Je svoboda zasijala
Vihar, kisejeaprila 1941. leta zgrnil nad našo domovino, je grozil, da bo dokončno obraču-ncd s slovenskim življem, ki se je po mnenju fašističnih in nacistic-nih ideologov premočno vrinil v njihov iivljenjskiprostor. Zatoje bil oboroieni odpor edini možen odgovor na te pritiske.
Casten delež v velikem narod-noosvobodilnem boju so prispe-vali tudi delovni Ijudje sedanje naše občine. Predvojno revolu-cionarno delavsko gibanje je hitro preraslo v narodnoosvobo-dilni boj in ie 27. aprila 1941 je rajonski komite KPS Polje sprejel pomembne odločitve, ki so pri-prave na odporšepovečule. Zato smo ta dan tudi proglasili za ob-činski praznik.
Narodnoosvobodilni boj se je hitro širil. Že v maju so začeli vznikati rajonski in terenski ozi-roma ulični odbori Osvobodilne fronie, kiso kotmrežaprekrilice-'
lotno območje sedanje naše obči-ne. V juniju se je zbrala Zaloška partizanska skupina, 13. julija je bila ustanovljena Molniška parti-zanska četa, 16. julijaje v Besnid padel pod partizanskimi streli prvi nemški vojak na Sloven-skem...
SprožSsejeplai, kise ni ustavil cela štiri leta. Dvatisoč borcev, tisoč padlih in žrtev nasilja, na stotine izseljenih in interniranih, to je bil delež naših krajev v na-rodnoosvobodilhem boju.
In z istih obronkov Molnika in Pugleda, kjer so krenile na štiri-letno bojno pot desetine, so maja 1945. leta tisoči borcev odhiteli v poslednji naskok za osvoboditev.
Svoboda —je bila med vojno največkrat izgovorjena beseda. Z
njo so umirali borci na položajih, zapomiki v taboriščih in talci na streliščih.
In končno je 9. maja ta totiko zazelena svoboda zazarela v vsem svojem sijaju. Nepopisna sreča in veselje, pomešano s solzami v spomin na tiste, ki se iz boja niso
vmili, je prevevala vsa srca.
Letos poteka že 40 let od tistih velikih, srečnih in nepozobnih majskih dni.
Mnogo se je spremenilo od tedaj. Mnogoje bilo ustvarjenega, nasi kraji so spremenili svoja obličja, odrastle so nove genera-cije, menjale so se iivljenjske na-vade in pogledi. Vsepovsod na-staja nov svet, ki je zrastel na ru-ševinah starega.
Res nam to veliko obletnico kazijo sedanje gospodarske teža- ¦ ve, ki v marsičem izvirajo tudi iz hitre, mogače celo prebume rasti, ko smo hoteli prehitro ustvariti najsrečnejšo Ijudsko skupnost na svetu.
A s črnogledostjo in maloduš-jem težav ne bomo odpravili. Po-trebno je, da se odločno in enotno spopademo z njimi. To znamo, to smo v preteklosti že dokazali. *Mnogo težjih trenutkov tako v narodnoosvobodilnem boju kot pri povojni obnovi in izgradnji smo že doživeli.a vedno smojih z odločnim in enotnim nastopom tudi uspešno odpravili.
In tudi sedaj jih boma! To smo dolini tistim, ki so padli, toda to dolgujcmo tudiprihodnjim rodo-vam. In za to nas zavezujc tudi ve-liki dan naše zmage — dan osvo-bodih't>.
MARJAN MOŠKRIČ