAJI, SAMI VPRAŠAJI Zakaj je mežnar v Djek-šali ^oraj šepetal, kadar je govoril slovensko? Strah ali sram? Zakaj je gostilničarki zamrla slovenska beseda na ustnicah, ko je vstol nekdo tretji. Je njena inve- sticija s čim pogojena? Zakaj prodajal- ka pri Gospe Sveti ne ve, da hodijo Slovenci semkaj k kamnitem prestolu slovenskih knezov? če je nevednost in nepoučenost, kdo je za to odgovoren? Ce je strah pred posledicami, javno nastopati kot Slovenec, potem ima ta strah svoje vzroke. In če je, kar je najbolj žalostno, tudi sram, potem so morali biti groz- ljivo nečloveški postopki, da so v lju- deh štrli ponos in pogum! V nedeljo jih bodo preštevali. Pre- plašene, z ekonomskimi in politični- mi okovi stisnjene k zidu. Tisti, ki govorijo o prastrahu se zdaj zlobno rogajo v brk demokraciji, na katero v Avstriji tako radi prisegajo. Zakaj ne gredo preštevati imena mrtvih vklesanih na spomenike in na- grobnike. Ti se nikogar več ne bojijo in jih ni sram, da so za nemške »sch« in »tsch« skrili slovenske pri- imke. JURE KRAŠOVEC Minuli teden je šel kolektiv osrednje knjižnice iz Celja na enodnevni izlet na Koroško. Obiskali so nekatere slovenske kraje, zgodovinske spomenike in se, kot kaže posnetek, pri vojvodskem prestolu na Gosposvetskem polju tudi.slikali za spomin. Z njimi je bil na »rajži« tudi pisec reportaže, ki oklepa ta posnetek. 4. stran — NOVI TEDNIK Št. 44 — 4. november 197| ŽALEC CESTAM 3 MILIJARDE PRESEGLI ZA 126% — KAM S PRESEŽKOM 1,7 MID? z akcijo vpisovanja poso- jilja za ceste so v žalski oto- čini dosegli izjemne reaul- taite. Vse zastavljene načr- te, tako tiste, ki so bili zas- tavljeni v republiki, kot tu- tuidi interne, občinske oilje, eo močno presegli. Med vsemi občanami v Sloveniji pa so prav v žalski dosegli najvišje presežke zastavljenih načrtov. Zato ni čudno, da smo o akiciji sami, odzivru vpisnikov v vseh skupinah in načrtih, kam bodo usmerili presež- ke iz vpisanega posojila go- vorili s predsednikom štaba Ba vpis posojila Vladom Go- rlškom. Medtem, ko so se v ve- Čini slovenskih občin zado- voljlli s tem, da so dosegli ali le v manjši meri preseg- li zastavljeni načrt vpisa po- sojila 2a ceste, pa ste v vaši eastavili zelo vEsok lasten na- črt, ki je bil kar za 100 od- stotkov višji od republiškega. Akcija je kljub t<^mu dobro tekla. Zato morda za začetek vprašanje, kako je tekla ak- cija. Ntaloge smo se od vsega za- četka lotili odgovorno m re- auOtate smo zelo hitro doseg- li. V dobrem mesecu smo iz. polnili republiški načrt, na- to pa nadaljevali akcijo z ne- zmanjšano' siilo. Intenzivno smo se lotili i-pisovanjiaT po- sojila v vseh skupinah. V skupini A, pri delavcih, ki zidruižiujejo delo, so ti vpisali skoraj 2 stari milijardi. Us- pešno je tekla akcija tudi v krajevnih skupnostih, kjer bd morda lahko dosegli še več, a smo tudi z doseženim zadov^oljni- V tej skupini so občani vpisali preko 300 mi- bjonov starih dinarjev poso. jila. Pred zakiljučkom je sedaj vpisomnje posojila v organizacijah zid.ruženega de- la in organi samoupravlja- nja so povsod že sprejeli skle- pe o vpisu posojila v skupini C. Rad bi poudarU, da or- gani samoupravljanja vpisu- jejo mnogo večje zneske, kot smo predvideli v raadielilni- ka. Tako je, na primer, To- varna noga\dc Polzela names. to 40 miilijonov vpisala 100, Tekstilna tovarna preboad namesto 60 150 milijonov in tako daJje. Kolikšne so bile v repub- liki dogovorjene obveznosti za občino? Po tem dogovoru bi mo- rali v žalski občini zbrati milijardo tn 316 milijonov sta.rih dinarjev posojila. Tre- nutno kaže, da bomo vpisali preko 3 milijarde in plan pre. i segli za milijardo 700 mili- jonov starih dinarjev. Kam boste namenili prese- žek? Presežek bomo uporabili za I rekonstrukcijo nekaterih pre- potrebnilh cestnih odsekov, kot na primer: Prebold—Man. .ja Reka (4 km), Kasaze— Griže, Griže—Sešče, Kamen- 6e—GomiLsko in še nekate- rih djrugih. Radi pa bi pri- spe^^ali tiidi k ureditAa pro- metnega položaja v Šempet- ru in ureditvi cestnega kri- ža v Žalcu Povedati moram, da pod- robnega programa še ni, ses. tavili ga bomo po zaključku vpisa in ga poslali v potr- ditev republiški skupnosti za ceste. Kakšni pa so zadnji po- datki o vpisanem posojilu? Vpisanega je preko 226 od- stotkov, torej kar 126 od- stotkov nad planom, s tem pa smo v Sloveniji čvrsto na prvem mestu, vpisane so 3 milijarde starih dinarjev, ra- čimam pa, da bodo vpisale posojilo še nekatere delovne organizacije, kjer samooiprav- ni organi še niso imeli sej, na katerih bi odločali o vpi- su. žalski primer najbolje pri- ča, kako zelo so občani za- inteiresirani za boljše ceste in kako pripravljeni so, da k boljšem položaju tudi sa- mi prispevajo, priča pa tudi o tem, kakšne rezultate lah- ko da odločna in jasno zas- tavljena akcija. BRANKO STAMEJCIC Vlado (iori.sek MALO NOVIH PROIZVODOV PIŠE BRANKO STAMEJCIC Oddelek za gospodarstvo pri skupščini občine Celje je pripravil izredno pomembno analizo, v kateri so za- jeti vsi novi proizvodi, ki jih je celjsko gospodarstvo uvedlo v svoj proizvodni program v letih 1974, 1975 in prvih šestih mesecih leta 1976. Temeljita analiza po- vsem natančno prikazuje, kako zelo celjsko gospodar- stvo zaostaja pri uvajanju novih proizvodov in novih programov in kako v zraku so zatorej še vedno načrti po spremembi neustrezne strukture celjskega gospo- darstva. Vse celjske gospodarske organizacije so v minulih dveh in pol letih uvedle le 68 novih proizvodov. Skoraj polovica teh pa odpade le na dve gospodarski orga- nizaciji, EMO, ki je uvedel 18 novih proizvodov in AERO, ki je uvedel 14 novih izdelkov. Med organiza- cijami, ki so uvedle vsaj nekaj novih proizvodov pa so še Železarna štore (5), Cinkarna (6), Opekarna Lju- bečna (6), Metka, Toper, Klima in Žična. Pri vsem tem je najbolj zanimivo vprašanje, ali so te proizvode razvili samostojno, v kooperaciji ali po licenci. Samo- stojen razvoj je kljub vsemu najmočnejše zastopan. 49 novih proizvodov je nastalo po samostojnem delu, le 12 je licenčnih proizvodov. Dobri dve tretjini teh novih proizvodov je namenjenih tudi izvozu, 40 jih proizvajajo izključno z domačimi surovinami, le 7 pa izključno s surovinami iz uvoza. Zaključek analize kaže na to, da se sicer velika večina organizacij združenega dela trudi uvajati nove proizvode, vendar sc ta prizadevanja t večini primerov še vedno t povojih. Kljub neštetim pozitivnim dejstvom (izdelki za iz- voz, domače surovine, proizvodi na osnovi lastnega znanja), pa ne moremo mimo nekaterih dejstev, ki mečejo na ta prizadevanja delovnih organizacij le ne- koliko slabšo luč. Temeljitejši pregled novih proizvo- dov pove, da med njiini ni takšnih, ki bi v perspektivi lahko postali nosilci novih proizvodnih programov celjskega gospodarstva. Tudi iztržki, ki jih beležijo s prodajo novih proizvodov so zelo skromni in le v dveh izjemah presegajo 10 odstotkov v celotnem do- hodku. Stanje na področju sprememb proizvodnih progra- mov in uvajanju novih proizvodov torej nikakor ne moremo ocenjevati kot zadovoljstvo. Iz ugotovitev ne- dvoumno izhaja, da večina novih izdelkov nastaja sti- hijsko, kot odraz idej bodisi razvojnih Umov, bodisi posameznikov ali komerciale. Dejstvo, da novi proiz- vodi niso v polni meri zaživeli na tržišču, to v celoti potrjuje. Jasno je, da so se le redkokje za nove proiz- vode odločali na osnovi predhodnih tržnih analiz in ugotovitev službe marketinga, še vedno tomj v polni meri živi stara praksa, po kateri je najprej treba pro- izvajati in šele nato skušati prodati. Pravilna je riedvomno druga pot — proučitvi mož- nosti za prodajo in tržnim ugotovitvam, kaj bi na trgu dobro »šlo«, naj sledi proizvodnja. Takšno stanje je torej nezadovoljivo. Malo število novih proizvodov, ki na trgu niso doživeli polne uveljavitve, je zrcalo slike celjske industrije. Tudi letošnji načrti naložb v prihodnjem srednje- ročnem obdobju v tej smeri ne zbujajo pretiranega optimizma. V investicijskih načrtih ni dovolj jasno za- stopana težnja po spremembi stanja, po uvajanju ve- likega števila notnh proizvodov in s tem po načrtovani in nujni spremembi neugodne strukture celjske indu- strije. To pa je stanje, ki bo zahtevalo temeljitejšo družbeno akcijo — predvsem pa vnovično revizijo raz- vojnih načrtov in močnejši pritisk na razvojne in ko- mercialne službe, ki naj usmerijo svoje delovne orga- 7iizacije na dogovorjene in zahtevane poti. »NAŠ ČAS«: DIREKTOR MARJAN LIPOVŠEK Po desetih letih novo vod. stvo velenjske informaiavne ho še. Na zadnji seji Skupščine občine Velenje so delegati potrdili soglasje k imenova. nju Marjana Lipovška, dos©. danjega novinarja RTV Ljub Ijana za novega direktorja velenjskega centra za infor. ■miranje, založništvo in pro. f>agando, ki iszdaja tednik »NAŠ ČAS« in v tej sestavi deluije tudi radio Velenje. L. O. JUBILEJ PRANJA NOVAKA 80 let uglednega turističnega deHavca Te dni je okrogla obletntica- 80 — letnica rojstva, dolete- la enega najstarejših turistič- nih delaTCev na štajerskem, znanega organizatorja, ured- nika, pisatelja in publicista Pranja Nova.ka. Je zaslužm občan mesta Maribor, častni občan občine Šmarje pri JeJ- šaih in občie Omiš na sinjem Jadranu. Že v 1'ani mladosti, od 1920. leta dalje, ko je v Rogaški Slatini nastopa službo kO' mercialnega upravnika zdra- vilišča, se bavi z izdajanjem in urejanjem raznih turistič- nih revij, turističnih vodnikov in drugih edicij. Tu izitopajo zlasti njegova literaiTia deia: »Jovo Omišanin«, »Gremo ^ Jeruzalem«, »Misler John«, švedinja Selma«, Poroka ^ zdravilišču«, »Sončna jesen ^ Rogaški Satini«, »Dekle, po- daj mi roko«, »Dekliške mu- he« itd. Vsega skupaj 26 » teramih del. Že prvo svetotvno vojno j< doživljal v vseh njenih gro zotah. Kot veMk rodoljub s« je 1918/19 vključil v vrs« Maistrovih borcev, med zaq njo svetovno vojno pa je ^ v vrstah OF. 1 Življenje 80-letnika Framj« Novaka je posvečeno dedtt še zdaj. .še dosti zdravih in dela* nšh let! ŽALEC: RAZSTAVA Jijftri (v i>etek) ob i7. uri, bo v Savinovem raz- stavnem salonu v Žalcu, otvoritev razstave z naslo- vom »Ivan Cankar in de- lavsko gibanje«. Razstava je pravzaprav zaključna prireditev proslavljanja stoletnice Cankarjevega rojstva v žalski občini. Razstavo je pripravil Zgo- dovinski arhiv SRS, v kul- turnem programu ob ot- voritvi razstave pa bo na- stopil z recitalom del Iva- na Cankarja, Studentovski literarni krožek pri občin- ski matični knjižnici v Žal- cu. R tJ. termoelektrarna iv šoštanj 40% ELEKTRIČNE ENERGIJE Glavna gradbena dela pri termoelektrarni IV v Šo- štanju so končana, zdaj pa je na vrsti montaža vsega ostalega, kar sodi zraven. Kljub temu, da po sedanjih podatkih pri gradnji no\'ega pomembnega objektva za dajanje električne energije za vso Slovenijo, kasnijo za pri- bližno dva meseca, pa so v REK, TOZD teirnoelektrar- na optimisti in upajo, da bo- do s poskusom obratovanja v TE IV začeli po prej do- ločenem roku ali točno ok- tobra prihodnje leto. Direktor Rudarsko elektro- energetskega kombinata Ve- lenje, v katerega sklopu je tudi TOZD Termoelektrarna, ing. Mirko Bizjak, je pove- dal, da bodo uspeli startati ob prej določenem roku. Objekt TE IV, moči 335 MGW, bo izrednega pomena za vso Slovenijo, ki nujno potrebuje večje količine elek- trične energije. Z izgradnjo TE IV in vsemi prejšnjimi (TE I, II in III) bo Šoštanj dajal 40 odstot. vse potreb- ne električne energije v Slo- veniji. Celotna investicija je tri milijarde 700 milijonov novih din, od tega je od- padlo samo na gradbena de- la polovico investicijske vso- te, ena milijarda za domačo opremo, ena pa za tuijo. Za novo TE IV je izredno pomembno tudi to, da ima v neposredni bližini dovolj premoga ter tako odpadejo vsi stroški za morebitni transport. Po sedanjih oce- nah je premoga okoli 600 milijonov ton, to pa bi za- doščalo za normalno obra- tovanje približno trideset let. Kakšen energetski silos bo TE IV pove tudi podatek, ki ga je posredoval šef za in- vesticije v TOZD Termoelek- trarna ing. Potočnik: v eni uri bodo pokurili kar 350 ton premoga ah v enem dnevu poprečno okoli 12 tisoč ton. TONE VRAHL celjska komerciala SODELOVANJE NA PODROČJU RAZISKAV TRŽIŠČA Čeprav v Celju že dalj ča- sa obstoja dogovor, da je treba na področju večje ko- mercialne učinkovitosti in boljšega trženja storiti odloč- nejše korake naprej, je šele v ziadnjih dneh ta dogovor pri- čel dobivati konkretnejše ob- rise. Ti temeljijo na progra- mu enotnega nastopa celot- ne proizvodnje v Celju v slo- venskem in jugoslovanskem prostoru. Potreba po celovitejši po- budi industrije in po enot- nem nastopu celjske industri- je in trgovine obstoja že dolgo. Temelji na ugotovit- vah, da proizvodnja v Celju proizvaja v glavnem za ne- znanega kupca, da trgovina prevzema le manjši del proiz- vodov celjskega gosi>odar- 8tva da se le v izjeirmih pri- merih pri proizrvodnji in pro- daji poslužujemo raziskave BOHOR: NOVA ŽAGA v šentjurskem Bohorju bo- do praznovanje dneva repub- like združili s pomembno delovno zsmago V dneh pred pramiki bodo namreč spus- tili v pogon novo, moderno in avtomatizirano žago. No- va žaga, ki bo na leto zmog- la obdelati 36 tassoč kubičnih metrov lesa, bo tako popol- noma izpodrinila že star in skoraj neuporaben obrat. Brez dvoma se bodo z no- vo žage Bohorju odprte nove, boljše perspetotjve. M. P. ti-žišča in podobno. Nujna je torej večja pove- zava tako trgovine in indu- strije, ki bo zagotovila hi- tjejiše in kakovostnejše pred- stavljene celotne celjske in- dustrijske proizvodnje v ju- goslovanskem prostoru. Nu- jen je torej enoten nastop, množična srečanja proizvajal, cev in njihovih kupcev, skup- na predstavništva in podob- 3X>. Vse to že proučuje poseb- na komisija za večjo komer- cialno učinkovitost Celja, ki bo pripravila predlog o akci- jah, s katerimi naj bi pre segli ugotovljene slabosti. Trenutno razmišljajo o več- jih oblikah takšn^a skupne- ga nastopa celjske industrije in trgovine. Razmišljanja so še posebej konkretna v pri- pravljanju skupnih komerci- alnih dni, ki bi jih priprav- ljali v Turistično rekreacij- skem centru Golovec. Na teh skupnih komercialnih dnevih bi pripravili razstave, na ka- terih bi poslovne ljudi iz Ju- goslavije seznanili s proiz- vodnimi predrami celjske in- dustrije, s skupnimi nabav- no-prodajnimi službami, na takšnih razstavah pa bi zago- tovili tudi skupno, celovito pobudo Celja in organizirano sklepanje poslov. Takšne dni bi spremljala tudi skupna, organizirana propagandno-in- formativna dejavnost, ki bi s programi celjske industrije seznanila najširši krog po- slovnih ljudi. Draga oblika, o kateri razmišljajo, so skup- ni komercialni sestanki, na katerih bi tekoče seznanjali vse partnerje celjskih delov- nih organizacij s sprememba- mi v proizvodnih programih, se dogovarjali za bodoče skupne akcije, bolj organizi- rano poslovno povezovanje izven Celja in podobno. Sodelovanje bi zajelo tudi organizirano delovanje na po- dročju raziskav tržišča in propagande, združevanje ko- mercialnih funkcij in organi- zirano izboljševanje kvalifika- cijske kadrovske strzkture. Prav tako je možno pove- zovanje pri nastopih na sej- mih, razstavah, pri ustanav- ljanju predstavništev in dru- god. In kar je najpomemb- nejše, Celje bi postalo po- slovno središče, mesto sre- čanj in prireditev, kajti skupne komercialne dneve, sejme in razstave bi povezali z vrsto prireditev, ki bi kar najbolj plastično prikazale Celje, njegovo industrijo, tr- govino, turistične zmogljivo- sti in FKDnudbo, kulturo, zgo- dovino, šport in še kaj. Program, ki je v pripravi, nedvomno zasluži vso pod- poro in želimo lahko le, da pot od snovanja do konkret- nih dogovorov in prvih skup- nih začetkov ne bi bila pre- dolga. Kajti prav na področ- ju trženja in komercialnega nastopanja na trgu smo bili doslej v Celju v hudem zao- stanku. Hitri premiki v naka- zanih smereh so lahko torej le dobrodošli. BRANKO STAMEJCIC §t. 44 — 4. november 1976 NOVI TEDNIK — stran 5 i turizem VPRAŠANJA OB DELU V ROGAŠKI SLATIN! OKOLI 290.000 NOČITEV Čeprav dosedanja rezultoti niso slabi, kvečjemu obratno glede na položaj, s katerim se srečujejo drugi, se kolek- tiv zdravilišča v Rogaški Sla- tini tudi zdaj ukvarja s pre- nekaterimi vprašanji, ki bodo prav gotovo zahtevala določe- ne ukrepe. Zadevajo tako po- slovanje z domačimi kot tu- ^mi gosti. Zanimiva in hkrati značilna je ugotovitev, da je bilo le- tos v zdravilišču manj tistih gostov, ki so jih poprej po- šiljale delovne organizacije na rekreacijsko zdravljen- je. Manj je bilo zlasti članov delovnih kolektivov iz sosed- nje Hrvaške. V zdravilišču me- nijo, da je to le trenutno stanje in da bodo kmalu zmagala spoznanja, da je takšno pošiljanje delavcev na reki^c^jsko zdravljenje v zdravilišče cenejše kot pa po- znejši bolezenski izostanki. Posebno analizo bo zahteva- la obra^Tiava domačega gos- ta — samoplačnika. Predvsem zaradi vene. Gre za vprašan- je, ali bo zdravilišče lahko v tem pogledu konkurenčno hotelom v obmorskih krajih, kjer so penzionske cene v posezoni in zimskem času znatno nižje od tistih, ki vel- jajo v taiko imenovani glav- ni sezoni. Gre skratka za to, ali se bo domači gost — sa- moplačnik lahko glede na glo- bino žepa odločal za nekaj- dnevno ali nekaj tedensko bi- vanje v našem zdravilišču. Boleča je ugotovitev, da je v zdravilišču ves manj zava- rovancev, gostov, ki jih po- šiljajo skupnosti zdravstvene- ga varstva. Znano je dejstvo, da skupnosti za zdravstveno varstvo nimajo več ali vsaj veliko ne sredstev za pošil- janje bolnikov v zdravilišča. Seveda se nehote postavlja vprašanje — ah je takšno varčevanje umestno in kdo ima od njega koristi. Ne gre za položaj zdravilišč, marveč za zdravje deJlovnega človeka. Poseben položaj v tem po- glavju ima celjska skupnost zdravstA^enega varstva. In kaj je s pogodbo za letos? Kdaj bo podpisana? V zdravilišču Rogaška Sla- tina ugotavljajo, dia med tu- jimi gasti še vedno prednja- čijo Avstrijci, da pa je vse manj Nemce\' in Italijanov. Navzlic vsemu temu so v Rogaški Slatini optimisti in pričakujieijo, da bodo lestos za- beležil okoli 290.000 nočitev kot so si zasta%ili v načrtu. MB Motiv iz Rogaške Slatine: vrelec, nova terapija, trgovski pa- viljon in hotel Donat KOZJANSKO ZA POSOČJE Pred nedavnim je Zveza kozjanskih krajevnih skupno- sti organizirala zbiranje po- moči za Posočje pri gospo- dinjstvih in upokojencih na svojem območju. Odbor, za zbiranje pomoči, ki ga je vo- dil Jože Kovačič iz Lesične- ga je zbral v treh tednih 40.000 dinarjev v krajevnih skupnostih Kozje, Lesično, Zagorje, Osredek, Podsreda, Buče in Prevorje. Treba je omeniti, da krajevna skup- nost Prevorje precej sodelu- je s krajevnimi skupnostmi na šmarskem, čeprav sama sodi na območje šentjuir- ske občine. Kozjanci so z zbranimi sredstvi dokazali, da znajo pomagati sočloveku v nesre či, saj so jo sami doživeU. Pohvale vredna je tudi akci- ja osnovnošolcev v Kozjem in Lesičnem. Na osnovni šo- li v Kozjem so otroci zbrali 2.750 dinarjev, v Lesičnem pa 1.670 dinarjev. Vsa zbra- na denarna sredstva so bila takoj nakazana na žiro ra- čun za pomoč Posočju. D. M. ZK PREBOLD: OB POMNIKIH REVOLUCIJE Člani krajevne organizacije Zveze združenj borcev iz Prebolda so minuli mesec pripravili dva izredno uspe-šna in zanimiva izleta, ki sta nekdanje borce pope- ljala k največjim pomnikom slovenske revolucije. Na prvem izletu, ki je bil 10. oktobra, so si borci ogledali grad Turjak, Kočevski Rog in bazo 20, Žužem- berk ter Mokronog Teden dni zatem pa so borci odšli še v škofjo Loko. kjer so si ogledali muzej revolucije, zatem pa še v Cerkno ter bolnišnico Franjo. Oba izleta sta tako po bi borcev, kot po sami organizaciji iepo uspela, na njih pa so borci obnovili spc-mine na dni naše re- volucije ter vtkali novo nit v trdne vezi med vojno skovanega tovarištva. DARKO NARAGLAV železnica VABUlVA NOVOST NA TIRIH NOČNI SKOK ali ŽE VEČ KOT TISOČ VAGONOV MESEČNO Izteka se že peti mesec, odkar so na slovenskih že- leznicah uvedli novi način prevoza blaga, ki so mu za- radi hitre dostave pošiljk da- li ime »nočni skok«. Mnoge delovne organizacije, ki so še pred kratkim negodovale za- radi počasnosti železniškega transporta, so kaj hitro ugo- tovile, da pri nočnem skoku ne gre za golo propagandno geslo, ampak da naslovnik dejansko dobi jX>ši]jko že v nekaj urah ali točneje čez noč Uveljavlja se načelo: da- nes prevzeto — jutri preda- no Prevoz po železnici je fk>s- tal z nočnim skokom atrak- ti\ien za vse pošiljke, ki jih mora dobiti naslovnik zelo hitro. Delovne organizacije so se ga začele posluževati s čedalje večjo vnemo. Podat- ki kažejo, da so pošiljke po- tovale v junij« s 717 vagoni, medtem ko je bilo v septem- bru že več kot lOOO vagonov. Vlaka odpeljeta vsak dan zvečer iz Maribora in iz Se- žane in prispeta v z.godnjih jutranjih urah v Sežano in Maribor. Spotoma prevzema- ta in oddajata blago, ki se nabira v tako Imenovnih zbir- nih središčih. V ta zbirna sre- dišča vozijo pošiljke iz 73 krajev na Slovenskem. Vlaka vozita po točno določenem voznem redu in v dosedanjem delu v glavnem ni bilo omem- be vrednih zamud- Sem ter tja se sicer zgodi, da zna- ša zamuda nekaj mmut, kar pa je spričo razmeroma ve- like relacije povsem nepo- membno. Brž ko prispe pošiljka v namembno postajo, jo nalo žijo na kamion železniškega prometa in odpeljejo naslov- niku. Seveda pa lahko pride naslovnik tudi sam na pos- tajo, da prevzame pošiljko in jo odpelje z lastnim vo- zilom, če tako želi. Med kraje, ki jih povezu- je tako imenovani nočni skok, bodo v kratkem vključili tu- di Novo Gorico. Zdaj se pospešeno pripravljajo, da bi uvedli nočni skok tudi na relaciji Ljubljana—Beo.giad. Verjetno se bo to zgodilo še pred koncem letošnjega le- ta, železničarje spodbujajo k takšnim načrtom uspehi, ki so jih dosegli na sloven- skih železnicah od 1. jvmija daJje NIKO ISAJEVIC aero LANI 3 MID DOLARJEV IZVOZA Minilo je šele pet let, kar se Aero močneje uveljavlja tudi na tujih tržiščih. Orga- nizirano so se izvoza lotili šele v letu 1972, ko so skle- nili prve dolgoročne pogod- be o sodelovanju s kupci na Madžarskem. Tega leta je bil izvoz Aera milijon do- larjev in zato tudi to leto štejejo kot prelomndco pri svojem prodoru v tujino. 2e v naslednjih letih je Aero močno povečal svoj iz- voz in ga usmerjal predvsem na vzhodnoevropska tržišča. Interes, ki .so ga s svojimi proizvodi vzbudili tu, pa je bil vzpobuda, da so poskusi- li tudi na zahodnoevropskem trgu. 2e leta 1973 so tako zabeležili lepe izvozne dosež- ke v Italiji, ZR Nemčiji, Švi- ci in drugod. Za drugo prelomnico pri prizadevanjih na zunanjih tržiščih pa gre šteti leto 1974. ko so pričeli intenziv- no obdelovati tržišče na bliž- njem in daljnjem vzhodu. Močneje so se povezali z zunanjetrgovinskimi partnerji ^ deželah tretjega sveta, predvsem z vsemi neuvršče- nimi. Rezultat dobrega pri- stopa k delu je, da danes izvažajo že v številne neuvr- ščene dežele. Med drugim Poznajo ime Aera v Libiji, Kuvaitu, Suadski Arabiji, Je- '^enu, Iranu in Bangladešu. posebej hvale vredno pa je, da v te dežele izvažajo skoraj celoten proizvodni program. Možnosti za še večji, inten- ^ivnejši in količinsko višji ^voz so dobre. Največ pri- '^akujejo od svoje lastne pro- ^odnje papirja, saj bo že Prihodnje leto začela s pol- močjo obratovati njihova '^stna papirnica v Medvo- papirjem skoraj vseh kako- vosti, še pomembnejši pa bo izvoz Aera lahko postal, ko bodo uresničili svojo in- vesticijo v proizvodnjo samo- kopirnega AC papirja. Vse- kakor pa velja zapisati, da tudi Aero postaja vse moč- nejši izvoznik v celjski ob- čini. B. STAMEJCIC tehniška kultura BIENALE DOSEŽKOV V CELJU? v Celju, v dvorani na Go- lovcu bo 20. do 25. tega me- seca razstava tehnične ustvar- jalnosti in inovacijske dejav- nosti. Razstava bo prikazala 30 letni razvoj organizacij ljudske tehnike s poudarkom na konkretni inovacijski de- javnosti v organizacijah zdru- ženega dela. Zato ne bo manjkalo eksponatov dose- žene in uporabne izumitelj- ske dejavnosti, pred dvora- no in verjetno tudi na leta- lišču v Levcu pa bo v prime- ru ugodnega vremena več de- monstracij dosežkov raketar- jev, modelarjev, radioama- terjev iz Celja pa tudi iz drugih krajev. Že zdaj zbuja zanimanje predvidena razsta- va 12 m visoke tristopenjske rakete celjskih raketarjev in radijskega oddajnika za ra- dio zvezo prek satelita. Ker je namen razstave spodbuditi temeljno raven in še zlasti združeno delo k teh- niški ustvarjalnosti bo v ča- su razstave več srečanj in posvetovanj, tudi na temo tehnične vzgoje mladine, pre- dvajali pa bodo tudi filme, ki prikazujejo posamezne de- javnosti in ki so jih ama- terji sami posneli. Razstava tehniške ustvar- jalnosti in inovacijske dejav- nosti, ki je tokrat prva taka prireditev v Sloveniji je bila zaupana prav Celju zatega- delj, ker je dejavnost orga- nizacij za tehnično kulturo v mestu ob Savinji močno razvita in pomeni za Celje posebno priznanje. Opaziti pa je rahlo razočaranje or- ganizatorjev razstave, repu- bliške zveze organizacij za tehnično kulturo in celjske zveze — to je bilo povedano pred dnevi na tiskovni kon- ferenci, da namreč Gospo- darska zbornica Slovenije in RepubUška raziskovalna skupnost nista neposredno vključeni v organizacijo te manifestacije inovacijskega dela, ki tudi z zakonom o združenem delu dobiva pose- ben poudarek in družebno veljavo. B. V. TEKMOVANJE Spet tekmovanje med najmlajšimi varčevalci. Spet nova pobuda celjske podružnice Ljubljanske banke. Po sklepu tretje seje sveta men- torjev pionirskih hranilnic razpisuje Ljubljanska banka, podružnica Celje tekmovanja: a) med pionirskimi hranilnicami, b) za najboljša literarna dela, cj za najboljša likovna dela. TEKMOVANJE MED PiONlRSKiMI HRANILNICAMI Traja šolsko leto 1976/77; V tekmovanje se lahko vključijo vse pionirske hranilnice, ki so pričele z delom vsaj v šolskem letu 1975/76; Kriteriji za tekmovanje so isti kot v tekmovanju za šolsko leto 1975/76; Ocenjevanje opravi posebna delov- na skupina sveta mentorjev; Razglasitev rezultatov bo meseca oktobra 1977; Višina denarnih nagrad ostane ne- spremenjena; Podatki o prijavi ostanejo nespre- menjeni. Razpis velja do 30. aprila 1977. TEKMOVANJE ZA NAJBOLJŠA LITERARNA DELA NA TEMO VARČEVANJA Tema: »Pismo prijatelju, le! še ne varčuje«. Tema je skupna za nižjo in višjo stopnjo; Nagrade so denarne, višina nespre- menjena; Ocenjevanje opravi posebna delov- na skupina; Razglasitev rezultatov bo meseca oktobra 1977; Razpis traja do 30. aprila 1977. TEKMOVANJE ZA NAJBOLJŠA LIKOVNA DELA NA TEMO VARČEVANJA Tekmovanje je ločeno za rvižjo in višjo stopnjo. Višja stopnja — Tema: »Učenec — arhitekt za estetsko opremo pionirske hranilnice«. Tema je za višjo stopnjo; Nagrade so denarne, višina nespre- menjena; Ocenjevanje opravi posebna delov- na skupina; Razglasitev rezultatov bo meseca oktobra 1977; Razpis traja do 30. aprila. Nižja stopnja — Tema: »Pionirji — mladi varčevalci«. Tema za nižjo stopnjo; Nagrade so denarne, višina nespre- menjena; Ocenjevanje opravi posebna delov- na skupina; Razglasitev rezultatov bo meseca oktobra 1977; Razpis traja do 30. aprila 1977. Prijave za vsa tekmovanja pošljite na naslov: Ljubljanska banka, podruž- nica Celje — odsek za pospeševanje denarnega varčevanja in propagando, Celje, Vrunčeva 1. 6. stran — NOVI TEDNIK Št. 44 — 4. november 1976 ARJA VAS ČISTO OKOLJE AKCIJA 6. IN 7. NOVEMBRA Arja vas spada med naj- lepše vasi ravninskega tipa. Staro središče vasi je do da- danes ostalo neokrnjeno. Samo nekdanja gmajna je dobila nekoliko novih hiš, ki kažejo že kar zaokroženo naselje. Nova urbanistična predvidevanja so pretežno grajena na ohranitvi tipične- ga vaškega središča in je gradnja novega naselja pred- videna severno od mostu prek Ložnice s popolnoma urejeno komimalno mrežo. Prebivalci Arje vasi so po. nosni na svojo vas, zato po- leg težkega dela na polju in drugje p>osvečaijo del časa tu- di videzu vasi: gojijo cvetje, obrezujejo žive meje, ureja- jo fasade in dvorišča. Pri kritičnem pregledovanju pa so ugotovili, da je v vasi in bližnji okolici še marsikaj, kar kazi urejen videz. Vaški svet je v dogovoru z vašča- ni sklenil organizirati očišče- valno akcijo. Tako se bomo 6. in 7. no- vembra 1976 posvetili tej akciji. V bližini gasilsikega doma bomo postavih dva kontejnerja. Vsak kontejner bo namenjen za določene od- padke. Torej, v tem tednu poči- stimo vso »kramo« iz naših gospodarskih poslopij tn oko- lice, kjer živimo. Dosedanje odlagališče smeti bomo oči- stili z mehanizacijo,, za kate- ro bo poskrbela KS Petrov- če in nato sledijo kazni za vsakogar, ki ne bo odlagal odpadkov na to določeno mesto od SO Žalec. Sovaščani — torej pozor, očistimo naš življenjski p: stor. VAŠKI SVl T oivoruve pomnika na Ponikvi: Ivo Zupane med govorom PONIKVA ZIVI SPOMINI OB ODKRITJU POMNIKA NOB 30. oktobra se je na Po- nikvi pri Grobelnem kljub slabemu vremenu zbralo veli- ko ljudi, ki so prisostvovali odkritju spominskega obelež- ja na železniškem prehodu Ponikva pri Grobelnem. Tod je namreč pred 35. leti pre- hodil železniško progo Prvi štajerski bataljon. Slavnosti je prisostvoval tiudi udeleženec pohoda Star jerskega bataljona Ivo Zu- pane, borci, železničarji, šte- vilni povabljeni, krajani po- nikev in pionirji. Ob pomniku vsem sedan- jim in zanamskim rodovom je spregovorila tudi Vera Hlastec, ki je še posebej pri- srčno pozdravila vse prisotne borce prvega štajerskega ba- taljona, kurirje tn veziste ter predstavnike železniško tran- sportnega podjetja. Hkrati je obudila tudi spomin na vse padle sirom naše domovine, ki so za našo lepše življen- je žrtvovali največ, kar so imeli. ».. .31. oktobra pred 35. le- ti se je tod skozi prebijal štajerski bataljon. Na poti od Crete nad Dobrovljami, mimo Pristave pri Vojniku do Razborja nad Drami jami, kjer je pri škerlovih pre- nočil. Naslednje jutro pa je nadaljeval svojo pot prav preko tega železniškega pre- hoda na Spodnje Selce proti Heleni nad Slivnico. Toda tam ga je iznenadil do zob oborožen sovražnik in vnel se je neizprosen boj. Vrste sta- jer.skega bataljona so se raz- redčile, toda žrtve niso bile zaman; nasprotno — poro- dile so nov val uporov do jurišev in zmag. Spomin na padle je živ in utrjuje našo enotnost in bratstvo ter hkrati opozarja, da se kaj po- dobnega ne sme nikoli več ponoviti. . •« To je med drugim v svojem govoru poudarila Vera Hlas- tec. . Zbrani so se nato oddolžili spominu na padle z enomi- nutnim molkom. M. P. PREVEČ LE UGOTAVLJAMO ZAKAJ ČAKATI? Produktivnost dela jt najbolj rabljen pojem v zdaj. šnjem političnem življenju ko ocenjujemo gibanje pro. izvodnje, dohodka, ali ko govorimo o poslovanju ter- ciarnih dejavnosti, gradbeništva — pravzaprav vselej. Tudi, ko govorimo o delovnem času v državnih orga- nih. O tem smo v našem časniku že pisali. Zdaj je nanj opozoril tudi zvezni odbor sindikata družbenik delavcev Jugoslavije v gradivu, ki ga je pri- pravil za obravnavo ukrepov za večjo produktivnost dela v zvezi z delovnim časom. Slovenski tevršm svet namerava v kratkem sprožiti postopek za spremembo zakona o petdnevnem delovnem tednu. Do sem bi bilo vse v redu, če se ne bi vprašali... Se predno so pred leti v skupščini »prejeli zakon o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji so v mno- gih občinah pohiteli, da so ga uveljavili še prej pre- den je pričel veljati. V javni razpravi o osnutku za- kona o združenem delu smo se zavzemali, da bi ta za- kon, kot pravimo »malo ustavo«, pričeli čimprej uve- ljavljati, da bi kar se da hitro odpravili nerazumno- sti in neustreznosti ter, da bi čimprej preobrazili od- nose v združenem delu. » Zdaj se lahko vprašamo, zakaj čakamo na zakon, če smo na siplošno že ocenili, da velja drugače urediti delovni čas v teh službah, da bo manj nepotrebnih izgub delovnega časa. Morda zato, ker smo vajeni seči najprej po pravi- cah, po ugodnosti, dolžnosti tako ali tako pridejo z zakonom? 4. TEDEN DOMAČEGA FILMA TUDI ARSEN DEDIČ! TOKRAT TUDI NAKUP PREMIERNEGA ABONMAJA Organizacijski odbor TDF 76 se resnično ne more pri- toževati nad »pošto«, saj ni dneva, ko ne bi prispelo za- nimivo pisemce. Takšno je poslal tudi MATE RELJA, re žiser filma »VLAK V SNE- GU«. »Vaše vabilo na TDF 76 me zelo veseli ter vam po- trjujem svoj prihod. Imel sem priložnost pogovarjati se s tovariši ARSENOM DE- DIČEM, TONCIJEM NALI- SOM, BRANKOM MATICEM IN BUDIMIRJEM PAVLOVI- ČEM«. Povedali so mi, da so vam že potrdili svoj pri- hod, torej na svidenje v Ce- lju!« »Vlak v snegu« je naš naj- novejši film. Stanka GOD- NIč je o njem med drugim zapisala: »Režiser se je od- ločil za prvine glasbenega filma, musicala, in za neko- liko disneyevsko idilično so- žitje otrok in živali. Melodi- je Arsena Dediča bodo goto- vo povzeli mladi gledalci za svoje, jih požvi^avali po šolskih dvoriščih ali uvrstili v svoje zborovske nastope«. Tako bomo imeli v Celju priložnost med filmskimi ustvarjalci videti tudi popu- larnega Arsena Dediča, ki ima v Celju nedvomno mno- go obože\'alcev. * Premierne večere bo pove- zovala na odru kina Union novinarka in napovedovalka Radia Celje MATEJA POD- JEDOVA. Za TDF je značil- no med drugim tudi to, da na določen način predstavi celjsko gospodarstvo oz. trgo- vino. Tako smo se dogovori- li s trgovskim podjetjem TEHNOMERCATOR in njiho- vo poslovalnico SAIX)NOMT, da bo Mateja v teh večerih pokazala tudi obleke iz Salo- na T. Tako kot preteklo leto, bo tudi tokrat imel organizacij- ski odbor svojo pisarno ali »štab« v prvem nadstropju kina Union, v čitalnici Do- ma JLA, poleg kinooperater- jeve kabine. Pisarna bo odpr- ta od 15. do vključno 25. no- vembra. Celjsko PTT podjet- je bo v tem času zagotovi- lo poseben telefon s števil- ko 26430. Seveda pa bo ta številka veljala samo od 15. do 25. novembra. Med tistimi, ki so prisko- čili na pomoč pri pripravah, so tudi zasebni obrtniki, saj je potrebno urediti sto in sto malenkosti. Pri eni od takšnih je »pomagal« ALE- KSANDER ERJAVEC. Ni šole, katere učenci v času TDF ,76 ne bi odšli vJsaj enkrat v kino. Prav tako je z vojaki pa tudi sindikalne organizacije rezervirajo kar- te za svoje člane. Rezervaci- je so nujne, saj so nekatere predstave skoraj že zasede ne. Že sedaj je rezerviranih pri rednih tn posebnih pred- stavah preko 10.000 vstopnic. * Kinopodjetje se je na pod- lagi izkušenj, preteklih. let odločilo, da bo omogočilo zvestim kinoobiskovalcem na- kup PREMIERSKEGA ABON- MAJA, torej vseh vstopnic za sedem premiernih veče- rov. S popustom! * Naš Novi tednik bo na dan pred svečano otvoritvijo, to- rej 18. novembira, prinesel štiri posebne strani name- njene TDF 76. Na njih bo objavljen kompleten program Tedna. Na svečani odtvorojtvi, ki jo bo v petek 19. novembra ob 20. uri iz konodvorane Union prenašala ljubljanska RTV, bo sla-vTiostni govornik FRANC ŠALI, član Izvršne- ga komiteja CK ZKS. M. SENIČAR SAMOZAŠČITA - KAJ lE TO KLJUČAVNICA - DOBER IZUM Ključavnica je zelo pri- pravna reč. čeprav jo marsikdo uporablja, da skozi luknjo za ključ opa- zuje kaj se godi onstran vrat, ima ključavnica ven- darle varnostni osnovni na- men — da zavaruje. Seveda pa zelo malo po- maga, če je ključavnica kar se da preprosta in jo je moč odpreti že z upog- njenim žebljem — vitri- hom. V tem primeru je ključavnica samo pomemb- na za sodnike, ki nepo- štenjaka, če je nasilno od- prl ključavnico, kaznuje za vlomno tatvino. Torej se že splača na glavna vrata dati dober zanesljiv zapi- ralni »aparat«, vertlmjm sistem ali kaj podobnega. Le-ta je dober že zato, ker zapira vrata s tem, da jih samo potegnemo za seboj in ključavnica se zaskoči. Doijer varovalni sistem je tudi. če se navadimo, da sami sebe kontroliramo, da preverimo, če smo res za- prti. V družina je treba pre- pustiti dolžnost zapiranja vseh odprtin (oken, vrat) tistemu, ki kaže do tega največ nagnjenja, pa naj bo to redoljubnost, strah, ali kak podoben motiv. Okna v pritličju, če ni- so varovana z dovolj moč- no rešetko, je treba opre- miti z varnostnim zapira- čem, če že moramo zrači- ta, najbolje pa je seveda, da zračimo skozi zgornja, nedostopna okna. Majhni pisemski nabiral- niki na vratih so izdajal- ska zadeva, časopisi, ki se kopičijo pred vrati, so le- gitimacija začasno neob- Ijudenega stanovanja. Pri- žgana luč med krajšo od- sotnostjo, prižgan radio, to so sacer dobre ukane, toda treba jih je spremi- njati, nadomestiti z novi- mi domislicami. Vikendi so pogost cilj tatov in vlomilcev. Vikend si nepošten j aki radi izbe- rejo za zatočišče, zlasti ka- dar zanesljivo vedo, da med tednom ne bo niko- gar. Torej je zaradi tega dobro priti tudi kdaj vmes. Ker pa vikend ni za vsa- kega človeka enak pojm, se pri nekaterih raztegne na pravcato vilo, v kateri je marsikaj takega, kar zaskomina dolgoprstneža, ki ima po vrhu še dovolj časa, da transporti ra tudi težje predmete, tudi tele- vizorje, hladilnike ali kaj podobnega. Tudi orožje pu- ščajo v vikendih neprevid- ni lastniki, predvsem lov- ci. Ko smo že pri lovcih. Dobro je, če imate vikend, da kdaj povabite na kavi- co ali šilce pristojnega lo- garja, lovca, poštarja, ko- ga pač, ki ga službena pot pelje mimo vikenda. To se\ bo obrestovalo, kajti če se j tak človek oglasi tudi ta-j kra-t, ko lastnikov ni, bo' PršE IN UREJA JURE KRAŠOVEC (9) TISKOVNA KONFERENCA UJV CELJE OD PECI DO LISTIN PET TEŽKIH KAZNIVIH PRIMEROV Zadnija tiskovna konferenca za časnikarje, ki jo je s;kii- cala celjska Uprava javne varnosti, je bila ena najbo- gatejših v zadnjem času, saj nam je predstavnik UJV Ma. t ko Kosi postregel kar s pe- timi primeri, katere so raz- iskali v prvi fazi in oddali v nadalijnji postopek. Skoraj v vseh petih pnimerih gre 2a kazniva dejanja v delov- nih organizacijah, kar pa bi lahko z dobro in stalno de- luijočo delavsko konitrolo aH interno ali notranjo kontro- lo (kateri izraz pač hočete) že v kali preprečili. Trvi primer: v Kovinotehni, TOZD skladišče in transport v poslovalnici 8 je od aprila lanskega leta »izginilo« okoli 15 peči za centralno kurjavo z vsemi potirebnimi dodatnimi deli za montažo centralne kurjave. To naj bi odtujeval Ljubiša Dukič, zasebni in- stalater centralnih kurjav iz Slovenske Bistrice in to s pomočjo skladiščnika v Ko- vinotehni Ferdinanda Stopar- ja. Primer so odkrili 22. sep- tembra in oba možakarja po nalogu za to odgovomih oseb dali v pripor. Gre za povzročeno ško- do v višini okoli 22 starih milijonov din. Drugi primer; poslovodja (bivši) poslovalnice piLastika »T« v Celjj.u Anton Zalokar iz Laškega je nagovoril zaseb- nika Antona Krebsa iz Deb- ra, da naj na »T« pošlje ra- čun za večje število posebnih škarij, ki bd jih naj »T« ku- pil in prodal. »T« je to Kreb- su plačal, ta pa je denar iz- ročil Zalokarju v višini dob. rih pet milijonov starih din. Kasneje ' so ob inventuri v »T« ugotovili, da teh škarij nimajo in da je bil račun »narobe« izstavljen. Tretji primer: Edvard Arh, šofer pri Transportu v Kr- škem, je šel v Gorenje v Velenje po pralne stroje za neko podijetje v Brežicah. Prepeljati bi moral 36 pral- nih strojev, toliko pa jih gre na tovornjak TAM 4500, Airh pa je imel tovornjak TAM 5000, ki je nekoliko več. ji, kar pa nakladalca pralnih strojev niso opazili in so na- ložili eno paleto ali šest pral- nih strojev več. Arh je sicer to opazil, vendar je vse stro- je odpeljal, .36 jih izročil tr- govina, šest pa prodal. četrti primer je veaan na Brežice, peti pa na Montano v žalski občini, kjer se je po desetih letih »barantanja« s ponarejenim indeksom in di- plomo ujel Rudi Delopst iz Velenja. Mož je zelo vešče ponaredil uradne listine o končanem študiju, zdaj pa so mu prišli na sled, za kar bo seveda kazensko odgovar- jal. S ponarejenimi listinami je začel pred desetimi leti v Velenju, nato menjal na isti način še nekaj vONdilnih de- lovnih mest ter konično pris. tal kot vodja komerciale v Montani. St- 44 — 4. november 1976 NOVI TEDNIK — sfran 7 Minilo je 30 let, kar je bito ustanovljeno podjetje AERO- Kolektiv svoj skromni jubilej slavi z velikimi delovnimi zma- gami, ki vnovič potrjujejo pravilnost razvojnih usmeritev. Od 6 milijonov dinarjev, kolikor je znašala vrednost celotne proizvodnje prvo leto dela v predhodniku AERA, podružni- ci V. Brauns, so letos prišli na 100 starih milijard. Namesto takratnega 72-članskega kolektiva in 22 delavcev, ki so bili zaposleni v po vojni ustanovljenem AERU, dela danes tu 2000 ljudi, ki ne poznajo neuspeha. Vedno so prvi, vselej na tržišču v pravem trenutku plasirajo nov, iskan proizvod, ki nosi znamko AERO. Zato ni čudno, da tudi v trenutku, ko si v AERU nazdravljajo ob jubileju, snujejo naprej, še po- glabljajo lasten razvoj in trdno stopajo po začrtani poti« 29. oktobra je nTinilo 30 let, odkar je bilo z odlokom vlade Ljudske re- publike Slovenije ustanovljeno socia- listično podjetje AERO—CELJE. To pa je hkraiti najlepša ppijožniost, da se oz- remo na prehojeno pot, dosežene uspe- he in nove, jasno zastavljene načrte AERA. KAKO JE RASEL AERO Zametki AERA segajo v I. 1923, ko je v Celju pričela z delom podružnica V. BRAUNS iz Libereca na Češkoslo- vaškem- Takrat bi le težko govorili o neki samostojni proizvodnji. Delo se je omejilo bolj na konfekcioniranje in predelavo polizdelkov, vendar so to oz- kost kmalu presegli. Že nekaj let po »rojstvu« so v podružnici pričeli tudi s pravo proizvodnjo. Delali so barve, pi- salne trakove, karbon in indigo papir- je. Vse to se je odvijalo med leti 1937 in 1939. "Druga svetovna vojna je prinesla sta- gnacijo. Tovarna ni napredovala, saj njene proizvodnje niso mogli' uporab- ljati v vojne namene. Po vojni pa se je Iz prvih zametkov nekdanjih obratov pričel razvijati današnji AERO. 29. oktobra 1946. leta je bilo z odlo- kom vlade Ljudske republike Slovenije ustanovljeno socialistično podjetje AE- RO—CELJE. Tovarna je takrat zaposlovala le 22 delavcev, začeli pa so s proizvodnjo barv za obleko, guminola, past za peči, boraksa, Moltina ter indigo in karbon papirjev, kasneje pa tudi pisalmh tra- kov. Takoj po prvih začetkih so v AERU trdno zastavili svojo pot razvoja. Že takrat so se v proizvodnji specializirali na plemenitenje papirja ter predelova- nje različnih kemijskih surovin v ma- teriale najširše uporabnosti. Predvsem pa so razvijali proizvodnjo barv, pisar- niškega materiala in proizvode za lep- ljenje. Prvotnemu proizvodnemu programu so se z leti pridruževali novi in novi proizvodi. Predvsem takšni, kakršnih dotlej na jugoslovanskem tržišču mi bilo mogoče dobiti- AERO je bil v svo- ji stroki torej vedno nosilec napredka, posodobitve, nosilec novega. Tako so leta 1946 razveselili šolar- je z akvarelnimi barvamii, 1948. leta so prišle na trg matrice, leto zatem tem- pera plakatne barve in jasnit papir, dve leti zatem že tudi barva za razmno- ževanije in 1953. leta priljubljeno Ml- CO, ki je še danes v mirtogih gospo- dinjstvih nepogrešljivo beliilo in pralno siredstvo. Leto 1950 je bilo v razvoju AERA po- membna prelomnica. Botrovala sta |i dva razloga. Prvi je nedvomno v tem da je tedaj kolektiv stopi'1 na pot sa- moupravljanja, ki ga je v vseh nasled- njih letih zavestno poglabljal. O tem priča tudi enotnost kolektiva, ki se je v svojem kriznem obdobju znal upre- ti p roti samoupravni m in tehnokratskim težnjam, še bolj pa današnja samoup- ravna organ-iziranost in dohodkovna po- vezanost lastnih temeljnih organizacij kot tudi povezanost s temeljnimi! orga- nizacijamj, ki dopolnjujejo njihov pro- izvodni program ali so osnova zanj. Druga prelom.nica v letu 1950 pa je bi- la v tem, ker se je takrat AERO prvič pričel širiti. V kolektivu so spoznali, da so premajhni za uresničitev svojiih ambicij in želja. Odkupili so opuščeno stavbo v Ipavčevi ulici in okoli te stav- be je zrasla osnova današnje kemične proizvodnje AERA. V naslednjih letih se je AERO raz- vijal še hitreje in novi proizvodi so si sledili kar na tekočem tr§iku. 1956. leta so prišli na trg lepilrfi traikovi, 1961. le- ta se je del proizvodnje preselil tudi v Šempeter, 1963. so uvedli paietiziran papir, 1965. leta pa je zrasla nova kom- pletna proizvodnja lepilnih trakov, sa- molepilnih etiket, IKS tepiila in ternx)- lepilnih trakov. Posebno slovesno je bilo leto 1&66, ko je AERO pričel proizvajati svoj, ne- dvomno še danes najbolj znan proiz- vod — selotejp- Leta 1969 so sledili še osvežilni robčki, print in kontakt papir in 1971. leta svečan dogodek, ko so v Šempetru slovesno odprli novo veMiko pridobitev — sodobno Selotejp halo. V letih, ki so sledila, je AERO ne- dvomno napravil največji in najhitrejši korak naprej v vsej svoji zgodovini. Spoznali so, da je nesmiselno, če v Celju na dveh tirih razvijajo sorodno proizvodnjo. S takratnim Četi som se je namreč pričel pokrivati v dobri meni proizvodni program grafike. Že leta 1972., ki je pravzaprav prelomno leto v razvoju AERA, se je ta združila s Ce- tisom in zasnovala svoj bodoči razvoj na še trdnejših temeljih. Iz majhnega je zraslo veliko podjetje, ki je svoj raz- voj kovalo na stalni rasti, nenehnem snovanju in uvajanju novega, še bolj- šega in bodočem povezovanju, ki bo ustvarilo tako imenovano reprodukcij- sko celoto — AERO. Jasna perspekti- va samosvojega razvoja je kazala le v eno smer. AERO je bil s svojo funk- cijo predelave osnovnih surovin na- mreč preozek. Moral se je trdneje po- vezati s proizvajalci osnovnih surovin njihove predelave — papirničarji in v zadnji fazi celulozapji in gozdarji. Le tako povezan bi AERO lahko ustvaril popolno verigo v proizvodnji: osnovano surovinv — les, njegovo predelavo v celulozo in papir ter v zadnji fazi v kemično ali grafično plemenitenje pa- pirja bi združil v celoten proizvodni program AERA. V AERU so bili vedno hitri zato od načrta do izvedbe ni bilo daleč. Ko so se izjalovili dogovori s papirnico Rade- če, se je AERO brž ozrl za drugimi partnerji in jih našel v Tovarni celulo- ze Medvode. 1973. leta se je ta pri- ključila AERU kot samostojna temeljna organizacija združenega dela. že pri- hodnje leto pa so se v Medvodah vključili tudi v sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenjske lesno-pre- delovalne industrije in s tem je v na- črtovani verigi manjkal le še en člen — lastna proizvodnja papirja. AERO je združil sile in napore vseh svojih temeljnih organizacij in letos spomladi v Medvodah že odprl lastno papirnico. Tu bodo sposobni že prihod- nje leto proizvajati vse potrebne kako- vosti papirja za nadaljnjo predelavo, s tem pa bo trdno skovana tudi načrto- vana veriga, k! bo AERO dokončno po- peljala med velike proizvajalce, ne le v občinskem, ampak tudi republiškem in jugoslovanskem meriki- Vzrokov za tako hiter in ploden raz- voj AERA v mdnuliiih 30 letih ni težko najti. Osnoven razilog je nedvomno v tem, da so v AERU vselej vedeli, kaj hočejo, kje je njihovo mesto, kam vo- di začrtana pot. V letih, ko so bili še majhni, so pametno izkoristili potrebe tržišča, se pravočasno oskrbeli z licen- cami za pomembne in na trgu iskane proizvode in si ustvarjali trdno osnovo za hiter razvoj. Sočasno pa nikakor niso zanemarjali samosvojega razvoja in rasti na osnovi lastnega znanja. V AERU je z leti zarsel močan strokov- ni! tim, razvojna silužba, ki. je vselej znala najti nove proiz-zode, ki so na trgu zaživeli v polni meri in s polno veljavo. Prelomno leto v tej smeri je bilo spet leto 1972, ko so razvili v po- djetju razvojno službo in jo trdno po- vezali z lastno službo marketinga in raziskave tržišča. Tako zasnovan raz- voj je zato lahko zgled marsikateri drugi organizaciji združenega dela, kjer še vedno tavajo, ko iščejo nove pro- izvodne programe. V AERU ti nikoli ni- so bili problem in tudi danes, ko je AERO velika organizacija združenega dela, je pot naprej jasno začrtana. Ča- ka jih Š3 nekaj velikih investicij. Pr- venstvo dajejo predvsem naložbi v last- no proizvodnjo samokopirnega brezles- nega AC papirja, papirja, ki je na trži- šču izredno iskan, saj omogoča poljub- no število kopij, ne da bi bilo med li- ste treba vstavljati karbonski papir. Druga velika investicija bo nova ti- skarna, saj stara dela že v izredno te- žavnih prostorskih pogojih. Zatem pa bo sledila še posodobitev proizvodnje v kemiji, predvsem v Šempetru. Ko se v AERU spominjajo prehojene 30. letne poti, 22 delavcev, ki so začeli razvoj danes 2000-članskega kolektiva, je pogled torej, kot vselej, jasno in trdno uprt v prihodnost. Tisto prihod- nost, v katero so v AERU vselej trdno verjeli, za katero so se marsičemu od- povezovali in jo v vseh 30 letih brez odmora gradili in načrtovali. Tudi zato 9i ofc jubilej« v AEHU lahto iskreno če- etitajo. sp Pogled na enega najsodobnejših obratov grafike AERA -- »neskončni tisk«. Tu vsakodnevno nastajajo tone računalniških in drugih obrazcev, ki jih tiskajo na najsodobnejših strojih. 8. stran — NOVI TEDNIK Št. 44 — 4. november 197(» DRUŽBENOPOLITIČNO DELO V TOZD MALOPRODAJA »T« DOBRO DELO IN NAČRTI - BOLJE OBČINSKI ODLOK O CESTNI ZAPORI VPLIVA NA REALIZACIJO Pol/em, ko je v tozdu ma- loprodaje Tehnomercatorja stekel pogovor z Mirkom Hu- Etinskim, sekretarjem cenov- ne (>rg;ui!7.acije in Bori- som Ropošem, predsednikom osno-^Tie organizacije sindika- ta, se je pokaiialo, da je de- lo vseh družbenopolitičnih organizadj v te-m toz.du iz- redno živahno. Osnovna organizacija ZK. šteje 25 članov, ki si priza- devajo, da bi v .svoje vrste vključili še več .aktivnih de- lavcev. Takoj po volilni kon- ferenca so imenovali komi. sije za posamezna področja in izvolili posameznike, ki izvajajo kontrolo nad zada- nimi nalogami. Večina čla- nov ZK aktivno deluje ne samo znotraj podjetja, am- pak tudi na terenu v svojih krajevnih skupnostih. Naj. večjo, skrb posvečajo uresni- čevanju zadanih nalog na go- sj>odarskem področju in pro- blemom, ki se porajajo v trgovini, predvsem pri pro- daji blaga široke potrošnje. Aktivnost komunistov se je še posebej izkazala pri raz- pravi o osnutku zakona o združenem delu, ki so jih pripravljali skupno z osnov- no oi-ganizacijo sindikata. K osnutku zakona so dali tudi nekaj bstvenih pripomb in zdaj, tako menijo, bo treba čimprej pristopiti k samo- upravnemu sporazumevanju med proizvodnjo in ti-govi. no. V vrstah ZK je veliko mladih, ki se trudijo, da bi naredili še večje premike pri vzgoji in izobraževanju pro- dajnega osebja. Člani osnovne organizacije sindikata so s posebnim za- dovoljstvom sprejeli vest, da so bili letos počaščeni z od- lokom republiških sindika- tov, saj so sprejeli srebrni znak za večletno vzorno in učinkovito delovanje pri ures- ničevanju interesov članstva. V zadnjem obdobju so po- sebno skrb posvečali izdela- vi ocen samoupravnih raz. mer v tozdu pred razpravo osnutka o združenem delu. Prav na tem področju je bil sindikat izredno aktiven. V razpravi, ki Je potekala v najbolj raziunljivem jeziku, je sodeloval sleherni 'delavec. Pristopili so tudi k zahte- vam proTAčitve in dograjeva- nja sistema individualnega nagrajevanja po delu v tr- govini. Ena od zelo pomemb. nih nalog, ki jih trenutno obravnavajo, so tudi dohod- kovni odnosi in delitev oseb- nega dohodka glede na do- sežene poslovne rezultate. Na svojih sestankih podrobno pretresajo vprašanja gosf>o. darjenja tn uveljavljanja sta- bilizacijskih programov, ki jih sproti dopolnjujejo na osnovi potreb in ekonomskih mesečnih pokazateljev. Na nivoju tozda imajo svojega kulturnega animator- ja, ki s svojim delom pri- bližujejo kulturo slehernemu delavcu. Izpolnjujejo tudi pred časom sprejet samo. upravni sporazum med Teh- nomorcatorjem in SLG iz Celja. V svojem finančnem programu ima osnovna or- ganizacija sindikata zajeta tudi sredstva za sofinancira- nje pri ogledu posameznih gledaliških predstav in letnih abonmajih. V tem mesecu bodo omogočili čimveč j emu številu delavcev ogled film. skih predstav, ki bodo tekle v sklopu Tedna domačega filma v Celju. Med delavci vlada velik interes tudi za delo na športnem področju, ki ga usklajtije športni re- ferent. V bližnjem obdobju bodo svoje delo namenili pred- vsem obravnavanju sindikal- ne liste za leto 1977 in novo- letnemu prasmovanju otrok, l(X)-odstotno je stekla tudi akcija za cestno posojilo in solidarnostna pomoč Posoč- ju, ki so jo uresničili z dvo. dnevnim zaslužkom in eno prikolico. Osnovna orgajiiza- cija sindikata bo skupaj z ostalimi dnižbenopolitičnim; orga.nizacijami v najkrajšem času ustanovila poseben štab, ki bo izdelal načrt pri- prav za izrvedbo referendu- ma, oziroma samoprispevka v občini Celje. Iz vsega navedenega je razvidno, da osnovna orga. nizacija sindikata, kakor ostale družbenopolitične or- ganizacije delujejo v splošno zadovoljstvo vseh članov ko- lektiva, zavedajoč se dejstva, da edino takšno sodelovanje lahko rodi \ispehe. Pri- reševanju problemov, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, pa menijo, da bo potrebno pri planiranju za leto 1977 upo.števati letoš- nje pokazatelje poslovanja tozda, posameznih enot, ka. terim je uspešnost poslova- nja zmanjšana zaradi občin- skega odloka o zapori dovo- za oziroma odvoza po Gub. čevi ul^ci in sam'h poslov- nih prostorov, kot so Zelez- ninar, Labod, Elektro in Ve- leblagovnica T. M. P. KADROVSKA POLITIKA še PREMALO VSKLAJENO OPAZNI SO POMEMBNI PREMIKI PA TUDI ZASTOJI Kolikšen premik je dosežen na področju kadrovske poUtike po sprejemu družbenega dogovora v oelj.skj občini — tudi v drugih občinah je podobno — je težko oceniti, ker veija še vedno, da za posamezna obdobja ni enotnega pristopa v ugotavljanju izvajanja kadrov- ske politike. Zato se bo predsedstvo občinske konfe- rence SZDL Celje na današnji seji moralo zavzeti za usklajeno tn načrtno delovanje vseh dejavnikov za dejansko uveljavitev kadrovske politike, kot sestavne- ga dela samoupravnega položaja delovnega človeka. Kljub neusklajenim podatkom so vendarle opazni nekateri premiki pa tudi zaostajanja. Družbenopolitič- no izobraževanje je zajelo že 4,7 odstotka vseh zapo- sleniii, po skorajda tisoč je dodeljenih štipendij iz združenih sredstev združenega dela in kadrovskih šti- pendij, 95 odstotkov invalidov se je takoj vključilo v delovni proces itd. Mimo teh ugodnih premikov, ki so terjali kar do- bršne napore, da so dmeženl, pa ne manjka proble- mov. Tako zaskrbljuje podatek, da kljub velikemu šte- vilu kadrovskih štipendij ni mogoče oceniti ali to šte- vilo ustreza potrebam združenega dela, ker pač ni načrtov kadrovskih potreb. Uveljavljena štipendijsl^a politika, ki sicer zagotavlja v veliki meri enake mož- nosti za izobraževanje in izključuje družbeno razliko- vanje pa na drugi strani odpira nov problem. Iz podat- ka, da prejema 15 odstotkov učenc-v in študentov tudi razliko štipendije iz združenih sredstev Jahko sklepa- mo, da je velika večina, ki izhajajo iz materialno bolje . situiranih družin. Ti štipendisti so že v času šolanja vezani na združeno delo in po končanem šolanju ne bodo imeli težav ob vstopu v združeno delo. Učenci in študentje iz materialno slabše situiranih družin, ki prejemajo štipendijo iz združenih sredstev, niso v ta- kem položaju. Štipendije so jim podeljene za stopnje in smeri mimo p>otreb zdraže.nega dela že ob samem pričetku izobraževanja. Kolikor razveseljuje podatek, da se 5,5 odstotka delavcev izobražuje in usposablja ob delu, toliko za- skrbljuje dejstvo, da gre pri tem vendarle bolj za last- ne ambicije in pogojene z možnostjo dopolnilnega izo- braževanja v kraju bivanja, kajti zaradi pomanjkanja načrtov kadrovskih potreb primernosti in prave usme- ritve izobraževanja ni mogoče oceniti. Kadrovski načrti so sploh problematični. Po analizi, ki je narejena, ima le 48 odstotkov organizacij izdelane načrte, pri tretjini njih pa je celo vprašljiva kvantiteta, saj niso izdelani na podlagi predhodne analize kadrovske strukture. Iz- vajanje lolitike v celjski občini, ki je bila med pn,ami v Sloveniji, ki se je po sprejemu republi- škega dokiunente načrtneje lotila kadrovske politike, še ni zadovoljivo. Tej oceni bodo zato morali slediti napori za odpravo odprtih vprašanj in za hitrejše spoznanje v nekaterih organizacijah zdniženeg-a dela, da nenačrtna in slaba kadrovska politika hromi razvoj gospodarstva in zvira razvoj samoupravnih socialistič- nih odnosov — že zdaj, jutri pa bodo problemi lahko Se težji. BOJAN VOlJK .lože Novačan stoji v detelji in ovsu, ki ju ne more .»^praviti domov za krmo živine OB HITRI CESTI SE PORAJAJO SPORI POČASNOST POVZROČA ŠKODO ali SPORA RES NI MOGOČE rešiti BREZ ODVETNIKA o Sloveniki je bilo že ve- liko napisanega. Precej ti- skarske bai-ve je bilo porab- ljeno za pisanje o težavah, ki jih imajo sosedje te hitre ceste. Nekateri problemi kljub pisanju ne zaidejo na pot re- šitve. Za mnoge celo kaže da so nerešljivi. Tako je tudi v Tmovljah, kjer je več priza- detih. Nekaterim celo nastaja občutna materialna škoda za katero ne vedo kdo jo bo po- vrnil. Za krivca vedo. To je i'epubliška skupnost za ceste. Krivca so večkrat opozorili. Stvari že tečejo preko dopi- sovanj z odvetniki. Vendar ostaja vse po starem. Skoda nastaja pri zasebnikih. Povr- niti pa jo bo treba z družbe- nimi sredstvi. Ali ne kaže to na neodgovorno početje? Poglejmo zakaj gre. Pod nadvozom v Tmovljah stoji hiiša Cerarjevih, ki jo name- rava odkupiti Republiška .skupnost za ceste. S to hišo pa je povezano še vrsto dru- ^■ih probleinov, ki postajajo jabolko spora. Po izjavah bi to hišo podrli in tam napra- vili cesto, ki jo lastniki zem- ljišč ob hitri cesti težko pri- čakujejo. S tem bi bili reše- ni vsi problemi, ki sedaj za- devajo sedem gospodinjstev. Vendar kaže, da se nekate- rim ne mudi kljub temu, da je prizadetih toliko ljudi. Pri- zadeti so*Cerarjevi in Vuko- vičevi v hiši, ki jo zaliva vsa voda in nadvoza. Prizadeti sO Koroščevi, Orožnovi, Kožuho- vi, Križmanovi in Novačano- vi, ki ne pridejo do svojih zemljišč. Najbolj pa sta po- leg Cerarjevih in Vukoviče- vili prizadeta Ivan Orožen in Jože Novačan, Ivan Orožen ima ob Slove- niki hišo do katere pa nima nobene poti. Le od dobre vo- lje sosedov je odvisen ko ho- di preko njihovih dvorišč. Da res, da hodi. Kajti voziti se ne more. Prostor med ograja- mi in hišami je tako ozek, da lahko samo hodi. Upa, da bodo pri Republiški skupno- sti za ceste končno le rešili ta zares pereč problem. Dru- gače pravi, da ne ve kako bo. Kot drugi si bo tudi on mo- ral poiskati odvetnika. Zame- ri krajevni skupnosti, ki ni pokazala ne prej ne sedaj skoraj nobenega prizadeva- nja za razreševanje tega pro- blema, kljub opozorilom. Novačan Jože je tudi med tistimi, ki so m^ed najbolj prizadetimi in ki je že moral iskati pomoč pri odvetniku. Je kooperant KK iHmezad in je v veliki meri odvisen od zemljišča ob avtocesti. Za Sloveniko je prodal 4800 m' zemlje, ostal pa mu je še kos, ki je večji kot 5000 m'. Do tega kosa pa ne more. Spo- mladi preden bi bila zamreže- na avtocesta je na tem kosu zemlje posadil oves z dete Ijo. Ta pridelek pa mu se- daj gnije na njivi. Nikakor ga ne more spraviti do doma. Poiskal je kmetijskega in- špektorja na občini, ki je v grobem ocenil škodo na okrog milijon starih dinarjev. Naj- brž je škoda še večja, saj le- tos zajradi suše krepko pri- manjkuje živinske krme. Jože pa je še kako navezan na krmo kot živinorejec. Se bolj pa se jezi zato, ker so mu že pred petimi leti povedali, kje bo tekla ix)t na njegovo in zemljišča sosedov. Jezi se ttidi na krajevno skupnost. Tudi on je mnenja, da bi morali v krajevni skupnosti opozoriti izvajalce del in re- publiško skupnost za ceste na te probleme. Novačan je preko svojega odvetnika opozoril republiško skupnost za ceste na nastal položaj. Ta pa mu je odgovorila 10. septembra 1976 naslednje: Sporočamo vam, da namera vamo vprašanje dostopa do i zemljišč Novačan Jožeta re- i siti obenem z rešitvijo zade- i ve odkupa stanovanjske hiše v Trnovljah 35, ki je last Ce- rar Avgusta in Marije ter Sil- J ve Vukovič, katere pravtako ; zastopa vaša odvetniška pi- sarna. Komisijsko obravnavo za sporazumno določitev od- škcxinine bomo razpisali ta- koj, ko bo naš cenilec izde- lal svoj cenitveni elaborat.« To je bilo pred dobrim me- secem. Od takrat pa nič no- vega za Novačana, Orožna, Kožiiha, in druge prizadete. Vreme postaja čedalje bolj muhasto. Novačan in drugi ne morejo pripraviti zemlji- šča za jesensko setev. Ceni- lec pa bo najbrž še dolgo de- lal cenitveni »elaborat«. Nič ne bi škodilo, če bi svo je povedal še ICK Hmezad katerega kooperant je Nova- čan. Bo iz hleva moralo kakš- no govedo? Zato, ker nekate- ri delajo počfisi. Mnogim to ne gre v račun, ko pravijo, da so nekateri dobili denar takoj in ni bilo nobenih več- jih problemov okrog cenitve- nih »elaboratov«. To pa je najbrž tisto, kar meče slabo luč na krivce. Prepričani smo, da manjka le dobre vo- lje. TEKST IN FOTO: MILAN BRECL CESTNO PODJETJE CELJE Med RAVINJSKI dom, trgovsko gostinska delovna organi- zacija. Slovenske Konjice, n. sol. o., HMEZ.\D. kmetijstvo- Uidustrija-trgovina-gostinstvo, Žalec, n. .sol. o., JELŠA, trgovinska delovma organizacija, Šmarje pri Jelšah, p. o., KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR, trgovsko proizvodno Podjetje, Šentjur pri Celju, n sol. o., KMETIJSKA ZAD- RUGA LAŠKO, p. o., KMETIJSKA ZADRUGA SLOVENSKE *^ONJICE, p. o., MERX, veletrgovsko, gostinsko-turistično ^ proizvodno podjetje, Celje, n. sol. o.. MODA, trgov- sko podjetje, Celje, p. o., RADEČE, .splošno trgovsko Po^Sjetje, Radeče, p. o., Savinja, trgovsko podjetje, Mo- ^irje, p. o., Savinjski magazin, trgovsko podjetje, Žalec, f- o., SEVNICA, trgovsko podjetje,!Sevnica, p. o., TEHNO- J^ERCATOR, export-iroport, Celje, n. sol. o., TKANINA, "■govsko podjetje na debelo in drobno, Celje, n. sol, o. Na podlagi določil 38. člena in 105. člena Ustiave SFRJ, določil 40. in 130. člena Ustave SR Slovenije ter 51. in 52. čl. Zakona o konstituiranju organizacij združe- nega dela in njihovem vpisu v sodni register, naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM I. TEMELJNE IN STATUSNE DOLOČBE 1. člen S tem sporazumom se delovne organizacije (v na- daljnjem besedilu: podpisnice sporazuma) CENTER- trgovska delovna organizacija, Celje, DRAVINJSKI DOM- trgovsko-gostinska delovna organizacija. Slovenske Konji- ce, HMEZAD-kmetijstvo, industrija, trgovina in gostinstvo, Žalec, JELšA-trgovinska delovna organizacija, šmarie pri Jelšah, KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR-trgovsko pro- izvajalno podjetje, Šentjur pri Celju, KMETIJSKA ZAD- RUGA Laško, KMETIJSKA ZADRUGA Slovenske Konjice, MERX-veletrgovsko, gostinsko-turistično in proizvodno pod- jetje, Celje, MODA-trgovsko podjetje, Celje, RADEČE- .splošno trgovsko podjetje, Radeče, SAVINJA-trgovsko pod- jetje, Mozirje, SAVINJSKI MAGAZIN-trgovsko podjetje, Žalec, SEVNICA-trgovsko podjetje, Sevnica, TEHNO- MERCATOR-export-import. Celje in TKANIN A-trgovsko podjetje na debelo in drobno, Celje, združujejo po odlo- čitvah delovnih skupnosti vseh temeljnih organizacij zdru- ženega dela v njihovi sest.avi oz. njihovih zborov delav- cev V SEISTAVLJENO ORGANIZACIJO ZDRU2ENEG.^ DELA — KMETIJSTVA, INDUSTRIJE, TRGOVINE IN GOSTINSTVA »DOBRINA« CELJE (v nadaljnjem bese- dilu SOZD DOBRINA). S podpisom tega samoupravnega .sporazuma delovne organizacije, podpisnice. ohranj.ajo svoj dosedanji polo- žaj, pravno o.sebnost in svoj tekoči račun, svoje poslo- vanje pa nadaljujejo in prilagajajo določilom tega spo- razuma. Podpisnice tega sporazuma priznavajo v.se dosedanje pogodbe o skupnih vlaganjih p>odpisnic z drugimi orga- nizacijami združenf^ga dela in tujimi partnerji, ki so hile sklenjene in so post«ale veljavne do dneva podpisa tega sporazuma ter iz njih izhajajoče obveznosti in pravice posameznih podpi.snic. Podpi.snice se zavezujejo druga drugo obvestiti o teh pogodbah. 2. člen Osnova za uresničitev vseh smotrov tega samouprav- nega sporazuma je sporazumevanje in dogovarjanje med pospisnicami. 3. člen Podpisnice .sporaziuna združujejo svoje delo in druž- bena sredstva po določilih tega sporazuma, da bi skupno — racionalno Izkoriščale svoje proizvodne, skladiščne, trgovske in kadrovske kapacitete ob medsebojni delitvi dela, specializaciji proizvodnje, blagovne distribucije, vskladitvi .svojih programov in asortimana ter povečale svoje proizn^odne in prodajne sposobnosti na dolgoročnih osnovah. — razvijale in uvajale sodobno organizacijo dela in tehnologijo, najracionalnejšo pot blaga od proizvodnje do potrošnje, optimalno izkoriščanje kapacitet v proiz- vodnja in blagovnem prometu, da bi s tem skupno dose- gale svojo hitrejšo rast in zmanjšanje stroškov poslo- vanja, — zagotovile čim bolj celovito pomidbo na domačem in tujem trži.šču. — st.alno večale produktivnost dela, ustvarjale skupno večji dohodek in zagotavljale večjo socialno varnost čla- nov svojih delovnih skupnosti, — določale skupno razvojno politiko in u.sklajevale razvojne programe z odpravo dvotirnosti tako v proiz- vodnji, kot v blagovnem premetu. spora.7umno združevale sredstva za uresničevanje skupnih ciliev in hitrej.šo re- alizaciio razvojnih programov. — združevale delo in znanje za hitrejši razvoj kme- tijske in druge proizvodnje, blagovnega prometa, .gostin- stva in integralnega transporta, — določale .skuono poslovno politiko in v.sklajen na- stop na domačem in tu.iem trgu ter združevale delo in sredstva z v.semi tistimi proizvodnimi organizacijami združenega dela. za katere je podan skupen interes, — vključevale potrošnike v sistem samoupravljanja S02D DOBRINA ter sodelovale s krajevnimi, samo- unravnim' -nteresnimi in družbeno-političnima skupno- stmi, organizacijami potrošnikov ter družbeno-politični- mi orgrin!7aci;ami. 4. člen Da hi dosegle v prejšnjem členu navedene skupne cilje, se podpisnice sporazumejo, da so zadeve skupnega p.Tmena. ki jih bodo .<;kupno urejale — skupna poslovna politika. — skunni razvojni program, skupni srednjeročni n.a- črti. vsklaievanje letnih gospodarskih načrtov ter enotna metodologija planiranja. — sporazumno združevanie sredstev za zagotovitev naložb skupnega pomena in ekspanzije SOZD DOBRINA, o,stala sVunna vlaganja in skunni skladi rizika, — skupen na.stop r>ri nabavi in prodaji blaga izven SOZD DOBRINA 7 dogovorjenim asortimanom in sto- ritvami, — organlzaciia vsklaievanja nrogramov integralnega transporta in skladiščnih kapacitet ter v.sklaievanje bla- govnih programov in tokov, — skupna načela enakopravne delitve ustvarjenega dohodka v skupnem proizvodno menjalnem procesu, — skupen nastop pri bankah, najemanju kreditov za naložbe skupnega pomena ali v zadevah, ko investicije presegajo gospodarsko zmogljivost posamezne podpisnice in skupna stališča v odnosih z zavarovalnicami, — skupen nastop na zvmanjem tržišču in pri prido- bivanju sredstev ter pravic za uvoz blaga in opreme, — .skuona vlaganja tujih oseb v organizacije v sesta- vi SOZD DOBRINA, skupen nastop pri najemanju med- narodnih kreditov ter dajanje garancij v te namene, — uvajanje sodobne organizacije dela in poslovanja, — vsklajevanje stališč tn sporazumno oblikovanje re- šitev v zadevah in vpra.šanjih skupnega pomena z dogo- varjanjem, sodelovanjem in usmerjanjem delegacij TOZD in delovnih .skupnosti, v družbeno političnih in samo- upravnih interesnih skupnostih, — usklajevanje stališč m sporazumno oblikovanje i*- 10. stran — NOVI TEDNIK Št. 44 — 4. november 1976 šitev v zadevah tn vprašanjih skupnega pomena z do- govarjanjem in sodelov.anjem delegacij TOZD in delov- nih skupnosti, usmerjanje delegacij, oblikovanje skupnih delegacij in imenovanje skupnih delegatov v organih in organizacijah poslovnega združenja in drugih oblik zdru- ževanja organizacij združenega dela, — skupno nastopanje pri poslovnem povezovanju in samoupravnem sporazumevanju v zadevah skupnega po- mena in interesa, — skupna predstavništva doma in na tujem, — .skupen nastop na sejmih, razstavah tn v skup- nih propagandnih akcijah, — skupen nastop posameznih dejavnosti do znanstve- no raziskovalnih ustanov in pri pridobivanju industrij- ske svoj i ne, — enaka izhodišča za urejanje zadev družbenega standarda, skupen nastop pri novih investicijah družbe- nega standarda, enotna izhodišča kadrovske politike tn izobraževanja v posameznih dejavnostih, — druge zadeve za katere so se podpisnice spora- ajumele. 5. člen Rrma .sestavljene organizacije združenega dela je: SESTAVLJENA ORGANIZACIJA ZDRUŽEINEGA DE- LA KMETIJSTVA, INDUSTRIJE, TRGOVINE IN GO- STINSTVA »DOBRINA« CELJE, z neomejeno subsidiar- no odgovornostjo (n. sub. o). Skrajšano ime firme je: »DOBRINA« Celje z zaščit- nim znakom. Zaščitni zanak predstavlja malo črko »d« — začetni- co imena firme DOBRINA, črka »d« je vključena v kro- gu, ki je grafično razde^en na osem enako širokih ver- tikalnih polj. Tretje polje od desne proti levi strani je posebej poudarjeno in predstavlja pokončni del male črke »d«, v .sredini med 5. in 6. vertikalnim poljem od desne proti levi strani je središče kroga male črke »d«, središče kroga se določi s stranico narisano pod kotom 30° na zimanjo vertikalno črto 3. polja z desne proti levi strani. Tehnična karakteristika zaščitnega znaka je: Rl = 4A, R2 = 2A —A/5 Tehnična risba zaščitnega znaka je priložena SS. Osnovna barva zaščitnega znaka je kovinsko modra. Za- ščitni znak se uporablja skupaj z imenom DOBRINA. Za napis DOBRINA se uporabljajo črke tipa »Helvetica medium«. Podpisnice sporazuma uporabljajo pri jx>slovanju po- leg svoje firme še firmo SOZD DOBRINA in njen zaščit- ni znak. Sedež SOZD DOBRINA je: Celje, Cankarjeva ul. št. 1. Zaščitni znak AOZD DOBRINA se uporablja tudi kot blagovna znamka za pi'oizvode iz skupne proizvodnje. 6. člen Podpi|Snice se sporazumejo, da bodo v SOZD DO- BRINA skupno opravljale svoje dejavnosti, ki jih oprav- Ijajo in so zanje registrirane ob podpisu tega sporazu- ma, zlasti pa: — kmetijsko proizvodnjo na družbenih zemljiščih in v kooperaciji s kmeti, — proizvodnjo v živilski, ko^vinski in drugi industriji, —• nabavo .surovin za proizvodnjo, — trgovanje na debelo z vsemi blagovnimi skupinami, — zimanje trgovinsko poslovanje, — trgovanje na drobno z vsemi blagovnima sikupina- mi ter opravljanje drugih trgovskih storitev, — gostinske in turistične, storitve, — transportne, skladiščne in druge storitve, — avtomatsko obdelavo podatkov ' in predstavljajo dejavnosti, ki se nameravajo skup- no opravljati v ŠOZD DOBRINA ter so zbir poslovnih predmetov podpisnic. Te dejavnosti izvajajo podpi,sn!ice, oz. TOZD v njiho- vi sestavi, vsaka v okviru svojega predmeta poslovanja, ki so zanj registrirane. 7. člen Podpisnice se v medsebojni delitvi dela sporazumejo, da bodo opravljale dejavnost, za katero ,so registrirane ob podpisu lega sporazuma. Organizacije združenega dela oe. TOZD v njihovi se- stavi opravljajo naslednjo dejavnost: 1. CENTER, trgovska delovna orgainizacija, Celje, p. o. a) opravljanje blagovnega prometa na drobno z vse- mi blagovnimi skupinami, b) embaliranje prehrambenih proizvodov (kava, čaj, bonboni, začimbe, kokos moka, rozine itd.), c) opravljanje gostinskih .storitev z dejavnostjo bi- feja z kiihinjo. 2. DRAVINJSKI DOM, trgovsko-gostinska delovna organizacija, Slovenske Konjice, n. sol. o. a) opravljanje blagovnega prometa na debelo z v.semi blagovnimi skupinami, b) opravljanje blagovnega prometa na drobno z vse- mi blagovnimi skupinami, c) opravljanje gosttnsko-hotel.skih storitev, d) organiziranje kooperacijske proizvodnje zaščitnih čevljev, škornjev in rokavic, plastičnih rolet in ostalih prodzivodov iz plastičnih mas ter drugih usnjenih izdelkov, e) organiziranje kooperacijske proizrvodnje za nadalj- n.io proizvodnjo in izdelke za široko potrošnjo. 3. HMEZAD, kmetijstvo, industrija, trgovin« In go- stinstvo, n. ,sol. o. a) kmetijska proissvodnja, b) predelava in dodelava kmetijskih proizvodov (me- sa, mleka, sadja in zelenjave, gozdnih sadežev, žitarice), c) eksplcatacija goedov in predelava gozdnih sorti- manov, d) gojenje sladkovodnih rib, e) opravljanje uslužnostne dejavnosti — klarvniške, mlevske, — kovaške, mehanične, ključavničarske, avtoklepar- Gke, ličarske in mizarske ter žaganje hlodovine, — z buldužerji in drugo kmetijsko mehanizacijo, i) proizvodnja — kmetijskih strojev m priključkov, — močnih krmil, g) opravljanje tovornega prometa bllaga ▼ cestnem prometu za lastne in tuje potrebe, h) odkup In nakup kmetijskih proiz:vodov, goadnlh sedežev in zdravilnih zelišč, iU opravljanje iiranitoo — kr€d,itniii p«siov. j) izvajanje gradbenih del visokih tn nizluh gradenj, projektiranje, obnove nasadov, melioracij in regulacij, vzdrževanje gradbenih objektov za lastne in tuje potrebe, k) opravljanje storitev na področju elektronske obde- lave podatkov za Lastne tn tuje pKJtrebe, 1) opravljanje blagovnega prometa na debelo z na- slednjimi blagovnimi skupinami — vrvarsko blago, konopljeni in jutovi izdelki, 4/1, 10, — izdelki iz gumija, kavčuka tn plastičnih mas, 7/2, 4, — motoma vozila, nadomestni deli in pribor 9 — vse, — kmetijski stroji in kmetijsko orodje, umetna gno- jila in sredstva za varstvo rastlin 10 — vse, — naftni derivati, maziva, olja in masti 11/8, — gradbeni material 23 — vse, — živina in krma 31/1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, — meso in mesni izdelki 32/1, 2, 3, 4, 6, 7, — žita tn mlevski izdelki 33/1, 3, — semensko blago 34 — vse, — živila in predmeti za gospodinjstvo 35/2, 10, 11, 12, 29, 31, 36, 37, 38, 46, — delikatese 36/11, 12, 13, 19, 21, 22, 23, 24, 25, 26, — vrtnine, sadje in njihovi izdelki, 38/1, 2, 3, 4, — mleko in mlečni izdelki, kruh in i>ecivo 39/1, 2, 3, — ribe 40/1, 5, 16, — cvetje 41 —- vse, — surove kože, volna in krzno, živalski odpadki tn dlaka, 45/1, 2, 3, 4, 8, 9, 10, in 11, — industrijske rastline 46 — vse, — zdravilna zelišča 47 — vse, — perutnina, jajca, perje in divjad 48/1, 2, 5, 6, 7, m) opravljanje blagovnega prometa na drobno z vse- mi blagovnimi skupinami, n) opravljanje sladiščnih storitev, 0) opravljanje gostinsko-hotelskih storitev, p) opravljanje posredniških storitev, r) opravljanje strokovno pospeševalne dejavnosti s področja kmetijske proizvodnje, s) IZVOZNO UVOZNA DEJAVNOST: A — izvoz in uvoz hmelja, lupulina in hmeljskega extrakta zase tn za druge gospodarske organizacije, — uvoz materiala za pripravo blaga za zunanja trži- šča, strojne opreme ter rezervnih delov, potrebnih za opravljanje svoje dejavmosti, — opravljanje vseh manipulativnih del pri prevzemu, pripravi in prodaji hmelja, lupulina ter hmeljskega extrakta za tuja in domača tržišča, — uvoz močnih krmil, surovin za močna krmila, pro- izvodnja vseh vrst močnih krmil in prodaja le-teh za domače in tuje FMDtrebe, B — opravljanje izvozno uvoznih poslov v okviru po- slovnega predmeta poslovanja podjetja vključno z uvo- zom kmetijskih strojev, orodja, umetnih gnojil in sred- stev za zaščito rastlin, — zastopanje tujih firm, izvajanje investicijskih del v tujini skladno s poslovanjem v notranjem prometu podjetja, — opravljanje zunanje trgovinskega prometa za dru- ge delovne organizacije, — sklepanje pogodb s tujimi poslovnimi partnerji o poslovno-tehničnem sodelovanju, zlasti o skupnem pro- gramiranju proizvodn.je, delitvi tekoče proizvodnje in nje- nem dopolnjevanju, skupnem pripravljanju in uvajanju novih proizvodov, o medsebojni dobavi izdelkov in suro- vin, o skupnem nastopanju na tujih trgih in o skupnem usposabljanju novih kadrov. 4. JELŠA, trgovinska delovna organizacija, Šmarje pri Jelšah, p. o., a) opravljanje blagovnega prometa na drobno z vsemi blagovnimi skupinami, b) opravljanje blagovnega prometa na debelo z vsermi blagovnimi skupinami za obrtno dejavnost in večje po- trošnike, c) odkup kmetijskih pridelkov in gozdnih sadežev, d) opravljanje gostinsko-hotelskih storitev. 5. KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR, trgovsko-pro- izvajalno podjetje, Šentjur pri Celju, n. sol, a) kmetijska proizvodnja, b) predelava in dodelava kmetijskih proizvodov (me- sa, mleka, sadja in zelenjave, gozdnih sadežev, žitarice), c) gozdno gojitvena dela, eksploatacija gozdov in pre- delava gozdnih sortimanov, d) opravljanje tovornega prometa blaga v cestnem prometu za lastne in tuje potreb«; e) opravljanje uslužnostne dejavnosti — klavniške, mlevske, — kovaške, mehanične, ključavničarska, mizarske in žaganje hlodovine, — z raznimi kmetijskimi stroji, f) odkup in nakup kmetijskih proizvodov, gozdnih sortimanov, gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč, g) izvajanje investicijskih in gradbenih del v lastni režiji in lastnim režijskim odborom, h) opravljanje veterinarskih storitev, preventive, ku- rative, osemenjevanja in živinorejsko pospeševalne službe za celotno področje gospodarske organizacije v lastni veterinarski ambulanti, 1) gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, stanovanji in poslovnimi prostori v okviru enote za gospodarjenje s stanovanji, j) opravljanje hranilno-kreditnih poslov, k) opravljanje blagovnega prometa na debelo z na- slednjimi blagovnimi skupinami: — živina in krma 31/1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 10 11, 12, 13, —- meso in mesni izdelki, 32/1, 2, 3, 4, 6, 7, — žita in mlevski izdelki 33/1, 2, 3, — semensko blago 34/1, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 9, — vrtnine, sadje in njih izdelki, 38/1, 2, 3, 4, 12, — surove kože, volna in krzno, živalski odpadki in dlaka 45/1, 2, 3, 4, 8, 9, 10, 11, — industrijske rastline 46/2, 3, 4, 6, 7, 11, — zdravilna zelišča 47 — vise, — perutnina, jajca, perje in divjad, 48/1, 2, 3, 4, — vse ostale blagovne skupine za potrebo obrtništva in večjih potrošnikov. 1) opravljanje blagovnega prometa na drobno z vsemi blagovnimi skupinami. 6. KMETIJSKA ZADRUGA LAjSKO, p. o. a) kmetijska proizrvodnja, b) predelava ic dodelava kmeuijsJoli proizvodov (oae- sa, goednih sadežev, zdravilnih zelišč m industrijskih ra- stlin), c) predelava gozdnih sortimanov, d) opravljanje uslužnostne dejavnosti — klavTiiške, kovaške, melianične, ključavničarske, mif zarske in žaganje hlodovine, — kmetijskih strojnih storitev, — organiziranje kmečkega turizma in domače obrti, e) odkup in nakup kmetijskih proizvodov, gozdnih sadežev, zdravilnih zelišč tn industrijskih rastlin, f) izvajanje investicijskih in gradbenih del v lastni režiji, g) opravljanje tovornega prometa blaga v cestnem prometu za lastne in tuje potrebe, avtobusne usluge po naročilu, h) opravljanje veterinarskih storitev, preventive, ku- rative, osemenjevanja in živinorejsko pospeševalne službe za območje občine Laško, v lastni veterinarski ambulanti, i) gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, stanovanji in poslovnimi prostori v okviru enote za gospodarjenje s stanovanji, j) opravljanje hranilno-kreditnih poslov, k) opravljanje blagovnega prometa na debelo z na- slednjimi blagovnimi skupinami: — živina in krma 31/1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, — meso in mesni izdelki 32/1, 2, 3, 4, 6, 7, — semensko blago, 34/1, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 9, — vrtnine, sadje in njih izdelki, 38/1, 2, 3, 4, 12, — surove kože, volna in krzno, živalski odpadki in dlaka, 45/1, 2, 3, 4, 8, 9, 10, 11, — industrijske rastline, 46:2, 3, 4, 6, 7, 11, — zdravilna zelišča, 47 — v-se, — perutnina, jajca, perje in divjad, 48/1, 'i, 8, 4, 1) opravljanje blagovnega'^prometa na drobno z vsemi blagovnimi skupinami, m) opravljanje gostinskih storitev. 7. KMETIJSKA ZADRUGA SLOVENSKE KONJICE, p. o. a) kmetijska proizvodnja, b) predelava in dodelava kmetijskih proizvodov (grozdja, sadja in zelenjave, gozdnih sadežev, zdravilnih zeli.šč in industrijskih rastlin), c) predelava gozdnih" sortimanov, d) opravljanje uslužnostne dejavnosti — kovaške, mehanične, ključavničarske, mizarske in žaganje hlodovine, — kmetijskih strojnih storitev, — organiaijanje kmečkega turizma in domače obrti, e) odkup in nakup kmetijskih proizvodov, gozdnih sadežev, zdravilnih zelišč in industrijskih rastlin, grozdja in vinskega mošta, f) opravljanje tovornega prometa blaga v cestnem prometu za lastne in tuje potrebe, g) eksploatacija gozdov, vzdrževalno gozdna dela, h) opravljanje hranilno kreditnih poslov, i) opravljanje blagovnega prometa na debelo z vse- mi blagovnimi skupinami za potrel)e obrtništva in več- jih potrošnikov ter kmetov, j) opravljanje blagovnega prometa na drobno z vse- mi blagovnimi skupinami, k) opravljanje gostinskih storitev z bifejem. 8. MERX, veletrgovsko, gostinsko-turistično in proiz- vodno podjetje, Celje, n. sol. o. a) predelava žit, menjava mlevskih izdelkov za žita- rice, praženje kave, arašidov, mletje kave, sladkorja, di- šav in drugega blaga, embaliranje raznega prehrambenega blaga, b) proizvodnja vseh vrst bonbonov, »MERXOL« za razsol, c) peka kruha, peciva in slaščic, d) tehtanje v javnem prometu na mostriih tehtnicah, e) odkup in nakup kmetijskih proizvodov, sadja in zelenjave, jagodičevja, gozdnih sadežev, steklenic in em- balaže, f) opravljanje tovornega prometa blaga v cestnem prometu za lastne in tuje potrebe, g) opravljanje uslužnostne dejavnosti — mehanične, ključavničarske in mizarske, — vodovodno-instalaterske, elektroinstalaterske in hladilne tehnike, — pranje, krpanje, likanje delovnih plaščev in oblek, vreč in peri — vzdrževanje in servisiranje za kavne mline, expre- so aparate in register blagajne, skladiščenje blaga, h) opravljanje blagovnega prometa na debelo z nar slednjimi blagovnimi skupinami; — galanterijsko in bazarsko blago in igrače, 2/4, — vrvarsko blago, konopljeni in jutovi Izdelki, 4/11, — elektrotehnični material, 19/15, — parfumerijsko in kozmetično blago, 22 — vse razen točke 12, — drva in premog, 24 — vse, — pisarniški material, papir, pisalne in šolske i>otreb- ščine, 28/1, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 18, 20, 23 , 25, 26, 54, .56, — živina in krma, 31/7, 8, 9, 10, — meso tn mesni izdelki, 32/4, 5, 8, 9, 10, — žita in mlevski iadelki, 33 — vse, — živila in pred. za gospodinjstvo, 35 — raaen 59, 60, 62, 73, 77, 83, 85, 86, 87. 89, 90, 91, 92, 98, 99, — delikatesni izdelki, 36 — vse, — sladkorni in kakaovi izdelki, 37 — vse, d — vrtnine, sadje in njih izdelki, 38 — vse, * — mlekp in mlečni izdelki, kruh in pei'Jvo, 39 — vse, razen točke 1, — ribe, 40/2, 6, 7, 9, 12, 15, 16, — alkoholne in brezalkoholne pijače, 42 — - vse, ra- zen točke 3, — tobačni iizdelki, vžigalice in pribor, 44/2, 3, 4, 5, — perutnina, jajca, perje in divjad, 48/3, 4, — tekstil, kratko blago, pletenine in konfekcija 1/10 — od tega samo nogavice iz umetne in sintetične preje, i) opravljanje blagovnega prometa na drobno z vse- mi blagovnimi skupinami, j) opravljanje gostinsko-hotelsko turističnih storitev. 9. MODA, trgovsko podjetje, Celje, p. o. a) opravljanje blagovnega prometa na drobno z vse- mi blagovnimi skupinami, 10. RADEČE, splošno trgovsko podjetje, Radeče, p. o. a) opravljanje blagovnega prometa na drobno z vse- mi blagovnimi skupinami. št. 44 — 4. november 1976 NOVI TEDNIK — stran 11 11. SAVINJA, trgovsko podjetje, Mozirje, p. o. a) opravljanje blagovnega prometa na drobno z vse- mi blagovnimi skupmami, b) opravljanje blagovnega prometa na debelo z vse- mi blagovnimi skupinami za obrtno dejavnost in ostale večje potrošnike, C) odkup kmetijskih proizvodov in gozdnih sadežev, d) opravljanje 'tovornega prometa blaga v cestnem prometu za lastne in tuje potrebe, e) opravljanje gostinskih storitev z bifejem. 12. SAVINJSKI MAGAZIN, trgovsko podjetje Žalec, p. o, ai opravljanje blagovnega prometa na debelo z na- slednjimi blagovnimi skupinami; — gradbeni material, 23 — vse, — drva in premog, 24 — vse, — sanitarni in instalacijski material, 25 — vse, — elektrotehnični material, 19 — vse, — železnina in kovinsko blago, kolesa, šivalni stroji in pribor 8 — vse, — pohištvo 27 — vse, — blago za potrebe gostinstva, b) opravljanje blagovnega prometa na drobno z vse- mi blagovnimi skupinami, c) opravljanje gostinsko-hotelskih storitev. 13. SEVNICA, trgovsko podjetje, Sevnica, p. o. a) opravljanje blagovnega prometa na debelo z vsemi blagovnimi skupinami za obrtno dejavnost in za večje potrošnike, b) odkup kmetijskih proizvodov in gozdnih sadežev, c> opravljanje blagovnega prometa na drobno z vse mi blagovnimi skupinami, d) opravljanje tovornega prometa blaga v cestnem prometu za lastne in tuje potrebe, e) opravljanje gostinskih storitev z bifejem. 14. TEHNO-MERCATOR, export-import, Celje, n. sol. o. a) opravljanje blagovnega prometa na debelo z na- slednjimi blagovnimi skupinami; -- izdelki iz gume, kavčuka in plastičnih mas, 7/1, 3. 12 " — železnina in kovinsko blago, kolesa, šivalni stroji in pribor, 8/11, 12, 17, 18, 21, — glasbila, radijski aparati in pribor, 14 — vse, — elektrotehnični material, 19 — vse, razen točke 20, — ure in izdelki iz dragih kovin, 20/1 (samo zidne na električni pogon), 6, — barve, laki, kemikalije in potrebščine, 21 — vse, razen točke 15, — gradbeni material, 23 — vse, — sanitarni in instalacijski material, 25/8, — steklo, porcelan in keramični izdelki, 26 — vse, — pisarniški material, papir, pisalne in šolske po- trebščine, 28/24 in 27. — knjige in muzikalije, 29/6, — živila in predmeti za gospodinjstvo, 35/59, 60, 62, 77. 83, 86, 87, 89, 90, 91, 92, 99, — tehnično blago za preskrbo proizvajalnih podje- tij in obrti, 56 — vse, b) opravljanje blagovnega prometa na drobno -ž vse- mi blagovnimi skupinami, c) opravljanje zunanjetrgovinskega prometa na po- dročju izvoza in uvoza blaga; — barve, laki, kemikalije, kavčuk in vžigalice, 12 — vse, — pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrei> ščine in celuloza, 13 •— vse, — akustični aparati in elektrotehnični material — ra- zen električnih strojev, 27 — vse, — steklo, porcelan in keramika, 29 — vse, — blago za široko potrošnjo 31 — vse, d) zastopanje tujih firm za vse blagovne skupine, ki so predmet trgovanja na debelo, e) opravljanje gostinskih storitev, f) opravljanje uslužnostne dejavnosti: — izdelovanje ključev in žičnega pletiva, — popravilo obutve, montaža rolet, — servisna dejavnost: popravilo radio in TV apara- tov, gramofonov, tranzistorjev, brivnikov, gospodinjskih aparatov — od tega samo: kavne mlinčke, mešalce, me- soreznice, sušilnike, sadne centrifuge, loščilce, sesalce in druge manjše aparate, rotacijske stroje, TV stabilizatorje, — montaža in ozvočenje ter vsa za to stroko spada- joča dela, — skladiščenje blaga, g) opravljanje tovornega prometa blaga v cestnem prometu za lastne in tuje potrebe, h) opravljanje zastopniških storitev v blagovnem prometu v obsegu predmeta poslovanja na debelo, i) organizacija proizvodnje s samostojnimi obrtniki določenih vrst blaga, ki so predmet trgovanj*. 15. TKANINA, trgovsko podjetje na debelo in drobno, Celje, n sod o. a) opravljanje blagovnega prometa na debelo z na- slednjimi blagovnimi skupinami: — tekstil, kratko blago, pletenine in konfekcija, 1 — vse. — galanterijsko in bazarsko blago in igrače, 2/1, 2, 3, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 14, 16, in 17, — vrvarsko blago konopljeni in jutovi Izdelki 4/3, 4, 5, 6, 8, 9, 12 in 13, — izdelki iz gumija, kavčuka in plastičnih mas, 7/10 in 11, — železnina in kovinsko blago, kolesa, šivalni stroji in pribor, 8/12 razen aparatov, ki porabljajo električno energijo, 13 in 19, ' — ure in izdelki iz dragih kovin, 20/1, 2, 3 in 7, — pisarniški material, papir, pisalne in šolske potreb- ščine, 28/20 in 22, — živila in predmeti za gospodinjstvo, 35/68, 69, 70, 73, 74, 75, 76, 78, 79, 81, 84, 85. 98, 100 in 102, — perutnina, jajca, perje in divjačina, 48/8 — samo perje. — izdelki domače in umetne obrti, 49 — vse, b) opravljanje blagovnega prometa na drobno z vse- mi blagovnimi skupinami, C) opravljanje zunanjetrgovinskega prometa na po- dročju uvoza in izvoza blaga: — blago za široko potrošnjo 31/1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 17, 18, 20, 26, 30, 31, 32, 33, 34, 38 in 39, — kovinsko predelovalno in tehnično blago 26/4, •— kože, krzno in usnjeni izdelki 15/6, — pisarniški material, pisalne in šolske potrebščine in celuloza 13/7, d) zastopanje tujih firm in organizacija konsignacij- skih zalog in blagovnih skupin, ki so predmet zunanje- trgovinske dejavnosti, e) opravljanje tovornega prometa blaga v cestnem prometu za lastne in tuje potrebe. OPOMBA: Pri opisu opravljanja blagovnega prometa na debelo in zunanjetrgovinske dejavnosti, so za posa- mezne blagovne skupine in podskupine izpisane določe- ne številke, ki pomenijo naslednje: a) številka pred ločnico (/) je tekoča številka bla- govnih skupin, b) številke za ločnico (/) so tekoče številke pod- skupin posameznih blagovnih skupin. Razvrstitev blagovnih skupin je vzeta iz brošure št. 4 »Nomenklatura blaga trgovskih strok in zunanjetrgo- vinskega prometa«, katero je izdal Center za samo- upravno normativno dejavnost Ljubljana. Nadaljnje vsklajevanje medsebojnih dejavnosti pa bo- do podpisnice sporazuma izvršile s posebnim sporazu- mom ob upoštevanju določil 3. in 4. čl. tega sporazuma. 8. člen Podpisnice se zavezujejo pri širjenju svojega pred- meta poslovanj in razvijanju svojih dejavnosti, o tem predhodno pismeno sporazumeti z drugimi podpisnica- mi tega sporazuma, upoštevajoč pri tem nsčela smoter- ne delitve dela, specializacije in povezovanje dejavnosti v okviru SOZD »DOBRINA«. Šteje se, da podpisnica soglaša z razširitvijo pred- meta poslovanja, če predlogu ni ugovarjala v 30 dneh po sprejemu predloga. 9. člen Podpisnice se sporazumejo, da prenašajo na SOZD »DOBRINA« pooblastila za zastopanje v pravnem pro- metu z drugimi ter sklepanje pogodb in drugih pravnih poslov v naslednjih zadevah: — skupnem nastopu pri bankah in drugih kreditor- jih, pri najemanju in dajanju kreditov ter dajanju ga- rancij za naložbe skupnega pomena in v zadevah, ko investicije presegajo gospodarsko zmogljivost posameznih podpisnic .in ko je naložba v skladu s skupnim razvoj- nim programom, — za pripravo, izvajanje, nadzor in financiranje inve- sticij za naložbe iz združenih sredstev, — o nakupu, prodaji in najemu nepremičnin za skup- ne naložbe, skupna predstavništva in potrebe skupnih služb,, — v zvezi z ustanavljanjem skupnih predstavništev in organizacij združenega dela doma in v tujini, — za študije, ekonomske analize in raziskave, po predhodnem dogovoru, — za opravljanje storitev centra AOP SOZD »DO- BRINA«, — za izvajanje ekonomske propagande skupnega po- mena, — v zvezi z izdajanjem internega glasila SOZD »DO- BRINA«, — v drugih zadevah po posebnem pooblastilu pod- pisnic. 10. člen Za obveznosti SOZD »DOBRINA«, ki jih prevzema v svojem imenu in za račun podpisnic, odgovarjajo te podpisnice neomejeno subsidijarno. Za obveznosti, ki jih je posamezna podpismca pre- vzela v svojem imenu in za svoj račun druge podpis- nice ne odgovarjajo. Pri skupnih nabavah in prodaji ter drugih skupnih nastopih, ko ena izmed podpisnic prevzema obveznosti v svojem imenu za druge podpisnice, pa odgovarjajo te podpisnice solidarno. 11. člen SOZD »DOBRINA4 zastopa generalni direktor kot in- dividualni poslovodni organ. Generalni direktor sklepa in podpisuje pogodbe in druge akte v imenu SOZD »DO- BRINA« v okviru pristojnosti. Generalni direktor lahko pooblasti druge delavce za zastopanje tn podpisovanje SOZD »DOBRINA« v okviru pooblastila. širše pooblastilo se lahko da v obliki generalnega pooblastila (prokura) ali omejenega pooblastila, vendar pa po predhodni potrditvi delavskega sveta SOZD »DO- BRINA«. 12. člen Listine finančnega značaja sopodpisuje poleg general- nega direktorja delavec, ki ga določi delavski svet SOZD DOBRINA, na predlog generalnega direktorja. II. SAMOUPRAVLJANJE 13. člen Samoupravljanje v SOZD DOBRINA uresničujejo de- lavci enakopravno in v vzajemni odgovornosti z vsemi de- lavci ix>dpisnic z odločanjem na zborih delavcev in občnih zborih podpisnic oz. TOZD v njihovi sestavi, z referendu- mom m drugimi oblikami osebnega izjavljanja, na način, ki so zanj sporazumeli v svojih sporaztunih in statutih, po svojih delegatih v delavskem svetu SOZD DOBRINA, od- borih za zadeve skupnega pomena in odborih dejavnosti, ki jih skupaj z drugimi delavoi organizacije, v kateri zdru- žujejo delo, volijo in odpokličejo, z nadzorstvom nad iz- vrševanjem sklepov in delom organov in služb SOZD DO- BRINA. Da bi mogili uresničevati svoje samoupravne pravice, se mora delavce redno obveščati o poslovanju, material- nem tn finančnem stanju, o ustvarjanju in delitvj. dohod- ka, uporabi sredstev, izvrševanju sklepov organov upravlja- nja, delo in drugih vprašanjih, ki so p>omembna za odlo- čanje in nadzorstvo v SOZD DOBRINA. 14. člen Za doseganje skupnih ciljev SOZD DOBRINA poverja- jo delavci in člani podpisnic upravljanje zadev skupnega pomena delavskemu svetu SOZD DOBRINA. a) dedavsifci svet SOZD DOBRINA ima za izvrševanje svojih dolžnosti naslednje organa: b) odbori sa zadeve skupnega pomona — odbor za razvoj, plan, invesrtiicije in finance, — odbor za poslovne zadeve, — odbor za splošne zadeve, c) odbori dejavnosti — odbor proizvodnje, — odbor trgovine na debelo in zunanje trgovine, — odbor trgovine na drobno, — odbor gostinstva, — odbor za integralni transport, — odbor potrošnikov, — zbon tn odbori poslovnih skupnosti, č) odbor samoupravne delavske kontrole S021D DO- BRINA A. DELAVSKI SVET SOZD DOBRINA 15. člen Delavski svet SOZD DOBRINA je skupn; organ uprav- ljanja, odločanja, sporazumevanja, dogovarjanja in uskla- jevanja stališč delavcev podpisnic in njihovih T025D v SOZD DOBRINA, za urejanje zadev skupnega pomena po tem samoupravnem sporazumu, dnigih samoupravnih spo- razumih in skupnih splošnih aktih SOZD DOBRINA. 16. člen Delavski svet SOZD DOBRINA sestavljajo delegati vseli TOZD ter delovnih sktipnosti v njihovi sestavi in delegat delovne skupnosti skupnih služb SOZD DOBRINA. V delavski svet SOZD DOBRINA izvolijo z neposred- nimi volitvami po enega delegata vsaka TOZD ter delovna skupnost skupnih služb podpisnic, ki imajo v svoji se- stavi TOZD, po enega delegata vsaka podpisnica, ki v svoja sestavi nima TOZD ter enega del6,gata delovna skup- nost skupnih služb SOZD DOBRINA. Delegati se iz^/olijo po postopku, ki je določen s samoupravnim sporaTiumom oz statutom podpisnice. Vsak delegat ima v delavskem svetu SOZD DOBRINA en glas. Kadar delavski svet odloča o zadevah, za katere je po tem spK)razumu določeno soglasno odločanje, gla^^^ujejo de- legati TOZD in delovne skupnosti skupnih služb posa- mezne podpisnice kot ena delegacija z enim glasom in se sklepi sprejemajo le soglasno, pri čemer zavzemajo posa- mezne delegacije stališča, za kakršna jih je poobIa,s.til de- lavski svet, občni zbor oz. zbor delavcev posamezne pod- pisnice. Kadar pri taJ<:em odločanju soglasje ni doseženo ime- nujejo komisijo, ki izvede usklajevalni postopek, če se tudi z usklajevalnim postopkom ne doseže soglasje, se sporna zadeva predloži v rešitev stalnemu razsodišču, če prizadeta podpisnica ne sprejme odločitev stalnega raszso- dišča, se prične postopek za izločitev. iVIed postopkom pred stalnim razsodiščem pa lahko ostale podpisnice od- ločitev, ki so jo sprejele, izvajajo. Delegati delo\Tiih skupnosti skupnih služb lahlto odlo- čajo na zasedanjih delavskega sveta SOZD DOBRINA sa- mo o zadevah, ki se nanašajo na delovno skupnost sktjp- nih služb. 17. člen Mandat članov delavskega sveta SOZD DOBRINA traja 2 leti. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvo- ljen v delavski svet SOZD DOBRINA. V delavski svet SOZD DOBRINA ne morejo biti izvo- ljeni delavci, ki opravljajo funkcije poslovodnih organov in tudi ne vodilni delavci. 1«. člen Delavski svet SOZD DOBRINA: 1. soglasno, na osnovi predhodav) vsklajemh staliAč TOZD oziroma delovnih organizacij a) sprejema — programsko razvojne usmeritve SOZD DOBRINA, —■ skupni razvojni program, skupne srednjeirtčne na- črte m skupni letna načrt SOZD DOBRINA, — smernice za gospodarsko planiranje, — enotno metodologijo planiranja v SOZD DOBRINA, — skupno poslovno politiko in cilje SOZD DOBRiINA, — poroštva in garancije SOZD DOBRINA za pokriva- nje obveznosti posameznih podpisnic, — predloge samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov SOZD DOBRINA z drugimi organizacijami zdru- ženega dela in njihovimi asociaoijami, samoupravnimi in- teresnimi sktipnastmi in družbeno-polibičnimi skupnostma, b) odloča — o razpolaganju z združenimi sredstvi za sktinne na- ložbe SOZD DOBRINA, — o najemanju kreditov pri bankah in mednarodnih kreditov ter dajanju garancij v te namene, — o skupnih vlaganjih tujih oseb v SOZD DOBRINA oz. p>osameizne podpisnice, kadar se zanjo daje garancija ali se združujejo sredstva, — o skupnih načelih enakopravne delitve ustvarjenega dohodka v skupnem proizvodno-menjalnem procesu, — o programu dela, organizaciji, sistemizaciji, pred- računu in zaključnem računu skupnih služb SOZD DO BRINA, — o ustanovitvi novih delovnih organizacij doma m v tujini, 2. z večino glasov vseh delegatov a) sprejema — poslovnik o delu organov samoupravljanja SOZD in druge splošne akte SOZD DOBRINA, — predloge samoupra;vnih sporazumov in statajta SOZD DOBRINA, — enotne osnove sistema poslovno informacijske de- javnosti za SOZD DOBRINA, b) obravnava in sprejema stališča — o izvajanju gospodarskega plana SOZD DOBRINA, —• o zaključnem računu SOZD DOBRINA, — o delu svojih odborov, individualnega poslovodnega organa in delu skupnih služb, — o skupnem nastopu pri bankah in v odnosih z za- varovalnicami, — o skupnem nastopanju v poslovnem povezovanju in drugih skupnih nastopih, c) odloča — o ugovorih proti odločbam svojih odborov, sveta direktorjev SOZD DOBRINA, — o ukrepih v primerih neizpolnjevanja svojih skle- pov in sklepov odborov, samoupravnih sporazumov, zakon- skih dolo^ m doaočil spaošnih abfcoiv SOZD DOBiRINA, kadar je to v njegovi pristojnosti. 12 stran — NOVI TEDNtK Št. 44 — 4, november 1976 — o predLogdii svojih orgaaiov, odbora samoupravne delavBike kontrole, dorugih sikupndh organov samoupravlja- nja v SOZD EJOBRINA in odbora potrošnikov, — o razrešitvi individualnega posdovodnega organa — generalnega direktorja, č) daje soglasje — k temeljnim splošnim aktom delovne skupnosti Bkupnih služb SOZD DOBRIiNA, — k imenovanju vodilnih delavcev v skupnih službah BOZID DOBRINA, d) razpravlja — o odločitvi podpiisndc o naihovem iiastopu iz SOZD DOBRINA, — o delu individualnega poslovodnega organa -— ge- neralnega direktorja, e) vodi, imenuje, raaglaša in razrešuje — generalnega direktorja — individualnega poslovod- nega organa in njegovega namestnika, ki ga nadomešča v njegovi odsotnosti, — člane odborov za zadeve skupnega pomena, njihove predsednike tn namestnike, — člane odlx>rav dejavnosti, — stalne in občasne komisaje delavskega sveta SOZD DOBRINA, — člane stalnega razsodišča, njihove namestnike, pred- njegovega namestnika, Isednika in namestnika predsednika delavskega □ 'DOBRINA. 19. člen ki svet SOZD DOBRINA ima pravico rvaive- vrui ,,^k sklep odbora za zadeve skupnega pomena tn dejavnosti, individualnega iznrršilnega organa in sveta di- rektorjev, če je ta v nasprotju z določili tega sporaz-uma, s splošnimi predpisi, splošnimi akti SOZD DOBRINA in sklenil delavskega sveta ŠOZD'DOBRINA. Razveljavitev sklepov lahko predlagajo delai/ski sveta oz. občni zbO'ri podpisnic, vodstva družbeno-poHtičnih or- ganizacij, generalni direktor, predsednik delavskega sveta SOZD DOBRINA ter odbor samoupravne delavske kontrole SOZD DOBRINA. Pred odločitvijo o razveljavitvi mora biti delavski svet seznanjen tudi s stališčem organa, čigar akt se razrveljavlja. B, ODBORI ZA Z.\DEVE SKUPNEGA POMENA DELAV- SKEGA SVETA SOZD DOBRINA 20. člen Odbori za zadeve skupnega pomena delavskega sveta SOZD DOBRINA so: — odbor za razvoj, pilan, investicije in finance, — odbor za poslovne zadeve, — odbor za splošne zadeve, 21. člen Odbori za zadeve skupnega pomena so organi delav- skega sveta SOZD DOBRINA, ki jim poverja delavski svet svoje določene funkcije. Odbore za zadeve slcupnega pomena sestavlja po en Kan vsake podpisnice, ki jih imenuje delavski svet SOZD DOBRINA na svojem prvem zasedanju, na predlog pod- piisnice samoupravnega sporaesuma. 22. člen Odbor za rasvoj, plan, investicije in finance upravlja rilasti naslednje zadeve: — predlaga delavskemu svetu SOZD DOBRINA spre- jem programsko razvojne usmeritve SOZD DOBRINA, — predlaga v sprejem delavskemu svetu predloge raz- vojnih programov, srednjeročnih načrtov tn letnih načrtov SOZD DOBRINA, — daje predloge delavskemu svetu za združevanje sred- stev za naložbe skupnega pomena SOZD DOBRIiNA in drugo združevanje sredstev, — obravnava predloge investicijskih in ostalib eko- nomskih elaboratx)v za SOZD DOBRINA, — obravnava ekonomske in finančne analize za SOZD DOBRINA, — obravnava analize rezjultatov poslovanj o. ter nailožb v SOZD DOBRINA, — obravnava periodične obračune in zaklju-Sni račun SOZD DOBRINA ter jih predlaga delavskemu svetu SOZD DOBRINA, — obravnava predloge za izboljšanje ekonomike po- slovanja SOZD DOBRINA, smernice gosipodarskega plani- ranja in enotno metodologijo planiranja, — daje predloge o najetjii posojil za SOZD in za po- samezne podpisnice ter za dajanje garancij SO'ZD IX> BRilNA, — skrbi za izvrševanje sklepov delavskega sveta SOZD DOBRINA o zadevah iz njegovih pristojnosti ter sprejema ukrep za njihovo izivrševanje, —daje predloge za finančno koordinacijo med podpi- snicami tega sporazuma tn za hranUno kreditno posilora- nje ter zbiranje vlog občanov v SO^ZD DOBRINA, — upravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti de- l6!Viski svet SOZD DOBRINA. 23. čden Odbor za poslovne aadeve upravlja zlasU naslednje za- deve: — daje predloge za sprejem skupne poslovne politike SOKD, — daje predloge za skupne nastope pri nabavi m pro- daji blaga izven SOZD in za druge skupne nastope pod- pisnic, — daje predloge za v.skiajevanje transportnih progra- miov tn skla-diščnih kapacitet v integralne procese ter vfcklajevanje blagovnih programov in tokov, — daje predloge za skupen nastop v aunajetrgovin- skem poslovanju, — daje predloge za skupne programe razi.s:kav tržišča tn osvajanje tujih tržišč, — usmerja sistem poslovne informacijske dejavnosta v SOZD ter avtomatsko obdelavo podatkov, — koordinira in usmerja poslovno povezovanje SOZD, — koordmira delo iX),sIovnih skupnosti SOZD DOBRI- NA in njihovih organov upravljanja, — skrbi za dobre poslovne odnose med podpisnicami, — vsldajuje in usmerja zunanjetrgovinsko poslovanje v SOiZD DOBRINA, — skrbi za izvrševanje siklepov delavskega svela SOZD DOtBiRiNA o zadevah iz njegove pristojnosti in sprejema ukr^ za nijdhK>vo tajvrševamj«. — utpravilja druge zadeve, za katere ga pooblasti delav- Bikl svet SOZD DOBRINA. 24. člen Odboa: za splošne zadeve upravlja zlasti naslednje za- deve: — obravnava raavojne, srednjeročne in letne načrte SOZD DOBRINA glede kadrovskih potreb in vskladitve kadrovske politike v SOZO DOBRINA. — obravnava predloge za delitev dohodka v skupnem proizvodno menjalnem procesu ter predlaga ukrepe za usklajevanje politike nagrajevanja ter vrednotenja dela in delovnih mest, — koordinira kadrovsko politiko, p>oliti.ko izobraževa- nja tn problematiko pripravništva v SOZD DOBRINA, — predlaga ukrepe za p>oenotenje sistemizacije delov- nih mest pri podpisnicah sporazuma, — skrbi za informiranost v SOZD DOBRINA in ureja vso problematiko glede izdajanja skupnega glasila za vse podpisnice sporazimia, — organizira m koordinira rekreacijo delavcev SOZD DOBRINA in gradnjo ter uporabo skupnih počitniških in /ekreacijskih objektov, — skrbi za izvrševanje odločitev delavskega sveta SOZD DOBRINA v zadevah iz njegove pristojnosti, — vodi, usmerja in izdaja naloge SOZD DOBRINA s področja splošne ljudske obrambe in družbene samo- zaščite, — upravlja druge zadeve za katere ga poblastl delav- ski svet SOZD DOBRINA. 25. člen Mandat članov odborov za zadeve skupnega izmena traja 2 lefci. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma iz- voljen v isti odbor. C. ODBORI DEJAVN(^TI DELAVSKEGA SVETA SOZI> DOBRINA 26. člen Odbori dejavnosti so: — odbor prodzvodje, — odbor trgovine na debelo in zunanje trgovine, — odbor trgovine na drobno, — odbor gostinstva, — odbor za integralni transport, — odbor potrošnikov 27. člen V odbore: proizvodnje, trgovine, na debelo tn zunanje fci-govine, trgovine na drobno, gostinstva .n integralnega transporta delegirajo po enega delegata TOZD podpisnic In podpisnice tega sporazuma, ki nimajo v svoji sestavi TOZD, glede na svojo dejavnost. Izvolitev delegatov v te odbore ugotovi, razglasi m objavi delavski svet SOZD DOBRINA. Delegati izvolijo iz- med sebe predsednika in namestnika predsednika odbora posamezne dejavnosti. Mandat članov odborov traja 2 leti. Nihče ne more biti za delegata več kot dvakrat zaporedoma. 28. člen Odbor proizvodnje sestavljajo delegati TOZD podpisnic in podpisnice, katerih dejavnost je kmetijska, živilska in ostala proizvodnja. Odbor proizvodnje, kot oi"gan delav- skega sveta SOZD DOBRINA upravlja zadeve dejavnosti podpisnic m njihovih TOZD, zlasti pa: — usklajuje programe razvoja, srednjeročne in letne načrte podpisnic in njihovih TOZD v tej dejavnosti, — usklajuje delitev dela tn specializacij j proizvodnje glede na optimalno izkoriščanje kai>acitet, potreb trga in sprejete letne, srednjeročne tn razvojne načrte, — usklajuje tetmološke postopke pri delu, slcrbi za izboljšanje organizacije poslovanja, uvajanje novega asor- fcmana in novih tehnoloških postopkov, — usklajuje skupen nastop na področju znanstveno- raziskovalne dejavnosti tn pri pridobivanju industrijske svojine, poslovnem povezovanju in samoupravnem spora- zumevanju v zadevah skupnega pomena in interesa v tej dejavnosti, — usklajuje skupen nastop pri nabavi surovin in pro- daji proizn^odov, proizvedenih v skupne proizvodnem pro- cesu, — predlaga investicije ter usklajuje investicijsko poli- tiko podpisnic te dejavnosti, — usklajuje delo te dejavnosti s podpisnicami tega sporazuma v trgovini na debelo in zunanji trgovini, trgo- vini na drobno, gostinstvu tn intergalnem transportu, — predlaga enaka izhodišča za urejanje zadev družbe- nega standarda, kadrovske politike in izobraževanja v tej dejavnosti, — obravnava in zavzema druga stališča, ki so skup- nega pomena in interesa za dosego Skupnih ciljev v tej dejavnosti, — usmerja usklajevanje stališč in sporazumno obli- kovanje rešitev v zadevah in vprašanjih skupnega, pomena z dogovarjanjem in sodelovanjem delegacij podpisnic te dejavnosti, — predlga sprejem samoupravnih sporazumov m dru- gih splošnih aktov v tej dejavnosti. 29. člen Odbor trgovine na debelo in zunanje trgovine sestav- ljajo delegati TOiZD podpisnic in ix>dpisnice, katerih dejav- rjost je trgovanje na debelo in zunanjetrgovinsko poslo- vanje. Odbor trgovine na debelo in zjunanje trgovine kot ocrgan delavskega sveta SOZD DOBRINA upravlja zadeve dejavnosti podpisinc in njihovih TOZD, zlasti pa: — usklajuje programe razsoja, srednjeročne m letne načrte podpisnic in njihovih TOZD v tej dejavnosti, — usklajuje programe dela in delitev dela ter specia- lizacije v tej dejavnosti glede na optimalno izkoriščenost kapacitet, potreb trga in sprejete načrte, — usklajuje asortiman in skladiščne kapacitete, — proučuje in predlaga najracionalnejšo organizacijo pretoka blaga, blagovne programe in transportne kapaci- tete v tej dejavnosti, — usklajuje sikupen nastop na področju znanstveno raziskovalne dejavnosti, poslovnem pKDvezovanju in samo- upravnem sporazumevanju v zadevah skupnega pomena tn interesa v tej dejavnosti, — usklajuje delo te dejavnosti s podpisnicami tega iporaenima v proizvodnji, trgovind na drobno, gostinstvu in integs-aikieTO t^ransportu, • — predlaga investicije ter uskiaja investicijsko poli- tiko podpismc te dejavnosti, — usklajuje tehnološke postopke pri delu ter skrbi za izboljšanje organizacije poslovanja v tej dejavnosti, — usklajuje skupm nastop pri kupcih in dobavi t al jih iz\'en SOZD DOBRINA, — predlaga enaka izhodišča za urejanje zadev družbe- nega standarda, kadrovske politike in izobraževanja v tej dejavnosti, — usmerja usklajevanje stališč in sporazumno obliko- vanje rešitev v zadevah in vprašanjih skupnega pomena z dogovarjanjem in sodelovanjem delegacij podpi.snic te dejavnosti, — obravnava in zavzema stališča in odločitve v dnigih zadevah, ki so skupnega pomerui in interesa za dorsego skupnh ciljev v tej dejavnosti. 30. člen Odbor trgovine na drobno sestavljajo delegati TOZD podpisnic in podpisnice, katerih dejavnost je trgovanje na drobno. Odbor trgovine na drobno kot organ delavskega sveta SOZD DOBRINA upravlja zadeve dejavnosti podpi- snic m njihovih TOZD, zlasti pa: — usklajuje programe razrvoja, srednjeročne in letne načrte ixxipisnic in njihovih TOZD v tej dejavnosti, — usklajuje tehnološke pKJstopke pri delu, uvajanje novih tehnoloških postopkov, izboljšanje organizacije po- slovanja in dela pri prometu bla.ga in storitev za nepo- sredno porabo, izboljšanje in uvajanje novih asortimanov blaga, — usklajuje sezonske razprodaje blaga, — usklajuje skupen nastop na področju znansrveno raziskovalne dejavnosti pri pridobivanju industrijske svo- jine, poslovnem povezovanju in samoupravnem sporazu- muvanju o zadevah skupnega ix>mena in interesa v tej dejavnosti, — usklajuje delovni čas z družbeno-političnimi skup- nostmi, — predlaga investicije ter vsklaja investicijsko p-^liti- ko podpisnic te dejavnosti, — usklajuje stališča pri skupnem nastopu do organiza- cij združenega dela pri nabavi asortimana za njiho\'e po- trebe izven SOZD, — skrbi za kvaliteto storitev v tej dejavnosti, sodelo- vanje z odborom potrošnikov, pri opravljanju storitev in prometa blaga za neposredno porabo, sveti potrošnikov, krajevnimi skupnastmi družbenopolitičnimi skunnostn^i, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in organizacijami potrošnikov, — usklajuje delo te dejavnosti s podpisnicami tega sporazuma v proizvodnji, trgovini na debelo in zunanji trgovini, gostinstvu in integralnem transportu, — predlaga enaka izhodišča za urejanje zadev družbe- nega standarda, kadrovske politike in izjobraževanja v tej dejavnosti, — usmerja usklajevanje stališč tn sporazumno obli- kovanje rešitev v zadevah in vprašanjih skupnega pomena e dogovarjanjem in sodelovanjem delegacij podpisnic le dejavnosti. — obravnava ter zavzema stališča in odločitve, kn 9o skupnega pomena tn interesa v drugih zadevah, za dossgo ciljev v tej dejavnosti. 31. člen Odbor gostinstva sestavljajo delegati TOZD podpis- nic tn podpisnice, katerih dejavnost je opravljanje go- stinskih in turističnih storitev. Odbor gostinstva, kot organ delavskega sveta SOZD DOBRINA upravlja zadeve dejavnosti podpisnic in njihovih TOZD, zlasti pa: — usklajuje programe razvoja, srednjeročne in letne načrte podpisnic in njihovih TOZD v tej dejavnosti, — usklajuje medsebojno delitev dela in specializacijo glede na optimalno izkoriščanje kapacitet in potreb ter sprejete letne, srednjeročne in razvojne načrte v tej de- javnosti, — usklajuje turistično in gostinsko ponudbo, skrbi za izboljšanje ponudbe, tehnoloških postopkov pri delu, organizacije dela in poslovanje, ekonomsko propagando pri opravljanju storitev v tej dejavnosti, — usklajuje delo te dejavnosti s podpisnicami tega sporazuma v proizvodnji, trgovini na debelo in zunanji trgovini, trgovini na drobno tn integralnem transportu, — usiklajuje skupni nastop prj prodaji kapacitet in storitev ter nabavi blaga v tej dejavnosti, — usklajuje skupen nastop pri poslovnem povezo- vanju in samoupravnem sporazumevanju na področju znanstveno raziskovalne dejavnosti v zadevah skupnega pomena tn interesa v tej dejavnosti, — predlaga investicije ter uskiaja investicijsko poM- tofco te dejavnosti, — predlaga enaka izhodišča za urejanje zadev druž- benega standarda, kadrovske politike in izobraževanja v tej dejavnosti, — usmerja usklajevanje stališč m sporazumno obliko- vanje rešitev v zadevah in vprašanjili skupnega pomena z dogovarjanjem in sodelovanjem delegacij podpisnic te dejavnosti. — obravnava in zavzema stališča tn odločitve v dru- gih zadevah, ki so skupnega p^omena in interesa, za dose- go skupnili caljev v tej dejavnosti. 32. dleti Odbor integralnega bran&prota sestavljajo delegati TOZD podpisnic TOZD in podpisnice, katerih dejavnost je opravljanje transportnih storitev. Odbor integralnega ti-ansporta kot organ delavskega sveta SOZD DOBRINA upravlja zadeve dejavnosti podpisnic in njihovih TOZD, zlasti pa: — usklajuje programe razvoja, srednjei^očne in letne načrte podpisnic tn njihovih TOZD v tej dejavnasti, — usklajuje racionalno uporabo razpoložljivega trans- portnega parka in vzdrževalnih obratov, — usklajuje tipizacijo transportnega parka, — usklajuije delo te dejavnosti s podpisnicami tega sporazuma v proizivodnji, trgovini na debelo in zunanji trgovini, trgovini na drobno in gostinstvu, — predlaga enaka izhodišča za urejanje zadev druž- benega standarda, kadrovske pototike in ieobraževaruja v tej dejavnosti, — obravnarva in zavzema stališča in odločitve v dru- gih zadevah, ki, so skupnega pomena in interesa zaa dose- go sitaupndih cd^jev v tej degamnosta. gt. 44 — 4. november 1976 NOVI TEDNIK ~ stran 13 33. Cden Odbor potrošnikov sestavljajo delegati, ki jih vanj delegirajo krajevne skupnosti občin, na območju katerih posluje SOZD DOBRINA, po posebnem družbenem dogo- voru, ki ga v ta namen predloži vsem skupščinam občin v sprejem SOZD DOBRINA. Odbor potrošnikov upravija zadeve, ki je zanje pristo- jen po družbenem dogovoru, zlasti pa: — daje mnenja in predloge k skupnemu programu razvoja, srednjeročnim in letnim načrtom SOZD DO- BRINA, — razpravlja o opravljanju prometa blaga in stori- tev za neposredno porabo podpisnic, ki se ukvarjajo s prodajo na drobno, kvaliteti opravljanja teh storitev, asartimanu blaga in dragih zadevah, ki so pomembne za potrošnike ter daje delavskemu svetu SOZD IX)BRINA ler odbona trgovine na drobno ustrezne predloge, — i-azpravlja o politiki cen ter s tem v zvezi daje ustiezne predloge delavskemu svetu in odboru trgovine na drobno SOZD DOBRINA ter samoupravnim organom podpisrnic tega sporaziuna. — daje predloge za izboljšanje dela, kvalitete stori- tev, asortimana in odpiralnega časa podpisnic tega spo- razimia, — daje druge predloge v zvem z izboljšanjem pre- skrbe potrošnikov z blagom za neposredno p>orabo, — skrbi za sodelovanje potrošnikov in podpisnic spo- razuma preko svetov krajevnih skupnosti, organov druž- benopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skup- nosti in organizacij potro.šnikov. D) ODBOR S.^MOLPRAVNE DELAVSKE KONTROLE SOZD DOBRINA 34. člen Odbor za samoupravno delavsko kontrolo SOZD DO- BRINA je organ delovnih skupnosti podpisnic sporazu- ma, ki opravlja nadzor nad izvajanjem splošnih aktov, samoupravnih sporazumov, nao uresničevanjem z ustavo, zakonom in splošnimi akta SOZD DOBRINA zagotovljenih pravic delavcev, nad izvajanjem sklepov samoupravnih or- ganov, odborov in poslovodnih organov, izpolnjevanjem delovnih in samoupravnih dolžnosti delavcev organov in služb, nadzor nad uporabo sredstev, poslovanjem in o fi- nančno materialnem položaju SOZD. Odbor samoupravne delavske kontrole sestavljajo de- legati, ki jih izvolijo na predlog družbenopolitičnih orga- nizacij SOZD DOBRINA neposredno podpisnice tega spo- razuma. V odbor delegira po enega člana vsaka iaaned pod- pisnic, ki jih izvolijo neposredno delovne skupnosti pod- pisnic. Mandat članov odbora samoupravne delavske kontOBRINA ima za opravljanje poslovodnih funk- cij individualni poslovodni organ z nazivom generalni direktor. Generalnega direktorja imenuje delavski svet SOZD DOBRINA na predlog razpisne komisije. Generalni direktor se imenuje za dobo 4 let in je po preteku tega roka lahko znova imenovan pod enakimi pogoji. 37. člen Generalni direktor je kot indivdiialni poslovodni organ v mejah zakonov, samoupravmh sporaztunov, statuta in splošnih aktov pri svojem delu samostojen in je za svoje delo odgovoren podpisnicam samoupravnega sporazuma in delavskemu svetu SOZD DOBRINA. 38. člen Generalni direktor je kot individualni po'.slovodni organ — usklajuje organizacijo dela med podpisnicami samo- upravnega sporazuma, — zastopa In predstavlja SOZD DOBRINA, — sklepa pogodbe v imenu SOZD DOBRINA, — podpisuje za SOZD DOBRINA na aktih, dopisih in Podobno, — skrbi za samoupravljanje in medsebojne odnose ' SOZD DOBRINA, — skrbi za izvrševanje sfelepov samoupravnih orga- 'tov SOZD DOBRINA, kadar ni za to pooblaščen kak drug organ, — daje pK>bude za pričetek integracijskih procesov in ^ poslovno tehnično sodelovanje, — skrbi za razvoj SOZD DOBRINA v skladu z načrti •1 težnjami družbenopolitičnih skupnosti, — predlaga samoupravnim orgunom izpopolnjevanje Poslovanja in organizacije SOZD DOBRINA, — sodeluje pm izdelavi osnutkov samouporamnih 6po- razuniov, statuta, splošnih aktov in predlaga spremembe in dopolnitve, — v važnejših poslovnih zadevah vodi poslovne raz- govore z domačimi in mozemskimi ix)slovnimi partnerji, — poroča občasno delavskemu svetu SOZD DOBRI- NA o izvrševanju njegovih sklepov, — poroča o delu SOZD DOBRINA, njenih samo- upravnih organov in o svojem delu zborom delavcev in občnim zborom, — izdaja odločbe in druge posamezne akte na podlagi sklepov delavskega sveta in njegovih odborov, — odloča katera opravila iz njegove pristojnosti in v njegovem imenu bodo opravljali vodilni in drugi delavci ter izdaja pooblastila, — skrbi za pravilno, koordinirano in strokovno delo vodilnih delavcev in strokovnih sltižb delovne skupnosti skupnih služb SOZD DOBRINA. — odobrava službena potovanja v državi vodilnim delavcem delovne skupnosti skupnih služb SOZD DO- BRINA, — uvede postopek za ugotavijanje kršitev delovnih dolžnosti, za povrnitev škode, ki jo povzročijo vodilni in vodstveni delavci v skupnih službah SOZD DOBRINA, — opravlja druge zadeve, ki so določene v zakonih, samoupravnem sporazumu, splošnih aktih in sklepih sa- moupravnih organov, kolikor niso za to pristojni drugi organi. 30. člen SOZD DOBRINA ima svet direktorjev, M je posve- tovalno telo generalnega direktorja. Posvetovalni organ sestavljajo vsakokratni direktorja podpisnic tega samoupravnega sjporazimia. Svet direktorjev sklicuje in vodi generalni direktor. Svet direktorjev sprejema stališča na svojih sejah. Stališče je sprejeto, če je zanj glasovalo več kot polovica vseh članov sveta direktorjev. Stališča sveta direktorjev izvršuje generalni direktor. Stališča sveta direktorjev nimajo obveznega značaja za generatoeg-a direktorja in druge organe. V primeru, da se generalni direktor ne strinja z mnenji, predlogi in sta- lišči sveta direktorjev predlaga, da svet direktorjev za- devo ponovno prouči in sprejme ustrezno stališče. V primeru, da se generalm direktor ne strinja s po- Eameznima stališči o določeni zadevi, odloči sam v mejah svoje pristojnosti tn o tem poroča delavskemu svetu SOZD DOBRINA. 40. člen Svet direktorjev opravlja tele naloge: — daje predloge za formiranje poslovne paMtike na podlagi analiz trga in sprememb tetkoče ekonomske poli- tike in predlaga konkretne ukrepe, — proučuje posamezna poslovna vprašanja na podtroč- ya organizacije in s tem v zvezi daje predloge, — koordinira delo in poslovno politdlko med organi- zacijami združenega dela, — obravnava osnutke samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov ter predlaga spremembe in doipol- nitve, — daje glede posameznih vprašanj strokoraa mnenja, — sodeluje pri oblikovanju predlogov sklepov za or- gane samoupravljanja, — obravnava predloge dolgoročnih razvojnih progra- mov in letnih planov, — pripravlja predloge in daje mnenja za večje inve- sticijske naložbe v zvezi s pripravo gradiva za samo- upravne organe, — sprejema stališča za investicijske odločitve na po- dlagi strokovne utemeljitve, — predlaga sanacijo, — svetuje generalnemu direktorju pri izvi^evanju nje- govih nalog. IV. SKUPNE SLUŽBE 41. Člen Podpisnice se sporazumejo, da bodo opravljatije stro- kovnih del in nalog, ki so skuijnega pomena za koordi- nacijo In medsebojno delitev dela, za koordinacijo ciljev in interesov ter izvajanje slcupno sprejetih odločitev v SOZD DOBRINA — poverjale posamezni podpisnici, da jih bo oprav- ljala za VS8 ali nekatere podpisnice, če ima za to ustrezno razvite službe in kapacitete, — poverile skupnim službam SOZD DOBRINA, ki jih v ta namen oblikujejo, da jih opravljajo za SOZD DO- BRINA in za posamezne podpisnice, — skupno poverjale v izvršitev znanstveno-razisko- vaLnim in specializdranim strokovnim institucijam. 42. člen Podpisnice se sporazumejo, da obliktijejo za oprav- ljanje strokovnih funkcij m nalog, ki izvirajo iz tega sporazuma in ki pomenijo zlasti koordiniranje dela in interesov, racionalizacijo poslovanja s koncentracijo dela in sredstev ter izvajanju skupnih odločitev, skupne služ- be SOZD DOBRINA. Skupne službe se formirajo postopoma, ^lede na ob- seg nalog, za katere se dogovorijo podpisnice, razpolož- ljive kadre in potrebe podpismc sporaztnna ob upošteva- nju načel združevanja strokovnih tn kadrovskih zmož- nosti posameznih strokovnih služb podpisnic. 43. člen Podpdisnice se sporazumejo, da se v okvdm skupnih sloižb takoj oblikujejo naslednje strokovne službe: — sekretariat, — oddelek za poslovno koordinacijo, — oddelek za finančno koordinacijo, — oddelek za razvoj in investicije, — center za avtomatsiko obdelavo podatkov. 44. člen Naloge skupnih služb SOZD DOBRINA so zlasti: 1. sekretariata — priprava nooranativnah aktov in saimofupa-avoih spo- raizuiaov za delovno skupnost skupnih služb SOZD DO- BRINA in F>o naročilu za članice SOZD DOBRINA, — zbiranje in obdelava gradiva za seje samouprav- nih organov, družbenopolitičnih organizacij in delegacij .v SIS in družbenoE>olitičnih skupnosti, — izdajanje skupnega internega glasila in informa- tivna dejavnost SOZD DOBRINA, — pravni, kadrovski in splošni posla za delovno skupnost skupnih služb SOZD DOBRINA ter administra- tivno tehnična opravila za organe upravljanja, svet direk- torjev in skupne službe SOZD DOBRINA, — tekoče spremljanje zvezne zakonodaje in zakono- daje SRS ter raznih predpisov in opozarjanje članio SOZD DOBRINA na pomembnejše zakonske spremembe in pred- pise. 2. Oddelek za poslovno koordinacijo — usklajevanje poslovnih odnosov med podpisnicami samoupravnega sporazuma, — pospeševanje procesa samoupravnega sporaztune- vanja ter združevanja dela in sredstev med proizvodnjo in trgovino v okviru poslovnih skupnosti tn izven nje, — pospeševanje kmetijske proizvodnje, — urejanje kupoprodajnih odnosov med proizvodnjo in članicami SOZD DOBRINA, — pospeševanje zimanjetrgovinske dejavnosti članic SOZD DOBRINA, — usklajevanje ekonomske propagande, — sodelovanje z odborom potrošnikov in občanskimi eveti potrošnikov. 3. Oddelek za finančno koordinacijo — usklajevanje medsebojnih odnosov članic na pod- ročju finančnega poslovanja, . — priprava predloga organdeacije temeljne banke v Oikviru SOZD DOBRINA, — posredovanje pri poslovnih bankah in drugih orga- nizacijah za zagotovitev potrebnih sredstev aa obratne in investicijske namene, — izdelava različnih analiz s področja finančnega poslovanja, — opravljanje finančno računovodskih poslov za SOZD DOBRINA in za delovno skupnost sikupnih služb SOZD DOBRINA. 4. Oddelek za razvoj in investicije — usklajevanje razvojnih programov, fedelava skup- nega razvojnega programa, — poenotenje metodologij in anaMza izvajanja skupnih programov in planov, — organizacija priprave tehnične, ekonomske, lokacij- ske, gradbene in druge dokumentacije za investicije po naročEu podpisnic, — organizacija izvajanja investicij in izbora izvajal- cev po naročilu podpisnice, — izvajanje tehničnega, gradbenega, finančnega in drugega nadzora nad izjvajaloi po naročilu podpisnic, — opravljanje tehničnih prevzemov za investitorja, po naročilu podpisnic, — projektiranje po najočilu podpisnic. 5. center za avtomatsko obdelavo podatkov — organizira in koordmdra dela pri uvajanju avto- matake obdelave podatkov, po naročilu podpisnic, — proučevanje in projektiranje informacijskih siste- mov v okviru SOZD DOBRINA, izgradnja skupne banke podatkov SOZD DOBRINA, proučevanje tehničnih mož- nosti pri obdelavi podatkov in elektronske obdelave po- datkov ter izdelava predlogov za njeno izpopolnitev, — organiziranje in programiranje obdelav ter izde- lovanje predlogov organizacijskih predpisov in opravlja- nje elektronske obdelave podatkov po naročilu podpisnic, — strokovno izpopolnjevanje kadrov na njegovem po- dročju dela. 45. čleii Skupne službe morajo bita organizirane ta.ko, da za- gotavljajo strokovno in tisp>ešno izvajanje nalog. Delovanje skupnih sltižb vodi, usklajujejo in nadzira generalni direktor. Delo posameznih strokovnih služb vodi in organizirajo vodje teh služb, ki so vodilni delavci delovne skupnosti skupnih služb SOZD DOBRINA. 46. člen Podpisinice se sporazumejo, da bodo v nadaljnjem ra- zf'.'Oju skupnega dela in poslovanja organizirale, glede na skupne potrebe, za opravljanje skupnih funkcij še druge strokovne službe, zlasti še marketing in intemo banko. 47. člen Delavci skupnih služb SOZD DOBRINA oblikujejo delovno skupnost. Delavoi delovne skupnosti skupnih sdužb imajo pra- vico do sredstev za osebno in skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu tn v skladu z osnovami tn meriU za delitev, ki veljajo za delovne skupnosti skupnih služb pri podpisnicah ter drtige samoupravne pravice v skladu z naravo njihovega dela tn interesi, zaradi kateriii je bila delovna skupnost ustanovljena. Medsebojna razmerja, prsvice, obveznosti tn odgovor- nosti med delavci delovne skupnosti služb SOZD DOBRI- NA in podpisnicama tega samoupravnega sporazuma ter njenimi TOZD se urejajo s pKxsebnim samoupravnim sporazumom. 48. Člen Svoje samoupravne pravice izvajajo delavci skupnih služb SOZD DOBRINA z neposrednim odločanjem na zborih, referendumom in drugimi oblikami neposrednega sprejemanja odločitev ter po svojih delegatih v svetu delovne skupnosti, kot organu upravljanja skupnih služb beo- delegatu v delavskem svetu SOZD DOBRINA. 49. člen Podpisnice se spjorazumejo, da zastavljajo sredstva za delo skupnih sltižb. Ptnanciranje skupnih služb se izvaja — za sekretariat, oddelek za poslovno in finaaično koordinacijo ter oddelek za razvoj in investicije po pred- računu, na podlagi sprejetega progTama dela, ki ga .sprej- me delavski svet SOZD DOBRINA, ki določa tudi vax* 14. stran — NOVI TEDNIK Št. 44 — 4. november 1976 in iiaoui tmanciranja. Menilo za tinaucnanje be-s-ieLaijaLa, oddelka za poslovno in finančno koordinacijo tei- oddel- ka za razvoj in investicije, je celotni dohodek zinanjšan za prometni daveli in dohodek v razmerju c>()::<) ugotov- ljen po zaključnem računu za preteklo leto, —- za pokritje tekočih stroSkov centra za avtomatsko obdelavo podatkov združujejo podpisnice sredstva v vi.šdni dejansko opravljenih storitev, -- morebitni presežek po pokritju sti-oškov in obve- znosti skupnih služb SOZD DOBRINA po 47. členu se vrača podpisnicam po enakih osnovah in merilih, kot so bile določene za prispevek. če se posamezne naloge opravljajo le za posamezne podpisnice ali če se ustanovijo deli posameznih strokov- nih služo le za nekatere zainteresiranih podpisnic, krijejo stroške izvajanja teh naiog oziroma teh služb samo te podpisnice. Skupne službe morajo četrtletno predložiti podpisnicam in delavskemu svetu SOZD DOBRINA poro- čilu o svojem poslovaT>;ii in stroških. V. MEDSEBOJNI OUNUSl V SKUPNEM DELU IN POSLOVANJU A. SPL0.5NA NAČELA 50. člen Podpisnice se s tem samoupravnim sporazumom do- govorijo, da se t>odo v medsebojnem poslovanju in v poslovanju navzven ravnale po naslednjili načelih: 1. da bodo skupno določale poslovne cilje, poslovno politiko, skupno programsko usmeritev razvoja SOZD ter svoje predmete poslovanja, oziroma dejavnosti in svoje poslovanje vskladile s tako oblikovanimi skupnimi inte- resi na podlagi načel specializacije proizvodnje, blagovne in neblagovne distribucije, delitve dela, asortimana pro- gramov tn medsebojne kompenzacije, optimalnega izkori- ščanja kapacitet proizvodnje in potreb tržišča, najracio- nalnejše poti blaga od proizvodnje do potrošnje. ■1. da bodo v poslovanju navzveai zagotavljale enoten nastop SOZD DOBRINA tako, da bodo medsebojno ko- ordinirale in povezovale posle, kadar s takim ravnanjem dosežejo večje ugodnosti za SOZD, s čimer pa podpisni- ce ne smejo biti oškodovane ter se podrejale dogovorjeni skupni poslovni politiki m sodelovale s potrošniki pri kreiranju kupne poslovne p>olltike, 3. da bodo v medsebojnem poslovanju na podlagi sprejetih gospodarskih načrtov uveljavljale ekonomske tn tržne zakonitosti, če ne morejo uresničiti v posamez- nih zadevah ugotavljanja in delitve skupnega dohodka in rizika v skupnem p>oslovanju, upoštevajoč pri tem načela medsebojne sohdamosti s kompenzacijo in rizič- nimi skladi. V primeru, da so medsebojni odnosi tržni, so ti dolgoročni tn pogoji ne morejo biti slabši, kot jih nudijo ponudniki izven SOZD DOBRINA po letnih pogod- bah da bodo v medsebojnem poslovanju uveljavljale p."eaK.upno pravico tn pravico največjih ugodnosti v pro- metu z izdelki m trgovskim blagom, storitvami, indu- strijsko lastnino in s sredstvi družbene reprodukcije, ki jih uporabljajo v SOZD DOBRINA z obvezo prednostne pravice plasmana proizvodnje in oskrbovanje malopro- dajne mreže v SOZD DOBRINA, 1 da bodo vselej, kadar je to gospodarsko utemelje- no m tehnično možno, medsebojno poslovanje izvajale brez posrednikov, izključujoč pri tem tudi medsebojno ne- \ lojalno konkurenco ter Lsključujoč tudi primere posebnih \ neoTJiičajnih prodajnih pogojev. i ■j. da si samovoljno ne bodo prevzerr^ale proizvodnih ' in blagovnih prodajnih programov ter poslov, ki spadajo ' v dogovorjeno dejavnost druge podpisnice, da bodo uporabljale dogovorjeno skupno tehniko j poslovanja in obračuna, 8. da bodo reševale medsebojne spore sporazumno ali preko stalnega razsodišča. 51. člen Podpisnice poslujejo samostojno in prevzmiajo vso odgovornost za ekonomičnosit poslovanja ter za izpolni- tev planiranih nalog tn poslovnih ciljev. Podpisnice sprejemajo skupno poslovno politiko, ki Izra^ skupne interese in cilje SOZD DOBRINA in posa- mazaiih podpisnic s programom razvoja, srednjeročnim programom in letnimi gospodarskimi načrti. 52. člen Podpisnice se dogovorijo, da bodo potrebe za svoje poslovan,je, ki so predmet skupnega poslovanja SOZD, kxile prvenstveno z naročih pri ustrezni podpisnici. V vseh primerih, ko dobavitelj (poslovni partner) ni spo- Sjplben izvršiti pogodbenega dogovora, je dolžan informi- rati partnerja v sporazumu (pogodbenega partnerja) o svojem odstopu od realizacije sporazuma v roku, primer- nim tržnim razmeram. 53. člen Podpisnice se zavezujejo, da bodo njihovi proizvodi, storitve in ostale dejavnosti na kvalitetni ravni, ki zago- tavlja optimalne tržne rezultate tn uspešen konkurenčni nastop na tržišču. Za zagotovitev tega bodo tudi sode- lovale 7 vseh oblikah s potrošniki svojih proizvodov m storitev. 54. člen Nedopustno je oviranje drugih podpisnic v poslo- vanju, še posebej pa takšno poslovanje, ki bi bilo v nas- protju s skupnimi interesi SOZD DOBRINA in bi jim povzročilo škodo ter poslovanje v nasprotju s sprejeto skupno poslovno politiko in gospodarskimi načrti. Dohodek podpisnic se ne more povečati s posli, ki bi zmanjševali dohodek druge podpisnice, če to ni bilo skupno dogovorjeno in skupno zagotovljena kompenzacija Izgube zaradi takega poslovanja. Osnovna medsebojna poslovna razmerja m bovezno- sti se vzpostavljajo z letnimi gospodarskimi načrti SOZD DOBRINA. Podpisnice so dolžne pri načrtovanju upoštevata med- \ sebojne potrebe in skupne interese. Podpisnice so dolžne j izvršiti obveznosti!, ki izvirajo iz skupnih gospodarskih načrtov. Podpisnica, ki s svojim poslovanjem povzroči škodo drugI podpisnici, mora le-to povrnite. 55. člen Podpisnice se sporaztunejo, da bodo pri opravljanju zadev skupnega pomena sorazmerno krile stroške. 56. člen Upravljanje z družbenimi sredstvi je v celoti v pri- stojnosti podpisnic, kar vključuje tudi tista sredstva, ki so jih s samoupravnimi sporazumi, pogodbami in sklepi združile z namenom, da jih bodo upravljale skupno v SOZD DOBRINA Upravljanje z družbenimi sredstvi, zlasti še z zdruie nimi sredstvi, mora biti v skladu z načeli dobrega gospo- darjenja in v skladu z zakonitimi predpisi ter tem spo- razumom. Podpisnice se sporazumejo, da bodo skupno zago- tovile tn uveljavljale pri pmmetu s sredstvi dmžbene reprodukcije, ki jih upravljajo, prednostno pravico pod- pisnic znotra^i SOZD E>OBRINA 57. člen Podpisnice se zavezujejo v samoupravnih sporaztunih, splošnih aktih, dolgoročnih in letnih pogodbah ter ditigih aktih zagotoviti uveljavitev teh načel in skupnih poslovnih ciljev. B. ZDRUŽEVANJE DELA IN SREDSTEV TER MEDSE- BOJNI ODNOSI PFX)IZVODNJE, BLAGOVNEGA PROiVIE- TA IN STORITEV 58. člen Odnosi med podpisnicami, ki opravljajo blagovni pro- met ter proizvodnimi organizacijami, s kateruni poslu- jejo temeljijo na načelih: — medsebojnega sodelovanja ter samoupravnega zdru- ževanja dela in sredstev v okviru tega sodelovanja, — medsebojnega vpliva na poslovno in razvojno po- litiko, — prevzemanju skupnega rizika in zagotavljanju skup- .ne odgovornosti za> razširjanje materialne osnove in povečanje produktivnosti dela v proizvodnji in blagovnem prometu, — udeleže« v skupno ustvarjenem dohodku, doseže- nem v tem sodelovanju, po prispevkti pri ustvarjanju tega dohodka, — enakopravnosti in samostojnosti pri opravljanju dela .skupnega posla v enotnem procesu družbene repro-" dukcije. 59. člen Podpisnice se sporazumejo, da povezovanje in zdru- ževanje proizvodnje, trgovine na debelo, ztmanje trgovine, trgovine na drobno tn gostinstva v okviru SOZD DOBRI- NA poteka v poslovnih skupnostih, ki jih oblikujejo pod- pisnice, zaradi ustvarjanja skupnih interesov po posame- znih grupah proizvodov. 60. člen Podpisnice se sporazumejo, da oblikujejo naslednje poslovne skupnosti: — za m.eso in mesne izdelke ter za mleko, mlečne izdelke tn jajca, — za sadje tn zelenjavo, — za ostala živila in gospodinjske potrebščine, — za tekstil, galanterijo tn kozmetiko, — za kovinske izdelke in elektrotehnični material, — za steklo, pK)rcelan, keramiko tn kemične izdelke, — za gradbeni material, stavbno in ostalo pohištvo. Po potrebi bodo podpisnice ustanovile še druge po- slovne skupnosti ah iz obstoječih izločale, glede na obseg poslovanja, posamezne blagovne skupine in zanje usta- navljale posebne poslovne skupnosti. 61. člen Podpisnice se zavezujejjo, da se v navedene poslov- ne skupnosti, ki so jih skupno oblikovale, povezujejo vse TOZD v sestavi podpisnic ali podpisnice, ki se bavijo bo- disi v proizvodnjo, trgovino na debelo, z ztmanjo trgo- vino, trgovino na drobno tn gostinstvom, s temi proizvo- di oziroma blagom. V te p>oslovne skupnosti se povezujejo in v njih združujejo svoje delo in sredstva skladno s pogoji, dolo- čenimi v zakonu in s posebnim sporazumom, ki se sklene v okviru poslovnih skupnosti, tudi organizacije združe- nega dela. ki niso v sestavi SOZD DOBRINA. 62. člen V okviru poslovnih skupnosti podpisnice zagotavljajo: — enoten nastop pri plasmrmu svojih proizvodov in storitev. — skupno naaavo bla.ga za svoje potrebe proizvodnje in plasmana blaga, — usklajujejo medsebojno deUtev dela v proizvodnji, blagovnem prometu, blagovni in neblagovni distribuciji ter opravljanju storitev po načelih specializacije dela in asor- timana ob upoštevanju načel kompenzacije, — določajo skupne nosilce posameznih poslov, ki za- devajo interese podpisnic in druge zadeve skupnega po- mena. — predlagajo usklajevanje dolgoročnih in letnih pro- gramov dela in razvoja v okviru programa razvoja v po- samezni poslovni skupnosti, — dogovarjajo enotno poslovno politiko na jugoslo- vanskem in zunanjih tržiščih, zlasti še pri oblikovanju asortimana, cen, enotnih kriterijev za oblikovanje cen, na- bavnih in prodajnih pogojev, — nadzirajo izvajanje dogovorjene poslovne pohtike na področju enostavne tn razširjene reprodukcije v pro- izvodnji, blagovnem prometu tn pri pretoku blaga, — sktipno organizirajo raziskovanje tujega , in doma- čega tržišča, — predlagajo ukrepe za boljše izkoriščanje proizvod, nih, trgovskih tn transportmh kapacitet, modernizacijo proizvodnje in blagovnega prometa, racionalno izkori. ščanje kapacitet in oskrbo z reprodukcijskimi sredstvi in blagom, — koordinirajo delo med proizvodnjo in blag<:)vnitrj prometom, — opravljajo druge zadeve, ki so skupnega pomenu pri združevanju dela in sredstev proizv(xlnje in blagov- nega prometa, — združevanje sredstev za skupne nalužtje v proiz- vodnji in trgovski dejavnosti. 63. člen Skupni orgaiij za upravljanje zadev skupnega po- mena v poslovnih skupnostih so poslovni odbori in zbori poslovnih skupnosti. Zbor poslovne skupnosii sestavljajo delegati vseh podpisnic, oziroma njlhovlli TOZD, ki se povezujejo v po- slovno skupnost, kakor tudi delegati organizacij združ«. nega dela izven sestava SOZD DOBRINA ki se pove- zujejo v posamezno poslovno skupno-st Mandat delegatov v zboru poslovne skupnosti traja 2 leti. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana zbora poslovne skupnosti. 64. člea-. Zbor poslovne skupnosti upravlja za poslovno skup nost zadeve, ki so skupnega pomena za članice poslovne skupnosti in so določene v 62. členu tega sporazuma. Pristojnosti zbora poslovne skupnosti, način dela zbora, se določi s posebnim samoupravnim sporazumom, ki ga bodo sklenile podpisnice, ki zd.ružujejo delo in sred- stva ter se povezujejo v pt:)sa.me:5no poslovno skupnost in to najkasneje v roku 12 mesecev po sklenitvi tega samoupravnega sporazuma ■ Za upravljanje zadev skupnega pomena v poslovni skupnosti, pripravljanje predlogov za odločitve zbora po- slovne skupnosti, izvrševanje odločitev zbora, koordina. cijo dela in poslovanja poslovne skupnosti ter dogovar- janje v poslovni skupnosti, izvolijo delegati zbora poslov- ne skupnosti izmed sebe poslovni odbor, ki šteje 5 do 9 članov in to na svojem prvem zasedanju. Poslovni odbori se dogovarjajo in sklepajo o kapaci- tetah, asortimanu, njihovem vsklajevanju. plasmanu pro- izvodnje, oblikovanju in določanju cen, nabavanih m pro- dajnih pogojih, stroških posameznih udeležencev v pro- izvodnji in blagovnem prometu, predlogih za razvojne in gospodarske načrte, specializacijo kapacitet in progra- ma asortimana, povečanju kapacitet, deUtvi dela, delitvi skupno ustvarjenega dohodka in rizika ter upravljajo druge zadeve med zasedanji zbora poslovne skupnosti, l£i jih ta zanje pooblasti 65. člen Nosilci strokovnih funkcij pri opravljanju dela {» slovnih skupnosti so tiste podpisnice tega samoupravnega sporazuma, ki opravljajo dejavnost trgovanja na debelo s posameznimi proizvodi, za katere se oblikujejo poslov- ne skupnosti v okviru dogovorjene delitve dela po 7. členu tega sporazuma. Te podpisnice organizirajo tudi posebno vodenje evi. dence o ustvarjenem dohodku iz skupnega poslovanja ter ustanovijo in oblikujejo tudi rizične sklade Podpisnice se sporazumejo, da so nosilke strokovnih naiog in funkcij zavezane najkasneje v roku 12 mese- cev po podpisu tega sporazuma oblikovati posamezne poslovne skupnosti po tem sjKorazumu. Poslovne skupnosti se ustanovijo s sklenitvijo poseb- nih samoupravnih sporazimiov o združevanju dela in sredstev med podpisnicami, ki se povezujejo v posamezno poslovno skupnost skladno z določbami zakona tn tega sporazuma C. DOHODEK IN NJEGOVA DELITEV 66. člen Delavci podpisnic pridobivajo dohodek, ki v celoti pripada podpisnicam in njihovim TOZD, upravljajo zade ve in sredstva družbene reprodukcije ter odločajo o do- hodku, ki so ga ustvarili v vseh oblikah združevanja dela in sredstev ter tudi v okviru skupaj doseženega dohodka, v skladu z osnovami in merili, ki veljajo pri posameznih podpisnicah. 67 člen Za delitev skupno ustvarjenega dohodka pri združe- vanju dela in sredstev, proizvodnje in prometa veljajo načela- — vertikalne kalkulacije z ugotavljanjem stroškov posameznega udeleženca v proizvodnji in blagovnem pro- metu tn delitev ostanka dohodka po vloženem delu ali — komisionarstva podpisnic, ki se ukvarjajo z bla- govnim prometom z naknadno delitvijo večjega ustvarje- nega dohodka po v naprej dogovorjenih merilih med pro- izvodnjo tn prometom, glede na vloženo delo. Le, če se ne da v blagovnem prometu s posameznim proizvodom ugotavljati stroškov in vloženega dela, veljajo med podpisnicami odnosi tržnih cen, vendar pa se mora- jo v tem primeru podpisnice dogovoriti o nošenju skup- nega rizika in merilih za to nošenje rizika. C. SKUPNO PLANIRANJE IN PROGRAMIRANJE 68. člen / Podpisnice planirajo svoj kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni razvoj samostojno tn v SOZD DOBRINA, v smislu skupno dogovorjenih tn sprejetih poslovnih ci- ljev in soglašajo, da bodo s svojimi plani uresničevale svoje in skupne interese, usklajevale medsebojne poslov- ne odnose, odnose do organizacij združenega dela tzv^en SOZD DOBRINA tn odnose do družbnopolitičnih skupno- sti, skladno s skupno sprejetimi programi razvoja, sred- njeročnimi načrti in skupnimi letnimi gospodarskimi na- črti. Podpisnice se sporazumejo, da bodo skupno določale smernice in enotno metodologijo planiranja v SOZD DO- BRINA. - §t. 44 — 4. november 1976^ NOVr TEDNIK — stran 15 t>9. Člen Podpdsniice se sporaziunejo, da bodo sprejemale sku- pen program razvoja, srednjeročne in letne gospodarske načrte SOZD DOBRINA. Skupni razvojni program mora piti usklajen med podpisnicama in njihoviriii TOZD ter v okviru posameznih dejavnosti, ki se opravljajo skupno teiT začne veljati in se izvajati za vse tiste zadeve, ki so medsebojno usklajene. V zadevah, ki niso usklajene, se skupni programi in načrti morajo izvajati dokler se ne uskladijo. Podpisnice se zavezujejo, da bodo pri planiranju upo- števale skupno sprejete smernice in elemente za skupni plan. V smernicah morajo bdti obrazloženi osnovni cilji, ki jih naj SOZD DOBRINA doseže v določenih obdobjdh. V smernicah morajo biti priloženi tudi programi tistih de- javnosti, za katere podpisnice združujejo svoja sredstva. Podpisnice se zavezujejo, da bodo vsako leto, najkas- neje do 31. decembra sprejele svoje letne gospodarske načrte za na,slednje leto. Na osnovi teh načrtov podpisnic sestavijo skupne službe SOZD DOBRINA zbirni gospo- darski načrt za celotno SOZD DOBRINA do 31. januarja. Vloga SOZD DOBRINA pri načrtovanju razvoja pod- pisnic je koordinativnega značaja v smislu izbora opti- malnih možnosti za doseganje skupnih poslovnih ciljev jai uresničevanje skupnih zadev in interesov. 70. člen Pri izvajanju investicijske politike se podpisnice spo- razumejo, da bodo skupno določale investicijsko politiko v SZOD DOBRINA v okviru premama razvoja in go- spodarskih načrtov SOZD DOBRINA. Svoje investicijsko politiko pri razširitvi kapacitet bodo usklajevale z drugimi podpisnicama, razen za investi- cije, ki so v teku. D. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV IN FINANČNO POSLOVANJE 71. člen Podpisnice se sporazumejo, da bode združevale svoja sredstva za skupno poslovanje v okviru poslovnih skup- nosti v rdzičnih skladih ter za financiranje naložb v os- novna in obratna sredstva ter druge namene v skladu 6 skupno dogovorjenima programa, za doseganje svojih skupnih ciljev in interesov. S skupnim programom razvoja se določijo naložbe skupnega pomena. Na i>odlagi tako sprejetega programa, se z letnim načrtom SOZD DOBRINA določijo skupne naložbe SOZD DOBRINA ter združevanje sredstev pod- pisnic, vendar največ do vLšine 10 odstotkov sredstev, izdvojmih v poslovni sklad iz dohodka in amort-izacaje nad predpisano stopnjo podpisnic. Tzdvojena sredstva se do začetka aktiviranja v SOZD DOBRINA zadrže v uporaba pri podpisnicah. Tako zdnižem sredstva v skup- ne naložbe SOZD DOBRINA se revalorizirajo. Za naložbe sifciipnega pomana imajo prednost tiste investicije, ki SOiSD DOBRINA zagotavljajo večjo tržno prednost in hi- trejše večanje sredstev podpisnic. Ostalo združevanje sredstev poteka med podpisni- cami za določene skupne namene podpisnic, ki jih med seboj skupno dogovorijo. Pri tem pa morajo upoštevati skupne raz\-ojne programe *in- načrte ter interese SOZD DOBRINA ter da svoja prosta sredstva nalagajo v sani- slu skupnih interesov in solidarnosti najprej v SOZD DO- BRINA. Pri skupnih vlaganjih tujih oseb in drugih orga- razacij združenega dela v SOZD DOBRINA je treba upo- števati skaipne interese SOZD DOBRINA. 72. člen Zdniže^fanje sredistev v SOZD DOBRINA poteka s sMe- niti"}jo samoupravnih sporazumov ali pogodbeno po na- čehh skupnih vlaganj ali kreditnih odnosov. Pri tem se lahko poleg obveznosti iz naslova vračanja vloženih sred- stev dogovorijo še druge obveznosti, ki izvirajo iz skup- nega deda in poslovanja. Podpisnice, ki združujejo svoja sred.stva zadržijo vse svoje pravice in dolžnosti na teh sredstvih. Z združenimi sredstva upravlja podpisnica ozaroma njena TOZD, v katero so bila vložena sredstva, soglasno B p»odpisnicami, ki so vanje vložčla svoja sredstva. 73. člen Podpisnice se sporazumejo, da bodo skupno nasto- pale pri bankah in drugih finančnih institucijah, pri na- jemanju skupnih kreditov jn najemanju kreditov za po- trebe posameznih podpisnic, če presegajo njeno gospo- daj^ko zmogljivost, če je to v skupnem interesu ter skup- no prei^zemale odgovornost za tako prevzele obveznosti ter dajale ustrezno garancijo. 74. člen Podpisnice se tudi spojTazumejo, da bodo skupno ko- todinirale uporabo in plasman svojih finančnih sredstev, pri čemer se zavezujejo najprej omogočiti plasman pro- filih a.li začasno prostih sredstev znotraj SOZD DOBRI- NA. Pod.pisnioe se tudi dogovorijo, da bodo po potrebi diruga druga odstopale del deviz, ki so jih ustvarile s Svojim izvozom blaga in storitev, s katerima razpolagajo same, za potrebe »'/ojega poslovanja v skladu z zako- nom. Finančno koordinacijo med podpisnicami opravljajo skupne slxižbe SOZD DOBRINA po načelih internega banč- f^ega poslovanja. Shižba za finančno koordinacijo v skup- nah službah SOZD DOBRINA opravlja tudi računovod- ske posle za SOZD DOBRINA in za skupne službe SOZD I>OBRINA. SOZD DOBRINA sestavlja svoj skupni zaključni račun, •^j ga sestavljajo zaklju&ii računi posameznih podpisnic ^ skupnih služb SOZD DOBRINA in je njihov zbir. SOZD DOBRINA ima svoj liro račun. Rizični skladi, ^ se vodijo pi^i nosilkah poslovnih skupnosti, se vodijo ^ posebnih računih teh podpisnic in se uporabljajo v ^ladiu z nameni, za katere se ustanavljajo in so dolo- ^*ind s samoupravnima spofSffiumi o oblikovanju poiSlOAmb 75. čien Podpisnice se dogovorijo, da si v okviru svoje med- sebojne solidarnosti v občasnih finančnih težavah poso- jajo sredstva rezervnih skladov posameznih podpisnic med seboj, v skladu z namenom uporabe teh sredstev, pri čemer nosi podpisnica, ki je najela posojilo iz sred- stev rezervnega sklada pri drugi podpisnici tudi vse stro- ške takega najema. Podpisnice se s tem sporazumom dogovorijo, da bodo po načelu solidarnosti, po izčrpanju vseh ostalih možno- sti, vključno priključitev delovni organizaciji znotraj SOZD DOBRINA, pomagale v okviru ekonomskih možno- sti iX)dpisnioi, če posluje z izgubo, če je to v skupnem interesu ali v interesu posamezne podpisnice. Pri tem je podpisnica dolžna, da pridobi za pokrivanje izgube tudi sredstva iz virov družbenopolitičnih skupnosti in drugih virov. Podpisnice, ki pokrivajo s svojimi sredstvi izgubo posamezne podpisnice, sklenejo s podpisnico, ki je v iz- gubi, ustrezno pogodbo o sanaciji, v kateri dogovorijo tudi pravice do soodločanja o zadevah sanacije s samo- upravnimi organi podpisnice, ki se sanira. E. REŠEVANJE MEDSEBOJNIH SPOROV 76. člen Podpisnice bodo medsebojne spore reševale spora- znomno. Ce sporazum ni mogoč, se ga zavezujejo predložiti stalnemu razsodišču SOZD DOBRINA, ki ga izvoli delav- ska svet SOZD DOBRINA. Podpisnice se sporazumejo, da je stalno razsodišče perdstajno reševati vse spore, ki nastanejo v zvezi z izivr- ševanjem določb tega somupravnega sporazuma jn dru- gili sporazumov ter splošnih aktov, statusne zadeve ter zadeve v zvezi s sklenitvijo in izvrševanjem pogodb iz medsebojnih poslovnih razmerij. Stalno razsodišče ima 4 člane, predsednika ter na- mestnike. Stalno razsodišče iavoli delavski svet za dobo 4 let. Postopek izvolitve delegatov in njihovih namest- nikov v stalno razsodišče se iK>drobno opiše v statutu SOZD DOBRINA. Za postopek pred sitalnim razsodiščem se smiselno uporabljajo načela zakona o pravnem postopku pred sodišči združenega dela. Postopek in način dela stalnega razsodišča podrobneje ureja pK>seben splošni akt SOZD DOBRINA. VI. DRUifcBEuNOPOLlTIČNE ORGANIZACIJE 77. člen Družbenopolitične oi^anizacdje so s svojim usmerje- valnim idejnim in političnim delom glavni pobudnik in nosilec ter tvorni element samoupravljanja, socialističnih samoupravnih družbenih odnosov ter samoupravnih pra- vic delavcev v SOZD DOBRINA. Družbenopolitične organizacije se organizorajo tudi na raa-ni SOZD DOBRINA. Zato, da se omogoči učinkovito delovanje družbeno- političnih organizacij, se podpisnice sporaziumejo, da jim zagotavljajo ustrezne pogoje za njihovo delo, jih infor- mirajo o svojem delu in delovanju ter jih samoupravni organi SOZD DOBRINA obveščajo o svojih sejah in jim z dostavo gradiva omogočajo sodelovanje pri oblikovanju in izvrševanju njihovih odločitev, samoupravnem spora- ziumevanju jn medsebojnem dogovarjanju v SOZD DO- BRINA. ' VII. PRISTOPAN.IE IN IZSTOPANJE IZ SOZD DOBRINA 78. člen SOZD DOBRINA je odprta skupnost za vse organi- zacije združenega dela, ki imajo sorodno programsko usmeritev ter menijo, da lahko svoje interese realizirajo s skupnimi interesi podpisnic tega sporazuma. Organizacija združenega dela, ki želi stopiti v SOZD IX)BRINA, sprejme ta samoupravni sporazum po po- stopku določenem z zakonom in s tem vse pravice in obveznosti, ki izhajajo iz tega sporazuma. O pristopu nove organizacije združenega dela k temu sporazumu odločajo vse podpisnice tega sporazuma so- gilasno po postopku določenem z zakonom in po tem samoupravnem sporazumu. Izstop iz SOZD DOBRINA je mogoč, če tako sklene delovna skupnost podpisnice po postopku, določenem z zakonom o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register (Uradni list SFRJ št. 22/73, 62., 63. in 64. člen). Izstop lahko zahtevajo pod- pisnice le ob zaključku poslovnega leta, upoštevaje pri tem enoletni izstopni rok. Izstop iz SOZD DOBRINA je mogoč le pod pogo- jem, da se s tem ne kršijo temeljni interesi delavcev drugih podpisnic ter interesi in pravice SOZD DOBRI- NA, ki izvirajo iz združenega dela in sredstev ter medse- bojnih obveznosti med podpisnicami. Podpisnica je dolž- na povrniti škodo, ki jo povzroča z izstopom in porav. nati obveznosti do drugih podpisnic oziroma SOZD DO- BRINA, do dneva izstopa. 79. člen SOZD DOBRINA preneha obstojati: — če so tako odločitev sprejele vse podpisnice tega sporazuma, po odločitvab zborov v s^^ojah delovnih sktip- nostih oziroma delovnih skupnostih v njihovih TOZD. — če je z izstopanjem posameznih podpisnic tega spo- razuma ostala v SOZD DOBRINA samo ena podpisnica, — v ostaUh primerih, Id jih določa zakon. VIII. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TEGA SPORA- ZUMA. STATUTA SOZD DOBRINA IN DRUGIH SPLOŠ- NIH AKTOV 80. čOen Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se sklepajo po enakem postopku kot velja za siklepanje samouprav- nega sporazuma. Spremembe in dojpobiitve sporazroma lahko predlaga VKsak deflan,'ec: postopek za spremembo in dopolnntev pa se mora pričeu, če podajo obraaiažen predlog delavskemu svetu SOZD DOBRINA: — ix>dpii:snica, — družbenopolitične organizacije, — pristojna družbenopolitična skupnost, — organ upravljanja SOZD DOBRINA, — generalni direktor — individualni pK>slovodni organ. 81. člen Podpisnice sporazuma soglašajo, da se s statutom SOZD DOBRINA na temelju tega sporazuma podrobneje uredijo druga skupna vprašanja zlasti pa: — volitve in odpoklic sk-upnih organov, način njiho- vega dela in odgovornost, — način informiranja delavcev in organov upravlja- nja vseh podpisnic tega sporaztmia o delu orgimov SOZD DOBRINA in poslovanju SOZD DOBRINA, vsebino, način sprejemanja in spreminjanja ter dopobijevanja drugih samoupravnih aktov v SOZD DOBRINA, način objavlja- nja samoupravnih aktov v SOZD DOBRINA, — druga vpašanja določena s tem sporazumom. 82. člen Podpisnice se zavezujejo, da bodo v rokih, predvide- nih s tem sporazimiom sklenile samoupravne sporazume in sprejele splošne akte SOZD DOBRINA, ki so določeni s tem sporaztmiom. 83. člen Predlog statuta SOZD DOBRINA sprejme delavski svet SOZD DOBRINA in ga da v razpravo vsem podpis- nicam. Statut je sprejet, ko so ga sprejele vse podpisnice ,tega sporazuma v enaki vsebini, kar ugotovi s svojim sklepom delavski svet SOZD DOBRINA. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 84. člen Ta samoupravni sporazimi začne veljati z dnem, ko ga podpišejo na podlagi predhodnih odločitev delovnih skupnosti podpisnic in njihovih TOZD poobla-ščeni pred- stavniki podpisnic sporazuma. 85. člen Podpisnice se zavezujejo, da bodo najkasneje v roku 12 mesecev od dne^^a veljavnosti tega sporazuma usivla- dile svoje samoupravne sporazume, statute in splošno akte, ki so jih doslej sprejele, z določili tega sporazuma. 36. člen Podpisnice se zavezujejo sprejeti statut SOZD DO- BRINA najkasneje v roku 60 dni od sklenitve tega spo- razuma, druge samoupravne sporazume in splošne akte I>a v rokih, določenih s tem sporazumom. 87. člen Delavski svet SOZD DOBRINA se konstituira naj- kasneje v roku 60 dni po veljavnosti tega sporazuma. V istem roku se konstituirajo tudi drugi .»rgani samo- upravljanja SOZD DOBRINA, razen organov za uprav- ljanje skupnih zadev v poslovnih skupnostih, ki se kon- stituirajo v rokih, določenih s samoupra\Tnim sporazu- mom o ustanovitvi poslovne skuipnosti. 88. člen Delavski svet SOZD DOBRINA na svojem zasedanju raz^asi in objavi sestavo sveta direktorjev. a9. člen Podpisnice tega sporazuma so sporazumne, da za vpis SOZD DOBRINA v sodni register pooblastijo gene^ ralnega direktorja, ki ga mora vložiti v rokih, določenih z zakonom. 90. člen Sklenjeni samoupravni sporazimi, kakor tudi sprejete im jKitrjene fspremembe in dopolnitve te^ samoupravne- ga spoi-azuma se objavijo v internih glasilih vseh pod- pisnic, pri podpisnicah, ki nimajo internega glasila pa se objavi način, kot je določen pri podpisnicah za javno objavo njihovih samoupravnih sporazumov oeziroma sploš- nih aktov. Oeilje, dne 30. 12. 1974 Dopolnjen: Celje, dne 15. 6. 1976 16. stran — NOVI TEDNIK Št. 44 — 4. november 1978 paraCinsko srečanje MATIČKOV VESELI DAN ali ag železar na OKTOBARSKIH SUSRETIH Poročali smo že, da amater- sko gledališče 2elezar Celje- Štore goji že tradicionalne stike z Mestnim gledališčem v Paračinu. To sodelovanje je nastalo ob sodelovanju AG Zelezar v Prizrenu na Veče- rih bratstva z »Mrtvim Kuren- tom« v režiji Jureta Kislin- gerja. Na poti domov so se ustavili v Paračinu in že igra- li na Oktobarskih susretih pozorišnih amatera. Takrat so sklenili, da bodo te stike negovali in pri tem je osta- lo. Tako so gostovali v Para- činu še z Veroniko Deseni- ško in tokrat z Linhartovim Matičkom, medtem, ko so gostje iz Paračina na štor- skem odru prikazali nepozab- no Gospo ministrico B. Nu- šiča in druga dela. Letošnje delo je režiral To- ne Zorko. Igralci so uspeli navdušiti občinstvo s klasič- nim delom slovenske dram- ske zakladnice in so tako dostojno predstavili prosveti- telja A. T. Linharta. Letošnji Oktobarski susre- ti pozorišnih amatera so že šesti. Po besedah mladega in zagnanega ravnatelja gledali- šča Dragiše Ratkoviča, ki je njegovo krmilo prevzel šele pred kratkim, je doslej so- delovalo na tej gledališki manifestaciji že petdeset gle- dališč ali skupin s preko ti- soč amaterskimi igralci- Ni naključje, če so Oktobarski susreti prirejeni v čast 13. oktobra 1944, ko je pri- šla v mesto svoboda. Tudi ni naključje, da v Paračinu vlada vse večja pozornost družbenopolitične skupnosti do kulture in njenega razvo- ja, saj so na sprejemu, ki so ga pripravili za igralce AG železar bili navzoči pred- sednik skupščine občine Pa- račin Slobodan Milivojevič, predsednik občinske konfe- rence SZDL Miloš Drakulo- vič, ki je »žeiezarje« tudi pozdravil in sekretar občin- ske kulturne skupnosti Mili- voj Vučkovič. V času oktobarskih susre- ta je bila v avli gledališča tudi zanimiva likovna raz- stava sodelavcev likovnega simpozija v Sisevcu pri Pa- račinu, ki je bil pred dvema mesecema. Na njem sta so- delovala tudi dva znana celj- ska slikarja Darinka in Mi- lan Lorenčak in sta sodelo- vala tudi na omenjeni raz- stavi, s posebno pozornost- jo pa v Paračinu izgovarja- jo ime umetnice Darinke Pav- letlč Lorenčakove, saj je med zadnjo vojno v tem me- stu končala gimnazijo. Para- činsko gledališče slavi to le- to tudi svojo petdeseto let- nico delovanja. Pred petde- setimi leti so igrali znano Koštano in igralka naslovne vloge, Gina Popovič je s svo- jo prisotnostjo počastila tudi letošnjo prireditev. Gledali- šče v Paračinu je dobilo za svoje delo že pred desetimi leti red zaslug za narod s srebrnim vencem in Vukovo nagrado. čeprav ob visokem delov- nem jubileju gledališča nje- gov položaj ni rožnat, vlada po besedah upravnika Dra- giše Ratkoviča optimizem. Zaradi mladih, ki v gledali- šče prihajajo in vse večje naklonjenosti mesta in širše družbene skupnosti do kul- ture sploh. DRAGO MEDVED Predsednik občinske konference SZDL Paračin Miloš Drakulovič pozdravlja igralce AG Železar Foto: D. Medved PIHALNI KVINTET RTV v okviru 2. abonmaj- skega koncerta je nasto- pil v sredo, 27. oktobra v Celju pihalni kvintet RTV Ljubljana. Sestavlja- jo ga Jože Pogačnik — flavta, Božo Rogelj — oboa. Alojz Zupan — kla- rinet, Jože Falout — rog in Jože Banič — fagot. Vseh pet glasbenikov uži- va po pravici lep iigled si- rom naše domovine, ne- kateri kot npr. Jože Fa- lout so cenjeni izven na- ših meja. Sicer so vsi an- gažirani v simfoničnem orkestru RTV Ljubljana, a se v prostih urah radi posvečajo komornemu mu. ziciranju. Tehnična dospe- lost jim omogoča spro- ščeno skupinsko igro z le. pimi barvnimi odtenki. Spomnimo se na duet oboe in klarineta ali na solo roga s spremljavo ostalih pihal, polno než- nosti in ubranosti. V prvem delu koncerta je bila zastopana klasika z Mozartom in manj zna- nim Beethovnovim sodob- nikom Antonom Reicho. Teža programa je bila v drugem delu z dobro zve- nečo skladbo Despiča »Vinjete« in z »Variaci- jami« francoskega sodob- nika Damasa. Slednja je skladba z renesančno te- mo, ki ji sledi 17 briljan- tnih variacij z mojstrsko uporabo barvitosti in teh- nične zmogljivosti pihal. Zahtevano skladbo je ig- ral kvintet zelo dobro, ize- načeno, bravurozno, med- tem ko se v drugih sklad- bah, zlasti v prvem delu motili nekateri nepreciz- ni vstopi, pa tudi mono- tona dinamika. Vmesna Weingerlova »Ekloga« ni doprinesla razen rahlo folklorno pobarvane te- matike muzikalnih vred- not. Pihalni kvintet je ob- činstvu zelo ugajal, tako da so morali dodati še stavek iz Milhauieve Sui- te. _.____. .EGOM .KUNEJ indok O SODELOVANJU VLOGA V DELEGATSKEM SISTEMU v sredo, 27. oktobra je bi- lo v prostorih prireditvene dvorane Golovec v Celju po svetovanje o sodelova- nju informacijsko dokumen- tacijskih centrov v delegat- skem sistemu v občinah s statističnim podsistemom. Pripravili so ga Sekretariat za informacije Skupščine SR Slovenije, Komite za plan in informacijski sistem Izvršne- ga sveta Skupščine SR Slo- venije, Višja upravna šola, Za- vod za statistiko SR Sloveni- je, Služba družbenega knji- govodstva za Slovenijo in Informacijsko-doktimenta- cijski center občine Celje, ki deluje v okviru Razvojnega centra v Celju. V uvodnih referatih so bi- li podani predlogi za izbolj- šanje delovanja informacij- sko-dokumentacijskih centrov v občinah, kakor tudi načini za povezovanje statističnega sistema z informacij sko-doku- mentacijskimi centri in napot- ki za praktično delo na tem področju. Med razpravo je bilo ugo- tovljeno, da bi Zavod za sta- tistiko in Služba družbenega knjigovodstva morala bolje poskrbeti za učinkovito po- sredovanje statističnih infor- macij, urediti vprašanja uix>- rabe teh informacij in vskla- diti način zbiranja podatkov po občinah in ustrezno pove- zovanje med njimi. Tako tu- di s stališča primerljivosti med posameznimi občinami. Vsekakor je • to šele prvi korak povezovanja informa- cijskih centrov v delegatskem sistemu, z namenom, da se bodo statistični podatki kar najbolj učinkovito in na naj- bolj ustrezen način posredo- vali delovnim ljudem in ob- čanom in zadovoljili njihove potrebe te vrste. Posvetovanje je doseglo svoj namen in dalo pomemb- ne pobude in smernice za skupno koordinirano de- lo informacij sko-dokumenta- cijskih centrov v občinah. TONE ŠKERBEC FESTIVAL SE BLIŽA Priprave na letošnji Mladinski p&vski testi val v Celju, že praktično potekajo vse od zaključka prejšnjega festivala. Izdelan je že okvirni program štiridnevnih festivalskih prireditev, od 26. maja 1977 do 29. maja 1977. Prav tako kot prejšnja leta, bo tudi MP Festival živej utrip ne samo Celja kot festivalskega mesta, pač pa vse Slovenije in Jugo- slavije. Inozemski zbori bodo imeli namreč po mnogih kra- jih Slovenije in Jugoslavije več kot 30 koncertov, v Celju pa bo po predvidevanjih nastopilo okrog 72 zborov s 4000 mladimi pevci. Torej 26. maja prihodnje leto bo v Celju zop>et zazve- nela pesem mladih s celega sveta. Čeprav je rok prijav do konca decembra, že prihajajo prve prijave zborov. Tako sta med prvimi Mladinski zbor osnovne šole »Dositelj Obrado Vič« iz Niša in Mladinski mešani zbor iz Novega Sada. V. R. k dnevnika SLG PRIZNANJE ZA NAJBOLJŠO PREDSTAVO na Boršt- nikovem srečanju, v letošnjem oktobru, za naše Can- karjevo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, poleg drugih nagrad, ki jih je prejela ta predstava v režiji Mileta Koruna, v široki konkurenci z drugimi sloven- skimi gledališči, kaj nam to pomeni? Kaj pomeni po- sebej za celjsko gledališče in kaj za celjsko publiko in kako naj to vpišemo v naš sedanji trenutek in zabe- ležimo za prihodnje rodove?. .. Oplajamo se ob dobri predstavi, nagrajujemo igralce z aplavzi, potem pa kaj hitro pospravimo vse skupaj med spomine na lejKL do- živetja, hitimo naprei. čoko nas delo, skrbi, tempo življenja ... Se bodo prihajale nagrade in priznanja, trudili se bomo za lepe predstave in v skrbeh bomo, če nam katera ne bo šla prav od rok. Tudi na napake moramo biti prav tako pripravljeni. Na napake, ki nam jih publika tako nerada odpusti. Nekateri sploh nikoli. Ne marajo in nočejo pozabiti na predstavo, ki jim ni bila všeč. in potem še tisto, kar je dobro (in celo nagrajeno) ne vidijo. Kako kompliciran umetniški or- ganizem je gledališče, koliko pozitivnih silnic se tukaj križa in nazadnje stakne v eni sami, končni točki, ki ji pravimo gledališka predstava! In kako zlahka prav na tej točki spodrsne. Pravilo je kajpak, da ne sme. Slikar lahko napravi slabo sliko, postavimo, po- leg drugih dobrih. Tisto slabo sliko mu bomo že od- pustili. Toda gledališču odpustiti slabo predstavo (re- cimo slaba, čeprav bi tukaj veljal izrek Plinija mlaj- šega, da je ni tako slabe knjige, da bi ne bilo nekaj do- brega v njej!), to pa ne. — No. pa se na tem mestu sjjet povrnimo na našo najboljšo predstavo na letoš- njem Borštnikovem srečanju v Mariboru. Ali je ne bomo že danes pozabili? Nam. sploh kaj pomeni? V kateri predal je bomo vrgli? Bo hodila za nami? Ka- ko dolgo? Kakšen je njen dobiček? Kako velik moralni kapital? Kajti na gmotno boljše čase zavoljo nje pač ne smemo računati. Tu bi se lahko za dalj časa usta- vili in premišljevali... ali pa še postavljali vpraša- nja . .. poskus upodobitve SCENARIJA PA ŠE NI NAPISAL ENTUZIAST MIŠO ČOP SNEMA FILME O ČLOVEKU IN ZEMLJI Skozi objektiv je skušal te- meljiteje pogledati že pred leti, ko mu je oče kupil »zorkija«. Da bi slikal. Tudi domače, pa mamo pri delu, dvorišče in hišo. A je na ce- luloidnem traku ostalo le ma- lo takih posnetkov. V meh- kotx) emulzije so se zarisali obrazi kozjanskega in obso- teljskega kmeta, njegove ro- ke, ki so simbol dela. Zarisa- li so se trenutki, ki jih ne vi- dimo, le slutimo jih lahko. Ko nam jih bo pričaral do tolikšne mere, da jim bomo že skoraj verjeli, bo šele te- meljito pričel z delom. Tak je Mišo čoh. študent Visoke šole za telesno kultu- ro v Ljubljani, sicer pa pra- vi Obsoteljčan, doma iz Pri- stave. Izza temnih okvirjev očal zro žive oči. edini ob- jektivni objektiv kamere na- šega življenja. Toda prenos izraznega hotenja še z do- datnim sredstvom, predvsem pa z željo, kako to sredstvo najbolje izkoristiti, to so os- novni nagibi, ki poleg notra- nje nuje in hrepenenja ženo Miša čoha v svet filmskega jezika, v svet te posebno ob- čutljivi, v istem hipoi čustve. ne in dokumentarne poveza- ve nekega medija. Prvo filmsko kamero si je sposodil. Projektor si je ku- pil. Tudi filme. Odšel je na kmetijo, popeljal dva stara človeka na sonce pred zve- gano hišo, ju posadil na klop in ju povprašal za po- sestvo. Prej nista starca ve- dela kam z rokami. Kakor trepetlika v vetru so bile. Beseda je zadela v živo, za- stavljena je bila na posestvo. Roke so se oklenile klopi, čvrsto so zagrabile. Kamera teče. Tak je scenarij. V gla- vi. Najvažnejša je montaža. Kot delovni daii. Veliko do- godkov, vtisov, misli. Zvečer je treba to samo zbrati, pod- črtati, »oklepajiti«, odvreči, zapisati. »Sirotej« je film, ki pripo- veduje o dečku, ki pase kra ve, si na paši peče koruzo, drugi otroci ga ne marajo. Sirotej sedi z nama v sobi. Temnolas vragolinast fant, drobnejši v resnici kot na platnu. Platno vara. Format vara. Le kamera, nesramna zajedalka, obrekljivka, zape- ljivka in iskalka skritega ne more lagati. Najmanj v tre- nutku, ko je snemal staro mamo pri šivalnem stroju, pri njeni kalvariji več deset- letnega dela. Ni laži pri nje- nih rokah in dobrohotnih očeh. Tudi ni laži pri kme- tu, ki obdeluje zemljo, če- tudi kateri gre od nje. Mišo Čoh v resnici doslej še ni napisal scenarija, če- prav je posnel že pet filmov. Enkrat ga bo moral napisa- ti. Vsekakor bi mu to kori- stilo. Kajti hotenje prera- šča zagnanost, strokovnost in talent pa sta močnejša in uspešnejša, če si podasta ro- ke. Kajti toliko je še nepo- vedanega med nami, da bi bila resnična škoda, če bi en sam povezovalec teh dragoce- nih niti našega življenja, in- time in zunanjosti izostal od možnosti in zmožnosti. Mišo Čoh je na dokajšnjo mero dragocenega občutka za sne- manje tistega, čemur pravi- mo fragmenti tistega velike- ga, neizmerljivega v nas. Naj- prej človeka, šele potem ka- mna, drevja, predmetov skratka. V okviru Ljudske tehnike EMO Celje, bi naj videli še kakšen njegov film, ki bi lahko bil tudi daljši. Nedvomno smo ob Stanku Jostu dobili še enega ljubite- lja, predvsem pa ustvarjalca na področju sedme umet- nosti. DRAGO MEDVED Mišo Čoh pri montaži filma St. 44 — 4. november 1976i NOVI TEDNIK — stran 17 Slavko Prelovcc v času iti dneh, ko smo se ljudje bolj poglobljeno v^račali s spomini umrlim svojcem, prijateljem in znan- cem, padlim borcem za svobodo, je kruta smrt nepričakovano strgala iz življenja Slavka Prelovca. Četudi se je rodil v Idriji (3. marca 1901 letaj, je bil Celjan. Semkaj ga je pot zanesla že 1930. leta, ko se je kot mehanikarski mojster zaposlil v podjetju Avtobus mesta Celja in v njem ostal vse do okupatorjevega pri- hoda. Potem je sledilo izgnanstvo v Dal- macijo, aktivno sodelovanje v NOB in spet povratek v Celje. Že avgusta 1945. leta je prevzel tedanje mehanične de- lavnice, ki jih je vojni čas močno pri- zadel. Toda, že naslednje leto ga je republiško ministrstvo za promet ime- novalo za direktorja takratnega držav- nega avtobusnega podjetja Slovenije za območje Celja — DAPS. Postal je torej prvi direktor današnjega Izletni- ka in kot tak z manjšimi prekivitvami ostal na tem mestu vse do upokojitve 1960. leta. Po njegovi zaslugi, zaradi izredne delavnosti, vztrajnosti, poštenosti, sc je podjetje že n tistem času razvilo v močno avtobusno delovno organizaci- jo. Bil je torej oče tradicije, ki jo Iz- letnik nadaljuje danes. In ne samo to. Njegova pot se ni ustavljala samo v kolektivu. Svoje me- sto je našel tudi med družbenopolitič- nimi organizacijami. Velike odgovor- nosti političnega dela je nosil zlasti na svojem terenu. Dolgem polju. Več kot deset let je bil tajnik krajevne skupnosti in tako veliko delal z ljud- mi, organiziral razne akcije, pomagal, kjer koli je bilo treba in podobno. Vedno in ob vsakem času je bil poln optimizma. Vselej izredno delaven. Njegovo delo v krajevni skupnosti se je pričelo v času, ko smo začeli razvijati samoupravljanje. To ni bila lahka pot. Toda, Slavko Prelovec jo je zmogel in pokazal, kako je treba hoditi po njej. Zdaj je odšel. Na tiho in nenadoma se je poslovil. Toda, spomin nanj in dela, ki jih je opravil, bodo vedno ži- vela. #0 ljubljanska banka Podružnica Celje ObjdVlJH naslednja prosta delovna mesta DIREKCIJA DEVIZNIH POSLOV — višji referent za porabo deviznih sredstev, vodja referata Zahteve: višja šoia ekonomske ati pravne smeri, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, pasivno znanje najmanj eneqn tujega jezika ODDELEK BLAGAJNE, LIKVIDATURE IN TREZORJA — referent za potrošniško kreditiranje ob- čanov Zahteve: ekonomska srednja šola ali gimna- zija ali upravno administrativna srednja šola I ali pedagoška gimnazija ali srednja komer- cialna šola z zaključnim izpitom, 2 leti de- lovnih izkušenj DIREKCIJA ZA KREDITIRANJE STANOVANJSKE IN komunalne GRADITVE — referent za porabo stanovanjskih kreditov Zahteve: ekonomska srednja šola ali gimna- zija ali upravno administrativna srednja šola z zaključnim izpitom, 2 leti delovnih izkušenj — dve delovni mesti referent urejevalec Zahteve: ekonomska srednja šola ali gimna- zija ali upravno administrativna srednja šola ali srednja komercialna šola z zaključnim izpitom, 2 leti delovnih izkušenj DIREKCIJA SREDSTEV, KREDITNE BILANCE IN ANALIZ — višji referent za analize kreditno-denar- nega poslovanja banke Zahteve: višja šola ekonomske ali pravne smeri, 4 leta ustreznih delovnih izkušenj SLUŽBA POSLOVNE KOORDINACIJE — kadrovlk — vodja odseka Zahteve: visoka šola pravne smeri ali orga- nizacijsko kadrovske smeri in 4 leta delovnih izkušenj — višji referent za organizacijo deia Zahteve: višja šola ekonomske smeri ali viš- ja šola za organizacijo dela in 4 leta ustrez- nih delovnih izkušenj — višji referent za SLO in samozaščito Zahteve: ustrezna višja šola, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj SLUŽBA POSLOVANJA S PREBIVALSTVOM — revizor Zahteve: ustrezna višja šola, 5 let ustreznih delovnih izkušenj Vse kandidate, ki izpolnjujejo razpisne po- goje, vabimo, da vložijo svoje prošnje v roku 14 dni od razpisa v službi poslovne koordi- nacije Ljubljanske banke, podružnice Celje, Celje, Vodnikova ul. 2. NAS KRAjy ŽALEC: ORIENTACIJ- SKA TEKMOVANJA _ Pomeniben čien v vs-rigi splošnega ljudskega odpora in družbene samo- zaščite so prav gotovo orientacijska tekmovanja. Tega se dobro zavedajo tudi pri Zvezi rezervnih vojaških sta- rešin v žalski občini. Sicer pa se je ta dejavnost močno razmahnUa tudi po zaslugi telesnokulturne skupnosti, ki prav tako spodbuja svoja društva k organizaciji orientacijskih telcinovanj. Pri tem se zlasti uveljavljajo planinska društva. Lani so imeli v občini štiri orienta- cijska tekmovanja, ki so jih poleg pla- nincev udeležili še jamarji, mladinci, taborniki, člani telesnovzgojnih društev in drugi. Pokazalo se je da je ta ob- lika zelo uspešna, žal pa ni ])iIo enot- nih kriterijev za ocenjevanje. Da bi se izognili zapletom, ki sa nastali lani ob proglasitvi zmagovalca, so ustano- vili posebno komisijo, ki je izdelala pravilnik za ocenjevanje in organizaci- ,io takšnih tekmovanj. Po ieh kriterijih je naslov prvaka za lansko leto pripa- del članom jamarskega kluba »Cmi guleb« iz Prebolda. Kako bo letos, je težko reči, saj pro- gram orientacijskih tekmovanj še ni izčrptm. DARKO NARAGLAV CELJE: SOBOTNE DEJAVNOSTI Našo, prvo osnovno šolo v Celju, obiskuje veliko otrok, katerih starši so zaposleni v tovarnah. Zato imajo tudi delovne sobote. Otroci so ob ta- kih dneh prepuščeni sami sebi. Zato smo na šoli organizirali solx>tne dejav- nosti kot so razne šporuie igre, izleti v muzeje in v naravo. Tako so učenci popoldne na varnem. Pred kratkim so člani planinskega krožka odšli na izlet na Boč. Tu sO se tudi pridno igrali. Vrnih so se pozno popoldne in želeli, da bi bilo še veliko takih izletov. Učenci višjih razredov so bili v mu- zeju in si tudi rako pridobili spet. ne- kaj znanja. Za učence, ki pa nLso šli na Boč in ne v muzej, .smo na šoli imeli tekmo- vanje v šaljivih igrah. Na naši šoli imamo toliko dejav- no.=jti, da lahko v.sakdo najde tisto, kar ga zanima. EVA ŽUNTAR, 7. c razred ŠENTJUR: UPI NA RESTAVRACIJO IN BLAGOVNICO šentjurčani in okoličani, iti v svo- jem kraju zelo pogrešajo sodobno re- stavracijo, zdaj že lahko upajo, da jo bodo končno tudi dobili. Lokacija za- njo je namreč že odobrena in kot ka- že, bodo v Šentjurju poleg nje posta- vih še novo blagovnico, kar bo brez dvoma tudi velika pridobitev za ta kraj. Z novo restavracijo, zgrajena naj bi bila v prihodnjem letu, bi se tako Šent- jurju odprle še turistične perspektive. Zaenkrat laliko turisti, ki se mudijo v tem kraju, prespijo le v privatnih so- bah, v novi restavraciji pa bodo poskr- beli tudi za sodobno urejena prenoči- šča. M. P. fran roš ZVESTA ČETA 11 »Dijaki so si oddahnili. Greiler turej danes ne bo ispraševal zgodovine, saj je j;e,s mehak in zmešan. Slovencevi je igralo srce. Ru.'ika, armada lulari zdaj z novo silo preko Karpatov proti Dunaju, v čigar okolici so že kopali strelske jarke . . . Manfred je v.'o stro- škovnem načelu, se živino- rejcem ne bi bilo treba vzne- mirjati zaradi dragih krmil ali telet, saj bi dejanske c«k ne vračunali v ceno pitancev. Tovarnam krmil se ne bi bi- lo treba vznemirjati zaradi drage koruze, uvoženih soji- nih tropin in drugih dodat- kov, saj bi vse všteli v ceno krmil. Za kmetijstvo pa ne more biti tako radodarnega in bo- gatega strica, saj ga še za šolstvo in podobne družbene dejavnosti ni. Proizvajati je treba le tisto, kar je potreb- no za domačo preskrbo ali moč izvažati. To pomeni, da je treba vnaprej vedeti, kaj potrebujemo in kaj bo kdo pridelal. Zato se morajo tu- di kmetje povezovati in zdnv zevati. Da bi si zagotovili take odkupne cene, ki bo- do pokrile pridelovalne stro- ške in potrebno akomulacijo — tudi brez jamstva države — pa se je treba še s trgo- vino in živilsko industrijo dogovor jati o ustreznih do- hodkoviiih odnosih. Za uvajanje dohodkovnih odnosov je potrebna organi- zirana in načrtna proizvodnja tudi pri kmetih^ Ti odnosi p>a pomenijo, da si bodo v do- brem in hudem delili tako dohodek nad proizvodnimi stroški kot morebitno izgu- bo. Torej ne bodo tvegali le kmetovalci kot doslej. Pri organiziranem pridelovanju in prodaji pa bo tveganje tu- di manjše, saj se bodo o cenah dogovarjali vsi. To je veliko boljše kot sedanji si- stem zajamčenih cen, le v ce- loti bo treba uresničiti. J02E PETEK LAŠKO KMETIJSTVO PRED SKUPŠČINO - PRIPRAVLJENI Po razpravi v izvršnem svetu ob- činske skupščine se je obravnava raz- voja in deleža kmetijstva v srednjeroč- nem programu naposled preselila pred delegate občinske skupščine, član Izvrš- nega sveta inženir Krašek je razložil osnovna mnenja tn staJišča izvršnega sveta o problematiki kmetijske proiz- vodnje do leta 1980. Programi razvoja in naloge, ki iz njega izhajajo, niso majhne, zato je bilo prav, če so jim prisluhnili delegati iz vseh sredin. Nekateri delegati so se začeM nemir- neje presedati, ko so videli, da se k be- sedi priglašajo tudi delegati, kmetje. Toda kmalu so obsedeli mirneje, kajti »kmetijska skupina« se je tokrat dobro oborožila, tudi z zakonom o združenem delu, z materiala in stališči vodstev ZKJ tn ZKS, ki sta razpravljala o kmetijstvu posebej. Na sobotni seji je bUa problematika kmetijstva v občini predočena tako, da mimo ugotovitev skoraj nd mogla no- bena od društvenih dejavnosti in struk- tur, pa naj je šlo za neodgovorno rav- nanje s kmetijskimi zemljišči, kd se za vedno uporabijo v druge namene ali za vprašanja kmetov in njihove kupne mo- ča, ki v občini za vse gospKxiarske pa- noge gotovo niso nednteresantna mno- žioa. Predvsem pa so na seji ugoto\'ili: — da so postopki za pridobitev ust- reznih kreditov za investicije na kmeti- jah silno p>očasm in zapleteni, da skup- nost v občini premalo (tudi gmotno) podpira pobude in pripravljenost kme- tov aa organizirano proizvodnjo. — da bi nekajkratno povečanje kme- tijske proizvodnje v zasebni lasti in lar stni proizvodnji kmetijske zadruge ▼ občini Laško lahko doseglo ob razu- mevanju in pomoči združenega dela, pa bi spričo tega vsaj nekaj vlaganj v raz- voj kmetijstva s strani delovnih orga- nizacij t: industriji ne smelo biti nekaj izjemnega — in končno so na seji delegati in gostje razpravljali tudi o tem, da mora- jo biti ustvarjeni taki samoupravni od- nosi, v katerih se kmetje ne bodo več imeli za drugorazredne občane. Za sobotno sejo je pomembno, da sta- lišča in program razvoja kmetijstva v srednjeročnem obdobju niso bila spre- jeta mimogrede, z levo roko, man^eč s posluhiom in prisluhom. J. KRASOVEC živinsko zavarovanje USTREŽKDŠA OiiOANIZIRANOST »sava« ZAVAROVALA ŽE 30.000 GLAV ŽIVINE — NIŽJE PREMIJE? Zavarovanje živine se je v pravem pomenu začelo dokaj pozno, šele 1954. leta, pravza- prav takrat, ko so sprejeli od- ločitev o dodatnem zavaro- vanju za zdravljenje živine. Zavarovalnica je prišla tak- rat do spoznanja, z njo p>a tudd kmetovalci, da je boLje bodezen preprečevati, kot pa zdraviti. Obojestransika ko- rist je bila torej zajamčena: škode ni bilo več toliko, od tega pa je imel korist tudi kmet, ki je spoznal, da je dobro tu in tam vprašati za svet živinoadravnika tn - tako preprečiti najhujše. Tako se je torej zavarovan- je z rizikom zdravljenja od leta 1954 pa do danes razma- hnilo tako na široko, da ima danes zavarovalnica Sava za- varovanih okoli 30.000 glav goveje živine od prejšnjih ne- kaj sto. škode je precej manj, zdravljenje živali ali preven- tiva pa narašča. če nekodiko natančneje po- gledamo dejavnost živinske- ga zavarovanja Zavarovalnice, lahko najprej ugotovimo, da velja ziavarovaiyg._za govejo živino, konje in prašiče. Kot ugotavljajo, se to zavarovan- je širi iz dneva v dan, vendar nekateri kmetovalci tažko zmorejo premije, ki niso rav- no najnižje. V celjski regiji so od občine do občine te premije naizhčne — v Celju je na primer 5,46%, Laško enako, Konjice 5,59%, Mozir- je 4,68%, Velenje 5,59 odstot- kov, Šmarje 6,50 in Žalec 6,11 procentov. V letošnjem letu je prišlo do delnega dvi- ga teh tarif (odstotki so ra- čimani kot odstotek vrednos- ti posaimecme živali). V Zava- rnvalr/ci Sg-.'-i ugotavljajo, da bo treba pri tem še mar- siKUj sior.a, i^iecivsenci pa te premije čimbolj približati proizvajalcu, zato. si že dalj časa prizadevajo, da bi te premije znižali, to pa bi bilo možno le z še večjim zaje- tjem zavarovanja živali, kar bi seveda prineslo pocenitev. Ustavne spremembe so pri- nesle novo osvežitev tudi v delovanje Zavarovalnice. V zadnjem času je prišlo do ve- čjih in globljih sprememb. Pri tem mislimo zlasti na os- nutek samoupravnega spora- zuma o enotni zavarovalni skupnosti v Sloveniji. Pred- videne so ustrezne rizične skupnosti in sicer skupnost za industrijo, kmetijstvo, pro- met, stanovanjsko politiko in komunalo, ter skupnost za življenjska, osebna in nezgod- na zavarovanja. Pri kmetij- ski riizični skupnosti velja poudiariti, da se to zavarovan- je razširja na požarno zavar rovanje v kznetijstvTj. S tak- šnim načinom konstituiranja bo dejansko dano več mož- nosti, da se v kmetijstvu uve- dejo takšne oblike zavarovan- ja, da bodo le te dostopne vsem kmetijskim zavarovan-, cem. Zlasti pomembno je za kmetovalce še to, da bo na vsakem območju organizirana v okviru zavarovalne skup- nosti temeljna rizična skup- not. V teh skupnostih bodo kmetje združevali sredstva za svojo varnost, v njih bodo imeli svoje delegate, ki bodo lahko neposredno vplivah na Odločitve, obstajala bo torej možnost vsestranskega druž- benega upravljanja tudi na tem področju. Gotovo je ,da je pomen taJcšnega zavarovanja iz leta v leto večji in da se tega tu- di kmetje dobro zav&dajo, kar kaže že podatek, da za- varovanje živine raste, s tem pa je prekinjena stara misel- nost, ki je največkrat prepuš- čala položaj usodi. MILENKO StRASEK D08R0VLJE USMERJENE KMETIJE LE ČE BO VODA, CESTA, ZBIRALNA POSTAJA Med 29 kmetijamii na Dob- rovlijah je več takšnih, ki so zainteresirane za prehod na usmerjeno kmetijsko proiz- vodnjo, predvsem na prido- bivanje in predelavo mleka. Vendar so v teh krajih po- goji za usmerjeno kmetijstvo še slabi, če v občini želijo, da se i)ersp>ektivne kmetije preusmerijo, načrt predvideva kar 11 takšnih kmetij, bo tre- ba storiti vse, da se uredijo tudi dobri pogoji za preusme- ritev. Zato pa bo treba ure- diti cesto, poskrbeti za vod- na zajetja in napeljavo vo- dovoda in urediti postajo za mleko. Na Dobrovljah se močno zavzemajo za uresnijčitev teh načrtov, želijo si predvsem, da bi zainteresirani omogo- čili izgradnjo vodnega zajet- ja, od koder bi si sami lah- napelijali vodo, ki je za pro- izvodnjo mleka nujno potre- bna. Potrebno pa bo tudi zgra- diti zbralnrJco za mleko, za kar v vasi že dlje časa ob- stajajo močne pobude. Na ne- davnem skupnem sestanku s krajevno konferenco sociali- stične zv^eze Braslovče so go- vorili tudi o teh vprašanjih in prišli že do konkretnih re- šiiibev. Tako bo kmet Sitojan- šek podaril zemljo, na kate- ri ko stala zbiralnica, ves potreben, že obdelian les, pa bodo prispevali vsi vaščani. Gradnjo samo naj bi prevze- la krajeraa skupnost Braslov- če skupaj s Hmezadovim to- zdom Kooperacija, že za po- mlad obljubljajo zaključek vseh pK)trebnih zemeljskih del in zaključek zbiralne akcije med krajani, sama gradnja pa naj bi se pričela prihod- njo pomlad. Zbiralnico želijo dokončati do oktobra 1977. leta, ko bo na Dobrovljah proslm^a 1. frontalne bitke na Štajerskem. V stavbi sami pa bi bilii poleg zibiralnice mleka še dru- gi prepotrebni prostori za od- kup kmetijskih izdelkov, več- namenski prostor za krajevne organizacije in društva, pa tudi spominsko obeležje, ki ga na tem delu Dobrovelj kljub neizmerljivemu pris- pevku NOB, še vedno nimajo. BRANKO STAMEJCIC pletovarje PR^Z^ujetih enajst DOM^ ^ Del naselja Pletovarje z enajstimi kmetijaimi, raztre- senimi po južnem pobočju Gore, zapadno od tunela Ple- tovarje na avtocesti Sloveni- ka, je imel pred izgradnjo timela dva izdatna vodna vi- ra, ki bi se lahko uporabila za napajanje lokalnih vodovo- dov. Prvi studenec v Hriber- nikovem travniku, je začel spomladi leta 1974 po prebit- ju tunela usihati in je zdaj v celoti pi-esahnil. Prav tako je presahni! studenec Jezer- nik na severnem pobočju Go- re. Iz njega ne priteče voda niti po dežju. Po letu 1975, po prebitju tu- nela, na tem območju ni več studencev, ki bi se labko uporabljali za pitno vodo. Tudi manjši izviri po grab- nih presihajo. Ob tem pojavu je ostalo prizadetih enajst do- mačij. Tudi vodovod, ki ga je zgradilo podjetje Sloveni- ja ceste, je sedaj brezplodna investicija, ker nima vode. Pomanjkanj p vode gre torej pripisati prebijanju tunela Pletovarje na Sloveniki. Tunel Pletovarje v svojem severnem delu razvodnice zbira in od- vaja ca 3-5 letrov podzemne vode. Iz izvidov o laborato- rijski preiskavti vzorcev vode je razvidno, da leta ustreza predpisom o normah za na- ravne pitne vode. Hkrati p>a je iz dokumentacije izvajal- ca timela Rudis Trbovlje raz- vidno, dJa je zbiranje podzem- ne vode v prvih 300 m razj- vodnice zavarovano pred vpli- vom površinske vode. Ob do- ločenih dodatnih zjaščitnih ukreipih bi se to vodo ver jet- rno lahko uporabilo za napa- janje lokalnega vodovoda za naselje PLestovarje. Pri tem pa bi se morda lahko še izko- ristil obstoječi vodovod po- djetja Slovenija ceste, ki po usabnitvi studenca na Hri- bemikovem travniku zdaj tu- di nima vode. če se bo pri nadaljnjih ra- ziskavah pokazalo, da črpanje podzemne vode iz tunela Pletovarje ni izvedljivo, bo treba enajstim domačijam najti pitno vodo . iz drugih, zaeiikrat še nepreverjenilh iz- virov. Ena možnost bi bila s ixre- črpavanjem vode iz studenca v žicah, kar bi bila zelo za- htevna investicija. Druga mo- žnost bi bila podaljšati vodo- vod C^lje — Dramlje in črpar ti vodo v obstoječi rezervo- ar pri kmetiji Gaber. Nazad- nje ostaja še možnost izgrad- nje individualnih objektov iz manjših studencev v podno- žju pobočja ali izgradnja hi- giensfcih kapnic. Vsekakor pa je problem s pitno vodo v Pletovarju do- volj pereč in teo-ja čimpcrejš- nje rešitve. MP. CELJE: LETOS 518 STANOVANJ če povzamemo podatke iz analize o izvajanju družbe- nega plana razvoja občine Celje v petletnem obdobju od 1976 do 1S80 v letošnjem letu na področju .stanovanjske gradnje, potom smo lahko s podatki zadovoljni, saj se sklep, da naj bd v občini dobili vsako leto vsaj 500 novih stanovanj v družbenem sektorju, uresničuje. Samo v prvem polletju letos je bilo zgrajenih 222 stanovanj od predvidenih 31i8 za celo leto. Po vsem tom kaže, da bo do konca leta tudi letni plan izpolnjen. To pa je vsekakor nov korak na- prej k zmanjševanju stanovanjske stiske v mestu in občini. Seveda pa analiza opozarja še na visoke cene graditve stanovanj in ne nazadnje na nujnost kompleksnejšega ure- jevanja stanovanjskih sosesk. MB gt. 44 — 4. november 1976 NOVI TEDNIK — stran 19 MLADI PROSTOVOLJCI Pred dni'vi je biJ skupili posvet med predstavniki ob- činskega štaba teritorialne obrambe in občinske konfe- rence ZSMS Celje o vklju- zevanju mladih v enote te- ritorialne obrambe. Na posvetu so se dogovo- rili, da bodo pričeli z akcijo obiranja mladih prostovolj- cev v organizacijah združe. nega dela In srednjih šolah, katere bodo svečano sprejeli v enote teritorialne obrambe xa 22. december, dan JLA, 2e v preteklih letih so sprejeli več 100 mladincev In mladink v enote TO. S taksno obliko dolovaiija mla- dili pa bodo še bolj načrtno nadaljevali lutli v prihodnje. Z mladimi teritorialci bodo organizirali več predavanj o konceptu SLO. vlogi, namenu in organizaciji leritorialne olirambe, seznanili z najso- dobnejšim orožjetn in opre- mo ter organizirali praktične vaje. Skozi to obliko druž- bene aktivnosti bo mlademu človeku omogočeno uresniče. vanje n.jegovili samoupravnih pravic, da sodeluje, spoznava in se pripravlja na vse obli- ke odpora proti morebitne- mu agresorju. V. K. ROGAŠKA SLATINA: ZBOR KIRURGOV MinuU teden se je v Ro- gaški Slatini začel in kon- čal 19. intersekcijski sesta- nek slovenskih kirurgov. Na sestanku so bili kot gostje tudi kimrgi iz dru- gih ju.goslovanskih repub- lik, organiziralo pa ga je slovensko zdravniško dru- štvo. V dneh od četrtka do sobote je bilo prebranih dvajset referatov, katerih avtorji so bili najvidnejši strokovnjaki s področja ki- rurgije. -mst PREBOLD: O POŽARNI VARNOSTI Občinska gasilska zveza Žalec je letos v svojem programu dela posvetila veliko pozornost požamo- varstveni preventivi in se- znanjanju občanov z njo. V krajevnih skupnostih so že pripravili več predavanj na to temo, predavanja pa so popestrili tudi s pred- vajanjem filmov in diapo- zitivov. Na predavanjih so krajane podrobno seznani- li s požarno-varstveno pre- ventivo in z ukrepi, ki so potrebni v primeru, ko iz- bruhne požar. Vse pa so seznanili tudi z načini alar- miranja v primeru požara ali druge nesreče. Pred dnevi je bilo tak- šno predavanje tudi v Pre- boldu in naletelo je na iz- redno ugoden odziv kraja- nov. Pokazalo se je, da je takšen način seznanjanja prebivalcev nadvse kori- sten in učinkovit in da tu- di rezultati pri takšnem de- lu ne morejo izostati. Dejstvo je, da morajo biti prav vsi člani naše družbe podrobno seznanje- ni s celo verigo ukrepov, ki sodijo v področje druž- bene samozaščite. Pobudi in delu občinske gasilske. zveze iz Žalca gre zato vse priznanje, prav ta- ko pa velja ta zapis tudi kot poziv krajanom kra- jevnih skupnosti, v katerih bodo podobna predavanja še pripravili, da jih nika- kor ne smejo zamuditi. srečanje z 98-letnikom OČE, SIN IN SNAHA — VSI SKUPAJ IMAJO 240 LET 1878. se je očetu Štefanu in materi Urši na Preski rodil med desetimi otroki tudi Lojz. Ničkaj z rožicami mu ni bilo postlano — življenje tistih dob ni bilo lahko. Ma. li Godler je prav kmalu ob- čutil bajtarsko gorje. Odro- mal je v Brežice k kmetu Pe- trišiču, ki je bil za tiste ča- se trden in bogat km^t in se mu vdinjal za hlapca, po- tem pa se je vrnil domov. Moral se je nečesa oprijeti in kmalu je ugotovil, da bi se dalo z žganjem apna dob. ro zaslui;iti. Rečeno stcrje- no in Lojz je začel postav- ljati apnence, žgati apno in ga prodajati. Takrat so se že preselili v Osredek nad '?od- sredo, kjer živi s sinom in njegovo ženo še danes. Bilo bi prelepo, če bi živ- ljenje med apnencami teklo nemoteno naprej. Prišla je prva svetovna vojna in Lojza so vtaknili v vojaško suknjo, v kateri je občepel kar tri leta in se potikal po Dober- dobu in še kje. Pošteno se je nažrl vojske- Trdna kmečka apnenarska grča pa se je izvlekla tudi iz tega. Znova se je vrnil k svojim apnencam. 1901. leta se je oženil in v zakonu se mu je rodilo osem otrok, od katerih je kar šest še živih. 19^- je odšel v Liko, v Gospič s trebuhom za kru- hom. Tam je postavil tri ap- nence: eno za šest vagonov apna, drugo za sedem in tret. jo za tri. Dobro se je zaslu- žilo. Pozimi je rezal les, zase in za sosede in življenje je kar nekam umirjeno šlo svo. jo pot. Vseskozi je Lojz trdo de- lal in še danes pravi: »Naj- večji greh je lenoba!« Rad je imel delo, a kljub vsemu so spet prišla leta, ki so ga odtegnila od apnenc. Tu, na Osredku na Kozjanskem, ga je vojna vihra znova poteg- nila v svoje mreže. Vojno je nekako pretolkel, izognil pa se gorju ni. Nekega dne so ga ustaši ujeli, ko je ravno- kar bežal pred njimi, ga vr- gli na tla in ga pošteno pre. tolkli s puškinimi kopiti. Do- mov je prišel Lojz ves krvav in reven. Bili smo pri Lojzu na obis. ku, kar na hitro smo se vsed- li, se malo pogovorili in se zazrli v njegove prijazne oči. Bližine stotih let ni opaziti, Lojz se dobro drži> Le noge, te ga ne nesejo tako kot bi morale in na eno uho ne sli. ši. Zelo rad čita in prebere vse, kar mu pride pod roke. Na nočni omarici smo opa- zili cel kup Mohorjevih kole. darjev in drugih knjig: Loj- zu ni dolgčas pa tudi sin in njegova žena se trudita, da bi mu starost naredila čim lep- šo. »Kampeljc so naš ata, je omenil sin, letos so še sami trikrat okopali vinograd, tis- to malo fhko, ki jo imajo. Vsa dela opravijo sami. vsa. ko nedeljo gredo v Pečice k maši, seveda le takrat, kadar je toplo, drugače ne. počasi jo mahajo, gredo pa le. Ta- kole gre to mlad človek pri. de tja v 20 minutah, jaz pa v eni url, oče pa potrebuje- jo tri ure.« In še se pošali, da vsi tri- je, kolikor jih je z očetom vred v bajti, štejejo' skupaj 240 let: oče 98, sin 68 in žena 76. »Ja veste, tu pri nas je bi- lo med vojno vse polno par. tizanov pa moj sin je tudi bU, ja tudi. Ničkolikokrat so spaH pri nas, da še mi nismo imeli kje. Ampak je bilo kar v redu tako, je bilo kar v redu.« Tako je modroval Lojz in mežikal v nas s prijaznimi očesci. Rad ima ljudi, druž- bo, je povedala sinova žena in je silno vesel, če pride kdo na obisk. Lojz je celo življenje trdo delal, skoraj garal. Znal je ■ postoriti vse in ničesar se ni branil. Tu in tam je tudi kaj spil in kadil je tudi, je zadnja leta bolj malo vleče, še naprej je zadovoljen, če mu snaha skuha dobro, do- mačo kmečko hrano, oči pa mu zažare, kadar skuha ja- bolčnik. Da ne bo zmede; to ni pijača. Sicer i>a, Lojz je to razložil: zrežeš jabolka, do- daS mleko, podmeteš z moko in dodaS še fižol in skuhaš. To je imenitna hrana. Boljša kot vsako meso. Tako Lojz koraka v 99. le- to nič bolan, zadovoljen sam s sabo in z ljudmi okoli se- be. Nič bi ne bilo slabo, me- ni, da bi ga le noge nekoli- ko bolje nosile pa da bi sli- šal kot je treba. Na Osredlcu pa tudi daleč naokoli ga ni, ki bi mu bil v letih kos. MILENKO STRAŠEK FOTO: DRAGO MEDVED Snaha, oče Alo.jr in sin. Sožitje v starosti mnogo pomeni. revija v libojah OSEMNAJST ANSAMBLOV! LETOS V LIBOJAH DVE PRIREDITVI — OGLED KERAMIČNE Letos bo DPD Svoboda Li- boje, sekcija »Veseli Libojča- ni«, že četrtič pripravila re- vijo narodno zabavnih an- samblov, ki je izključno na- menjena tovrstnim ansamb- lom iz Savinjske doline in celjske občine, vedno pa po- vabijo tudi goste iz drugih krajev. Po dosedanjih prija- vah bo letošnja revija v vseh pogledih brez dvoma najkva- litetnejša doslej, kar s svo- jim nastopom obljubljajo šte- vilni ansambli, ki so že po- sneli več plošč, snemali na te'eviziji in radiu ter pobi- rali nagrade na raznih festi- valih (predvsem v Ptuju in števerjanu). Predsednik organizacijske- ga odbora Darko šuler nas je obvestil, da so do prijav- nega roka prejeli kar osem- najst prijav najrazličnejših ansamblov. Zaradi velikega zanimanja občinstva za to zvrst glasbe se je organizator odločil in bo letos pripravil celodnevno srečanje z dvema predstavama. S tem želi, da bi le vsi prišh na svoj račun ter prisostvovali lepi domači glasbi. Letos bo revija 21. no- vsmbra v dvorani Svobode v Libojah in to ob 15. ter 18. uri Obakrat bo isti program z istimi nastopajočimi. Sreča- nje narodno-zabavndh ansamb- lov so letos omogočili predvsem pokrovitelj Kera- mična pa Montana in Miro- san pa Zveza kidtumo pro- svetnih organizacij občine Ža- lec ter še mnogi drugi. Vsi pa v želji, da bi se ta zvrst glasbe še dolgo ohranjala in oplemenitovala. Letos bodo nastopili: Prija- telji iz Trbovelj (zmagovalci letošnjega ptujskega festivala po oceni občinstva), vokalni kvintet Frankolovčanl, an- sambel Borisa Terglava iz Šempetra, Ansambel Francija Zemeta iz Vojnika, Fantje šti- rih va.si, ansambel Veseli hmeljarji iz Žalca, Celjski in- strumentalni kvintet, Ansam- bel Savinja iz Griž, Griški kvintet, Koroški vokalni kvin- tet Spomini iz Pievalj na Ko- roškem, Ansamebl Franci Li- pičnik iz Zagorja, Trio Štef, Žalski vokalni kvintet pod vodstvom Florijana Lesjaka (najstarejšega udeleženca re- vije in velikega ljubitelja glasbe). Stari prijatelji iz Pre- bolda, Grašid gorski Icvintet iz Velenja, ansambel Planika iz Šoštanja in seveda doma- čini ter organizatorji ansam- bel Veseli Libojčani. Torej brez dvoma je to »dobra zasedba«, ki bo zago- tovila in omogočila dve uri pri eni in drugi predstavi ve- liko dobre glasbe. Za veselo razpoloženje pa bo poskrbel z duhovitimi domislicami član mariborskega gledališča Volodja Peer. Ansambli se bodo zbrali v Libojah že ob 9. uri zjutraj, 9i ob 10. uri ogledovali Ke- ramično, nato imeli skupno kosilo v Montand. T. VR.ABL 20. stran — NOVI TEDNIK §t. 44 — 4. november 1976 košarka PORAZ S SLOVANOM V podaljšku Geijski košarkarji so v 4. kolu II. ZKL — zahod na. stopili v Ljubljani proti Slo- vanu, Celjani so doživeli pr- vi pk)raz šele v podaljšku s 102:97, ko se je tekma v regularnem času končala ne- odločeno s 87 : 87. Trener Zmago Sagadin: »Začetek je bil za nas spodbuden. Pri- igrali smo si že vodstvo za 10 točk. Vendar so nas do. mačinj do polčasa ujeli ter prehiteli za dve točki. V dru- gem delu tekme smo se me- njavali v vodstvu. Imeli smo idealno priložnost za zmago. Vsega pol minute pred kon- cem tekme pri neodločenem izidu Je Subotič sam prodi- ral proti košu Slovana, obro- ča pa ni zadel. To je bila 100"/o priložnost, da bi si pri igrali zmago. Lj ubij anska sodnika Lotrič in Radoševič sta dopuščala izredno ostro Ln grobo igro, v kateri smo potegnili krajši konec. V po- daljšku nismo imeli več mo- či, saj sta zaradi petih oseb- nih napak dve in tri minute pred koncem regularne tek- me mopala zapustiti igrišče Kralj in Pipan, v podaljšku pa še Sabolčki. Tako smo bih brez ključnih igralcev v usodnih trenutkih tekme. Občutek sem imel, da smo tokrat igrali premalo zagri. zeno, zlasti Subotič in Kralj sta bila premalo borbena. Pohvaliti moramo Golca, ki je dal 31 košev, Pipan 26 in Sabolčki 18, odlično je za- igral tudi Stefanec.« Kljub porazu so Celjani trenutno še ostali na 2. me- stu na tabeli za Dalvinom. V 5. kolu bodo nastopih do- ma proti železničarju izKar- lovca. V tem srečanju lahko pričakujemo uspeh domači, nov, saj bodo imeli za seboj krepko podporo zvestih na- viiačev. K. JUG VL.iDO VUKOJE, ki je prišel v Celje s Kvarnerja z Reke, je brez dvoma med na.ibolj koristnimi igralci celjskega prvoUgaša. Na vsaki tekmi se izkaže s številnimi zadetki in seveda tudi drugimi potezami, ki koristijo dinamični roko- metni igri. Že po petih kolih se uvršča med najboljše strel- ce prve zvezne lige. Foto: TONE TAVČAR rokomet PRVA ZMAGA BLESTEL VLADO BOJOViČ v petem kolu prve zvezne rokometne lige so Celjani dosegli prvo zmago in to iz- redno prepričljivo nad no. vincem v ligi Potisjem iz Ade. Zmagali so s 33:30. Re- zultat bi bil lahko še mnogo večji v korist domačinov, če bi vso tekmo igrali vsaj pri- bližno tako, kot del prvega polčasa in večino drugega. Začetek je sicer pripadel go- stom, ki so dvakrat vodili tudi s tremi goU razlike, nato pa so se Celjani le zbrali, uredili svoje vrste in zlasti po zaslugi tokrat^ od- ličnega Vlada Bojeviča ter uspelega realizatorja (zlasti kazenskih strelov) Vukoja nizali gol za golom ter po. večevali svoje vodstvo. Zma- ga je povsem zaslužena, saj so domačini v vseh elemen- tih rokometne igre prekašali borbene goste. Tako imajo Celjani po pe- tih kolih štiri točke in so na devetem mestu med šti- rinajstimi ekipami. V prihod, njem kolu gostujejo v Le- skovcu proti Dubočici, ki že vrsto let- nastopa v družbi najboljših. Dubočica je v zad- njem kolu izgubila v Zagre- bu z Medveščakora ter je na dvanajstem mestu s tremi točkami. Dvoboj med Dubo- čico in Celjem bo torej od. ločal o tem, kdo se bo utr- dil sredi lestvice oziroma kdo bo ostal na njenem re pu. Glede na to, da Celjani igrajo skoraj bolje v gosteh kot doma (tudi verjetno za- radi manjše psihološke obre- menitve), je pričakovati ia tega gostovanja vsaj točko. Ta pa bi bila ž^e zlata vred. na! Stanje v republiški roko. metni ligi je skoraj enako kot prejšnji teden, edino Mi- nerva iz Griž je popravila svoj položaj po zmagi v Bre žicah in je zdaj na lestvici tretja. V prihodnjem kolu gostuje v Tržiču. Šoštanj je izgubil doma prav s Tržičem in je na lestvici sedmi, v prihodnjem kolu pa igra po- novno doma proti Poletu in Murske Sobote. Končan je jesenski del tek movanja v ženski republiški ligi, kjer so velik uspeh do- segle igralke gmartnega. V zadnjem kolu so gostovale v Novem mestu in samo za en gol izgubile z jesenskimi prvakinjami, same pa prista- le na odličnem drugem me- stu. Velenjčanke so gostova- le v Ljubljani, doživele po. raz s Slovanom in bodo je- senski del do začetka spo- mladanskega prezimile na osmem mestu med desetimi ekipami. Morda še to: Celjane čaka še dolga jesenska pot med najboljšimi jugoslovanskimi ekipami, Minerva iz Griž si lahko v preostalih kolih v republiški ligi popravi polo- žaj in se utrdi v borbi za kasnejšega prvaka, ista pri- ložnost pa se ponuja tudi igralkam šmartnega. Za so. lidni poziciji pa se bosta morala boriti Šoštanj in Ve- lenjčanke TONE VRABL OLIMP ŠE BREZ PORAZA Po sedmem kolu tekmova- nja na področju TNP Celje je Olimp do sedaj še edina neporažena ekipa. Rezultati skupine A — 7. kolo: Kovi- nar — Ljubno 1:2, Steklar ~ Straža 2:1, Olimp — Dra- vinja 3:0, Elkroj — Šoštanj 2:2 in Opekar — Osankarica 1:1. LESTVICA Olimp 7 5 2 O 24:6 12 Ljubno 6 5 0 1 15:4 10 Steklar 7 4 2 1 13:9 10 Straža 6 3 2 1 7:4 8 Dravinja T 3 1 3 10:10 7 Elkroj T 2 3 2 14:18 7 Osankarica 7 1 3 2 8:14 5 Šoštanj 7 115 9:14 3 Opekar 6 114 9:13 3 Kovinar 6 0 1 5 3:23 1 Rezultata skupine C — 6. kolo: Papimičar — Šmarje 3:0 in Senovo — Dolenja vas 7:3, Kozje — Brežice prelo- ženo. LESTVICA Papimičar 6 6 0 0 '29:6 12 Senovo 6 5 0 1 24:9 10 Celulozar 6 3 O 3 24:9 6 Brežice 5 3 0 2 15:9 6 Dolenja vas 6 114 13:34 3 Kozje 5 0 2 3 5:20 2 Šmarje 6 0 1 5 5:28 1 Rezultati 7. kola, mladinska liga: Kovinar — Ljubno 1:0, Steklar — Straža 2:5, Elkroj — Šoštanj 3:2 in Opekar — Osankarica 1:7. T. TAVČAR nogomet TRI GOSTOVANJA PRINESLA DVE TOČKI — VRATNICE Tri gostovanja nogometnih moštev celjskega območja v devetem kolu so prinesla dve točki. Točki za Rudarja ]z Velenja in Kladivarja. Nogometaši gmartnega so morali pustiti točki v Trbov- ljah, toda nezasluženo. Ivan Hribernik: »Brez ovinkov in polepšanja moram reči, da smo nadigrali Rudarja v Tr- bovljah Zlasti v tehničnem pogledu. Toda pri zaključ- nih akcijah smo zadeli daa- krat vratnico, trikrat pa naši napadalci niso zadeli v črno, sami, tik pred vrati Rudar- ja. S tako igro smo držali neodločen rezultat 2:2 vse do 76. minute, ko so domačini le dosegli dva zadetka in zmagali škoda!« Tudi na ostalih dveh tek- mah je bilo več pobude s strani igralcev Kladivarja in Valerija. Celjani, precej oslab- ljeni, brez kaznovanih Ku- dra, Kokotca in Cemiča, so povedli preko Krofljiča že v prvem polčasu in šele dve minuti pred koncem prejeli zadetek. Vratar štancer: »To. krat smo vsi zaigrali izred- no borbeno, najboljšo igro pa je pokazal Brkovič kot vezni krilec. Zato imamo kljub temu možnosti v pre- ostalih dveh tekmah, da iz- tržimo še kakšno točko.« Velenjčani so kot novinci gostovali proti novincu v Li. tiji. Poročila iz Velenja pra- vijo, da so imeli gostje vse- skozi p>obudo. žal pa so po vodstvu, zadetek je dosegel Pavovič, v drugem polčasu hitro prejeli gol. Zaradi sla- bega terena in deževja pa potem ni bilo več priložno- sti za realizacijo boljše teh. nične igre Po devetem kolu so Ve- lenjčani tretji, Kladivar peti in Šmartno sedmo. V nede- ljo bosta na celjskem ob- močju dva deri>ija. V Celju Rudar (Velenje) : Kladivar in v gmartnem Šmartno : Mura. Rezultata teh srečanj bosta v mnogem spremenila vrh letošnjega prvenstva. J. KUZMA >Iladi Martin Krofijič (Kladivar) je bil strelec edinega zadetka za celjske modre v Rušah. Ta na- darjeni ig:ralec vse bolj in bolj opozarja na sebe s svojo bor- beno in teJinično igro. Ko bo dobil potrebno rutino, bo poleg Dobra.jca, Kokotca, Brkoviča in Cernjaviča vodilni napadalec Kla- divarja. Foto: N. GLUVIČ odličen ludvik kačič v Ljuuija..! 111 Kioiiju je bilo letošnje dr/avno prven- stvo v kegljanju, kjer je na- stopilo 80 najboljših jugoslo- vanskih tekmovalcev v tej športni panoj?!. Bre«: dvoma je najbolj presenetil član Hmezada iz Žalca Ludvik Ka- čič, ki je \ izredno močni konkurenci osvojil odlično tretje mesto, kar je prav go- tovo n,iegov doslej največji uspeh. V dveh nastopih jc podrl 1821 kegljev in se uvr- stil takoj za šestkratnim dr- žavnim prvakom Stržajem ter članom državne rei)rezentance Bibrom. Za seboj je med drugim pusti! tudi trikratne- ga svetovnega prvaka Draga- ša in vse ostale di-žavne re- pvezcntante. .S tem uspehom je Ludvik Kačič ponovno do- kazal, da nje.ajovi prej.šnji uspehi niso zgolj slučajni in da prihaja njegov čas, ko ga bo moral zvezni kai>etan za stalno uvrstiti tudi v dr- žavno reprezcritanro. Brez dvoin.i is- treba mla- demu nadarjenemu tekmo- valcu omogočiti vse pogoje za soliden trening, saj se v njem skriva tekmovalec ueslutenih kapacitet. Ludviku KačlČH tudi naše isltrene če- stitke! T. VKABL ŠAH: ŠE TRETJI v zaostali tekmi prvega kola republiške šahovske lige so celjski fiahlsti presenetljivo premagali enega od favoritov za naslov prvaka, Iskro iz Ljubljane. Celjani so z zmago 7:3 zbrali v treh kolih 19 točk in si delijo drugo do tretje mesto. Tokrat so točke za Celje osvojili Pešec, Ceglar, Studnička, Jaz- bec, Krambergerjeva in Planine ter Bervar in Mikac, ki sta remi- zirala. Izgubila sta .Streiher in Emianova. Kot zanimivost naj omenimo, da so na prvih štirih ploščah pri gostih i.arali sami mojstrski kandidati. In tu so Celjani Bervar, > Pešec, Ceglar in Streiher iztržili 2,.i:l,5 točke. V četrtem kolu bodo ; Igrali Celjani doma proti Radenski iz IMurske Sobote. Srečanje bo , v soboto ob 16. "ri v celiskem šahovskejn domu. J. KUZMA NAJBOLJŠI CEGLAR Na rednem brzopotcziiem turnirju v oktohru je v zanimivi borbi zmagal Ceglar, ki je zbral 9 točk. Sledijo; F. Pešec 7,.5, Skok (Ža- lec) 6,5, Pertinač 6,5, Mikac 5, Lilija in J. Pešec 3 itd. Po osmih letošnjih turnirjih ,je razpredelnica tekmovanja za najboljšeg» brzo- poteznega šahista Celja naslednja: F. Pešec 34, Skok (Žalec) 23, Ceglar 22, Planine 31. Pertinač 18, Gor.šek (Velenje) 13, Bervat 11, J. Pe.šec 1. itd. J. KUZIVIA TKS: VZGOJA NOVIH KADROV Pred dnevi je bil v Celju sestanek predstavnikov TKS Iz celjske regije z direktorjem šolskega centra Mitjo Prešernom iz Ljubljane, kjer so obravnavali možnosti ustanovitve šol.skega regijskega centra za vzgojo strokovnih kadrov v Celju. Predstavniki TKS iz celjske regije so nakazali perečo kadrovsko problematiko pri nadaljnjem razvijanju športnih panog in iger v osnovnih organizacijah zaradi pomanjkanja osnovnega vaditeljskega kadra, pa tudi trenerjev za kvalitetno rast telesne vzgoje ln športa. Tov. Mitja Prešem je nakazal možnosti šolanja Izven Ljubljane, predvsem v regijah kot je celjska, k.jer obstojajo vsi pogoji, da se za šolanje osnovnega kadra angažirajo profesorji telesne vzgoje ln višji trenerji v regiji sami. Tako obstajajo vse možnosti, da že y letošnjem zimskem obdobju na osnovi popisa dosedanjih kadrov ter prijav kandidatov za šolanje novih, pristopimo izobraževanju strokovnih kadrov v Celju bodisi tudi drugih krajih v regiji, kjer bo večje število prijav. j Sprejeta je bila sugestija, da bi najprej pristopili k šolanju ] kadrov iz prednostnih panog ln Iger v posameznih občinah. Tako ] bi naj prišlo na vrsto strokovno šolan,]e kadrov za atletiko, košarko, | rokomet, plavanje, pa morda .^ie v drugih panogah ln igrah, v ko- likor bodo občine pokazale svoje kadrovske probleme. Vsekakor je bil že skrajni čas. da so se TKS v celjski regiji naCrtneje lotile razreševanja kadrovskih potreb, ki je najbolj pereče pri nadaljnjem uresničevanju večje množičnosti In kvalitete dela • ♦ osnovnih organizacijah za telesno vzgojo ln šport. Vodstvo centra bo v Celju pri TKS Celje. k. jug : St. 44 — 4. november 1976 NOVI TEDNIK — stran 21 ALPINISTIČNI KOTIČEKi PRED ZIMSKIMI VZPONI Ne nameravam ačaii ziins-icega alpd- nizima po časopisu, ali strašiti tiste, ki jih v snegu in ledu privlači goi^ski svet. Razumem jih, ker so vzponi ta- krat, v brezpotju in mrzlem miru, ne- kaj enkratnega in neponovljivega, ker smo tako sami med lepoto m nevar- nostjo, tiihim strahom m užitkom. I\> polni bi morah biti, ko sekiuno v led proti vrhu, ko prečimo grebene na vrvi s prijateljem, in je škrtanje derez edi- ni glas, ki nas spremlja. Sprejemamo prelesti dokler smo. močni in pijemo radost, ko je gora prijazna. 2al ni tako. Ko udari narava, iz- puhti moč in znanje. Ko zagrmi plaz nad glavo in klecne gleženj z derezo, in nas z^gme megla v kotanjah, posta- nemo v hipu kar smo od rojstva: bit- ja z omejeno pravico in delček žive na- rave, ki je naš neiismiljeni gospodar. Branimo se, 6e znamo, in smo močni do\'^olj, da v brezupu še upamo, da je glava pokonci, ko spod reže noge. Koliko mladih obleži pod steno, celo ko ni vzroka za to. Ko jih ni pobral pilaz ali kamen, skrajne težave m stre- la, temveč neznanje, slaba, pred\'se(m nepravilna oprema in preveliko zaupa- nje v svojo puhlo moč. Grabili so pre- visoko, sicer z dobrim načrtom in či- stimi nameni, a brez osnovnega znanja zimiske tehnike in brez kritične presoje samega sebe. Brez žrtev pozimi ne bo- mo nikoli. Toda poceni prodano mla- do življenje in skoraj brez razloga, je zločin pred .goro, družbo m samim seboj. Alpinisti dobijo v plezalni šoh di- plomo in potni hst za zimski vzpon, mladina, ki to hoče, v mladinskem od- seku pri TO, ostane pa še veliko ))čmih«, ki cepina j o po svoje. Prav tem bi rad pomagal z nasveti pri turah, opremi, in v tistih kočljivih prigodah, ko so pri "v^onu postavljeni pred ne- emanko in se namesto pravilne odločit- ve zatresejo kolena. V »Alpinističnem kotičku« bom sku- šal v naslednjih šteiilkah NT opisati najvažnejše, kar mora vedeti vsakdo pred nastopom zimske ture. Morda bd lahko alpinisti vsaj na enem srečanju v začetku zime pokazali tehniko vzpo- na, nočevanja, orientacije in varovanja pred plazovi, če bi se za to pokazalo zanimanje med planinci celjskega pod- ročja. »Zimska planinska šola za vsa- kogar« bd lahko postaJa stalna prak- tična pomoč alpinisto\' pred zimsko sezono. Na sliki: Teča,iniki AO Celje med sum- Bkimi vp-/bami na crebenu Rinke. priporoča Tudf danes vas petjemo v Veleblagovni- co T. Točneie na oddelek Steklo-porcelan, kfer tahko kupite po izredno ugodnih ce- nah nsstednje: garnituro kozarcev za vi- ski. Stanejo 155,78 din. Na sEikt je tudi garnitura za viski, vsebuje 6 kozarcev, ki so |ih izdetali v Steklarski šoit v Rogaški Slatini. Cena: 114,80 din. Sktede različnih velikosti so vam ns volje po 78,20 din in 17,28 din (najmanjša). GarnFtura »šampanjec« stane 233.65 din. Tudi pepelnik je iz istega materiala kot vsi srtikn doslej (razen garniture iz Ro- gaške Slatine) kristal (ne brušen ampak stiskan) velja pa 105,20 din. Vse proizvode (razen Steklarske šole v R. S.) je izdelata tovarna »Staklo- Zaječar. Siaša Gorenš^k: za zimo Ena večjih aktualnosti jesensko-zimske sezone, na katero se je moda spomnila po daljšem času zapostavljenosti so dolge ženske hlače. Se- veda pa so se zato, da so dobile spet večjo veljavo, morale precej spremeniti. Krojene so tako, kot se jih že dolgo ne spominjamo. V pasu in okrog bokov precej udobne in široke, hlačnice pa ožje in nekoliko »prekratke«. Istočasno z novimi hlačami je moda oblikovala tudi dolge ravne tunike, tako da je nova modna ženska silhueta v celoti spremenjena. Tunike so torej popolnoma ravne z ravnimi vratnimi in rokavnimi izrezi in z dolgimi razporki ob straneh. Najlepše so hlače in tunike iz istega blaga, tako da lahko potem po mili volji kombiniramo najrazličnejše pulije in puloverje, šale in kape, skratka spet pletenine, ki jih jeseni in pozimi ni nikoli preveč. j 22. stran — NOVI TEDNIK Št. 44 — 4. november 1978 št. 44 — 4. november 1976 NOVI TEDNIK — stran 2t v banatu (8) 2enina Čast Z-a,U) kiratka zgodbica iz vasi. Rade je bil močan in lep fant, StevD pa maj- hen, suh in boječ. Se je pač prii>etilo tako, da je Stevova žena preveč glo- boko zrla v oči Radu in nekoč je imela noč svo- jo moč. Dogodek ni os- tal dolgo skrit. Že zato ne, ker je bil Rade pač talcšne narave, da se je pod vplivom rakije rad »pohvalil«. Steva je to strahotno zabolelo. Moral je oprati svojo in ženino čast. Za- vedal se je, da je Rado veliko močnejši, kljub te- mu pa je pogumno »kre- nil v boj«. Ko sta prekrižala pe- sti, je bilo kmalu jasno, da Stevo »nima kaj iska- ti«. Rado ga je zmlel v prah, toda Stevo ni iz- MILAN SENIČAR gnbid poguma, nepreneho- ma se je zaganjal vanj in odnesel domov veliko bušk in prask. No, ves pretep seveda ne bi imel učinka, če ne bi bilo po njem tudi posebnega opisa dogodka, se\'eda s strani Steva. Kdor ga je hotel posluša- ti, je izvedel, kako je prebunkal Rada, zato da ne bo nikdar več govo- ril izmišljenih stvari o njegovi ženi. Rado je pre. meteno molčal, saj mu je bilo ljubše takšno »na- tolcevanj e<(, kot pa da bd moral zaradi poškodb, ki jih je prizadel Stevu, pred sodišče. Stevo pa se je iz dneva v dan boilj hvalil, in s tem povzro- čal veselje sovaščanom. Toda, poglej šmenta, ne. kega dne je piričel Rado tožiti, da ga boli v no- tranjosti. Stevo je takoj povzel, da je to od nje- govih udarcev. Trajalo je dober mesec in Rada je pobralo po vsem telesu. Posivel je, se zg^rbil v dve gubi in danes ne pogle- da za nobenim krilom več, Stevo pa hodi po va- si našopirjen kot pav. Kaj in kje je končna resnica zgodbe, bi težko' ugotovili. In takšnih ter podobnih zgodbic je ve- liko. O tem, kaj se je zgodilo trem fantom, ki so v kanalu meje Jugo- slavija—Romunija noč za nočjo pred očmi straž lo- vili ribe, kako je ta ah ona lovila ženina in po- dobno. Obilje govoric, pač zna- čilnih za majhno naselje. Nikdar pa jim ne pokra- rijo splošnega razpolože- nja. So nekakšen ntijni sestavni del življenja, nuj- nost, ki jim krajša dolge zimske večere. Le ena stvar je, ki jim kot celoti zagreni življe- nje. Zgodilo se je pred leti in nikjer ni rečeno, da se ne bo ponovilo da- nes, jutri. V vasi redijo veliko prašičev, predvsem za lastno porabo. »Parkljev, ka«, je strah, ki pesti vsakega kmečkega gospo- darja. Več kot dva mese- ca je bilo Radojevo v »ka- ranteni«, ko je zavladala parkljevka. Nihče v vas, nihče iz vasi!. Znova so bih odrezani od sveta! In to je tisto, kar jim je najteže, čeprav morda Radojevo številčno »umi- ra«, ljudje verjamejo v svojo vas. Naftne vrtine, slab kilometer stran od va- si, dajejo novo upanje. Ce- sta, katere začetniki so bih celjski mladinci, jim je odprla vrata v svet. Nikdar več ne bodo pusti- li teh vrat zapreti, čeprav so nekje daleč od nas, na- ši ljudje tam tik ob ro- munski meji, pa so ved- no znova tu, pri nas. In želijo sd, da bi bili tudi Celjani pri njih večkrat, (prihodnjič iz Banata v Slavonijo) Nadaljevanje pnUhodnjič Je perspektiva Radojeva v tem vitkem stolpu? Na ro- munski strani, v njihovem Banatu, že črpa,)o nafto! plešci pozor (1) NIČ VEČ LASULJE • Tudi znanost se ukvarja s proble- mom plešastih, kako do oovah las Kozmetični saloni že dolgo niso več samo ženski pri- vilegiij, vanje po vsem svetu — tudi pri nas — vedno po- gosteje zahajajo tudi predstavniki močnejšega spola, v mnogih državah pa se je to razvilo tudi v cvetočo indu- strijo, če izvzamemo najrazličnejše modne muhe, lahko samo ugotavljamo pravilnost tega, da tudi moški po,sikrbQ za SVOJ zunainji videz. Mnogi so tako v starejših letih manij prizadeti, ne počutijo se zapuščene in podobno. No, poznamo pa, problem, ki že stoletja preganja močnejši spol bolj koit..katerdk,oai problem v zvezi z moskam zunanjim videzom. Ta problem, ki ga kot naravni po- jav imenujemo izpadanje las alu plešavost, lahko že v mladih letih zajame »nesrečnika«, saj vemo, da bi mnogi dali vse, le da se jdm ne bi prezgodaj zasvetila lobanja. Najnovejše znanstvene raaisikave trdijo, da je to pro- ces, ki se začne že v mladenLški dobi pod vplirvoim mosikega hormooia androgena, ki deluje na posamezne deji.t* organizma. Že pred ča.som so bile ovržene najrazUčnejše teze o vzrokih plešavosti: slab krvni obtok v glavi, močne mišice kože, ki pokriva lobanjo, razni stresi, pogosito ali redko pranje las it)d. Vse danes kaže na androgen in faktor dednosti. Medicina danes bolj ve, kaj NE povzroča plešavosti, kot pa njen pravi, resnični vzrok, še malo za šalo: zlob- neži, ki podpirajo teorijo o androgenu svetujejo — posta- nite evnuh, zmanjšajte količino androgena v organizinu na ničlo in osvobodili se boste plešavosti. * Prav pa je, da pogledamo, kaj je do danes resnično narejenega na tem področju. Razvitih je več načinov s katerimi so bolj ald manj vešči raziskovalci skušali pomagati sodobnemu mo.škemu — s tem pa seveda tudi sebi, saj bi učinkovito sredstvo prineslo izumitelju tudi velikansko premoženje. Prvi način je dediščina preteklosti — lasulje. Kot' drugo je »vpletanje« naravnih ali umetnih las v sicer že »razredčen« okras glave, pri čemer le-ta izgleda mnogo bolj bujen, zdrav in sikoraj povsem naraven. Takšne vlož- ke je mogoče sneti, oprati in jih zopet vrniti na svoje mesto. Praktičnost je torej delno zagotovljena. Ni potreb- na nobena kirurška dntervencija in proces poteka brez bolečin. (nadaljevanje prihodnjič) večerja pri m\m Tale umetnina je na ogled v muzeju — v mavzoleju Karadjordjevicev na Oplenca, kjer počiva rod D. Karad,jordja, vodje prve srbske vstaje. Delo pr«Lstavlja Izredno dragocenost, saj ie narejeno iz slonove kosti in predstavlja svetopLsemsko »Zadnjo večerjo«. Umetnina se je med vojno znašla med »nabranimi« dragocenostmi znane Gorijigove zbirke in so jo v Jugoslavijo vrnili šele po drugi svetovni vojni. Foto: D. MEDVED new swing navdušil Med »heroji .< naše javne radijske oddaje je bil brez dvoma tudi New Swing Qua,rtet, ki je svojo popularno pot začel prav v Šentjurju. Fantje so prejšnji večer peli na mornari- škem plesu v hotelu Metropol v Luciji pri Portorožu, se ob štirih zjutraj nalo/ili v spačka in pravočasno dopotovali v Šentjur. Brez spanja! Za zaključek so na svojo vol,io (zelo posrečeno!) dodali še lepo slovensko narodno pesem! Nekaj je pa res — dobri so in veliko znajo. Kar pa je najvažnejše, rekli so, »za Radio Celje in njegove poslušalce bomo ved.nO radi prišli prepevat.« NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško. Slov Konjice, Sent.iur Šmarje pri Jelšah tn Žalec - Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina tn oglasi: Trg V. kongresa 10 - Glavm in odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved - Redakcija: MIlan Bo- žič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Senlčar, Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar VUlenko Stra- šek. Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo - Cena posa- mezne številke 3 din - Celoletna naročnina 120 din, polletna 65 din, četrtletna 36 din. Za mozemstvo je cena dvojna, rekoči račun 50102-601-20012 CGP »Delo« Ljubljana - Telefo n; 22-369, 2:i-lU5. oglasi m naročmna 22-800.